za koristi delavnega IJud-s* v a v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOUCTDOMISEE JVIH SLOVE JVC E V V AMETUK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stexi. 6 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III.', 11. Februarja 1910. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX APELUJEMO na naše litatelje in blaga srca rojakov, da v tej britki uri grozne katastrofe, v Primero, Colo. ki je zopet uniiila veliko število naših rojakov, očetov, ter prizadjala toliko žalosti in bede vdovam in sirotam, zopet priskočijo z milodari na pomoč ter iste odpošljejo na naše ttprav-ništvo. Imena darovalcev bodemo priobčili v listu, nabran denar pa kar. najhitreje odposlali na pravo mesto. Kdor hitro da, dvakrat (ta. GLAS SVOBODE CO. PRIMERO-KATASTROFA. Izmed 79 proiruo|garjev, M so postaiUi žrtve mioloha jo ‘¿7 maJših rojialkov, od) ikateirih nekateri pripadaj o Ik rafisnámá -podpornim or-' jjainiiizacdj'aiuD. N a ji bolj prizadeto je društvo isv. lian bare, za ilsrtriun -prieta Bilca viamska Delavska Pod|pama Zveza. t Imena do sedaj prijavljenih m.rtt|vith so : Martin Dobovšek, star 21 let, doonia iz .Sidraš pri .Kamniku. Ne-ažetnjem. Frank Žagar, star 23 let, doma iz Strojne pri Kamniku. Neožen-jen. , , Lorene Jerič, star 20 let doma iz 'Štefanov© goro pri Cerkljah. Nnclženljeu. Ivan Kosirnik, star 28 let, doma iz Laihtavo pri Kamniku. Zapušča vdoVc^in enega otroka. Ivan Lipar, ¡¿lotraa i'z Lahovč, nieolženjen. F. Omers, dorna iz Lahove, neocenjen. Fr. Novak, gtar 23 let, iz Knje-žafka na Kortranjlslkem. Vari. gornji so člani društev sv. Barbare. 'Ivan Iskra, iz Vatovsfce doline, oženjen, zaipušča vdovo dva mesera poročeno-, elan društva sv. BaTbwne iin íS- D 1’. 7 F. Iskra, hirat gornjega, samski. Jožef Pebernik, štiar 25 let, doma iz Lahovč. Še le en mesec v Ameriki); dloina zapušča vdovo in enega otroku. Jožef Slavec, sitar 45 let, doma jz Knježblka; za|pUšča vdovo in tri otroke v starelmt kraju. Visi giotnnji sk> člani Slovi Delavske Pod|p. Zveze, Maksimiljan Keš, 23 let star, doma iz Knježaka. Neožesnjem. Član dku&tva “Orel’'’ S. N. P. J-v Pueblo, Celo. Alois Lanišek, dorna iz Kamnika. član J. S. K. J. F. Kern, doma iz Kamnika; sambki. Albin Logar, star 36 let, iz Kmiježafcia, Vdovec, zapušča dva •otroka, enega dlojmia in dtmizega v Primero. Anton Surina, doma iz Rupe na Pri-moiiiskem. Jurij Malovac, od ravno tam; zapušča vdovo in tri 'Otroke v Rnpahi Anton Čada, doma iiz Dolenje /na Primorskem. Anton Jurečič, doma ife vasi Lepa, Primorsko. I. Slanovič, star 2<3 let, 'doma iz Lahove. Anton Bergant, od ravno tam. Miha Slanovič, od ravno tam1 saimeki. Anton Sorcel, sitar 44 let, doma iz Krrjiečakra, samski1. Ivan Ambrožič, št ar 49 M, doma iz Ribnice. Ivan Softič, doma iz Dolenje na P ni Imenskem. Miha Softič, brat gornjega. Andrej Štump, dama iz Dolenje na Primorskem. “Clevelandska Amerika’’ piše v svoji št. XI, da odgovarja na vsa vprašanja, kar koli ga kedo vpraša. Mi vprašamo g. urednika Amerike v Clevelandu, da nam pove. ali je Adam v raju v lesniko ali jabolko vgriiznil Radi bi pa tudi znali, na kat©, rem koncu se pravir a potegne, da izda. kakor se je to zgodilo s Nemaničema. — Naši čitatelji ibi pa radi vedeli. (kak strup se je potrosil v avstr ijVkemi domu. da je tako uspešno pomoril ščurke in stenice. Razgled po svetu. AUSTRO-OGRSKA. Kakor se iz Gradca (Štajersko) poroča je bil pri zadnji seji štajerskega deželnega zbora prav kraval. Na dnevnem redu je bila debata o šolstvu. Nemci so nesramno mlatili in blatili Slovenstvo in slovenski poslanci so se pa postavili po robu in zahtevali svoje pravice. Iz kričanja in psovanja je prišlo do pretepa; ker deželni predsednik ni mogel poslance pomirit, je sejo suspendiral. — — iHrvatski ban, baron Rau-ch je bil zadnji teden v avdijenci cesarja Frana Josipa in mu dal svojo demisijo, katero je •eesar-ikralj sprejeli in ga rešil banske čaisti. Dr. Nikola pl1. Tomašič je novi 'ban Hrvat.sik e, Slavonije in Dalmacije, Tomašič je madžaron in prijatelj oziroma desna roka Khuena Hedervary-a. Tomašič je Hrvat, rojen Zagrebčan, doktor prava profesor na zagrebškim vsenčelišču, bivši minister Hrvatske — drugače kot človek zelo priljubljen v svojem krogu. Mišje sodlni odlok na Dunaju, kE potrjuje sodibioi sodišča v Krakovu pnoti imekii Kramariči', katera je zavila sadje v papir. na katerem je bila natisnjena podoba nekega svetnika pod! kfojo je bila primerna molitvica, na sedem dlnevnii zapor s postom, je napravil dovolj senzacije na Dunaju, kakor tiodi v Krakov«'. Sodišče je utemeljevalo svojo raizsodibb na to. da s tein ker je Kramariča zavila sadje v pcpiir na katerem je bila. naslikana podoba rimsko katoliškega svetnika, sp je aregrešiln. proti ^«venim» naredbana in dšsretstpeStu na-pram iisiti. Ljluidfetrno in časopisje se zgraža nad to obsodbo, ker v isti se kažejo pojavil naizadnijaštva ljudskega iživljla v Avstriji. Rusija. Markovv, vodja reakcijonarcev je bil supen dirán za dbbo 15 sej dume zato, ¡ker je med debato za reformo ondotnih sodišč napadal Jude in je poleg tega tudi predsednika dume razžalil. Francija. M Reimis na Francoskem je sodni svetnik v tožbi Zveze učiteljev Ijudlslkih šol proti kardinalu Lucen, radi pastirskega lista, v katerem ščuva duhovščino in ljudstvo |proti ljudskim šollam izrekel. da dlQtiióno pastirsko pismo ni nič manj kot izjava vojske proti ljudskim šolam, ki vzbuja upor in zahteva, da se kardinala kaznuje, ker albo se to ne zgodi' biot ljudstvo še bolj užaljeno in bo na drug način iskalo zadbščenija. Iz Nizze se poroča, da je on-cDotni škof Obapon izdal pastirsko pismo na duhovščina svoje vladikovine, v katerim nujno prosi, dla naj duhovniki kot dobri kristjani in katoličani in tudi kot vzorni državljani mir ohranjujejo in varujejo ter se ne prepirajo z učitelji javnih šol. Oni naj, kakor škof zaključuje svoj pastirski list, po principu ravnajo: “Ka.r nočeš, da se tebi stori, ne stori ti nikomur drugemu.” Res preizvišeni nauk, ali če bo upoštevan — dvomimo. Anglija. Iz Londona se javlja, da je profesor Martin Eefcenburg, katerega bi morali švedski vladi radii bombnih atentatov odstopiti in je tamporarično slaboumen po stal, nagle smrti v Brixton jet-nilšnici umrl. Švedska. Stockholm, 9. febr. Zdravniki kralja Gustava, ki so ga aperirali na slepiču zatrjujejo, da bo o kreval. Ko so kralja peljali na o--peraieijlsfco mizo se je trdilo, da eno uma zalkatsnenje bi povzročilo smrt vladarja. Italija. Iz Florence, Italija, se 'poroča, da je -dne 3. trn. zvečer v ondotnilh pokrajinah, posebno pa v Vagli-mi in San Pietro 'kamenje 'deževalo. Iz neba padajoče kamenje je imelo «blikio in velikost lešnika. Ko je na zemljo padalo, bilo je žareče in je vse poljske pridelke uničilo. Ob polnoči je se iizvan-redno bliščeč komet z dolgipi repom videlo. Drugi dah so kmeti cela petrišča meteoritev nabrali ter so bili silno prestrašeni vsleid tega naravnega pojava. Prepro- . . . . . , , . . . , ■ tna, cla se bosi s premogarji se- 9to ljudstvo, kt si stvar ne more ; , , .. J , , j. , . • stanejo pred 1. aprilom s name- razlagatt, se ¡boji katastrof, ter hi- P * 1 'Tinin /Imssptor^ «nHramni iPniii er a. ti trumoma v cerkev, da si odpo-micč iz nebes izprosi. Španija. Iz Ma-dtrida se poroča, dla se- je radinj i tedlen vršil shod onetotnih kiatoličaniov, katerega, so' tse vde-ležile nmoige arisrtokratinje in na katerem se je protestirata proti odprtju modemih PVrrerjevib šol, ka.terc so bile za|prte .po revoluci-ji v Bareelioni. Carlilst.ii in nekateri konservativni govmiki so ižjavljali, da v šoilah se je v resnici v anarhističnem dtulhiu 'poučevalo in da so sovražnice družabnega reda. Zaihte-vali so intervencijo ccikve v.vseh prašanjiih, tikajočih se znanstva. Repulbliikainei se pripravljajo ■za i' elilk!aintsik i prot isti» ! ito že ob-stoiječi' odbor je poslal prijateljska povabila in čestitko Davidiu-Lloydl .George, bri.tiškemu kanee-lairju, radi liberalne zmage pri volitvah. Ferrerjev duh živi! \ Nikaragua. Revolueijonama vojska pod generalom člena je porazila vlad>-net čete v Aeoyapa. Poveljnik Sbkiplev .poroča tajniku mornarice v Wašhingtonu sledeče: General Mena, poveljnik revo-lucijonarne vojške v bližini A-etovapa je porazil Madrizove čete. broječe 600 mož; revolucijo-na.nei so vjeli imnogo jetnikov: zgube moštva pa še niso konstati-rane. Mena nadaljnje prot.i zapa-dhr. želeč se združiti s Cbamoro. Madrizove čete se umikajo proti zapadlu in so obkoljene od' Mena in Obamoro. Revodutcijonairna vojna se šteje na 6000 miož. Costa Rica. Port Limon, 9. febr. Vulkan Paos, za katerega se je mislilo,, da je zdavrna mrtev je začel zopet bruhati. Mnogo vasi je popolnoma uničenih in zguba življenja je velika. Potoki lave se «ujejo po dolini in vničujejo vse. Ognjenik bluje kamenje po 100 in 200 funtov težko na dve milji na okoli. Ljudstvo beži v San J^e, glavno mesto Costa Rice. V mestu Cobadilla, ki je štiri milje oddaljeno od ognjenika je pralh in pepel tako neznosno padal, da je zasul ulice do vrb hišnih igtrefh. Mala mesteca in vasi ob vznožju. Pao-sa so popolnoma izginila ravno tako k6t Hereula num in Pempei ob času izbruha Veznvilja. Mestom Juanillo južno zapad-no od ognjenika. Sarcero in La Guna na severuzapadu preti velika nevarnost. Tudi vulkan Barba med San Joe in Paos kaže znamenja aktivnosti. Ondotno prebivalstvo pa je popolnoma zbegano in zapušča nevarna tla. Potresanje in bobnenje je grozno. Število človeških žrtev še ni dognano. Iz delavskih krosov. Lewis se pripravlja za boj. “Tom” Lewis, predsednik U-nited Mine Workers of America se nahaja sedaj v Wheeling, W. Va., kjer se pripravlja za odločilen 'boj proti preniogarskim o-peratorjem za povišano plačo delavcem v premogovnikih. Na 'skupnem zbrovanju v Toledo. Ohio, se ni prišlo do nobenega zaključka, pač pa je Lewis mne- ZOPET ENAJST ŽRTEV. Ali ne bo nikoli konec moren ju v premogokopih? — NAROČNIKOM v CLEVELANDU in CALUMETU, ki niso poravnali naročnine bodemo list ustavili. — Če se je pa slučajno komu list ustavil, pa ga ima plačanega naj nam pošlje pobotnico, da stvar uredimo. — Nadalje dobili popolno plačo za ves čas opozarjamo rojake, da ne plačajo nezmožnosti za dlelo, afco poHtame nom -dosege sporazumi j en j a glede zahtevane višje plače. Unijski organizatorji so že odšli na Jug. da po ondotnih državah organizirajo premogarje ter j ih pripravijo za skupni nastop za slučaj, da operatorji ne ugo-de delavskim zahtevam. S prvini Aprilom poteče -pogodba imed operatorji in premogarji in afco operatorji ne povišajo plače bodejo vsi premogarji -pustili delo v premogokopih. Lewis je is/vest popolne zmage in z navdušenjem govori o zmagi. Chicaški premikači za štrajk. Kakor zgleda so se chicaški premikači po številu 4000 izrekli za štrajk ; tako vsaj kaže večina glasov oddanih pri Občnem glasovanju Brotherhood of Railway Traiumen. To glasovanje pa ni nikakor odločilno temveč lie dSa glavnemu' ocboru pravico za izreči se za štrajk afco se ne pride do povoljnega zaključka pri konferenci med! železniškimi družbami in reprezentanti premifcaieev. Velikanske delavnice. Indianapolis, Ind. 10. febr. Big Four železnica bo zidala velike delavnice (car 'shops) v Beech G rote, ki bodo stale nekaj nad en mitjon dolarjev. Po izdelanem. načrtu (bode zidala dvanajst poslopij ki bodo doigotovljena. V teku enega leta. V teh novih delavnicah ¡bo okoli 1500 delavcev vposlcnih. Delavsko sporazumlenje. dames B. Connors, .podpredsednik uinijie železniških preinikačev je na konvenciji United1 Mine Workers v Indianapolis itzjav.il, da njegova unija je vtslkclar pripravljena iponuagati premogarsfci organizaciji kedlar sc gre za dpt-brolbiirfc delavstva. United Elitne Wtodkers u|pajo, da se a* t-ekiu par let popolnoma združijo s Western Feldleration of Miners itn vsemi ulndjiami. ‘kojdh člani se baviijo s podzetmtekim dle-licpnv Načrt je tako iždielan, da sc potem zdlružitjo s unijami, železni-oa:n fcie strcke in na ta način formirajo vcklk-ainslko dlela.vdko združenje. katero bo* igralo velikansko vlogo v slučaju štrajfci.v. Uniijtelki nremilkalea sto-re veliko-v oziru dlo važan-ja slkalbov, kurjači pa sc lahko (proti: vi jo kuriti s 'premogomt, ki ga škalbi na d'an Spravljajta. Premogarji pa se u-stavijo (protduciirati premog za že-llezuiiiflve družbe, ki vposlujejo tik-albe. Nič več železno omrežje na oknah Zaziidanio železna omrežje na bknah po tovarnah mora zginiti v Albany ip državi New York; tako je sklenil državni Zbor na predlog potelaneia Greena. Tak zakon bi moral bilti uveljavljen povsod), ‘ker 'zazidane mreže na olklnah so mnogokrat preprečile rešitev življenj, sosebno v slučajih ognja. Za delavca. Alibanvs 8. felbr. Mestni dninarji. alko se poškodujejo med ča som (Opravljanja službe, bodejo nobene naročnine ne g. Pečjaku, Kužniku ali Schweigerju, ker vrinil se je nered in treba je celo stvar uravnati. Dotične tri gospode se opozarja, da odgovore na naša tozadevna pisma, sicer nastopimo drugo pot. poslanic Gillenov predltcfg zakon. Dobra misel, in upati je, da se več takovih lljudtelkiilk zastopnikov pojavi po vtsih državah Ameriških. Dobro bi pa bilo, ko 'bi se ta zaikotn raztegnil tudi na industrija Iz Indiana, Pa. se poroča, da se je v preinogokopu v Ernst, ki je last Rochester -and Pittsburg Coal družbe prigcdiLa raztrellba plinov, ki je zahtevala enajst žrtev, od' kojilh so ,vtsi inozemci, Slovani. Vsled ¡katastrof© je ostalo 10 vdov in čez 25 isirot, eden preroo-garjev je bil neoženjen. Komaj časniki prinesejo eno novico o moritvi 'delavcev “na debelo” že je -diruiga, tretja, še bolj grozna na vrsti. Štiri velikanske nezgode v pre-m-agokapih v tekni treh mesecev, 'bi pač lafclko ganile naše ljudske zastopnike v državnih Zborih, da bi nekaj za varnost delavstva storili In ne samo sklepali o tarifu, v korist frustov, da tem lažje povišajo -ceno potrebščinami. Ljudški zalstopnifci, ¡kaj pravite vi na to? Storite vendar kaj pametnega tudi za l.judi — delavce — ki so vas zvolili, v državne zast ope! Nič ne pomaga — delavce se vsak dan mori. V Calumet-u Mirin, se je v -South Kearsange rudniku kamen zrušil nad delavec. Trije radarji so bili na imiestu mrtvi, več jih je pa bilo nevarno poškodovanih. Imena m-rtvilh ¡so: Joseph Teddy, Wesley Thomas in John Ratz. Vroč boj v Betlehemu. Iz 'Betlehema se poroča: 500 mašinistov se je danes pridružilo 1200 štrajk ar jem Betlehem 'Steel Družbe. 2000 dninarjev, od katerih so večina Ogri in Slovani se je tudi štraijkairjem pridružilo, zahtevajoč 10 urni delavnik in 15 Vsemi sredstvi pobijati, delavske zveze nolbedlen las se jim zaradi tega. ne skrivi, če se pa delavci v bran postavijo, potem pade vsa kapitalistična justica z vso silo po njih. Viairstvo kapitalu! Vojna za svoje pravice se borečim delavcem! To je -geslo pravosodja v Zdr. -državah. Sodniki te dežele, kateri so pred 10Q leti bojkot kot orožje sami uporabljali, katere vlada danes še bojkotira, obsoja delavske voditelje zaradi bojkota v ječe in proletarstvo na -četrt milijona denarne kazni! Zgodovinski tradiciji tc dežele to .početje ne odgovarja, toda interesom velikih nopai+jev služijo talke razsodbe. im zato se tako razsoja. Z Obsodbo 200 klobučarjev je Obsojen ves organizirani delavski razred v Ameriki. Kdor to ne zapo-padle, tfetemu ni pomoči. Ali si že pristopil k 8. S. P. Z.? Še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem. Razne novice. Nič plače. Sodišče v Charlotte, Mich, je odločilo v pravni stvari Harvester tr-usta -proti Grand Ledge tvrdki radi $1200, da Grand Ledge tvrdka ne rabi plačati omenjene svote, ker Harvester kompa-nija je trust in kot taka nima nobenega pravnega stališča pri sodiščih v državi Michigan'. Sodnik je rekel, da kédar bo družba dokazala, da ni v trustu, da takrat bo ji dovoljen pristo.p na sodiščih in ‘samo tedaj lahko toži Grand Ledge firmo za dolgovano svoto $1200.00. Ameriška justica. Iz Montgomery, Mo. se poroča, da je okrožni sodnik Jas. Bumes v tem miestu obsodil nekega črnca na štiriletno ječo radi izmafc-nenja -petih ¡puranov. Sodnik James Burnes, bi moral soditi chicaški beef trust. Radi bi vedeli na koliko let bi Obsodil velike lj-udtefce tatove. Med domačini. V skladišču tvrdke Mitchell & Ehringes, na 7 Canal eetsti v Ohi--oa-go leže sk-ilbno zapečateni zaboji. v koji-h se nahajajo ostanki 31 Kitajcev. 'Ostanki so začasno ležali na • Oakhill mirodvonu, iker pa njih živi sorodniki imenijo, da, ameriška- zemlja n-e more dati pokoja. njihovim duhovom odlpošle-jo ostanke v deželo “Miru”, kjer bodejo počivali v “blagoslovljeni” zemlji. Cena živilom se je podvojila. Zapiteaiilkiar Ghicaškiih -umij je poslal na Department of Labor v Washingitionu računske sestavke, ki' kažejo1, da se je cona, živilom od leta 1904 podivoijila. Nov Kamnolom. Iz iStiinasville, IndL se poroča, da so tljla dfospeli uradniki United Statels iSltoel Korporacije v sivrho ureddlbve in ipogaijamj za operira-mije kamnalom-a. iSteel Ikonporacii-ja,, M' lasti ¡velike plavže iin -tppil-luice v South Chicago in Gary je že dlovodila $1,500,000 za gradnjo fcamnalomia in mlina v k-atereim ■bo delata od 1500 ¡dto 2000 delavcev. STRAN OD LEAD, SO. DAK.Ü The HomieStaike Miming Company je izdlala okrožnice, da v South Dakoti je zopet vise v redu,, toda ne dajte1 se zapeljati tem napačnim -poročilom, ker nihče ne more delati za gorenjo družbo, da ne bi postal SKAB in moral podpisati sledeče napram kompaniji: “Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci, stran od South Dakote. Ernest Mills, Tajnik-blaga-jnik Western 'Federation of Miners. KRANJSKE PRATIKE. Še imiamo nekaj pratik v zalogi iin zato opozarj-amo naše citate! je in naročnike, da *si iste . nakupijo dokler jih imamo še v zalogi. Cena l2c. poštnine prosta. Glas Svobode Co. 1518 W. 20th St, Chicago, IM. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30 ............... 50 kron, za $ 20.45 .............. 100 kron, za $ 40.90 .............. 200 kron, za 8 102.25 ............. 500 kron, Za $ 204.00 ............ 1000 kron za $1018.00 ............ 5000 kron, PoStarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske "C Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Okie * * * * SPISAL J. F. COOPER. idblaati, fei je ni nadlz-arova- Prvo poglavje. (Nadaljevanje.) “'da se nisva srečala. Sé nikoli, gospod',” je odvrnil Harper 'z labnilm nism-evoni, inalkar se je olbomil ik ¡Sari,, k‘i je sedela pio leg njega, in rek el i malomarno: "‘Ker site vajeni pisanega, vrvenja v mesta, Viaim je v sedanjem dtoanu gotovo zelo dolg čas?” “O izelod” je naglo odvrnila 'Sara. “Tudi jaz 'želim, 'kakor oče, da (bi 'biilia te kruto vojne slkoro konec in Ibi se mogli povrniti zopet k svojimi prijateljem.” “Tu Vi gojsipica Fanika, ali hrepenite tudi Vi talko željno po miru kakor Vaša sestra ? ’ ’ “Iz marsikaterega razloga ga pač iželitim.” je odgovorila s plahim pogledom, “a ne na stroške pravic mojife rojakov!” “Pravile!” je vzkliknila njena sestra nevoljno. “Koga pravice morejo Ibiti bolj utemeljene nego one vladarja? in katera dolžnost je očitnejša raegioi: ulbogati ione, ki imajo naravno pravico do> zapovedovanja?” “'Nobena — gotovo nobena!” je vzkliknila Fanika., prijela sestro za. rokioi in Obrniviši se k Har-perjm dostavila “ Povedala sem Vam 'že, dia so si mojii im moje sestre politični na-zoiri navskriž: toda nepristran- skega sodnika ima ve v očetu, ki ljubi lastne rojake in Angleže in ne napad'a ne ene ne druge stranke.” “DáJ”, je pričel Hvarton, pogledava joč v skrlbeli zdaj na enega. zdaj na drugega gesta: “imam draigiih prijateljev v olbeh airma-dab in «maga tu ati tam, bi 'bila za-me nesreča. ’ ’ “'Mislimi, dla na ta način se Vam je pač malo bati jenkijev.”*) je opomnil novi prišlec in si zopet nalil čašo. “Njegovo Veličanstvo ntogne imeti 'bolj idfoušene Sete”, je odgovoril gospodar, “ali Amerikam -ci so- dosegli doslej velike uspehe.’” Harper se ni zmenil za nobeno tofo opazk, almpaik se je dvignil zdaj s prošnjo, če sme iti k počitku. Koma j j.e zaprl za seboj duri, to .so nož in vilice neljubemu vsiljivcu pate iz rok. Vstal je počasi .. . odlpri duri . . . priisluškal za odhajajočim', dokler niso izjekni-li njegovi) koraki ... in zopet zaprl vrata., docilito .ga je družina gledala v začudenju itn strahu. Izginila je 'zdaj v malo trenutkih rdeča lasulja, fci je skrivala njegove čine kodre, dolga brada, pokrivajoča njegov obraz — Sključena postava, s katero je iz-gledal 'kakor star dedec. “Oče! preljubi oče!” je vzkliknil mladi, lepi. .mož. “In vedve, preljubi sestri! — Teta! — Ali vas vendar vidim zopet?” “'Naj te blegoisLclvijo ndbiesa, Henrik, m(oj sin!” je rekel presenečeni in presrečni oče, dločim sta se sestri, vse v solzah, zgrudili bratu na. prsi. Edino zvesti, v družini od mladih nog živeči, črni .sluga Cezar je bil priča tega nepričakovanega svidenja., a tudi on se je bil odstranil, pritisni viši poljub na roko svetega mladega, ljubljenega gospoda, 'Ko je čez kratek čas zopet stopil v sobo, jie mladi angleški stotnik ravno vzkliknil: “Pa kdo je ta gospod Hamper? — Ali me ne izdal?” “(Ne, ne, master Hernrilko,” je dejal zamorec. “Jaz pogledati! Master Harper Ibiti na. kioileniih — moliti B'oga — in nofoen človek, 'ki. moliti Boga. bodo izdati dobri sito. Iki pride videt .starega očeta. —■ Tako diela hajduk, ne pia človek) krščanski!” Nli bil samo. zamorec, ki je imel tako minen je o haj.dukih, Komod i-teta. in potrdba stia bili napotili voditelje amerilkia'nslkñíh bojnih čet v newyorški isoseški, da so Vporabiljali gotove niižjc agente preteej 'široke vesti v to, da so po ■maleta nadlegovali sovražnika. 'Čas pa ni bil ravno pripraven, da bi. gledal kdo tem ljudem na prste, in tako1 sta bili krivičnost in nasilje naravni posledici vo- *) Yankee = priimek Ameri-fcamKsev. < & : la nobena cáviillna oblast, Tako jie bil nastal v tako časa cel voj hajdukov, katerih edino Opravilo je bilo: reševati svoje sodaželane pod pretvezo patriotizma in svobodoljubja, vsega ne-potrabmaga posvetnega blaga. Včasih pa je poskrbela vojaiška dblkst, dla. je 'še pospeševala tako svojevoljno razdeljevanje imetja. in. dogajalo .se je, da je 'kakšen neznaten vojaški poveljnik činom najbnjšaga razbojništva. dá celó prellivanjia krvi .podelil nekako zakonito sankcijo. 'Tudi na angleški strani je bilo takih hajdukov,, le da so imeli ti nekako disciplino i’n postopali bolj sistematično. Tem ¡hajdukom je bilo dalo orelbiviallsitvo čudimo ime “kravarji” — najbrže zaradi n.jilh posebne ljubezni do teh koristnih živali . . . Drugo poglavje. Oče gospoda Hvartona je ¡bil r.ojen Anglež, ki ,se je mlad naselil v newyoréiki koloniji — za vedno,, kakor na stotine drugih. Oženil se je, in ko je njegov edinec iz tega zakona dorasel v mladeniča, ga je poslal na Angleško, da izpopolni tam svojo izobrazbo. Bede smrt očetova je poklicala sina nazaj, da je .prevzel precej bogato ipoisestvo in — dobro ime. Kmalu nato se je gospod Hvar-ton poroičil in, ljubljen in spdšto-va.n oid) vseh ljudi,, je .užival srečne rodbinsko življenje, k.o se je naenkrat razbil mir njegovega doma. «Njegov sin. ki smo se seznanili z njim v prejšnjem poglavju, je bi.l vstopil v armado in, malo pred zopetnim izbruhom sovraž-nOiStij. je dospel v svojo domovino z vojaškimi oj učenji, ki so se zdčla patnjeib.na vladi, da. jih .pošlje v raizme dele Severne Amerike. Njegova žena, ki je 'bolehala 'že vsa zadnja leta sem, je utegnila samo še pritisniti sina na srce in se radovati zopetnega združenj a rodbine, ko se je žc razlila revolucija kakor ognjena reka od' juga du severa. Ta. udarec je bil prehud za slabotno mater, ki je videla sina iti na vcijn.0, da, se bojuje zoper člane njene lastne rodbine — ¡podlegla mu je. 'V nobenem delu diežele se niso bile šege Anglije in njeni aristokratski naiziori o-(krvi in sorodstvu talkoi ukoreninili kakor v gotovem okraju glavnega mesta New-Vorka. Pač so se navadle prejšnjih hola.nklMkiih naselnikiov pomešale. nekoliko z angleškimi, a poslednje so prevladovale. To udarnost d« Velike Anglije so še povečevali pogosti zakoni med častniki materne dežele in hčerami premožnejših in uglednejših rodbin v okolici, tako da je naselbina začetkom vojne stala slkoro visa na strani krone. (Nekatere vplivne roidlbinie so se pač zedinile z ljiudtetvom) A samo meistoi New Yorlk ,s sosednim okrajem je bilo izven vlade nove republike, wider pa kraljeva veljava ni segala dalje, nego jo je miogla -podpirati armada. Pri takem položaju so postopali zvesti podaniki (vplivni namreč), take» pač, kakor je najbolje soglašalo z njihovimi različnimi značaji in pozicijami. Nekiateri so izkušali z orožjem in ihrabrosrtijo varovati krono in to, ivar so nazi vali “pravice svojega vladarja in svoje lastne države”. ‘Drugi ,so zapulstili rojstni kiraj, da sii poiščejo 'zavetja v ,oni -deželi, ki so1 jio s povdlarkom imenovali “ domiolviina”. Tretji, bolj prebrisani del je o-stal pametno, Ikjer je bil, držeč se svojega posestva, premagan mordía budi od ljubezni do kraja, kjer so potekala njegova otroška leta. K term d elm je pripadal tudi Hviarticln. Potem 'ko se je proti vsemu, kar bii utegnilo priti, zavaroval s tem, da je naložil znaten del svojega denarja v angleški Ibaniki, jie sklenil, d'a vztraja na kraju, boja in čuva nevtralnost, ki mu mora — naj zmaga kdorkoli — ohraniti njegovo veliko posestvo. Ni se brigal na videz za drugo nego za vizgojo svojih hčerk, ko je neki sorodnik, ki j e zavzemal v novi državi visoko mesto, naredili ob priliki opazko, češ, da se bivanje na kraju, ki ni ta čas drugega nego angleški tabor, v očeh njegovih rojakov komaj p*aizliku-je od bivanja v angleškem stolnem mestu. Gospod Hvarton, ki je vedel, da je bila to v sedanjih razmerah neicldlpuetna pogreška, se je umaknil tedaj na deželo. Imel je v za-uadno-čerstirskemi okrajni hišico, kier je po navadi preživljal vroče polletje. Sara, kakor starejša hčer, je že nastopala javno v družbi. Fanika, pa je imela posvečati še eno ali dve leti svoji iz/ohrazibi, kakor je sklenila teta, Ivanka Petanova, ki je bila zapustila Virginijo, svojo domovino, da nadurne staje osirotelima nečakinj ima mater. Hvarton se je preselil torej, z 'bridkostjo v srcu. na vas, diočim-sta ostali hčerki s svojo teto v mestni v domači hiši. Polk stotnika Ilvartoua. ie taboril v mestu iin sinova bližina je pomirjevala nefciollkoi očeta, ki je težko pogrešal hčeri. Ali stotnik Hvarton je bil mlad in vioijaik. njegova .izkušenost ni bila velika, in domišljal sii je, d'a pod rdečo uniformo me more biti nobeno meblago srce. Hvairtonova hiša je .postala kmalu zbirališče častnikov kraljeve vojske, kakor vse hiše. ki so se jiiim zdiele vredne brige. Posledice tega občevanja so 'bile za. nekatere dotičnih rodbin srečne, za dosti večje število škodljive, kajti vižbujali' so se upi. 'ki se niso i-meli izpolniti niikdiar — za nemalo družin pa naravnost pogmbo-nosne. Znano očetovo bogastvo, morda tudi bližina hrabrega brata je varovala mladi deklici takih nevarnosti. ali ni se dialo prav misliti. da so vsa laskanja, darovana Sarinemu lepemu obrazku in dražestnemu stasu. — prazno za-pravljena. Zgodaj razvita, kakor je temu podnebju1 lastno, dražestna in izobražena.. je bila odločna “lepota”, s katero ni mogla tekmovati nobena v -mestu — bilo edino njena mlajša sestra Fanika Id pa ni imela- nilti šestnajst let še in ki ravna tako malo mislila na kako tekmovanje kakor njena ljubljena sestra. iSam v resnici razun zabavne družbe polkovnika V chnerja n. ipoznala večjega veselja nego o-paizovati razcvet a. joč o se lepoto male vile, ki je doraščala poleg nje z vsot nedolžnostjo mladine, z vso navdušenost j. > živahnega temperamenta in z nemajhno', prirojeno porednostjo. Ali je ¡bilo vzrok to. ker Fanika ni ¡bila nikdar deležna laskanj, s katerimi so obsipali njena sest n. kadar >so se vojaški gizdalini, o-biskujioči hišo, ponnenkovaili o vojnih dogodkih, — vsekakor so učinkovali ti pogovori na deklici popolnoma različno. Angleških častnikov se je bila polastila takrat navada, da so govorili zelo prezirljivo o sovražniku, in Sara je jemala vse to ¡puhlo blebetanje svojih častilcev za resnico. Prva politična mnenja, ki jih je slišala Fanika, so ibiia osoljena z zasmehi ji v ima opazkami o njenih rojakih. Iz početka jim je Fanika verjela, a bil je tukaj neki general, ki jie, hočeš nočeš, moral biti pravičen naipraiin sovražniku, da je samemu sebi zagotovil pravičnost, in tako je mlado dekle začenjalo dvomiti nad nesposobnostjo rojakov. Polkovnik Veimer je imel posebno veselje, delati dovtipe z nesrečnimi Amerikanc.i, in sčasoma je pričela iposl-ušaiti Fanika nev-saihljivi vrelec njegovega govorjenja z nezaupndstjo.. tu in tam celo z močno ne vol jo. 'Lepega poletnega dne je sedel polkovnik ¡poleg Sare na divanu, menjavajoč z njo pomenljive poglede in besede, dločim je Fanika nekaj pletla, ko je vojščak naenkrat dejal: “Prihod vojske pod generalom Bupgojmom prinese življenja v mčtstia gospica Sara!” “To 'bo krasno!” je vzkliknila nepremišljena Sara. “Črn jem. da je mnogo dražestnih oficirskih gospa ipri tej armadi — kako se ■ hočemo veseliti in zabavati'! ” Fanika sii je stresla izlaite 'kodre z Obraza, povzdignila pogled, iz katerega jel govorilo ognjevito narodtoo čurvstv-o, in vprašala s dkrilvnilm porogom : “Ali je tako sigurno, da bo dovoljen generalu B-urgojnu vstop v mesto ? ” “Dovoljen!” je ponovil ¡polko raik. “Kdo naj bi mu 'zabranil to, moja srčkana Fanika?” Fanika je bila ravno v dobi, 'ko mlade deklice majiohčuitljivejše pazijo na svojo čast v družbi, — ne več otr.dk in vendar še ne odrasla dama. ""Srčkana Fanika” jie bilo prevele intimno, da bi jej moglo ugajati, in vsa rdeča je povesila pogled zopet na svoje delo. “General Stark je v jel Nemce”, je odvrnite, ‘"Ali se Angleži generalu Gates ne bodo zdeli pre -nevarni, da ¡bi jiih pustil hoditi svobodno okoli?” “O, to so bili Nemci, kaikioir ste povedali pravkar!” je vzklikni! polkovnik. “Tropa najetih in kupljivih ljudii; toda kadar nastopijo' pravi angleški polki, takrat bomo gledali drugačne uspehe.” ‘ ‘ Brez dvoma! ” je seiglia vmes Sara, veseleč se 'že v svojem srcu zmag Angležev. ■' Prosim, polkovnik Veimer”, ie vprašala zopet Fanika, “ali je bil lord Pensi Leksintonški sorodnik onega, ki se je vdeležil slavnega ‘divjega lova’?” “Aj, gospica Fanika, Vi ste mi majhna upornica! ” je odgovoril polkovnik, skrivajoč svojo jezo za smehljanjem. “Kar imenujete lov. je bilo. samo umikanje, 'že v naprej dobro preudarjeno . . . nekako . . . tako nekakšen —”. “Tako nekakšen divji beg!” se je zasmejalo dekletce. “Ali', gospodična!’’ Tukaj ga je prekinil smeh osebe. ki je dbslej bila ostala neopažena. i V m osebni sobi je sedel zal mlad mož tik odlprtifo duri. Njegov smehljajoči Obraiz je kazal, kako ga je zabaval pogovor, katerega je bil priča ravnokar. Ko j‘e zdhj s klobukom v roki vstop.), je bilo opaziti njegovo lepo. visoko postavo, temno 'kožo, ognjevite črne oči. “G »spod Diumvood!” je vzkliknila v začndčnijiu 'Sara. “Nisem vedela, dla ste Vi tukaj!” “H učemi poiskati Vašega brata ... Posadil me ie tja-lie, “v zasedo”, kakor je dejal, obljufbivši, da se vrne takoj.” 'Nato,se je odstranil mož, ne da bi še rekel kaj. Fanika pa je šla za. njim v vežo in vprašala, vsa žareča v obraz: “Ali . . . ali zakaj nas'zapuščate, g< spod Dumwoodi? Henrik mio-ra biti vsalk čas tu.” Pri jel jo je za roko in njegovi temni pogledi so se zjasnili v občudujoče, ko je odvrnil: “Dobro ste mu dali, «moja ljuba. mala rojakinja. O ne pozabite niuclair —- nikoli svoje rodne dežele! Četudi ste vnukinja Angleža. vendar ste tudi vnukinja Amea ikanca! ’ ’ “Bilo bi teižko pozabiti na to”, je odvrnila Fanika smiejie se, “pri neprestanih predavanjih naše tete o genealogiji ... A zakaj odL bajate?” “Na «poti sem v Virginijo; in imam mnogo opravkov.” ¡Stisnil ji je ročico, eie ozrl, zapil vrata in rekel nato ta-“Ostanite zvesta svoji domovini — prava Američanka!” Razburjena deklica je vrgla za njim poljub, nato si je z obema rokama zakrila obraz in stekla v svojo sobico. Polkovnik jie rekel med tem Sari : “Kaj 'vsega sii ne dovoljuje ta mladi človek! Staculneka fant s svojim vatlom ...” Predstavljati si zalega Dun-woodia kakor “štacmn-lkega fanta z vatlom,” je bilo za Sairo malo preveč 'zaihrtevaino. in ko je začudena uprla pogled v polkovnik«, je nadaljeval: “Ta gospod' Dun ... Dum...” “ Dumvood'! O — on je sorodnik moje tete in intimen prijatelj bratov. Bila sta sošolca in se lo-ila še-le, ko je vstopil ed'en v. armado. drugi v neko: franooško vojaško akademijo”. Dalje prihodnjič. i 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, ngm zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbeČini, na prhutah, na mazulih, THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenjunadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vslh spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI SCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, 342 W. 27th St. I’ New York, N. Y. Zimski čas je za učenje ^ANGLEŠČINE “brez učitelja p d navodilu: Slovensko-angleslie slovnice, SloyensKo-angleta tolmaöa in Anglešto-slovensKega slovarja. ■ Knjiga t platno vezena stane $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y PIŠITE PO CENIK KNJIG! lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo VRAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ratensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, Box 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako /adno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtoivn pri Frank Markuš v prvem nadstropju Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in an-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St.. New York. 'N. V. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. i» 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke ali ženske I8k SOLI D GOLD iilled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ¡delavcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko SlaČaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in n^vezek darujemo z vsako uro. * EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B LD G, Chicago NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Rojakom Slovencem naznanjava* da sva odipria Gostilno "Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Isiand Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI. GARL STROVER 1009-140 Washington St. Tel, 3989 MAIN CHICAGO. Dobra Unijska Goslilna, 1Xh“‘‘ mrzel in gorak prigri- |aq C Qfactn\l zek. : Pod vodstvom P* OldjUlj 650 Blue Isiand Ave. delikš Dvorana za društvene in linijske sej^f, in> Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave „ SALOON z lepo urejenim k e gl išče m in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Isiand Ave. Chicago TIL Hoerber pivo. Prost prigrizek MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone : Canal 80 22nd St. Sl Linooln blizu slovenske cerkve Pooblastila in prošnje na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v sta rem krajci zdel ujem po EDEN DOLAR in prinkrbim potrebna konzularna potrdila. FRANK PODGORŠEK, 56 Warren St. New York. N. Y. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo zine n Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicag), S » ... * * <ù * «k T * VU* :=P Uk Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 234-8 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAlSHElK, podpredsednik, Box 227 Noikomis, 111. •JOSIP IVAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20t-h St.. Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grandi Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct.. Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. -JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood' St., Chicago, 111. JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111. STATE OF ILLINOIS, INSURANCE DEPARTMENT. Fred W. Potter, Superintendent. Sprinigtield, November, 22. 1909. To All to Wlhiom these Presents Shall Co-me. — Greeting: Whereas, a Certificate of Associatiioin, diuily signed and acknowledged having been filed) in the Insurance Department of the .State of Illinois, on the 22nd day of November A. D. 1909, fotr t)he organisation of the SLOVENSKA NARODNA PODPORNA ZVEZA u-ndtar and in aieooirdanice with the pno-vifeiou® of an act entitled “An Act to -provide for the organization and management of fraternal beneficiary societies for the purpose of furnishing life indemnity -or ¡peeumiary benefits to beneficiaries of deceased members or accident or permanent indienninitiy disability to members thereof; and t> control such societies of this State and of otter State® doing business in this State, and providing and fixing the punishment for violation of the provisions thereof, a nidi to repeal all laws now existing which conflict herewith”, approved and in force June 22, 1893, and the amendments thereto, a copy of Which certificate is hereto attached. Now, Therefore, I, Fred) W. Potter, Insurance Superintendent ■of the State of Illinois by virtue of the powers vested in me and the -duties imposed upon me by the act aforesaid, do hereby certify that the said Slovensika Narodna Podporna Zveza is a legally organized Fraternal Beneficiary Society', under the laws of this State. In Testimony Whereof, I hereto subscribe my name and affix the seal of my office, at Springfield^ the day andi year first above written. * _ FRED W. POTTER [SEAL] Insurance Supermtenueht. STATE OF ILLINOIS ) COUNTY OF OOOK ) To the Insurance Superintedent of the State of Illinois: — We the undersigned Anton Mladic, Joseph Ivanseik, John Jun->lbo, Louis Sk'uibic. Joseph Weirschay, John Gesohel, Anton Duller, A niton Pirc, Frank Zatokar and Joseph Bult-ala, all being residents of the City' of Chicago and! -citizens and voters of said State,, hereby associate ourselves together for the purpose of forming a corporation under -an act of the General Assembly of the State of Illinois entitled: “An Act to .provide for the organization, and management of fraternal beneficiary societies for the purpose of furnishing life indemnity or pecuniary benefits to beneficiaries of deceased members or aoeident or permanent indemnity disability to members thereof; and to control such societies of this State and of other States doing business in this State, and providing and fixing the punishment for violation of the provisions them;! and to repeal all laws now existing which conflict therewith”, aindl alpnoved and in force June 22, 1893, as .amended by act® -amendatory thereof; and for the' pup pose of such organization we hereby certify that wc have adlopted -the following Arcftilcl-es o-f Association, to — wit: A Pet ill e 1. The name of the proposed Society shall be “Sl-o-venska Narodpa Podporna Zveza”. Artrtil-e 2. The headquarters and principal business office of said Society Shall be located in the City of Chicago, State of Illinois Arctille 3. The object for which this Society is formed, shall ■be: , a. to establish Lodge® whose members shall be Slovains living ini the'United States -cf America; b. to unite alii such Slovans for the purpose of helping one another in ease of sitikn-ess, accident, disability and death; c. t.o -help the widows and orphans of deceased members, and to a-sist them to be worthy members of Society. d. to engender and foster in its members an ardent love of yoi -ut-ry. of m-anikind in general and of national, free and prog.res-si-v-e tb-ouigbt; e. t-o teach its members how t-oi become worthy citizens of their new fatherland, the United -States of America, and to inculcate loyalty to its govcinmient and law®; f. to develop iin its members t-hc spirit, of solidarity and co-operation, and -to teach them) the duty of faithful obe:Jiience to the constitution and by — laws of this Society; g. to extend the assistance and protection of this Society to Sl-ovans living in Canada -or Mexico«. Article 4. The plan of doiny business which shall be followed by this Society, is -as follows; , a. the Supreme Oamm-itte of the Society shall be its, supreme managing body, with poiwer to create a system of Lodge® with ritualistic form of work and a representative form of government, and! with plenary powers to enact a Oonstirttition and: By—liaws, to change the Articles of Association of said Society, and to administer all the affairs thereof. * b. The Convention of the Society shall be a supreme supervising 'body, with power to correct the acts of the Supreme Committee, to regulate their -conduct, -and to elect their successors. It shall be composed of the members of the Supreme Committee, and of Delegates from the Lodges. c. There shall be established and maintained, by dues and assessments -collected! from the members, funds for the payment of death and disability benefits, and of the expense® of management. Such benefits sihall be paid in case of -disability or death, or either, resulting from disease, -accident or old age of its mam- ber.s ; payment- of siulcth benefits in all ease® shall be subject t-o compliance by the member with the contract rules and laws of the Society; physical disability benefits on account of old age shall not'be paid t-o any xuetrber being less than 70 year® of age; and death benefits shall be ¡paid only to the families, heirs, blood relations. affianced* husband! -or affianced wife of. or to persons dependant upon, th-e deceased! member: provided that a member bavin tr no wife or -dhildben living may, with the consent of line Society, make a Charitable institution hi® beneficiary. Article 5. The following person® shall -constitute the Supreme Committee of the- Society for the bust year, said Supremo Committee beinv the Beard of Managers of said Society: Anton Mladic, Mathew Gakielbdk, Joseph Ivansak1, Martin V. Konda. John Kalati, Joseph B-er.iko, Joseph Wersdhay, Louis Skuibic, J-osepa Mafko, Anton Duller, and Jacob Za-jee. Their successors shall be elected by till3 Convention of the Society by ballot- Article 6. No person shall become a member of this -Society who is under seventeen or over fifty-five years of age. Article 7. Applicants for membership in the Society, before being admitted1, shall -uintjjergo a strict medical examination. Article 8. Bona fida applications for membership have been scoured from not lests than five hundred persons who have each made application for -membership in such proposed Society, and have -been duly examined and’ recoiniinendted- by a reputable physician, and have each -Deposited with the undersigned associate® the sum of one advanced! assessment on each five hundred Dollars ■of insurance provided for in the plan of organization of said Society as an advance assessment for mortuary purposes. In witness where o-f we have executed thèse Presents at Chicago, Illinois, this 18th day of October 1909. Anton Mladic, John G esche 1 Joseph Ivamsek Anton Duller John Jumk-o Anton Pl-rc Louis Slk-nbic ¡Frank Zalok-ar Joseph Wershay Joseph Butala. STATE OF ILLINOIS ) county ' of oook j SS- 1, Karel L. Duffeik, a ¡Notary Public in and for said County, do hereby certify t liait on the ldflh clay of Qetclber 1909, personally appeared before rap, in said Coiunty, Anton Mladic, Joseph Ivansak, John Jumbo, Louis Sksu-bie, Joseph WertJhay, John Ges-hel, Anton Duller, Antc-n Pire, Frank Zalobar and Joseph Butala, to me -personally ¿known to be the same persons who executed the foregoing certificate, and severally acknowledged that they bad executed the same as their free and voluntary act for the purposes therein set forth. In witness Whereof I have hereunto set my hand and notarial seal the dav and year above written. KAREL L. DUFFEK, [NOTARIAL SEAL] Notan' Public. 4489170 STATE OF ILLINOIS | COUNTY OF OOOK j Filed for Record 1909 Dec. 29. P M 4 49. And Recorded in Book 151 of C-orp. Reoc-rd. Page 202. ALEX DAVIS, Recorder. STATE OF ILLINOIS, DEPARTMENT OF STATE James A. Rose, Secretary of State. To al-1 to whom these Présents Shall Co-me, Greeting: I, Jam-es A. Rose, Secretary cf State of Illinois^ dt> hereby certify that the following and hereto attached is a true copy of the Certificate of Change of Articles OF THE SLOVENSKA NARODNA PODPORNA ZVEZA, filed January 14, 1910, the original of which is now on file and* a matter -of record in this office. In Testimony Whereof, I hereto set my hand- and cause to be affixed the great Seal of State. Done at the City of Springfield this 14t-h day of January, A. D. 1910. ' JAMES A. ROSE. [Seal of the State of Secretary of State. Illinois, Aug. 26th 1818.] Kn-o-w all men by these present!»: This is -to certify that Slovensika Na-rocna Podiporna Zveza, a fraternal, beneficiary association organized: under the laws of the State of Illinois, ha® changed its “Articleis of Association” according to its rules, by the adoption of the following resoliution by the supreme committee of said society, to — wit: RESOLVED, that the articles o-f association -of this society be changed by substituting in place of Article 1 of said Articles of Association, the following: “Article 1. The name -of this society shall be SLOVENSKA SVOBODOMISELNA PODPORNA ZVEZA (Slovénie Progressive Benefit Society) which may ¡be abbreviated to “S. S. P. Z.” We further certify that, the foregoing resolution was unanimously adapted at a regular audl duly called meeting of th-e supreme -committee of said! society hcldi at. Chicago, Illinois, on the 31st day of December. A. D. 1909, and that at said meeting over three-fourths of the membership of said committee were present. In witness Whereof, we the undemsigned! members of said committee, have hereunto) set our hands on this 6th day of January, A. D. 1910, at Chicago, Illinois. Anton Mladic, Joselph Ivamsek, Martin V. Konda, John Kalan. Joseph Wershay Louis Skubic, Joseph Beruko STATE OF ILLINOIS COUNTY OF COOK Before me Karel L. Duffctk, a Dietary public in and for said county, appeared this day 6th of January 1910 Anton Mladic, Joseph Ivausek, Martin V. Konda, John Kalan, Joseph Wersehay, Louis Slkulbic amd Joseph Benlko, personally known to me t-o be the persons whk> signed! th-e foregoing certificate, and to be members -of the supreme committee of Slovensika Narodna Podporna Zveza, th-e fraternal beneficiary society in said certificate referred to, and acknowledged that they executed said certificate as their free and voluntary act, an-d as the free amdl voluntary act of said society, for the purposes therein set-forth. In witness whereof I have hereunto set my hand and seal this sixth day of January, 1910. KAREL L. DUFFEK. [SEAL] Notary Public. Approved this 12th day of January, A. D. 1910. Fred W. Potter, Insurance Superintendent. Filed Jan. 14. 1910. JAMES A. ROSE. Sec’}' of State. STATE OF ILLINOIS | COUNTY OF COOK f ss' 4497440 1910 Jan. 18. P. M. 2 25. And! Recorded in Book 161 of Coup, af Records. Page 67. ALEX DAVTS, Recorder. ss. ITeurcpin Želedečni Crrenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stolet ja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo prizua\a, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske suovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEllER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA -----JE ---- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive suovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor IMIIj -A. ID IO GENERAL AOENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. hdpllljpmn °61eke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-UUGlUjCIIIU portiranih tkanin. Prodajamo ?otove obleke za delavnik imamo veliko 3al°g° trdih in mehkih klobubov. V zaloffi *mamo vedao bogat izbor obuče in čevljev močnih za 6 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajo spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! ' PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” M. A. WEISSKOPF, M. D. H ZDRAVNIK IN RANOCELNIK m 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopol&dne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. VVEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo nedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Pijte najboljše pivo I u n Peler Schoenhoffen Brewing Go. g PHONE: CANAL 9 is CHICAGO ILL. M |\H “Glas Svobode’* (The Voice of Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement prvi svobodomiselni list^ za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ____________in velja ZA AMERIKO: Za celo leto.............. za pol leta..v -........$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto............*¿.00 za pol leta........ • • • • $1 *25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. »231 BIGELOWO PR0R0K0VANJE. John Bigelow, 'bivši poslanec na Franooslksein, je izjavil, da vise zgleda ugodi no za revolucijo v Združenih ,državah in da na ikiafco ibrugo reformo v naši vladi še sploh ni za misliti. Bigelow, ki je «nož .mednarodnega poklica, slavljen diiplildmiait iin pisatelj utemeljuje svoje prikrito proroteo va- nje na sledeče točke: 1. Povišek ciene živilom od 3 do 11 odstotkov na leto, med tem ko je plača ostala stalna oziroma se je le zelo malo povišala, s rezultatom, dla se delavce polagoma,, to-dla .sistematično sili na vedno nižjo stolpnjo ¡življenja. 2. Vlada ni storila oziroma noče storiti nobenih korakov za znižanje cene živilom, s tem da zniža ciolnino na v voz. obratno se pa posluiži vsako priložnosti povišati tarif, s čimur zagotavlja nadaij-no povišanje v cenah. 3. Vlada noče storiti nobenih korakov za razhitev trust«v, kateri eksistirajo vik ljub tie,mu, da so nepoistaivni v smislu Shertoan-ovieiga anti-trust zakoifii: ti t.rusti so: Sugar trust, beef, steel, harvester in drugi tinuisti; ti monoiiroli so največ krivi,, da se plača dela,vccirni ni v primori ,s poviškom cienie živilom povišala. 4. Vedtno rasteče število izdelovalcev iživitoiiih prodtuktov, M zahtevajo, da se njihovo blago proda prekupoivaleem na veliko in da'mali trgovci kppijo blaigo od teh in da navadimo ljudstvo zopet 'kupi odi prodajalcev na drobno, ki zahtevajo ogromni profit. 5. Poibdtev vsakega predloga v državnem zboru. ki vsebuje le kako točko proti zvišanju cene živilom. 6. Dovoljenj« uri učenja živil, kot sadja itd. v velikih mestih, z namenom, da s« vzdnze oderuške cene (živilom. 7. Akcija zveze izdelovalcev, zavezujoč se, da skupno za.pro tovarn« z,a določeno dobo, s eiimrar okradejo delavce za čas im zaslužek. samo da lažje pritisnejo na trg in prisilijo konsuimente plačati jim povišan in nenaraven dobiček. 8. Poročilo senatorja Aldiricha v prid države, ko se je v senatu Zunuženih držav govorilo o cenah jekla, v Paymovem tarifnem .predlogu ki utemeljuje, da so se ceno na gotovih jeklenih izdelkih obdržale ali povišale, -ne v priloig po, množen ja dobička za izdelovalce, temveč samo v korist d'elav-oev te industrije. 9 Dokaz nesramne lopovščine in i,ene.snličnosti tega zatrdila dtae 1. julija 1909, ko je jekleni trust t naj večji podpirate,Ij protekiei je) izdal odredb,o v kateri je izjavil svoje ¡sovražno stališče proti die-lavst vu s tem,, da, je javno oznanili. da delavci nimajo pravice združiti se v skupno obrambo in s tem, da je že talko pičlo plačo delavcev znižal za več odstotkov.’ Ko bi kiafk član organiziranega delavstva ali celo kak agitator ali soie.ijalist na ta način prerokoval revolucijo, revolucijo, katero povzroče odlnosajii. ga ves kapitalistični ižurnaliizeim raizvlpije za for-mentorja anarhije, biriči i,n izvrševalci zakonov, ki nose znak o-blast i in moči pa dobe ufeaiz, da agitatorja spravijo na varno. Toda s Bilgelowomi je drugače, zanj nihče ne trd,i. da, je agitator. ali an,arhist. ker on je elan one družabne stratp, ki ga oprtosti' besedi-nihi obtožbi, na katere se gleda kot gnoizn.o blatenje stališča im poi-Štenja uglednih in zakon ispoOnu-jočdh državljanov. Gornji dleVeteri odstavki, katere je podal Bigelow in na kojih temelji bodoča revolucija, kažejo, da bivši zastopnik na FraneoiSr kem šie v,e,din,o opazuje iindustrijel-nii položaj in'da vidi despotizem velikih, bogatih kombinacij te dežele. Bigelow je mnenja, da vlada 'bi morala raizlbiiti vse one truate, ki so nepoistavno v eksistenci in jih olb enem tudi imenuje, toda goi.sipcd Bigelow, znan kot diplomat in pisatelj me navaja mebeme specifične metode, po kateri se bi dalo truiste ¡položili k večnemu spanju,. Gospod Bigelow, skjola-sltiči i[n dajplomat, nilkalkor ne kaže, da je še kedaj ipremotrival ekonomijo, ker . sicer bi drugače vedel, da trusti so naravni produkt sistema, pod katerim živimo in dla “usoda” truistov je da ostanejo v eksistenci vkljulb vsiem tozadevnim predlogom in izakonioim. Vlada ne more razbiti truistov, ker trusti laste in kontrolirajo vliado. Človek, ki se bavi s 'ekonomijo, ve. da trusti izkoriščajo ljudstvo samo raidi tega, ker so last nekaterih zasebnikov. Ko bi vlada lastila. trutsbe in ko bi ljudje bili vlada, ne bilo bi industri jel,nega despotizmia in tudi nepotrpežljivega) mrmranja se ne bi «TjišalO pri dčlavsrtvu Da hi analizirali Bigelowe od-stadke, ne simatraimo umtes’tno zato. iker zlo, o katerem se on pritožuje, je naravni rezultat pri-valnega monopola in tako dolgo, dokler splošno ljudstvo ne pridle do one stopnje inteligence, ki priznava vzrok in pomen razrednega boja. ne bo miru na površju tega 'planeta. ČLOVEŠKE KLAVNICE. V Ohiicaigi, St. Louisu; O malhi in drugod se nahajajo velik,ainske klavnice, v katerih se vsako leto na miljene živimo pobije — za dobiček heef trosita. Kolikor več živine »e p bije v teh klavnici ah, toliko več dobička iima heef tnust. V teh klavnicah za živino pa se sistematično mori in ubija ubijalce živine — delavce. Kazni štetji, priganjanje delavcev, da zastavijo slednje moči, povišana cena živilom in nizka ¡plača umori vsalko leto na tisoče delavcev im njilh otrok'. Trosit mora delati dobiček, potem naj bo na ta iali oni način. Kaj mu miair iza visie drujgo, samo da ¡so odstotki na dividendah mastni. Trulst je truist, potem naj bo isti suigair truist, beef trust, steei truist ali ooal trust. Vsi delajo na to:, da iz delavca izžlmo zadnjo kapljo moči, da ga stresejo in ¡tresejo,, dokler iz njega kapne zadnja kapljia izlatia, — v ¡podobi dela — za njihov dobiček. Bedni delavski položaj jim je malo mar, ker le v dolarju vidijo svojo ¡rešitev, delavcu ¡pa obljubljajo nekako veselje tam na onem svetu. 'In da pride zapeljani delavec čim prej na oni svet, kjer ga čaka veselje in mir, za to že truist preskrbi. Človeške klavnice! Ali res ? Res! Zadnjo jesen uimofilo se je v človeški klavnici v Ghierryt 111.. 350 delavcev. Pretmiegarsfca družba. ki lasti to klavnica je-z ognjem umorilo, čez ŠoO ljudi. V iponideljeik dne 31. januarja so Guiggenihieilmi in Rockefellerji, ki laste skoro celo Oolorado in onddtne premogokope. kakor tudi onega v Primero, Colo., v svoji podzemski klavnici v enem momentu nniičilH 150 življenj. V Drakesboro. Kv. kjer se nahaja tudi poidlzeirnsfca klavnica, so delodajalci poslali na oni svet čez 80 premogarjav. V Peoria. 111., sta se dva pre-moigairjia komaj rešila smrti in u-šla malo 'živa iz Scboll podzemske klavnice. Njuna sreča! In sedaj se zopet ci t a, da so doli v Meksi-ki v La Espeiranzas človeški klavnici 56 premagarjev spravili na oni svet. Našteli bi laihiko nebroj človeških 'klavnic, ikjier se delavstvo u-ibija, mliniči iin ¡počasi mori — zaradi pohlepnosti po denarju. Našteli hi lahko na tisoče načinov kako se /jih mori, * 1 2 3 4 5 6 7 8 toda eden je fakt, in ta faikt je, dla življenje delavca je na tehtnici vsak trenutek. Dobiček na elni strani, delavčevo življenje na drugi, v sredi pa stoji presto|pek zakona za varnost delavstva. Pohotnost in grabežljivost, pred' vsem pa pohlep po dlolarju je ustvarilo človeške klavnice. Ko ne hi trusti in razne drpžbe toliko hlepele ,p0' dlohilčfou! in Skrbele za večjo varnost delavstva,, človeške klavnice bi zginile. Tako cioigo pa, dokler bo posaimetzni-dovoljeno kuipiieuL dobiceK, ziato na rovaš ¡delavstva in tako ucujgo, aokrer eo privatna last ¡proizvajanja ostala v rokah posameznikov, talko dolgo bodo operirale človeške klavnice. Ljudstvo pa bo ječalo pod pritiskom toge, ¡bede, siromiaštvhi m žalosti, med tern ko bodo trusti kupičili s človeško krvjo oškropljeno zlato.. KAM JADRAMO? Kam jadramo, je vprašanje ki se nam nehote vsiljuje dan za dnevom ¡skoro pri vsaki priliki. Poglej na to ali ono stvar in videl boš, da se olhllka dotične .stvari vedno spreminja. Vzemimo na primer konja ¡za vzgled. Konj pred več tisoč leti je imel obliko sedaj nega psa hrta, ¡bil ni skoraj nič večji ko,t ta pes in imel je pet prstov na nogah. Da je temu tako pričajo razne izkopume (fossils). Ce pogledamo konja današnjega dne skoraj ne bi mogli vrjeti, da ta lepo raščena močna žival s kopitom (enimi prstom) je pred več tisoči leti bila podobna sedajne-mu psu. In vendar je tako. Pojdimo nazaj v preteklost kakih petdeset let. Takrat je svet raoil ne-okovane vozove (križarje [kraj-oarje]), v katerega je ¡bil vprežen suženj. Dandanes imamo z železom okovane vozove, pod katere je vprežena* brhka žival, da celo več, imamo vozove, katere ¡goni e-lektrika in para. To je dovolj jasen dokaz, da vse na svietu se spreminja in jadra po reki do popolnitve. In potem nastane vprašanje, Kaj potem? Zgodovina nas uči, da ko so prišli narodi do vrhunca slave, so se pohujšali in počeli padati v blato vedno nižje in nižje'. Kje so danes Egipčani, ki so pred pet tisoč, celo štiritisoč leti žeti toliko slave? Ali so morda današnji slavni medicine! in zvezdoznanci, potomci slavnih Egipčanov ? Ne. Kje so A-thene, Šparta in hrabri Grki, kje Rimljani in njih ¡éava? Minuli so dnevi njihove slave, sama zgodovina jih pozna in pesnik opeva njih nekdanje vrline. V kratkem bi še lahko reklo o telh narodih: Prišli so na vrhunec. s[>odleteli in nali so v brezdino iz katerega ni več rešitve. Kam jadramo mi. ameriški narod? Ali jadramo po reki do popolnitve, ali stopamo proti vrhuncu, na sikalo slave, od koder nas strmoglavi nevidl j i v a moč v brez-dno pogina? Dne 4. julija 1776 zbrali so se zastopniki ameriškega ljudstva in dvignili so glas p: ati zatiram ju od strani angleške krone rekoč: Do tu in ne dalj! Na ta dan. 4. julija, katerega slavi Amerika vsako teto kot praznik neodvisnosti, postali so Amerikanci narod, samostojen narod, odvisen le od lastnega vladanja iin gospodarstva. Dežela je bila bogata na rudnini in poljskih pridelkih, industrija se ji* začela razvijati bolj kot v kateri drugi deželi. Gradile so se železnice, par-obrodi, ¡mesta ¡so ra-stla, tovarne, topilnice dvigale so se kot gobe Po dežju, tako da dan dhnašni j« vse v industrijelnem cvetju. Narod je bogatel, bogati so se družili v velikanske traste in dčlaveh je de(a,l pridno marljivo, vsak za se. Daši. j« gledal in strmel nad velikimi k up or arijami. Gasi mm je kapital dal vzgled zdhužiitve, vendar prepozno se je začel zavedati; kapital je bil že združen in težko je padala batina po hrbtu- delavca. Mala plačo, ka-t¡ero¡ ri je delavec pridobil v potu svojega obraza izročiti je moral nazaj kapitalu za hrano, živež, slan o v am j e in druge vsakdanje potrebščine. Nekaterim strokam se je posrečilo združiti se v unije, v delavske ¡organizacije. Nastalo .je več umi j. več organizacij, ki so škodoželjno ena drugo gledale. Kapital je na. ves združen, ves ene misli, s enim smotrom: “Pritiskati delavca k Hm” Posledica nesporazumu med delavskimi organizacijami se sedaj še-le kaže v pravi luči in sicer v sledečem razmerju: Plača ni enakomerno enaka. Recimo kleparji imajo po okoli $5.00 na dan. bar-vari! pa po $2.50 tu je razlika za $2.50 na, dam. Mogoče bo pa kodo oporekal, dla je nrav. ako klepar ('¡cornice worker) zasluži $2.50 več na dan -kot pa bar var. iker prvi je vedno v smrtni nevarnosti. Res. da je prvi v smrtni nevarnosti, a drugemu se pa ne godi nič bolje, temveč ícelo slabše, ker barva je strupena in ga polagoma mori, kar je hujše kot pa nenadna smrt. N-adlalje, ali je kedo pomislil, da cena potrebščinam ' vedno višje in višje raste med tem, ko je .plača skoraj vedno ena in ista? Ali ste pomislili na to, da alko delodajalec plačo delavcev poviša za 10%, da ob enem zviša ceno produkta za 25%? To je točka, katera je pomisleka vredna in -tako dolgo dokler ni uveljavljen zakon, ki kontrolira ceno raznih produktov, tako dolgo bo delavec zatiran od delodajalca pa raakar mu vsad^b leto petkrat plačo poviša. Nadalje, da se pride delodajalcu v okom, bi bilo potrebno, da se v^i delavske organizacije združijo v eno velikansko organizacijo, ¡katere zastopniki se najdbi s-e-šli kot se je prvi aimeriiški kdn-gres v Philadelphia leta 1776 ter rekli kapitalu: Do tu in nič več! Zdrulženje delavskih organizacij je neobhodno potrebno in do tega bo prišlo prej ali slej. Tako n. pr. vidimo, da United Mine Workers of America in Western Federation of Milners orjeti skoraj eno brazdo. American Federation of Labor je na zadnjem zborovanju v Toronto uvidela potrebo istega koraka, to-dla čas ni še zrel, .vendar pa do tega bo prišlo v kratki bodočnosti. Te tri organizacije združene imajo talko politično moč. du z enim mahom na--pra'vijo konec izkoriščanju delavstva od strani kapitalistov — trust pa bi veter odnesel. Združenje delavskih organizacij pa bi prav gotovo vplivalo na uredbo' plače raznih strok. Veščtaki bi primerama pnera«umili, koliko plačo naj dolbi delavec te ali one stroke in na ta način, bi zenačili deloma pravično kompenzacijo za trud delavca vsake .stroke. Tako dolgo ¡pa dokler se vse delavstvo ne združi se nam kapitalisti lahko jz srca smejo, dobro vedoč, ako zgube 5 mil jo no v nta eni sil rani jih dobe petkratno povrnjeno na drugi strani. Ve: ina starejših naseljnikov s« še spominja, dla pred dvajsetimi leti .se je dobilo drob,je od živin-četa zastonj, atko ga je prišel iskat v klavnico. Pred desetimi teti se je plačalo za ves d rob 5 do 10 centov, danes se plača 8 centov za funt jeter. Na ta način je Beef hrust povišal ceno, mesu. Sedaj ra pride vprašanje: Ali je'ta Beef trust primeroma povišal tudi «eio svojim vslužlbeineem. Ni je povišal in najrajši bi jo znižal še daness do polovice. Ta akt od strani Beef trusta nam daje vzgled delavčeve potrpežljivosti. Iz vsega tega pa se u-čimo še nekaj dnuzega. S tem da trusti povišajo ceno potrebščinam in ravnim izdelkom za dvajset odstotkov ali več; a ob enem pa ob-diže delavce na isti plači, si napravijo trusti ogromno premoženje, ljudstvo pa potrpežljivo prebavi ta povišek in gre zadovoljno na delo. Ko bi ¡pa obratno vsi trusti in delodajalci znižali plačo vsim delavcem samo debet odstotkov nastala Ibi taka revolucija, kakor še svet ni nikoli občutil. V -Clevelandu se ljudstvo pripravlja za “čuden” štrajk. 30,000 ljudi se je zavezalo, da prihodnji meseh ne kupi nobenega nnesa in to, radi tega, ker je trust podražil ceno mesu. Ti ljudje so dovolj naivni, ako mislijo, da bodejo s vizdiržamjem od mei-ia prisilili Beef trust, da zniža ceno mesu. Ti ljudh je še tega ne vedo, da ravno ta Beef trust, kontrolira večinoma vse poljske pridelke in da bodo irtorali toliko več na vsakdajnib potrebščinah plačati, kar zgubi trust na mesu. Ti ljudje ne vedo. da trust kontrolira ves mesen produkt cele dežele in da ako bi imel zgubati par tisoč dolarjev v Clevelandu, da.vbo trust podražil meso po drugih krajih in dobil še enkrat ali dvakrat toliko več dobička kot pa zgubi v Clevelandu ali morda, celi državi Ohio. S tem, da ljudstvo v Clevelandu za-štrajka škodilo bo le domačim mesarjem in sebi. Ko bi pa to Clevelandsko Ljudstvo na volilni dan oddalo svoje glasove za delavske .kandidate, storilo bi več za svoj blagor kot pa z trimesečnim postom. Na dan volitve je treba pokazati kedo i-mia moe, takrat je čas za bojkot proti kapitalu in njegovim ki-movcem. Čoln v katerem plovi ameriški narod se1 bliža valovom razburjenega oceana — revolucije, katera je neizogibna, ako se v kratkem času kaj pametnega za blagor delavstva ne ufcrehe. Dr. Richters trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine bedrihimnačlenkih, zobobolinnevralgijo. - V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite ne na steklenicah. F. Ad. Richter CSb 215 Pearl St. NEW YORK. GV>S ScI°*°^ 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva d, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista , ^ Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. ? ? ? ? t \ i i i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 I.A.A ALI SE BRIJETE DOMA? svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in viže. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v cen L od $2.00 ali*eč. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada,. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. 417-419-421-423 W. 18th KRAL Chicago, 111. ► ► ► ► k ► ► ► ► ► > ► ► ► Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! L Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. ul.-— VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . 8100.000.00 s Prva in edina češka državna banka v Chi oagi. Plačuje po 3% od vloženega deimija na obvesti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele 9veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar tia posestva in zavarovalne police. fdemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mp-goče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | QRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. lAAiiiAAAÀAàAild Slovensko Delavsko Podporno in r^rrrPenzijsko Društvorrr: AAAAAJ t t m Ustanov. * » <0 * * 4* I 9 % *v 21. nov. 1909 I )ARRA(* H, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Haupjman, Darragh, Pa. Rox 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam ¿burg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa. VPRAŠANJA OTROKA. Helena Castle. * ‘ Mat L, ” pravi trii et ni, živahni dlečko, “zakaj živiim v tej hiši?” “Zato, ker si bil tu rojen.” odgovori njegova mati. •“Mati, kaj pa ipomenija beseda: rojen ? ’ ’ “Beseda rojen, ,pom eni,” od-vrne mati, “ da te je bog meni poslal.” “Kedaj se je to zgodilo, mati?” “Pred'tremi leti,” je odlgovarila ponosna mati. “Mati, kedo pa je ta bog?” “Ne verni, videla ga nisem. Nekateri ljudje trde, da je nelko neidnaravno bitje in v katerega moramo vsi i juri je verjeti.” “Toda, Mati, kio sva se jaiz in pestinja peljala po ulicah in ko sirno se vstavili, da si ogledamo revne ljudi, sem videl veliko o-trclk na cesti. Oh, kak» s» 'bili u-mazani, pa mislim, da so tudi poredni. kor njihova obleka je bila vsa strgana. Zakaj so vmazani in poredili, mama? In zakaj stanujejo v grdih hišah? Mater ,so ta vprašanje presenetila in mioimentalno ni vedela, kaj bi odgovorila«. “Mama, povej mi”, je nadaljeval dečko, * ‘'zakaj jimi njihova mama dovoli. d'a tako umazani in raztrgani okoli hodijo. Valjajo 9e po tleh, ne da bi senu jim bilo treba bati, da si umažejo novo o-bleko in če bi jaz bil eden onih, pestunja me ne bi zmiraj; tako nadlegovala. ’ ’ . “Otroik, nesmisel govoriš,” je rekla nestrpna mati. “Revni o-troci nimajo nobenih pestunj, da bi na nje pazile!” “Slišite, mati, ali lahko jaz pošljem moj» pestunjo, dia nanje pazi, ker jatz sem lahko-brez nje.” “Otrok, otrok, pojdi tja in igraj se; preveč sprašuješ.” “Mati, zakaj pa ne molrejo drugi ljudje vposliiti pestunje za njihove otroke.” “Zato, ker so revni.” “Ma, kaj pa pomeni beseda: reven ?’ ’ “Reven je oni, ki nima dovolj denarja, da bi kupiil hrane in o-blekia, kedair ne dlela, in včasih pa tudi nočejo delati.” “Mati, kaj smo mi, revni ali bogati?” ‘ ‘ Bogati, ljulbček ! ’ ’ “Pa mi ne delam»!? In zato hi mogli biti revni, ker ste rekli, da revni nimajo dela.” “Toda oče dela, otroik.” “Vi pa nečete delati, mati. Še hikoli nisem videl, da- bi kaj dela li. Ali matere «žive breiz dela in očetje pa morajo delati zanje?” “I, gotovo, oče vedno dovolj denarja prinese, da celo družino živi.” “Kaj ne, oče težko delajo, da vzdržujejo tako veliko družino. Vidite to veliko hišo. vidite vise te ljudi, ki za nas. delajo. Ali 90 vsi naši in more jih naš oče živeti?” “Delavci se sami žive s tem, da delajo za nas.” “Marna!” “Kaj je, ljiUbček?” “Marička. ikUharica mi je povedala. da je imela malo deklico, ravno talko veliko kot sem sam, pa me je vzela v naročje in je jokala. ker ji je bilo tako dolg čas po njeni hčerki. Zakaj pa mora ona delati, in ibiti stran od svoje 1 Terke, ko vendar je ona tudi malti kot i vi?” “Delati rncfra zato, ker je revna. Revni ljudje morajo delati.” Otrok je vptrl črne oči v ma.ter in odgovoril kot.-bi strele spuščal: “Toda mati! Povedali mi ste, da revni ljudje so zato revni, ker nimajo dela. Marička pridno dela; zna napraviti dobre potice in druge stvari, ki mi jih vsak dan na mizo prinese. Ona dela, mati, in movedala mi je, da rada dela. Tora j zakaj je revna, mati?” “Otrok, jaz ne vem. Prosim te ne vprašuj me več.” Pet minut je ,poteklo in vprašanja so se zopet pričela. “Mati, kje pa oče dela?” “On ima urad na Wall Stree-tu.” “Kaj zida hiše ali lokomotiva?” “Ne. On je v trgovini.” “’Kaj hočete s tem reči?” “Da oče prodaja blago drugim ljudem. ” “Pa kaj prodaja?” “Ne vem. Mislim dia, delnice, obveznice ali nekaj tacega.” “Ali oče veliko trpi, ko izdeluje delnice in obveznice?” “Nič kaj preveč.” “Mati. 'kedair jaz od rastem boni! trdo delal, da bom dosti denarja zaslužil.” “Pa 'kaj boš potem storil z denarjem?” vpraša ponosna mati. “Dat ga bom revnim, kakor to vi delate?” “To je lepo, sinko moj.” “Vsakemu otroku bom preskrbel pestunjo in kuha i ioo, ker je lepo. če ima človek dr bi ih reči za jesti.” ^ Kratek molk. “Mati. .jaz mislim, «la revni o-troei imajo vseeno dobre čase.” “Zakaj?” “Ker imajo brate in sestre, da se ž njimi igrajo. Mati. ali imam lalhkoi malo sestrico, da se ž njio igrami?” "Zakaj hočeš imeti sestro, ko i imaš vendar toliko igrač. Tam | imaš lokomotiva, igrače, konje, , vož jelke in vse kari se čliolvek do-i misli.” “Toda, mama, jaz bi rajše imel j sestrico, dia- bi se ž njo igral. Teh | iigrač seih že sit. Rad bi imel ko-I ga, da 'bi se izmeno j ■ pogovarjal, | igrat . . . AŽi imam lahko samo I eno sestrico ? Denarja imate dosti, uče, vami da toliko ...” “Toda dlragee«, sestre ne, moremo kupiti. Bog pošilja sestre lin brate.” “Mati, ali ne moremo vprašati boga. da nam eno pošlje? Saj nam je bil vedno tako dober. ’ ’ “ Ne, otrok, to je nemogoče. Zadonet j en moraš (biti brez sestre.” “IN-e bom, jaz čem' imeti sestro, in vi pa povejte 'bogu, dJa vaš sinček je jako žalosten!” “Ali ne ljulbiš tvoje matere in očeta?” “Da ljubim olba, tudi Maričko, pestunjo, in vsakega, a male otroke pa imam najrajši. Vd in pestunja se ne znate z menoj tako igrati bot se znajo mali otroci, ki sen' jih videl na cesti, in zato grem tam;, pa se 'bom ž n jimi igral. ’ ’ “Otrok, ti si neumen in nikakor ne dovolim, da bi se igral s umazanimi otroci.” “Prosim, mama, ne hudujte se, toda bedar zopet govorite z bogom,, ipovejte mu, da vaš sin ni vesel in da hoče mallo sestro, da se ž njo igra. in če ne pošlje male sestre, grem k revnimi otrobom in bog vam naj pošlje d ra-zega sinčka, bi želi bogato mamo in očeta. Jaz grem rajši ,k revnimi, ker ti so veseli kor imajo brate in sestre, da se ž njimi igrajo. Oni imajo veliko sester in bratov in ni jim dolg čas. Ali bodete to storili, mati?” Na to je mati. popolnoma zbegana, zvonila pestunji, da odvede mplp,neq ^triVTl. Listnica uredništva. — J! Kešman. — Vaše “poslano” prišlo prepozno za ta list; to raj, prihodnjič. — R. V. Vaš dopis .je romal v koš. Citiramo pa iz nj'e|ga Vaš odstavek : “V Proletarcu se čita v dopisu iz Johmston Cityi, UL, sle-dlečei; “Povem naj končno1 še, 'dia je 'Vrlbiščar svoječasno, to je bilo takrat ko ga še ni obiskal in 'blagoti ovil (Konda — hvalil Proletarca!, češ, da je dober list. Seveda po. žeignm in obisku 'k—e ,pa ni bil nič več nič vreden!” Ali ni to sramota za slovensko časnikarstvo,, dia ima. v svoji vrsti tako nesraimine pisatelje, da rabijo take besede kot: ik—a za priimke .poštenim Ijudcim?,” Mii, 'ki poznamo štiirfearje in maizače pri dotič-neim listu se1 ne 'čudimo njihovi nesraimnolst.i. M. V, Konda pa se ie izjavil, 'dia. osebno ne pozna, nobenega Vdbišoarja ali Fishenja. To, je dokaz., da. revo Ive r-žuma!l!i-sti sio lažniiki, s Ikaterimii, ni vred-no ipolemizirati, še manj pa imeti kak opravek. Listu v podporo. E. R. Lesar 50,c; A. Drobnič 26c; L. iKarlinger 25c; Fr. Veva,r 25c; A. Prijatelj 65; A. Černigoj $1.00 v zahvalo, ko so zapletanji pričeli zopet v luno, lajati im TŽmjimii vred tuldi neki revedk po imenu Anton, Pirc. — B. V. lOc, ker 'sem dobil rudečo brošuro : Št rekel j 5o. ker sem slišal jo citati; Kepec 5», ker ga brošura pihne; Goirta 25c zato. iko srno se tako smejali, da bi bili ‘kimali1 popokali ; Menjala lOc. ker takih reči še nisemi slišal: Povirk, 5e, ker poznai tistega. ki je brošuro smrial in Šuštar lOc, ker je vse neumno in nesramno, kar je v tej brošuri. ¡FerdL Judhič 30o. Glas Svobode stane $2.00 na leto. a PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, ustaaovetelj Collins N. Y. za dobrobit Slovenca u Ameriki Medical Institute Pošljite 1'5 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano 'knjigo: “Človek, njegovo življenje in zdravje”, kateri vas poduči kako si žarnorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši. POZOR ROJAKI!! Varajte $e po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljutnjejo. Ravno sedaj^ je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se naj rajše oglašajo zdravniki-maizači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ’ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo. VARUJTE SEBE IN VA&O DRUŽINO. Vsak Slovenec mora čuvati, samega sebe, kakor tudi svojo družino pred taki ni zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta. način varati od zdravnikov, katerih nobeden me pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseli Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slovencev. Valeči tega se nahaja v tem. zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih dragi zdravniki niso zamegli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čuldodel-na metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medical Institute je še vsakem pomagala. Ako toraj boljujete na k ate rej označenih ali sličnih bolezni, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, diham je, bljuvanje krvi, mrzlica ali vročico, nepravilno prebavo, po životu, nečisto ali pokvarjeno kri. vrtoglavost, nervoznost, vo lezen. onemoglost v spolnem občevanju, posledice sam o i,z rabljev las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor pada neplolatovitost, beli tok. sifilis, .jetiko itd. Ako imaste tajnp možko niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa . pišite v kakor; bolezni pljuč, prs. jeter, ali ako imate katar, kašelj, težko zlato žilo, reumatizem, tragnje denico ali kako drugo živčno bo-anja,. mazale, hraste izpadanje nje maternice neredno čiščenje, ali žensko bolezen», n,e odlašajte slovenskem jeziku n,a » » » » » » » m p » » § ? p p i m » » The Collins New York Medical Institutes 140 West 34th Street, New York, kjer ste lahko sigurni, da dobite ga profesorja in ravnatelja tega .13 let svojega obstanka tega slav ime in slovitost THE COLLINS šib in najboljših, in da je edini LINS NEW YORK MEDICAL g',h zdravnikov ki dañas po čašo nič vredna, so pri Collins New n emu zavodu učili spoznavati in najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavne-slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tišeče Slovencev tekom nega in iclobrodelnega ; zavoda. Vsakemu Slovencu je znamo dobro NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jeden najstarej-zdravnišlkii zavod' v New Yorku ki se sme imenovati THE COL-INSTITUTE in da oglasu j e sam« zato, da vas ozdravi. Mnogo dru-pisih oglašajo in zrilravila po nizki ceni prodajajo, 'daisiravmo niso York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slav-pnipravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo. Vsa pojasnila' in nasvete vam daje ravnatelj "sam, in to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE % 140 W. 34th Street, New York City. ^ Dr. S. E. Hyndmam, Vrhovni ravnatelj. URADNE URE SO: Vsaki dan od 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in petkih od 7 do 8 ure zvečer. IDOJ?XSI. Ohishioilm, Minin,. Proisimo, dia, uvrstite teh (par vrsta« v predate maim lijiulbaga Ista “G.ias Sv-abode ’ Že do ligo čal^a sem ipnehiral slovenske Miste dia vidiim, je prjšel /kdnii mepolskoidiovam dleimov. Belgijski kralj Albert in nadškof Merciier v Meeiheln-u ta,a se «tprlia. — Koj pa smirtii. Deapioldla ie ihnitdl nadškof prildob-itd- novega kralja Alberta za eeirlkiev in zah- teval, ,dia mora Ikioj po svoji prisegi v parlamentu priti v cerkev Saint-Hudude, kjer ga bo kronala belgijska duhovščina. Tega Albert nd ¡hotel sitorilti. Drugi dian 'pri teclemm-mi ni; imel nadškof one pridige, katero je prej predll-ožil krnil jn, ipač na je .pridligovad stara oerik.veno-. Tod'a tudli Albert nd odgovoril tako, ,kak|er je prej povedal n-ad&kiofu, ampak dal jevdin-hovščiimi liiui riga t-oibaka pod nos ter dal naiziuimeiti, da ne mama stopiti pod -okrjf.j-e ifclerilkalneiga Rima. — Belgijski škofje puzdlravljaja novega- .'kralju Allbe-rfa na- poisebem način. Hvali jo- namreč na Vse pre-tege iumrlega kmallja Leelpodda II. Izdali so pasitimisiki) list, v katerem, pravijo o Leopoldu: “Cerkvena pomoka ranjlkeiga in njegova odkritosrčna izpoved' im prilpotzman.je grehov nas -mavdlajujo z t.rlruim zauipanjeimi, dk. mlu je !bi'l Vsemogočni v svoji nedkomčnotsti- miilota-ljiv. Nam ne preostaja drugega, kaik|nr dla sc- spomin-jamo mnogih zapliug, -ki si jilh je ste-kiel tekom svojega vladanja,. ¡Ne soidfim-o-, dla, ne 'bomo sojeni, praivi sv.' Dulka.” Kdor zna 'brati klerikalne spise, razume,' da je to vse le m igla j no-vamiu kralju, ki dloslej katoliča-n-am še nič kaj .ptoSeibmo ni všeč. Uničenje finske samostalnosti. Rmslkii ear je pritrdil predlogu mlilnistil-kega. sveta, -dla se raztega ne.jo vsi za Rusijo v>eljavni zakoni tudi na Finsko: vsi! ¡posebni firnlkd -aaltaini m raizveljavijo, finski dieželni zbur dolbi, samp posvetovalno pravico v dlelžetlmih -zialcfe-valh. v dumi- pa dolbi. Finsko 16 maindiatov. Zakonski načrt ,se (predloži dumi šele po, končanih, deželnih vollatvahi; takrat se razglasi nad Piinskiiim tudi »clbsetdno- stanje. 0 volilni pravici za bosenski sabor ¡se poroča, dla- ibo imet aktivno volilno pravico vsalk, 'ki je taar 24 let, in, i pasivno, kdor je dapoiUndl 39 M: v-ak volilec. imuna dokazati, rita, je vsaj eno leto že v deželi. Deželni, ¡zlbor 'bo imel tri kurije: Ve)le|poHetavo, najvišji elavkopla-čevallcd itn- inte-ligeuea ter met-tin-a in Ikmiečfkia 'kuriija. Mandati btirta. razdeljeni po kbnfesfjalh, in sicer bodi) ilmeli miohaimedlamei 24, pra,-vojsla-vni 31. in katoliki 16 mamdla-tov. en ma.ndlart. pa. Žiflbe. — Bo»-šliovnilk je ziel-o strog. Obtarrakeijo petpeSnoma itziključluje. — Zbomo-valni iin dktušitveni zakon je baje zelo moderen. Jesih (ocet ali kis) kot zdravilno sredstvo. Jesih se mnogokrat rabi kot «reditav», ki. poživi- in u-taaivi kri. Rabi se: 1) zaradi svojega cpvežujočega-, aromatičnega vonjja kot dluh-aln-O' sredfetivo-; pri omieldlleviei se riba ž njim obraz,, istiatiako, če ima človek vtaed iz-gi:|b,e krvi čisto ¡bledo barvo : vendar mora ocet (biti sivež, oster inči st; če to ni. naj se preskrbi raje oietova kislina ta lekatano: 2) .,prl krvavenju in če poči žita, — naj se napravi obkladek iz mrzlega jelsahra s 4 krat zl-ožerilmi plaitnom — nama naj ,se mačno -tišči; pri, krvavenju niosiu — srkaj jes-iih ; ¡kloščeik vatle namoči v jelsii.iuu in -dlaj v micis; če krvaviš iz pst ali iz zolba — grgraj z jesihomi, dlaj v jes-ilh namočeno vabo na rano; 3) č-e krvaviš iz pljuč ,a!i iz 'želodlea — -dajaj sj mrzle -obkladke na ipr-sa i;n želodec. 4) -pri mrtvotudhi (¡kaipij —. delaj si klistirje iz oe-tove Vode. Riazkuiževalnilh -ali zrak čistilnih latanicRiti jieših -nima. za- . 1o je brez pomeraa njegovo' p-are-nje na «žarečih podlagah. ---------------; Najboljša učiteljica. Star pregovor pravi, da skušnja je najbo,ljš,a učiteljica. Skušnja nas uči. Če nismo sami imeli prilike zvedeti dobre dele kake stvari, tedaj srno se mogli zanesti na Skušnjo -dragih. Če se vsi strinjajo, .tedaj bodete voljno -sprejeli njih izrek. Če niste imeli priložnosti poskušati Trineirjie-vc, ameriško zdravilno grenko- vino za že-lodežne nerede in telesno Oslabelost. vas želimo opozoriti na tisoče topečih ki sa imieli -slkušnjo in ki so ¡ga proglasili za najbioiljše in najvspesnejše zdravilo v tialkih slučajih. .Skusite ga. ko hitro pride vaš želodec iz reda, ali vaš a-peti-t oslabi in če so vaši živci slabi. ,Poskusite- ga za- g riža vira. zba^ daraj('. slabost in bluvaaije. Po-skušite ga, kediar se dobro ne počutite. ste nervozni in ste vdlani vtrajenosti. Na prodaj v lekarnah, dobrih uotailnah in pri izdeliovalcu Jos. Tri-ner, 1333 — 1339 So. Atol and A ve., Chicago, Illinois. m A<5 crvoponp, Cenik knjig, katere se dobe v zalogi GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete ...................... ?1-80 Jakob Ruda........................ 60 Za narodov blagor...............$1-00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi...............$1-00 Hiša Marije Pomočnice...........$1.00 Gospa Judit.....................i1-00 Nina ...........................?1-00 Krpanova kobila ................$2.00 1 Hlapec Jernej................... ■'75 Zgodbe .........................S1-00 Za 'križen .....................$1.50 Ob zori ........................$1.50 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.............$1.25 Agitator, II. snopič............$1.25 Na žerinjah, III. snopič........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič-------$1.25 Roši j in in Verjanko, V. snopič.. $1.25 Jara gospoda, VI. snopič.........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ...........................$2.50 Berite novice, IX. snopič.......$1.75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji ..................$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00 II. „ $1.00 „ III. ' „ $1.00 „ IV. „ —.80 „ v. ...............$1-25 Jurčičevi spisi: I. zvezek ....................—.60 II.............................—-60 III............................— 60 IV. „ ..................—-60 V. „ ...................—.60 VI.............................— 60 VII. ' „ ...................—-60 VIII............................—.60 IX..............................—.60 X.............................—.60 XI. ., ..................—.60 Sienkievviczovi spisi: Rodbina pol-aneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih............$3.50 PotopH I. in II. zvezek.........$3.20 Križarji v 4 delih..............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ....\...................—.60 Jagode ..........................—-60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ...................—.60 Knezova knjižica: zvezek ......................—.40 .....................—.40 ...f.................—.50 ....................... —.40 .........................—.40 .........................—.40 ..........................—.40 .....................—.75 Tavčarjeve povesti: zvezek .....................$1.35 „ $1.35 ...................$1.35 ...................$1.35 ..........................$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča .................—.40 Ana Karanina ....................$3.20 Kazalu ..........................—.80 Venec slov. povesti: 1. II. VII. IX. X. XI. XII. XV. I. II. III. IV. v. Bitka pri Visu leta 1866.........—.30 Spominski listi ................—-25 Burska vojska ..................—-30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje štirih ................—-30 Veliki trgovec .................—-60 General Lavdon ...........^.....—-30 Črni bratje ....................—-25 Roparsko življenje .............—-25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff .-v,.....—.30 V tujih službah ...............—-50 Na bojišču .....................—-40 Marjetica ......................—-50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ......................—-15 Krištof Kolumb .................—-25 Uporniki ........................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska........,...—.80 Odkritje Amerike ...............$1-00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Močni baron Ravbar...............—.20 Repoštev .......................—-20 Babica .........................—-60 Solnce in senca ................—.15 Robinzon .......................—-60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Feldmaršal grof Radecki..........—.20 Štiri povesti ..................—-20 Izdaja vec .....................—-60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—-40 Zmaj iz Bozne....................—-50 Pri stricu _.....................—-40 V delu je rešitev...............—-30 Knez črni Jurij ...............—-20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih.................-—-40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—-80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ...............—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez.........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-sloven^ki slovar ......—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Zaroka o polnoči.................—.15 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—-15 Ruska modema ...................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Sfepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1-25 Islandski ribič ................—-60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost ........................—.40 Božična noč .....................—.40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.................... —.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez----$1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 60 Deteljica —.30 IV 60 Oče naš —.75 v 60 Doktor H-olman —.25 VI 60 Tarfariniz Taraskona 60c VII — 60 Trije mušketirji $2.50 VIII. ‘ . —60 in Dvajset let pozneje $3.00 IX .—.60 O te ženske $1.00 Zabavna knjižnica: 13. zvezek ..................... 14.............................. 15. ., ................... 16. 17. 20. I. II. III. IV. Tajnosti Španske inkvizicije: zvezek ...........’.......... - .—.50. .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 ..............,.—.05 .......,.......—.05 .....................—.05 ................—.05 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ..........."........—.40 n.............................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak .............—.85 Momenti ......................$1.50 Spomini.......................$1.00 Iz naših krajev ..............$1.25 Obsojenci ....................$1.25 Igračke ......................$1.00 Tilho in drugi ...............$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ................—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar....................50c Dobra kuharica.................$3 oo • Medvedji lov .................—.50 Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ..............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo................. 50c Srce ..........................$1.00 Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez. po ...........................—.75 Marica , MAKSIM GORKI: I. Modrijan. ¡Enkrat živel je modrijan. 'Bil jie .mojster čudlnih človeških tajnosti, in te ,tajnosti so napolnjevale njegovo sr-ce s straihiom; katerega tenmota je smeli sveta in vse posvetno veselje zatemnila. (Z ledenimi očimi .pravice je prodiral tajnost preteklosti., in našel je temioi; prihodnost mu je ibi-a vidlljiivia — toda tudi 'ta bila je ¿la mračna. Preihiodil je vise pota svoje domače dežele, prehodil je ulice in rast, te.r ponosno stresal svojo modro glavo; in ikot odmev mrtvaškega zvona donel je njegov n arnik) skoz ne se vjiemajoei .hrup. “Ljudje! iVi živite v sredi teme - v terno, Z rasti i ste iz jame nevednosti; v jami nevednosti »frfotate svojo (življenje; ledena jama nevednosti čaka vas v (bodoče.” (Svet je poslušat njegove 'žalostne ibesede, obsegajoče njilh grenko resnico, in, molčeče so gledali v modlrijanov obraiz, ter globoko vzdihovali. In, pustili so ga. iti p-o potui trp-lenj.a naprej; oni so se vrnili k delni in veselju; jedli so svoj krulh ter pili vino, se ¡radiovali nad svojimi' otroci in taiko pohabili na žalostne hrenutike, katere so toliko občutili komaj dan poprej. .Posamezniki §»' se (borili za mogočnost in bogastvo, z napetostjo poslušali povest o ljubezni, objemajoč one, katere so ljubili s krviaivljemimi rokami, ter .poljub -lij a'j( svoje prijatelje, h izdajalskimi ustnicami. Kradli so eden drugemu ter obogateli od rojpstva — od ljubo branjenega imetja; brezvestno -so lagali, a govorili so da resnica j.e vladarica, življenja; in nekaterniki soi res verjeli v njih blaženo nedolžnost ter .sami po-tem trpeli vsled svoje zvestobe. Ljubili so. godbo in plesali v po-polno zadovoljnost; občud-ovaje lepoto, radi (katere so grozno" trpeli. in upriizarjali neslane stvari. Zasužnjili so eden dnuizoga, ter rekli, da ljubijo svobod-o; zaničevali sio svoje sužnje, skrivnostno, kot zvita in bojazljiva žival, sovraži svojega gospodarja. Poželeli so boljših stvari,, katere so mrzlično sami zasledovali vsepovsod. Ticda .podlegli so, da bi vstVariti take dobre čase, ker 'bili so v velikanski zmoti, želeč in zahtevajoč za sebe vse; niti malenkosti za najpotrebnejše niso več privciščili svojim sužnjem; možgani .so jim od same lalkioiurnosti in ne vodljivosti «puhteli — ¡z surovostjo, iz 'Zvijačo so 'hoteli nasititi svojo živo vero: z najboljšimi stvarmi svetla. Tako, kot nesnažni, šeetimarji živeli so ti smešni ljudje., primerjajoč se angelj-em. Njih življenje jie bilo- kot neizčrpan ognjenik, ki se izhlapi po veličastnem nebesnem oboku, kaikicr črn zdihujoč in «tekajoč dim,, nečist pepel trpi en ja in tarnanja, nečisto živinskega nagona.' Toda, modrijan se je preril mimo skoz svet ter vprašal s svo jim samoizavestnim glasom: “Kaj je življenje? Tega vi ne veste! Kaj resnica? Odgovoriti ne morate. Zakaj živite? Tega. nihče ne rnicire povedati! To je podlaga. vaše miizerije!” Ko je videl ljubljence se objemati ja rekel otožno : -“Smrt čaka vas in vaše potomce.” V. In videč ljudi .postavljati krasne. palače, jim je rekel oponosno : “(Vse to jie žrtev uničenja. ” In fldot je zagledal otroke se med cvetlicami1 na trati igrati, je globoko iz sr,ca vzdihnil rekoč: “(Sedaj vidijo moje oči žetev smrti.” In kot so pravi modrijani, modrijani življenja, tujci črne modrosti, učeč mladež v njih templjih znanstva in čudežne tajnosti tega siveta, je rekel on s pomenljivim nasmehom: “'Oižiina je ime vašemu znanstvu)! Zakaj svet in vsi njega tem|peljni, vse nj.ega vede, resnica’in hinavstvo bo .poginilo, in vi no bodete nikldar vedeli ne dneva in .ne ure vašega propada!” II. Delavec. Toda, enkrat izven razupiitega mosta, v ozki, umazani, blatni in razdrapani ulici — v kotu, videl je modrijan gručo delavcev, kamel ali poštnih znamkah po en alt .terim je, stoječ na ruševini govo-dva centa. Poštnina je pri vseh teh ril — delavec. Modrijan je bil ra-cenah ie všteta. zočaran videč s kako pazljivostjo in napetostjo posluša vse govtoa--nika; nikdar niso ljudje s tako poizormostjo poslušali njega. In neka strupena -pušica ljubosumnosti jie .predrla njegovo srce. “iSodnugi!” rekel je delavec-gcvorniik, “ mi ležimo v sredini pomanjkanja in mizerije, ikaikor .oprano kamenje v strugi, a n.ad nami, kot hudournik zapovedujejo naši gospodarji. Črviiči smo mi n.ap|ram njim1; nad naša 'telesa so prišli v imenu resnice, od koder pošiljajo svojo modrost nad nas z namenom' ugonobiti nas tudi duševno,..Oni vedo.vse, mi nič; o-ni živijo, mi življenja ne poznamo. oni si lastujejo veda, mi sarme pripovedke ; blišč oba celega sveta, je njih. mi nimamo nič — še krulha ne, da bi potolažili glad. Zasužniiili so nas in sebe “nabasali”. Toda. bliža se dan. ko. se bo naše stradanje otreslo od njih zadovoljstva, ker njih duh je oslabljen. obratno smo mi vzornega življenja, toraij močni in duhoviti. Mi hočemo živeti, ise hočemo izobraževati, hočemo biti ljudje. Hoče mio pogasiti ognjeno žejo znanosti sveta, ki je postavljena na, našo potrpežljivost. Mi hočemo vse to' kar je, in hočemo vstvariti česar še ni.” “Ljudje!” rekel je modrijan, ■zadovoljne se smejoč. “Zmota je ime besedam. Puhla je veda moža, in toraij ne miome vedeti več kot kar jie v njegovi moči. In, ali vam ni vseeno govoriti o gladu ali se veseliti v zadovoljstvu kot oni preti koimur ste naperili slabotno pušico svoje modrosti? Ni li vseeno. da ležete neobraženi v svoj grob ali se ovijate v ledene tančice svojih gospodarjev s učenostjo? Pomislite! Vse na svetu svet sam bo .pahnjen v temno globočino pozabljivosti, v mrtvo jamo brez dna?” Delavci so ga .pazljivo gledali ter mirno poslušali njegov govor. Toda, čira dalje je govoril nemiinneji in mrzle ji postajali so njih iGlbraizi. Naposled je rekel e-den zraven .Stoječemu sodragu: “Matija! Mene boli roka —-daj ti tej stari opici par gorkih clkolu ušes!” To je vse. Toda, strinjam se: bili so nekoliko “gnclbi” ti delavci. toda to nj. njih napaka — nihče se ni: še potrudili naučiti jih boljšega obnašanj». .tajjio ‘ ‘Wa!hrheit” mogoče ta list natisne Vaš opomin. — 'Gosip. Jaicdb Zajc, Wilnter-gmarters, Utah1. — Prejeli ismio poslano naročnino iza M celoletne nove, 17 celoletne stare in 3 ■polletne naročnike. To nas jako veselli, Iker talko lepega napredka .še nismo pričakovali v talko ikrat-ketm času. Iskrena 'hvala za prijaznost in trud! — Gosp. Vincenc Zalokar, W. Mineral, Kams. — Veseli nas, da imenujete naš list “edini slovenski prijatelj, kii Vals rčdnu obi-s- ■potem se naj reflektira na uiprav-ništtvo in poslala se mu bode druga številka. — Opozarjamo tudi, ako kateri rojakov želi' list vstaviti, svobodno mu, (zahtevamo .pa, da naj ima vendar toliko rešpekta, da zajed-no tudi dolg poravna. Kapucinski pater Auracher poročen. Na Bavarskem in posebno v Monakovem obče znani pridigar Beno Auracher je izstopil ie k'apueinslk.ega reala in se poročil na Angleškem s hčerko vladnega kuje”. V drugem se Vam vstreže svetailka Schmidta, kaikor ste prosili. Zdravi! — Ako, kateri naših c. naročnikov kake št, lista ne prejme, bodi sl, da ga pošta včasih povrže ali pa odda na napačno mesto, * # * Frater Kaizi bo s svojimi nakle--ni vi New Yoriku pogorel. .Svetovali bi mu, da, se zavaruje proti nesreči in oignjn. Grof Mon-te Cristo I. zvezek....$2.00 II. ,.........$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotansike povesti ............-—.60 Čez trnje do sreče...............—.60 V znamenju življenja............—.75 B#lgtarija in Srbija.............—.75 Utrinki ........................$1.00 Francka ........................—.25 Dolina krvi......................$2 10 Poljub .........................—.40 Prva ljubezen ..................—.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80 V naravi ......................—.60 Čarovnica iz starega gradu.......—.25 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli ............/.........—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske....... j. .$1.50 Navihanci...................L.. $1.25 Znanci........................ $1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaz- AVSTRO-AMERIKÂNSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V DRUŠTVAM S. S. P. ZVEZE NA ZNANJE. 'V današni številki našega glasila “Glas Svobode” je objavljena ifflkioirporacija Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze. Kakor razvidi te je bila Zveza inikor-p rirana še lanskega leta, vendar pa pod’ imenom Slovenska Naroči, na Podporna Zvdzai. Zato smo 'bdi prisiljeni ime uradnim potom pre-meniti na. Slovensko (Svobodomiselno Podporno- Zvezo, čakanje na to premenitev je -zakasnilo pravila Iker čarter mora priti na prve strani pravil. GLavni odbor je naročil 500 “so!id gold” znakov, 'kiateri bodejo tukani. 10 dni gotovi, člani oziroma 'društva, naj potom svo jih tajnikov pošle jo naročila za iste na glavnega tajnika. Tozadevno je gl. tajnik že pisal na ČiMŠtvene tajnike, ter oib enem naznanil, da za vsak znalk se plača v Zvezino blagajno $1.00. Upa se nič. Nekateri zdražbarji, ki so- vsleld škodoželjnosti delali neprilike našim druištvaim in jih deuuncirali 'za an-aThistične kliuhe itd, si naj ogledajo seidaij charter Zveze; o ,pozar j amo pa jih v imenu iS. S P.' Zveze, día se prej tozadevno informirajo na prisl oljnem mestu pretimo nastopijo kak korak pro ti 'S. S. P. Z. -ali podružnicam iste ker sicer se bo proti njim kazensko postopalo. ODBOR. m? PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Argentina..... <>. Feb, 1910 M. Washington 19. Feb. 1910 Alice...........2. Mar. 1910 Oceania.........16. Mar. 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Naša pristanišča so: 1ST Za Avstrijo~TR3T, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU , Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, Ilf. Frank Medosb, agent na 94T8 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. POZOR! Naznanjam sl. cbčinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. » V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin Listnica upravništva. — Na več pisem, (ki- smo jih zopet prejeli -ta teden, 'še enkrat naznanjamo. dla mi nimamo v zalogi in tudi ne na1 prodaj “Škofove rdleče brošuriice” ter, da iiste tudi ne bomo imeli. Ista se dobi, kakor smo že omenili pri L. ‘Benediku. 1*761 Madfeo-n Str. Brooklyn, N, Y. — Geo. Krašek. — Vašega po-, slanega ne priobčimo iiz razloga, da Ikai tarera v Glas -Svobode še ni bilo. G. S. ni nobep policijski IV-t. Ako pa hočete lopovu, ki je toliko denarja poneveril na' prste stopiti pa ga iztočite oblasti, ali ra pišite na nemške 'časopise v Mïlwa'ukee, "Wis. Naši rojaki či- Naznaniio in priporočilo. Slovencem v Dsnverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla: i GOSTILNO “TRIGLAV” kjer točiva vednj ^veže “TIVOLI'’ pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče. Gostilna “TRIGLAV” se nahaja v bližini “ 7NION” postaje, na yogalu 17. in BlaKe ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna ostrežba! Svoji k svojim! SCHE1N & P1RICH, lastnika L * i* * OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina , * m m * * * Blue Island Avenue, Chicago, 111. £ ^ - Z Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine. i Izdelujoči zlatniuar. * OČI pregledamo zastonj. * »**»*» £**£«<-(-»e* *** CttCCfr**»**«**»4441 * -v* 1» m 5 m * T