34. Številk«.
Ljubljana, v soboto 11. febrnvarja 1899
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ivecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gM., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 BJd , za jelen mesec l gM 40 kr Za Ljubljano brea poftiljanja na dom za vbc leto 13 gld., za Četrt leta | gld 30 kr, aa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mese'\ p > -V) kr za četrt leta. — Za taje delele toliko več, kolikor poštnina znaSa. - Na naroCbe, brea istodobne vpoftiljatve naročnino, se ne ozira — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petitvrste po 6 kr. če se '.znani!., frsdetlkrmt tiska, po 5 kr, će ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo En upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vse administrativno stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice M, 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga at. 12.
Telefon nt.
Za slogo na Štajerskem.
Mej Slovenci na Spodnjem Štajerskem vlada popolna sloga. Nekdanja nasprotstva so poravnana in pozabljena, in posvetno razumništvo dela zdaj roko v roki z du hovščino, da se slovenskemu Življu zago tove vsaj pogoji obstanku in razvoju
Ta sloga se je dosegla s tem, da se je posvetno razumništvo popolnoma podredilo duhovniškemu vodstvu. To se je moglo zgoditi le, ker je Štajerska duhovščina libe-ralnejša in tolerantnejša kakor kranjska in pa z ozirom na čedalje silnejši pritisk naSih narodnih sovražnikov, kateremu zamore slovenski Zivelj samo tedaj z uspehom kljubovati, ako je solidaren in ako se mu upira z združenimi močmi.
Ta, na Štajerskem potrebna jedinost in sloga pa utegne, kakor kažejo različna znamenja, priti v nevarnost in to po krivdi ondotne duhovščine Valovje kranjskega klerikalizma pljuska tudi čez naše deželne meje. Ekstremno-klerikalni elementi se množe tudi mej Štajersko slovensko duhovščino, nam le predobroznani klerikalni dnh se razširja čedalje bolj tudi na Štajerskem, a najnevarnejše je, da je slovenska duhovščina tudi na Štajerskem začela posnemati tisto pogubonosno, diletanti ^ko BUšmarenje z gospodarsko organizacijo.
Iz raznih krajev štajerske dežele nam dohajajo dopisi o snovanja konsumnih društev v popolnoma slovenskih krajih, katera društva so naperjena proti slovenskim trgovcem in obrtnikom, ki so sicer zvesti in požrtvovalni pristaši narodne stranke in proti katerim se tudi duhovščina ne more v nobenem oziru pritožiti.
Tako postopanje je nerazumljivo in z narodnega stališča naravnost blazno, ker posledica tacega gospodarskega boja bo, da se preganjani in oškodovani slovenski trgovec umakne iz narodnih vrst, a koder je narodna zavednost še mlada in neutrjena,
LISTEK.
Krvava sodba v Ljubljani,
dne 30. januvarja 1810.
„Slovenski Narod" je zadnje dni že dvakrat pisal, da so bili dne 30. januvarja 1810. leta od francoskega vojaškega sodišča na smrt obsojeni in za zidom Sv. Krištofa v Ljubljani ustreljeni rokovnjači: črevljar Boječ, bivši dijak Peter Toča, kmet Samoglav, Obloški Tonček Rajt-gnzen in Še jeden drug rokovnjač.
To pa je očitna zmota!
In to zmoto je treba popraviti, da se ne raznese dalje, in da zgodovinska resnica ne trpi škode.
Stvar je bila namreč vse drugačna, nego jo opisuje neimenovani pisatelj v podlistku „Slovenskoga Naroda" št 26, sklice-vaje se pri tem na Jurčič-Kersnikove .Roko vnjače" . ..
Ko so si bili poleti 1809. Francozje osvojili Kranjsko, ki jo jim je pozneje Avstrija v znojemskem premirju, oziroma v dunajskem miru stalno odstopila, so Kranjci izprva le neradi prenašali francoski jarem in na mnogih krajih naSe dežele so avstrijski patrioti zanetili hude upore ter s kmetskim! tolpami zajemali in napadali male francoske vojaške čete ter jih pobijali Se* veda so se Francozje zato krvavo malce-▼allt požgali upornikom njih vasi, ujete kaset« pa poetreUli,
se zna tudi zgoditi, da se trgovec in obrtnik v obrambo svoji eksistenci pridruži narodovim nasprotnikom, ki vsaj ne segajo po njegovem kruhu.
Snovanje konsumnih društev — naj se že imenujejo tako ali drugače — bo na Štajerskem rodilo najslabejše posledice za vso našo narodno stvar in zarnore v kratkem Času podreti vse to, kar so delavni in požrtvovalni rodoljubi posvetnega in duhovskega stanu z velikimi težavami zgradili in v dolgoletnih bojih pridobili.
In vendar bi morali prav na Štajer-skern vedeti, kako velikega pomena so obrtniki in trgovci ne le v gospodarskem, nego tudi v narodnem oziru Na Sp .štajerskem je kmet pač na slovenski strani, meščanstvo pa večinoma v nemškem taboru in to meščanstvo zadržuje vse, časih uprav nadčloveške napore slovenske ve čine 'na Spod. Štajerskem, to nemško meščanstvo je vzrok, da napreduje slovenstvo le jako počasi, korak za korakom, ponekod pa da tudi nazaduje.
Štajerski Slovenci zastavljajo že dolgo let vse moči, da podro zidovja teh nemških trdnjavic sredi popolnoma slovenske pokrajine, da zavzamejo nemška mesta in nemške trge ter da to meščanstvo pridobe za slovensko narodno stvar. To je bila doslej velika naloga v političnem boju štajerskih Slovencev in dokler se ta smoter ne doseže, dokler se prebivalstvo mest in trgov ne pridobi za slovensko stvar, dotlej na Sp. Štajerskem ne bo napredka v narodnem oziru, ker povsod na svetu je samo inteligentno meščanstvo nositelj napredka.
Narodni učitelji, narodni uradn iki, narodni trgovci in obrtniki so potrebni slovenstvu na Štajerskem tako, kakor ribi voda Brez njih ni možno naroda ohraniti in ga ubraniti tujega navala, a namesto da se stori kar možno, da se ti stanovi pridobe" za narodno stvar, hoče zdaj štajerska duhovščina uprizoriti gospodarski boj, ne proti
Tak patriotičen upor se je primeril tudi v Št. Ožbaltu v črnem grabnu mej Brdom in Trojanami. Naščuvani od šent-ožbaltskega Župnika, dveh učiteljev in sodnika galemberške graščine, so kmetje (a ne rokovnjači!) napadli ponoči vojaško četo, ki je spremljala prevoz blagajnice proti Ljubljani, ter zavratno umorili v krčmi pre-nočujočega generalnega adjutanta, kapitana Boissaca in Marmontovega tajnika in tolmača Vernazza ter več drugih francoskih častnikov in vojakov.
Napad in umor se je primeril — mu-tatis mu t and is — blizu tako, kakor ga po-Hisuje Kersnik v sedemnajstem poglavju svojih „Rokovnjačev". Zgodaj zj utraj po tem groznem Činu je pribežal namreč v grad na Brdo k tedanjemu graščaku in francoskemu mCru, dr. Burgerju, pradedu Kersnikovemu, jeden glavnih udeležencev pri napadu ter je v groznem strahu trepetajo in ves pre-pal za božjo voljo prosil dr. Burgerja, naj ga skrije v gradu, da ga ne zaslede Francozje. Dr. Burger je prijatelju uslišal prošnjo, dasi je vedel, da tudi sam zapade krvavemu francoskemu vojnemu zakonu, ako mu pridejo na sled. Vse te podrobnosti so bile Kersniku vsled rodbinske tradicije dobro, znane.
Provzročevalci in napadniki so se večinoma poskrili! ali pa eo zbežali čez francosko mejo na avstrijsko Spodnje Štajersko. Jednajet kmetov so pa Francozje ujeli in o teb jetnikih in o vseh ubežnikih je sodilo
našim nasprotnikom, nego proti narodnim trgovcem in obrtnikom. V tem, ko pušča nemške trgovce in obrtnike lepo v miru, ako jih že ne podpira, kakor se je trdilo o dr. Oregorcu, začela je podkopavati eksistenco slovenskih rodoljubnih trgovcev in obrtnikov.
S Kranjskega zaneseno gospodarsko gibanje na Štajerskem j*' te v povojih, se je šele začelo, a že se kažejo njega posledice. Zadeti stanovi se vznemirjajo in razburjajo, a če bode duhovščina nadaljevala s svojim blaznim početjem, pride do boja. Nihče ne more mirno dopuščati, da mu ljudje brez familije, ljudje, ki imajo vsega dovolj in žive brez skrbij, podkopavajo eksistenco. Kadar gre za življenje, tedaj pre stanejo vsi obziri, a kako žalostne posledice bi imnl domač boj, boj mej brati na Spodnjem Štajerskem tega pač ni težko umeti.
Želeti je, da se previdni in uplivni slovenski rodoljubi na Štajerskem, duhovni in posvetni, pravočasno oglas*', in da preprečijo nadalnje ustanavljanje konsumnih in jednacih društev, dokler je še čas. Ako bi mlajša duhovščina uresničila svoje namene, potem bo trpela narodna stvar tako, da nastale škode in desorganizacije ne bo nikdar več popraviti, potem postane duhovščina grobokop slovenstva na Štajerskem.
Politika mladočeške stranke.
Iz Prage, 9 februvarja Načelnik izvrševalnega odbora Čeških deželnih in državnih poslancev, dr. Škard a, prijavlja v danes izdanem sešitku mesečnika „Češka Revue" obsežen zgodovinski essay, „Etapna politika in temeljni nazori svobodomiselne stranke o Češki politiki".
Pisatelj se obrača proti očitanjem, katera so bila izrečena v češkem radikalnem časopisju na naslov mladočeške stranke: da je njena sedanja politika v nasprotju z njenimi lastnimi tradicijami, da je nehala,
dne 30. januvarja 1810. v Ljubljani vojno sodišče pod predsedstvom barona R o u s • silla, obrsta petega pehotnega polka in častnika Častne legije. Prisedniki so bili francoski kapitani Detellant, Pessay, De-jouglas, Tissot — vsi častni legijonarji — in tajtnanta Griraud in Alliez. Poročevalec je bil častni legijonar. kapitan Coste in aktuar furir Gay Zagovornika obtožencev in ob jednem njih tolmača sta bila. ljubljanska odvetnika, dr. \Vurzbach in dr. Kalan.
Od zatožbe oproščeni in takoj izpuščeni so bili navzočni zatoženci: G r a-dišek Jernej, star 24 let, kmet iz Hrastnika pri Št. Gotardu; Kralj Jožef, star 46 let, kmet iz Vzidja; Le bar Anton, star 39 let, kmet iz Hrastnika; Jakob Logar, star 40 let, hlapec, rojen v Volču, ujet v Št. Ožbaltu; Jožef Vr v a r, star 53 let, kmet v Hrastniku in priseženi mož to vasi; Matija ProvinŠek, star 60 let, kmet iz Št. Ožbalta.
V odsotnosti pa so bili na smrt obsojeni: Anton Dobovšek; Ign. Frid. Fajene, sodnik graščine galemberške; Jakob G r k m a n; Franc Jerin; Izlakar; Juri Kos s pridevkom Lavrič; Janez Leveč; Lipa; Mlinar; Jurij Mozer; Matija, hlapec v Erzinovi krčmi v Št. Ožbaltu ; Podmešak (-Podmilšak?); PeČak sin; Plodni k; Anton Rozman; Župnik v Pt. Ožbaltu; Janez Zajec; črevljar brez doma; Jakob Ssbsrkar, s priimkom Cenoelj;
biti politika načel in da se je premenila v utilitarno politiko, da je stranka nasproti javnosti neodkritosrčna. ker te premembe neče priznati; da si je stranka določila uveljavljanje češkega državnega prava za smoter in bi morala ostati v opoziciji dotlej, dokler tega smotra ne doseže.
Na podlagi raznih izjav lastne stranke dokazuje dr. Škarda. da so ta očitanja neosnovana. Stranka, pravi dr. Škarda, se ni nikdar izrekla za tisti državnopravni radi-kalizern. ki pozna glede čeških postulatov samo dve možnosti: ali vse doseči, ali pa ničesar. Narobe, stranka je ta radikalizem od vsega začetka pobijala Prav nasprotovanje temu radikalizmu je ustanovilo stranko. Od 1. 1873 so je stranka borila proti abstinenčni politiki, za vstop v dr žavni in deželni zbor in za to. da se pribore pravice češkega naroda druga za drugo. To je bil začetek etapne politike, kateri je pritrdil ves narod.
V brošuri, katero je posl. dr. Edvard Gregr izdal 1. 1873 proti ab^tinečni politiki, je pisal: „Računati je z vsemi okol-ščinami. Tudi drugi narodi so se morali dolgo boriti, predno so dosegli svoje končne namene. Čas čudežev je minil. Zahtevati doslednosti v taktiki in v bojnih sredstvih bi bilo brezpametno. V politiki odločuje samo uspeh."
Dr. Sladkovskv je pred strankarski program, ki je bil sestavljen 1. 1875., zapisal besede : „Ta program se more samo v bodočnosti izvršiti. Ako bi brez povoda in vzroka postavili državno pravo v ospredje, potem bi se morali v naprej odreči vsem malim ugodnostim in pridobitvam."
V svojem odprtem pismu dr. Riegerju dejal je dr. Edv. Gregr 1. 1876.: „Sodim. da Čehi sami, brez podpore druži h in brez zaveznikov, nc morejo ničesar doseči. Ako bi se nam posrečilo, sestaviti program, kateri bi lahko sprejeli tudi drugi avstrijski narodi, potem mora ta zveza narodov dobiti državno krmilo  v roke.   Program bi
Šinkovec. Bentanov hlapec v Limovou Učakar; Jurij Vezulak: Tomaž Vov-jovec; Zuchiati oče, prejšnji učitelj v Št. Gotardu; Zuchiati sin;  Pavel Zore, učitelj v Št. Gotardu
Župnik Rozman je bil razen tega obsojen, da zapade vse svoj" prem >?.enje, kjerkoli se ga kaj najde.
Mej ujetimi in pred .sodiščem navzoč-nimi so bili na smrt obsojeni: l Martin Molka, star 50 let, v cestni službi, doma na Učaku pri Št. Ožbaltu; S Andrej G ril, star 30 let, kmet pod brdsko gosposko, doma blizu Št. Ožbalta; 3 Luka Knez, star 43 let, kmet na Trojanah : 4 Luka škofe c, star 33 let, kmet na Trojanah in 5. Jurij Dobovšek; star 20 let, hlapec iz št. Ožbalta.
Teh pet je bilo še tisti dan popoludne ustreljenih za zidom Sv. Krištofa v Ljub ljani Padli so kot mučeni ki za svoj patri-jotizem. (Glej Dimitz IV., str. 315—316 in tiskano v francoskem nemškem in slovenskem jeziku izdano »Sodbo*).
Tiskano „Sodbo" v Vodnikovem prevodu je Kersnik porabil za svoje „Rokov-njače" ter imena nesrečnih kmetskih pet obsojencev „cuin licentia poetica" zamenjal z imeni gori navedenih rokovnjačev; ta rokovnjaška imena pa seveda niso pristna, ampak pesniško izmišljena. Dotično poglavje v „Rokovnjačih" tedaj ni popolna resnica, kakor bi utegnil marsikdo misliti« ampak — „ Wabrheit und Diohtung".    J—k.
moral biti sestavljen pametno in zmerno, uvaževati bi m >r d trezno potonic* češkega naroda in bi ne smel biti proi/.vo 1 razgrete fantazije ali prekipele nevolje radi žaljenih narodnih čutil. Čehi moramo im-'i program, kateri je dogovorjen /. dragimi proticentra-lističnimi strankami 1
Na shodu mia laflstki itfaak« l. 1879 e rekel dr. Id Gregr: „Postavili smo si previsok smoter in smo mislili, da ga dosežemo s prvim naskokom. Sredi pota pa smo omagali, vsedli smo se na smrt upehani ob cesto in čakali, kaj se zgodi Ko likokrat smo se rogali Poljakom, da so oportunisti, predno pa dosežemo, kar so oni že davno dosegli, bo treba H veliko truda*. Dr. Sladko vsky je pripomnil: »Naša politična modrost mora ostati na fundamentu skromnosti."
V proračunski razpravi 1. 1880 je dr. .Tuli j Gregr končal svoj govor z besedami: Povratek k prvotni državni ideji „jednako varstvo in jednako skrb vsem", to je jedino mogoči, jedino primerni, jedino za življenje sposobni program naše države Za uresničenje tega programa naj bi se združili pa trijotje vseh narodov. Najboljši možje vseh narodov te državne polovice naj bi se zje-dinili v namen, da v odstranitev vse moči države zadržujoSega narodnostnega boja najdejo pot organičnemu razvoju monarhije.
Nadalje navaja dr. Škarda jednake izjave pokojnega poslanca Etma, sedanjega finančnega ministra, dr. K a iz la in posl. dr P a caka. katere govore vse za politiko v etapah ter končuje svoja, sedanjo češko politiko jako dobro pojasnjujoča izvajanja z besedami :
„Naša stranka nikakor ne precenjuje uspehov nove taktike za češki narod na Češkem, na Moravskem in v Šleziji, toda ako primerjamo češko bilanco v začetku tega desetletja s sedanjo, potem moramo priznati, da se je naša pozicija na celi črti izboljšala. Postopanje sedanjih čeških poslancev je rezultat očiščenega in utrjenega prepričanja glede sredstev, katere je porabiti, da se češki stvari ugladi pot do končnega smotra." _
V IJiitilJatii. ti februvarja.
K položaju.
Ogerska kriza je dospela — kakor poročajo dunajski listi — do odločilnega stadija, in bodoči teden mora prinesti jasnost. Opozicija se ustavlja zahtevi vlade, da mora dovoliti Banffvjevemu kabinetu proračunski provizorij in hkratu indemniteto za vse naredbe ex lege. Koloman pl. Szell in grof Albert Apponyi sta imela že več konferenc radi  nespravljivosti   obstrukcijonistov — „Neue Freie Presse" roti grofa Thuna, naj posnema Banffvja. ki je pravi Rimljan po svojem samo zatajevanju ter se hoče umakniti in žrtvovati.  „Neue Fr. Presse" pravi, da je Thun jako slab kavalir, ker ima manj ponosa kot njegov kolega na Ogerskem. Nu, grof Thun se pač malo meni, kako ga sodijo dunajski židje ! — .Politik javlja, da so se začeli členi nemške katoliške stranke sumljivo pogajati z ustavovernim velepo-sestništvom  in   s krščanskimi socijalisti. Baje stremijo nekateri za tem, da se osnuje nova  večina. — Mladočeški klub izda kmalu svoj manifest na češki narod. — Češki deželni zbor se skliče šele v marcu, iz česar se sklepa, da vlada Se ni izgubila upanja, da opuste Nemci svojo abstinenčno politiko.  —   ,Pester Lloyd"   poroča nazore dr. Pacaka o položaju  Dr. Pacak pravi, da so bili Čehi vedno pripravljeni pogajati se z Nemci, ter da se radi udeleže vsake konference, ki pripravlja mir mej narodoma. Toda sedaj Nemci mej saboj niso jedini, in pogajanja z jedno stranko bi ne odobrila druga. Sprava je možna, ako se sprejme načelo, da imata Čeh in Nemec na vsem Češkem pravico iskati in najti pravico v materinskem jeziku. Ako se doseže to, odpravijo se lahko takoj jezikovne naredbe, toda prej nikakor ne. Vlada pa ne sme posredovati. Da bi se ustvarila nova, nemška večino, se zdi Pacaku nemožno, ker vlada na levici anarhija.
Bolgarske denarne kalamitete. Bolgarija ima ogromno dolgov, samo najnujnejših je za 00 milijonov frankov, a pokritja ni nobenega. Ako se upoštevajo še velikanski stroški, katere zahtevajo nove železnice, nova pristanišča, državna uprava, armada in šole, je umevno, da vlada rnej bolgarskimi uradniki velik strah, da se jim morda kar nakrat ustavijo plače, aH da se
jim reducirajo. Finančni minister Tenew in
trgovinski minister hočeta storiti vse, da dobita denar, ako pa se jima to kmalu ne po.sreči, hočeta odstopiti. Finančna kriza bo rodila izvestno še druge krize, kar je za vs > kneževino nepregledne nevarnosti.
Razmerje mej Srbijo in Bolgarijo se je nekaj i/boljšalo. .Srbski kralj je poslal k pograbil pokojne bolgarske kneginje svo jegi očeta, ra zk ralja Milana. Oficijozno srbsko gladilo, „Male novine" pozdravljajo ta veliki dokaz srbskih simpatij ter upajo, da ostanejo razmere mej sosednima državama potlej najboljše.
Italija in mirovna konferenca. .. l treslauer Generalanzeiger* poroča, da je vzlio dementijem italijanskih listov resnica, da se Italija brani poslati na mirovno konferenco svojega zastopnika, ako bo zastopan ondi budi Vatikan. Vprašanje, ali se naj papež formalno povabi na bo konferenco, namreč še ni rešeno. Baje se Francija za to v Peterburgu jako poteza, da dobi Leon XIII. tudi povabilo. Papež zahteva baje, da se ga povabi kot suveren i, ki ima svojo državo, Italija pa grozi, da se konference ne udeleži, če se papežu ugodi. Tej težavi so so hoteli izogniti tako, da bi zastopnik kake nevtralne katoliške drŽave zastopal tudi Vatikan. No temu se je ustavil papež, češ, da hoče imeti posebnega zastopnika, in pogajanja, se nadaljujejo.
Bonapartistične agitacije
ne vznemirjajo francoske vlade niti naj-inanj. V Bruslju sprejema sicer princ Viktor prav pogosto svoje pristaše, toda njemu in njim manjka glavnega za vspeh: denarja. Brez denarja pa se na Francoskem ne opravi ničesar. Bonapartistični listi sicer poročajo, da jo podpisanih 20 milijonov frankov, toda plačal jih ne bo nihče.
Dopisi.
Iz Cerknice 8, februvarja „Slovenec" trdi.  da  so  razmere  mej  duhovščino in trgovci po deželi prav dobre in da  so ti zadovoljni z njimi, četudi konsumna dru-Stva snujejo.   Ta trditev je tako predrzna laž. kakor jo zamorejo le pri ..Slovencu" skovati.  Istina je, da je nasprotstvo vsaki dan večje, in da so prišli tudi oni obrtniki in trgovci, kateri so jim bili naklonjeni, do spoznanja, da so bili preslepljeni. ker tudi jedne same obljube niso izpolnili, prizadevajo se pa na vso moč, poštene in mirne ljudi ob itak težko zasluženi košček kruha spravi-i  Ako s-   zn-mo na. tukajšnje razmere, mora najmirnejšemu človeku kri vskipeti, kadar vidi, kako sistematično se na to dela. vsacega uničiti, kdor ne pleše, kakor kaplan Lavrenčič gode Ta človek že take burke uganja, da je že od sile. Vede se, kakor da mu mora biti vse pokorno in ošabno zapoveduje ljudem, da se morajo v konsumno društvo zapisati, njegove marijo-nete pa, polne petijota, kriče, da morajo vse trgovce zatreti.   V nedeljo je kaplan Lavrenčič vso noč popival, drugi dan pa s katoliškimi pijanci skupaj lazil iz jedne gostilne v drugo, iz druge v tretjo in četrto, in pri tej priliki svojo modrost prodajal ter ljudi proti onim hujskal, kateri kako boljšo suknjo nosijo. Trobil je, da ni treba kmetu „škrijcev" podpirati in ni pomislil, da on sam prav dolge škrijce nosi, kateri bodo najprej v nevarnosti, kadar se začne stanovski boj.  Mar misli ta kaplan, da se bode ona druhal, katero sedaj tako ustrajno hujska, kaj  obotavljala, njegovo čelado ravno tako razbiti duhovniku, kakor komu drugemu, samo da bo vedela, da je kaj cvenka. A kje ga je več, kakor pri duhovščini? Mar misli ta kaplan, da bodo ob svoj kruh pripravljeni  obrtniki  in trgovci rnirno čakali, kedaj se njemu poljubi, jim vra»  zatlsniti  in jih   ugonobiti?!   Kje je tukaj krščanska ljubezen do bližnjega? Ali je naloga duhovnika, ljudstvo hujskati, ali ga ljubezni do bližnjega učiti?   Ali je duhovnemu stanu primerno, da milo, špeh in petijot prodaja ter neslane burke brusi, da ljudi v konsumno društvo vabi?   Kaj pa poreče k temu railostljivi gosp. knezoškof, o katerem se je pravilo, da želi miru po deželi? Le tako naprej in uspehi ne bode i/."s'ali. Cela druhal, katero sedaj hujskajo, bode proti njim.  Ob svojem času bodo to kar čez noč sami pristni socijalni demo-kratje, in kaj da, imajo od teh pričakovati, to sami najbolje vedo.  Trgovcem po takih krajih, kjer še nimajo konsumnega društva, bodi povedano, da je izdana pa
•      v, _ v .        J V .....
rola „konsumna društva povsod", toda —
počasi. — Ne pustite so toraj nstrašiti in pridite na shod, kateri se bode v Ljubljano sklical, polnoštevilno, da se posvetujemo, kaj nam je storiti, da se ubranimo nam preteče pogube.
Z Iga, 8. februvarja. (Naše konsumno društvo.) Na popravek konsumnega društva bodi naslednje odgovorjeno: Društvo se je ustanovilo edino le na pritisk dr. Mauringa, kateri je raz lečo vabil ljudi k shodom in tudi osebno tekal okolu, da je dobil nekaj bolj vglednih mož na svojo stran, kateri možje pa že večinoma obžalujejo, da so se ujeli v te zanjke, osobito pa načelnik, Martin Zdravje se je sam le marsikaterikrat izrazil, da je na-čelništva in društva do grla sit. Nikdo še ni slišal, da bi se kak domači pridelek v noveo spravil s pomočjo konsumnega društva, kar se v popravku zatrjuje. Res je, da se toči istrsko vino, pa ono se tudi krščeno toči, seveda ne dr. Mauringu, pač pa drugim, revnim odjemalcem. Da bi se žganje točilo, tega naš dopis ni trdil, pač pa bi se točilo, ako bi zamogli dobiti koncesijo. Ako bi blago ne bilo slabejše kot drugo, ne popuščali bi ljudje društva, kar se pa dan na dan bolj množi; da, celo udje in odborniki odvzemajo pri tukajšnjih trgovcih svoje potrebe na blagu, dasiravno ima društvo tudi blago iste vrste; osobito koruze nekatere vrste ne marajo ljudje jemati, ker je komaj za živino. Pa tudi dr. Mauring težko, da bi vse svoje potrebščine pri društvu jemal, ker to njegovemu kavalirskemu obnašanju nasprotuje. Mož z livriranim kočija-žem vendar ne bode tako slabega olja užival, katerega še mežnar ne more ! Župnik je le odjemalec otro bi j.
Radovedni smo, koliko drv bode društvo tukaj dobilo, kajti še Martin Novak si ne bode hotel tega malega zaslužka odvzeti, tem manj pa drugi, reveži, ki po vseh možnih krajih stikajo za lesom
Umetnega gnojila se je res nekaj vreč pripeljalo, ne pa „kar cele vagone". Preden do tega pride, da bodo ljudje toliko umetnih gnojil rabili, moral bode dr. Mauringa zaveznik. Martin Peruzzi še marsikatero pot iz Lip proti Igu storiti ali pa se ■/. Mauringom v Brestu ali v Gradiču sestati. Res čudni ljudje to, v Ljubljani so proti klerikalni stranki na vse kriplje, na Igu pa hodijo ž njo! To so dvorezni noži. katere si gotovi gospodje lahko v zaznamek vpišejo. Ko bi dr. Mauring se bolje držal svojega stanu in delal njemu več časti ter se ne vedel tako. da ga morajo celo ljudje opozarjati, da je čas iti iz gostilne, ne bi bilo toliko govoričenja med ljudstvom, ne bi se ljudje pritoževali, da otroci imajo le malo verouka v šoli, ko istega, od kar ima pri društvu toliko opravil, kaplan močno zanemarja Seveda, Gradič da preveč posla! Res dobro je še tukajšnje ljudstvo, da trpi razne kozolce, katere dr. Mauring preobrača. Na vedeli smo samo fakta, katerih ne Ovržejo vsi popravki z „ni res". Skrivanje dr. Mauringa za hrbet dveh kmetov se nam pa nikakor ne zdi junaško.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. februvarja.
— Osebne vesti. Suplent na mor narski nižji realki v Pulju, g. Josip Žilih je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. — Okrajni sodnik v Podkloštru, g. dr. Adolf R o s c h a n z, je imenovan namestnikom državnega pravdnika v Mariboru. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili: poštni sluga v pok. Fran Antosiewicz, ključavničar južne železnice Ivan Greiner, predilni mojster Ivan Jar še k, uradni sluga v pok. Ivan J u no, železniški uslužbenec Primož L a m-pret, železniški strojevodja Adalbert Lu-kašek, železniški sprevodnik v pok. Josip M i k o ta, železniški uslužbenec Ivan M o-Žina, tiskarniški strojevodja Ferd Pevc, kaznilnični paznik v pok. Vaclav Pl echatv, kuharica Marija P otok ar, kazn. paznik v pok. Jurij Prašek, železniški uslužbenec Silvester Silvestrini, sodni kancelist v. pok. Fran Stegnar, železniški strojevodja Jos VVindisch, vsi v Ljubljani in dekan Anton Mežnarec v Kranju.
— V osobni zadevi g. dr. Ivana šušteršiča. V polemiki so nam spodleteli napadi na g. dr. Ivana Šušteršiča,
I -ki se značijo kot huda razžaljenja njegove
osobne časti Ker nimamo ni kakega povoda, dvomiti nad občeznano osobno integriteto g. dr Šušteršiča, izrekamo, da svojo označeno pisavo obžalujemo in vse navedene žalitve lojalno prekličemo. — Uredništvo „Slovenskega Naroda*. — Opomba. Jednake izjave objavlja današnji .Slovenec" glede mestne hranilnice in glede osobne zadeve g. dr. Ivana Tavčarja. Upamo da je je s tem za obe strani ta zadeva častno rešena.
— V zadevi „Ljudske posojilnice".
Zapeljani po krivih informacijah, objavili smo v zadnjem času članke, ki sioer niso imeli  namena, omajati  zaupanje v
„Ljudsko posojilnico", ki so se pa deloma vendar tako tolmačile. Izjavljamo toraj, da nimamo nikakega uzroka, dvomiti nad strogo solidnostjo in zanesljivostjo tega denarnega zavoda in da toraj navedbe in izvajanja naših člankov, v kolikor bi se mogla tolmačiti v zgoraj označenem neljubem zmislu, s tem lojalno obžalujemo in prekličemo. — Uredništvo „SIov. Naroda".
— Reperioir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo se ponovi izvirna narodna igra s petjem   „Rokovnjači",  ki je zbudila vsestransko zanimanje ter je pri prvi predstavi napolnila gledališče do zadnjega kotička. Pevske točke izvajo gospa I. Polakova, g. M. Fedyczkowki, g. Housa,  ženski zbor, moški  in mešani operni zbor. Predstava se začne že ob 7. uri zvečer. — V torek, 14. t. m. ob polu 4. popoludne se bo igrala Nestroveva čarobna burka s petjem „Lu m pac i j Vagabund". Vloge treh rokodelskih pomočnikov so v ženskih rokah. — V četrtek, 16. t. m. se   ponovi   igra  iz dunajskega življenja „Trije  pari  črevljev" na korist su-breti in igralki gospej I. Pol a k ovi. — V soboto,  18. t. m. se bo pela opera »Fra D i a vol o".
— Slovensko gledališče. Da je pred-pust, smo se prepričali tudi včeraj v gledališču Lahka, poskočna godba, našemljeni romarji, neubrano petje, maškare . . . „rnein Lieber,  was  willst du noch  raehr!" — „Trije pari črevljev" — pravi njih mojster G orli t z — so slika iz veselega dunajskega življenja.   Velja!   Dunajčan je otroškonaiven in z malim zadovoljen; zato smo preverjeni, da mu ta šablonsko skrpana igra prav srčno prija, a če smemo soditi po sinočnem neprestanem, hrupnem smehu in navdušenem ploskanju posetnikov dijaškega stojišča in galerije, je tudi velik del našega občinstva s tako hrano zadovoljen.   Če mu dobro tekne, mu jo privoščimo, a igro pustimo v miru, ker bi ji vzeli s pravično kritiko življenje ter bi tako morda spet oškodili gledališko blagajnico, pa še koga druzega.   Toda tako kruti nismo! Gospa Polakova je bila spet v svojem elementu — sam škrat tiči v nji. Od kraja do konca nas je izborno zabavala z živahno, celo ognjevito igro, s pristno, ne-pretirano komiko, z ljubkim in prikupnim petjem. Gospa Polakova je kot subreta neprecenljiva moč slovenskega odra, in mej gledališkim občinstvom uživa najsplošnejše simpatije.   Te ji je izkazovalo tudi včeraj z navdušenim, vedno se ponavljajočim ploskanjem. Prav dober sodrug ji je bil gosp Housa, ki je umirjeno, dostojno, vender prav primerno in značilno igral dobro volj -nega, a ljubosumnega Črevljarja Pel je tudi nekaj dovtipnih kupletov ter zbujal ž njimi mnogo smehu in ploskanja   Druge uloge so epizode. Gg. Inemann, Danilo, Orehe k, Verovšek in Lovšin so po všečno igrali, zadnji je bil odlikovan celo s posebnim aplavzom.   Ugajala nam je gospa Danilova in gdč. Ogrinčeva, zadnja zlasti v poslednjem dejanju.   Sinoči smo slišali po zaslugi prevajalca g K. Voduška tudi prvikrat olicijalno dovoljeno govorico ljubljanščine. Vzlic temu pa mnogo dovtipov iz originala v prevodu ni imelo veljave. — Gledališče — kar je bilo včeraj najboljše — je bilo malone popolnoma zasedeno, in preverjeni smo, da bode še katerikrat, ko se bo igrala ta burka!
— Izlet na severni tečaj, to bode geslo s katerim bode končal letošnji kratki predpust svoje kralje vanje na obče priljubljeni, tradicijonalni Sokolovi maskaradi. Odbor se je potrudil, da bode tudi letošnja maskarada vredna vrstnica dosedanjih, vedno sijajno uspelih. Pridobil si je v mladem domačem slikarju, g. Frann V e r b i 6 u,
gatr Daij« v prilogi. tkq
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 11, dn6 34. februvarja 1899.
ki se je izučil podobarstva v Radovljici in slikarstva v Gradcu, ter odpotuje te dni na Dunaj v atelier Lechner, nadarjenega umetnika, ki je v prav kratkem času, kateri mu je bil na razpolago, spremenil Sokolovo dvorano v slikovito severno pokrajino. Glavni prospekt kaže cesarja Fran Josipa Fjord in Alken-Cap, kjer se dvigajo velikanske ledene gore in se sprehajajo severni medvedje in druge arktične živali. V desnem kotu je videti plastično izdelano z ledom krito ladijo, ki je, na severni tečaj namenjena, v levem pa se spušča z istirn namenom iz višav pogumen zrakoplovec s svojim balonom. Ob straneh so snežne in ledove jame, šotori eskimov in samojedov itd, iz sredine pa visi nad glavami velika skupina ledenih kapnikov. Primerno dekoriran bode tudi vhod Postranski prostori pa predstavljajo bolj milo in tudi bolj tro-pično podnebje, kamor se bodo hodili gret oni, katere bi utegnilo „zebsti" pri pogledu na toliko ledu, česar se pa ni bati. Oglasilo se je namreč že toliko izletnikov iz vseh kraj sveta, da bo pravi ljudski shod na severnem tečaju in pravi rendezvous narodov, katere bode zvabil tja Kurent pod egido Sokolovo. Celo eskimo in samojedi so se začeli že pripravljati, da sprejmo goste ter bodo varili v svojih šotorih „kre-pilne juhe" in postregli s pristnim „severno-tečajnim likerjem" in tudi kaj druzega se utegne še dobiti za zobe. V toliki gnječi ae torej ni bati mraza in se bodejo gotovo vsi udeležniki prav dobro zabavali. Že samo pogled na toliko zbranih krasotic jih bode moral ogreti. Torej: Naprej! Na severni tečaj!
— Ze slovensko vseučilišča in nad-sodiščs v Ljubljani se je izrekel občinski odbor v Blatu na Koroškem. Ta je četrta občina na Koroškem, ki je odposlala prošnjo na državni zbor. Naj bi jim sledile še druge!
— „Windischer Schvveinstall", tako sta dva c. kr. avstrijska častnika v Celju na javni cesti krstila najlepše poslopje v celem mestu — „Narodni dom". Ni zahte-htevati, da bi bili Nemci fini ljudje, ali da bi si avstrijski oficirji dovoljevali nekaznovano take impertinence, to smemo zahtevati in to tudi zahtevamo z vso odločnostjo. Še tega nam treba, da bi nas vojaštvo insultiralo!
— Zabavni večer ljubljanske čitalnice, pri katerem sodeluje oddelek vojaške godbe, gdčni Radkiewicz, Stropnicka, gosp. Raškovid in g. Hil. Benišek, se vrši nocoj, v soboto. Nadejati se je najlepše udeležbe!
— Za mestne uboge. Poveljništvo 27. pešpolka izročilo je mestnemu magi stratu ljubljanskemu v prid meatnim ubo gim znesek 121 gld. 85 kr, kot polovico čistega dohodka dobrodelnega koncerta, ka terega so bili častniki tega polka priredili dne 5. februvarja.
— Srebrno poroko praznuje danes gospod Ferdo T o ra a ž i č, o. kr. poštni kontrolor. Čestitamo!
— Proti konsumnim društvom ogla sili so se tudi velikolaški trgovci in obrt niki in sicer z vlogo na trgovsko in obrtniško zbornico, katero so podpisali: Ferdo Daganotz, Anton Benodik, Ivan Hočevar, Josip Hartman, Frančiška Pucelj, Franc Grebene, Matija Hočevar, Neža Šega, Ivan Drobanič.
— Dirkališka zadruge v Ljubljani.
Ker zadnji redni občni zbor dirkališke za druge za dan 14. januvarja t 1. ni bil pra vilno razglašen, sklicuje ista nov izredni občni zbor, ki se bode vršil v četrtek, dne 23. februvarja ti, ob 8. uri zvečer v restavraciji tukajšnega „Narodnoga doma". Dnevni red: a) Potrjenje letnega računa za 1. 1898 ,
b) izvolitev načelstva, dveh računskih pre gledovalcev in dveh njunih namestnikov,
c) slučajnosti.
— Novo podružnico „šulferajns" so si Nemci ustanovili te dni v Borovljah na Koroškem. Ta kraj je čiato slovenski, razun par privandranin Prusačkov Predsednikom so si izvolili znanega „bauera bundo v ca" in bivšega deželnega poslanca Kiršnerja. Na tem osnovalnem shodu sta prodajala svoje nemštvo c. kr. ravnatelj Knapič in njegova boljša polovica.
— Nezgoda. Danes ponoči okoli 11 ure padla je šest let stara deklica Amalija Vidio ras okno III. nadstropja hiše št, 19 na Starem trgu in se Je smrtnonevarno po škodovala. Startši pustili so jo bili brez
varstva doma, in ker jo je bilo strah, šla je k oknu, kjer pa se je preveč nagnila in je omahnila ter padla na ulica Deklico je dobil na ulici ležati stražnik, kateri je poklical zdravnika in obvestil stariše.
— Pevsko društvo „Slavec" ima v nedeljo, dne 19. t ra ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v „Nar. domu* svoj redni občni zbor z običajnim vspo-redom.
— Na Pri makovem pri Kranju se je
ustanovila kmetijska podružnica.
— Iz Novega mesta  se nam piše:
Kakor -.o čitatelji Vašega lista že  iz inse ratnega dela izvedeli, jeli bodo tekom meseca sušca  našo staro vojašnico podirati. Na istem mestu dvignilo se bo krasno poslopje, v katero se bodo po preteku dveh stavbenih   let   preselili   okrožno sodišče, državno pravdništvo in jetnišntea.   Da se bo to izvršilo in da je sploh okrožno sodišče tukaj ostalo in se ni po želji pokojnega deželnega sodišča predsednika ljubljanskega z ljubljanskim deželnim sodiščem spojilo, zahvaliti  imamo se jedino le odličnemu domoljubu, našemu pročasti-temu, v vseh krogih velečislanemu predsedniku okrožnega sodišča, gosp Josipu Gerdešičn.   Ta gospod zavzel se je z vso energijo za novomeško okrožno sodišče in storil potrebne korake ne le pri nadsodišču v Gradcu, temveč tudi pri justič-nem ministerstvu na Dunaju. Malo je manjkalo in zmagal bi bil     ljubljanski g pred sednik.   Ni nam treba navajati, koliko bi Novo mesto z odpravo okrožnega sodišča zgubilo. To ceniti znamo mi, in tudi poznejši rod vedel bo hvalo gospodu, ki je tak za Novo mesto usodepoln korak preprečil Občinski odbor — kot tolmač vsega prebivalstva brez izjeme strank — storil je torej le svojo dolžnost, ko je v znak izrednih zaslug, katere ima gospod predsednik za našo občino, imenoval gospoda predsednika    Gerdešiča jednoglasno častnim meščanom.
— Regulacija štajerskih učiteljskih plač je poglavitna stvar, s katero se bo bavil deželni zbor štajerski v prihodnjem zasedanju. Slovenski učitelji bodo imeli v kratkem v C^lju shod, da se dogovore v tem oziru.
— V Grahovem pri Cerknici bil je dne 9. t. m. semenj, kateri se je izvrstno obnesel. Došlo je razun Vipavcev in Lahov osem živinskih kupcev iz Morave. Prodanih je bilo okoli 500 parov volov.
— Koroški novičar. Revizija proge lokalne Železnice Celovec-Podljubelj se je vršila dne 7. t. m. — Usad se je udri 1. svečana blizu Trbiža, ko je vlak dirjal čez cesto, ki pelje v Raj bi. Pri tem je ponesrečil neki železniški delavec. — Prihodnjo soboto, 18. t. m., bode dopolnilna volitev deželnega poslanca iz veleposestva namesto odstopi vsega Rainerja. — V Borovljah v Rožni dolini je umrl dne 30. pro-senca slovenski rodoljub, črevljarski mojster g. Fr. ColariC, v starosti 60 let. Bil je tudi naročnik našega lista. Lahka mu zemljica!
— Izum slovenskega ključavničarja.
Piše se nam: Ali bi vrjeli ?. Na Ljubnem v Savinjski dolini biva kot ključavničar Slovenec iz Kamnika z imenom Gregor Jerman, ki je po 401etnem premišljevanju in delu izumil stroj, kateri se suče brez pomoči para, vode ali ognja, ampak le na podlagi teže na čuden način sukajočih se krogelj. Žal, da je mož v svoji ravnodušnosti bil nepreviden in razkazoval iznajdbo drugim osebam, katere so, uporabivši njegov načrt, strastno se dela poprijele in sedaj na to delajo, da izkoriščajo dolgoletno delo izumitelja Izumitelj, ki je brez sredstev, si seveda ne more pomagati, in tako bode njegov trud le drugim v korist
— Kako pospešuje dolenjska železnica promet in izvoz. Piše se nam i Sedaj, ko se je po mnogoletnem trudu posrečilo, nekoliko povzdigniti domačo prešičorejo in njen izvoz z Dolenjskega, preti nam to dolenjska železnica sama zatretil — Z odredbo obratnega ravnateljstva v Beljaku št. 27119 ex 1898 določilo se je namreč, da sme na progi Novomesto-Gcosuplje sprejemati jedino le opoldanski vlak Živino za izvoz in kdor ta vlak iz kateregakoli vzroka zamudi, zaostane mu živina neizprosno do druzega dne na dotični postaji. Tako ae je v, zadnjem času pripetilo, da je po 100 in več prašičev Čakalo 80 do 42 ur ir-'vozovih na odvoz, in to tamo radi tega, ker ravna-
teljstvo v Beljaku niti na telegratične prošnje ni dovolilo, da se vozovi priklopijo večer nem u mešanemu vlaku. Koliko velikansko škodo tako postopanje provzročuje trgovcem, si vsakdo lahko izračuna, kdor le ve, da žival po tako dolgem čakanju ostane še po 6 — 7 dnij v vozu na poti tet tako ogromno izgubi na teži in vrednosti Samo ob sebi je umevno, da se vsled tega kupci bridko pritožujejo in «1 a g ro ze n a š i najboljši eksporte rji prašičev zapustiti Dolenjsko, kateri so samo v letošnji eksportni dobi že izplačali več ito» tisuč goldinarjev našemu kmetu! Kličemo torej na nujno odpomoč \ vpeljejo naj se na omenjeni progi ali tovorni popoldanski vlaki ali pa naj tudi večerni mešani vlaki odvažajo živino, ker drugače preti Dolenjski kakor tudi dolenjski železnici neizogibna velika škoda
— Posojilnica v Ribnici. V mesecu januvarju 1890. je 259 strank vložilo 40 384 gld. 52 kr., 162 strank uzdignilo 22.100 gld 08 kr., 29 strankam pa se je izplačalo posojil 1 1 796 gld. 16 kr. Denarni promet za mesec januvarji 100»688 gld 50 kr.
— Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju, izvolilo si je za leto 1890. sledeči odbor: Predsednik: gosp dr. Bela Stuheo, zdravnik, podpredsednik ; gosp. dr. Tomaž Horvat, odvetnik, blagajnik: g. Ivan Sedlaček, posojilnični knjigovodja, arhivar: g Hinko Družovič, učitelj, tajnik : g Miran Lorber. zasebni uradnik, o borniki: gg Fran Podobnik, nadučitelj, Fran Kosi, učitelj, Jos. Irgolič. učitelj, Silvester Sen tj ure, organist. namestnika i gg Fran Treven, organist. Ant. Cvahte, zasebni uradnik, računska preglednika: gg. Ferdo Skuhala, posojil uradnik. Fran Golob, zasebni uradnik.
— Analfabeti na Goriškem. V poročilu trgovinske zbornice goriške na mini sterstvo je čitati, da je v Goriški in Gradiščanski deželi 108 623 analfabetov. Ako odštejemo 35 777 otrok do 6. leta, ostane odraslib še vedno okolo 73.000 Poročilo potrjuje, da je največ analfabetov v Furla-niji. Analfabetov je bilo: v Gorici 7143, v gorišk1 okolici 82*259, v gradiščanskem okraju 89.004, v sežanskem 12 884, v tolminskem 17 373. — Gradiščanski okraj ima na pr. le 5430 več prebivalcev nego goriški, a ima 6745 analfabetov več. A kaj naj rečemo o deželnem stolnem mestu Gorici, kjer tretjina vsega prebivalstva ne zna ne čitati ne pisati! _
* Jubilejno leto 1900. Kakor se je že poročalo, dovolil je papež, da se proslavi leto—1900 kot Jubilejno leto". V ta namen bodo razglašeni razni odpustki ter se bodo vršile v Rimu in drugod velike slavnosti. Tudi se bodo odprla sveta vrata jubilejne basilike. katera so že f>0 let sezidana, odprta so namreč samo vsako jubilejno leto. Letos o božiču bo v Rimu velikanska procesija k jubilejni basiliki, papež bode s srebrnim kladivom trikrat udaril na Porto santo, katero bodo potem zidarji prebili. Gotovo je, da bodo o božiču romarji kar trumoma hiteli v Rim. da se udeleže te slavnosti.
* Princ koburški — samomorilec? Listi javljajo, da se je radi škandalov v neki igralnici na Nemškem ustrelil dedni princ Koburški v Merami z revolverjem Pognal si je krogljo skozi glavo.
* Drugo češko narodno gledališče v Pragi. V zlati Pragi deluje že dolgo Časa navdušen odbor na to, da se sezida drugo češko narodno gledališče Odbor je nabral v ta namen že večjo svoto ter agitira z največjo vztrajnostjo za svojo lepo idejo. Ako ima 30.000 Nemcev v Pragi dvoje gledališč, more si sezidati tudi 800.000 Čehov drugo gledališče. Gotovo je sedaj to da se gledališče sezida; le glede" njegove naloge ne vlada še popolno sporazumljenje Nekateri ieU, da naj se omeji novo gledališče le na dramo, drugi pa zagovarjajo stališče, naj se bavi novo gledališče z vsemi strokami, z dramo, s komično in veliko opero in opereto. Prijatelji novega gledališča imajo svoje večere, katerih je bilo doslej že šestero, na katerih se debatira o namenu in programu bodočega templja Muz. Največ pristašev ima misel, naj se bavi novo gledališče z vsemi strokami ter pišejo v tem smislu ti-le listi: „Narodni listyu, „Češke delnickć listy", „Pokrok", „V pred!" in „Narodni politika". Veliki umetnosti in literaturi češki ho drugo praško narodno gledališče nova plodna njiva, hkratu pa
novo vzgnjališče igrale..v in pevoev, ki bodo prihajali na pomoč i drugim Slovanom. Zato moramo leteti tudi novemu gledališču, da SS kmalu nar«>-1f in repova vaSStKSJSsUl 1 Nemškonacijonalni puristi so se lotili sedel tub p K-s n ili r eil o v ter nem-čijo vsako francM-iko ali drugačno imenovanje plasti Qesidrille(četvorka) se imenuje Sedaj „Oegentanz" ; — P</lka fran< aise — ,fr;inkisher Hiipferu ; — Polka mazur — Fpolnisoh^r Rupfer' . — Polonaise — „Spa-/.iergang*;       Coti||i..n p;i „grosst-r Reigen".
* Gonja proti Goethejevemu spomeniku. Kakor znano, skleniti se Goethejev! fieatiloi, da mu postavijo v štrasburgu spomenik, čemur SS pa ondotni klerikalci 7. vso .sih upirajo Pomagajo jim poslan' i in klerikalni listi, kateri so seveda strašno ogorčeni, da bi se postavljal ,. pustolovcu" Goetheju bronast spomenik. Listafl Bhjflassi" in „Pf;ilzer Volksbote" kar ne moreta razumeti, čemu treba Goetheju spomenik, in pa to celo v Štrasburgu, kjer je opeval .LIH" ter dvoril »Frideriki", a ko je potolažil svoje strastno poždjenje, tedaj je obe sramotno ostavil. Tako je delal — pišeta omenjena lista — Goethe od svojega 13. do 80. leta: in tako podel človek naj bi imel v štrasburgu spomenik? Ta brez-značajni lopov, kateri je onečastil in zapeljal neštevilo nedolžnih žensk! Prav tako ničvreden je bil Goethe kakor patrijot. Ko so se drugi bojevali, ko so branili nemško državo pred sovražnikom, se je slavljeni Goethe zabaval. — Tako „Klsasseru in „Volksboteu. — Zopet nov dokaz, da so klerikalci povsod na svetu jednaki; da nimajo nikakega razuma za umetnost. — Tudi pri nas je dvignil svoje dni dr. Mah-niC svojo gorjačo ter jo vihti! prav neusmiljeno nad dr. Preširnom. — češ da je bil le pijanec, pohotnež, i. t. d. — tako da ni niti las na njem cel ostal. Da so se tudi drugi klerikalni llisti s tem strinjali, priča, ker so na ta nesramni napad molčali, ter „Katolika" celo branili proti na-prednjaškim listom.
* Časniki za bolnike. V severnoameriških Zjedinjenih državah izhaja mej 20.000 raznih no vin tudi šestero časnikov, kateri so določeni za bolnike. Te časnike tudi izdajajo, urejujejo in sestavljajo sami bolniki. Vsebina teh novin so navadno pisma, katera dobi uredništvo od raznih bolnikov. Ti pripovedujejo drug druzemu, s čim se bavijo, kaj mislijo in čutijo ter tožijo tudi o svojih bolečinah
* Razstava lepotic. V Parizu bode v kratkem mejnarodna razstava lepotic V programu, katerega je odbor že izdal, se zlasti povdarja, da zunanje okolnosti, t. j. denar, društveno stališče i. t. d. ne bodo niti malo upliva'e na preaojo katerekoli ženske. Ona, ki dobi prvo nagrado, se bo imenovala „lepotica brez para" ; njej na čast se bode priredil banket Razun glavne nagrade je še deset manjših. V odboru, knteri bode odločil o lepoti onih, ki se bodo za razstavo oglasile, sta dva kiparja, dva slikarja, dva krojača za ženske obleke, dva pisatelja, upravitelj pariške opere, in končno tudi jedna ženska : Sarah Bernbardt, katero imenujejo kraljico   lepega kretanja.
* Največji parnik na svetu. V prisotnosti vojvode in vojvodinje Abercorn so spustili v Belfastu minpli teden v morje nuv angleški parnik „Oceani c", ki pre sega po svoji gigantnosti vse druge Parnik ima namreč 17.000 konjskih močij, porabi ToO ton premoga na dan, ima IS kotlov, ki se kurijo na 96 straneh, je 200" m dolg, 20*75 m širok in 1~> m globok. Na tem par-niku so porabljene vse najmodernejše iznajdbe ter so potnikom na razpolago naj-komfortnejše ugodnosti. Prostora ima v I. razredu 410, v II. razr. 300 in v III. razr. 10O0 ljudij Poleg tega ima prostora še 394 pomorščakov. Na parniku se torej pelje 2104 ljudij. Parnik je zgrajen tako, da se more porabiti tudi kot bojna ladija.
Književnost.
— Popotnik. Štev. 8. Vsebina : I. Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju. — II. Pozdravljajte! (V. Pulko) — III. Iz duševnega življenja otroškega. (L. Černej.) — Pismeno odštevanje. (H, D.) — V. O nalogah. (Drag Pribil.) — VI. Slovstvo. (Novosti.) — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in razne vesti. — IX. Natečaj.
— Slovanskv Prehled ima v štev. 5. naslednjo vsebino: F. Kvapil: Z nove poe-sie polske.   Jan  Kasprovvicz, Volodymyr
Hnat'uk: Rusfni v Uhr&eh. Ivan Trinko:
Italsti Slovinei. V. Doroševič: Svetova po-pularita L N Tolsteho. Dopisy: Z Lužice. Z Odčav. Z Moskvv. Z Krakova. Z Varšavy. Ze slovinskeho Štvrska. Rozhledy a zpravy! Musealna slovenska spoločnost' a mađarska vlada. — Jubileum Karla BrzozovvsktSho.
— Otakar Mokrv. — Dozvuky roku Mi-ckie\viczo\v8keho. — Ruska verejnost a Mickiewiez. — Hlas „Veatnika Jevropyu.
— Stat Ternčrova o bospodafskćra položeni ruskveh aedlakft. — Vvsši ženske kursy v Petrohrade. — Rusinske narodni divadlo.
— Ruska bursa remisnyča i promvslova. Literatura, voda. uraeni: Referaty a ozna-raeni knih: Auerbach, Les races et les na-tionalites en Autriehe Hongrie. (DokončenO-
— Adam Antoni Krviiski: Gramathika je-zyka polskiego. — ftaWMM nošenom jt?3iKa. CaeTSSSs ftu.—aa Koiuvtii>. U meni: Stanislav Roman Le\vando\vski: Nejmladsf malifstvf polske Divadlo: Zakaz dram S Przvbvs-ze\vseho. — Drobne zprAvy: „Dve valky" Tolsteho. — Pfekladv ze Slovanskeho Pfe-hledn.
Narodno gospodarstvo.
— C. kr. trgovinsko ministarstvo
poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se bodo v Bukareštu vršile javne licitacije dne 9 in 21 februvarja 1899 ob 4. uri popoludne v poslopju kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v svrho dobave 2000 kg mineralnega olja in dne 18. februvarja in 2. maca 1899 ob 9. uri popoludne v poslopju kr. rum. vojnega ministerstva (sanitetni oddelek) v svrho dobave drog in kemičnih izdelkov za lekarno vojaške bolnice.
Telefonična in brzojavna poročila.
Položaj.
Dunaj 11. februvarja. Ne da se več tajiti, da postaja položaj od preložitve državnega zbora čedalje kritičnoj ši, in da niso izključene niti senzacij onalne dogodbe, kakor ob odstopu barona Gautscha. Zatrjuje se pa, datehtežav vladi grofaThuna ne p ro vz r o čuj e Č eš ko-ne raš k i spor, ampak da jih provzročuje zadeva, glede katere more mi n i s te rs t v o i ti samo do izvestne meje.
Deželni zbori.
Dunaj 11. februvarja Jutri priobči uradni list cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori gališki, moravski, go re nj ea vs tr ij s ki in solno-graški na dan 20. t. m., dalmatinski na dan 21., b u k o v i n s k i na dan 22. in dolenjeavstrijki na dan 27. t. m. Izjava poljskega kluba.
Dunaj 11. februvarja Parlamentarna komisija poljskega kluba izda jutri obsežno publikacijo, v kateri pojasni pozitivne uspehe, katere je zlasti na gospodarskem polju dosegel poljski klub za Gališko in izreka obžalovanje, da se ni posrečila akcija glede poljske gimnazije v Tešinu ter nadejo, da bode era vladanja s § 14. kratka.
Nemški shod.
Dunaj 11. februvarja. Poroča se, da bodo imele nemške opozicijonalne stranke o Veliki noči v Lincu skupen shod, na katerem določijo skupen narodno - politični program in določijo svoje stališče napram vladi grofa Thuna (Če bo ta še na krmilu. Op. uredn.j. kakor so to pred 20 leti storile proti grofa Taaffea vladi.
Dementirana vest. Dunaj 11. februvarja „Dziennik Pol-skiu javlja, da se namestnik grof Pininski ne vrne več v Lvov, nego da prevzame ju-stični portfelj. Z raerodajne strani se proglaša ta vest kot neosnovana Gališka hranilnica. Dunaj 11. februvarja. Tu se je vršilo posvetovanje radi saniranja gališke hranilnice. Posvetovanja so se udeležili tudi finančni minister dr. K a i z 1, gališki minister Je dr žejo \v i cz, gališki namestnik grof Pininski in gališki deželni maršal grof Stanislav Badeni. Gre se za to, da prevzame gališka dežela garancijo za vse vloge. Ako bi deželna sredstva ne zadostovala, dovoli se državna ponapredščina, katero pa bo morala hranilnica obrestovati.
Češki det. zbor Praga 11. februvarja  »Politik" prijavlja brzojavno poročilo z Dunaja, v katerem pravi, ako bi Nemci ne vstopili v l zbor, ali ako bi prišlo do posebnih
bojev, se lahko primerijo nove komplikacije
in niso izključene posebne dogodbe. Obstrukcija pri sodiščih.
Opava 11. februvarja. Odkar so bile izdane jezikovne naredbe za Slezijo, preprečujejo sodniki, mej katerimi se nahaja tudi ain znanega Kudlicha. s navadno ob> strukcijo vse češke obravnave, tako da ae skoro nikjer ne morejo vršiti.
Andree — mrtev?
Petrograd 11. februvarja. Posestnik zlatokopov Monaatiršin je naznanil, da so njegovi ljudje na teritoriju Kongnzov našli tri moška trupla, mnogo različnih instrumentov in raznih drugih rečij, kakor jih rabijo zrakoplovci. Vlada je na lice mesta odposlala policijskega uradnika Umor in samomor.
Pariz 11. februvarja. Ataše tukajšnjega kitajskega poslaništva je z revolverjem ustrelil poslaniškega tajnika in potem samega sebe usmrtil.
Maeedonija.
Carigrad 11. februvarja Sultan se je ruskemu carju zahvalil s posebnim pismom ža njegove korake v svrho ohranitve miru v Macedoniji. Položaj v Macedoniji je jako resen, zlasti ker so voditelji revolucijskega gibanja vtihotapili iz Bolgarske jako mnogo orožja
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemska.)
(Datfe.) IV.
Minulo je nekaj tednov, odkar se je pokazal strah v hiši zdravnikovi. Gospa Roza bi se bila že zopet pomirila, ako bi ne bil neki čuden dogodek spomina iznova
oživil.
Sedela je s svojim soprogom pri za jutreku, ko se vrata otroške sobe odpro in mali sinko notri prileze. Naložili so mu zunaj v predpasnik pisma in časnike, kateri so z jutranjo pošto prišli. Z veseljem je vrgel vse skupaj očetu pred noge. Goapa Roza je hotela zalega sinka poljubiti, pokleknila je pred njega in pobirala pisma, mej tem ko mu je oče podaril košček pogače za plačilo. Tako so prišla pisma gospej Rozi v roke.
Da je bilo mej pismi tudi jedno od ndruštva zdravnikov", se ji ni moglo čudno zdeti; saj je bil Henrik ud te velečislane družbe, ki je prirejala skupne večere za predavanje in razpravo, katerih ni Henrik nikdar zamudil. A tu je bilo tudi pisemce, ki je imelo na drugi strani zavitka ime onega slavnega zdravnika kojega asistent je bil Henrik svoj čas.
,Od profesorja," je rekla Roza, ki ni bila malo ponosna na razmerje svojega soproga k izvrstnemu patologu. .Gotovo kako nadoraestovanje, Henrik."
„Že mogoče." je odgovoril on, igraje se z otrokom, in šaljivo je pristavil: „če je tako, naj gre polovica zaslužka v Tvojo hranilno puščico."
Naglo je odprla Roza pismo. Glaailo se je:
»Ljubi kolega? Društvo zdravnikov rabi vrle, mlade moči za predstojnike. Radi tega asm za prihodnjo volitev Vaa predlagal. Seveda ne smete odkloniti. Tace mu se ne sme nihče odtegniti.
S prijateljskim pozdravom
Vsi Siem." Roza bi bila kmalu od veselja zavri« nila. Imela je komaj drugo željo, ko to, svojega moža videti na visoki stopinji časti in slave. In če to kdo zasluži, je bil to gotovo on. Z radostnim obrazom mu da pismo. (Dalje prih)
Darila.
Uredništvu nagega lista so poslali: Za družbo tv. Ciril« In Metode: Gospića
Milka Hafner v Železnikih 20 K. nabrala za prodane Šopke pri plesnem venčku polarne brambe v Železnikih v prostorih g. Thalerja. — O. Ferdo Vigele, učitelj v Starem trgu pri Rakeku 32 K, nabrane na svatbi goapice Vikice PeCe — Skupaj 52 K. — živela rodoljubna nabiralka in nabiralec in vsi darovalci t
Za Prešernov spomenik: G. Karol Ros-man v Novemmeatu 26 K, katere sta nabrala v gostilni „Na vratih" gg. Frc. Majzelj in Florijan Zorko ob COletnici smrti neumrloga Prešerna; darovali so gg.: Ant. Hočevar, Frc. Končan, Josip Kova«. Frc. Majzelj, Karol Rozman, Sim. pl. 81ado-vič, Fric Schwarz in Flor. Zorko, vsak po 2 K; Fr. KlemenCiC, Otmar Logar, Miha Mramor, Val. Oblak, Frc. Pintar, Frc. Pavsek, D. Štefanovi« in V. Umek, vsak po 1 K. — živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci lirom slovenske domovine I
Bratj« Sokoli!
Dt* 17. svečana 1899 ob 8. uri zvečer
vrtil ae bode letošnji
I. izvanredni občni zbor
na galeriji društvene telovadnica. Vspered:
I. Volitev dveh odbornikov;
II. Raagovor o telovadnem učitelju.
K obilni udelelbi vabi s bratskim: Ns sdsr I
ODBOR.
Rastklono domsšs adravHo. Vedno več * povpraševanja po „Moli evees francoskem i sranja In seli*' dokazujejo uspešni upliv tega sdravila, slasti koristnega kot bolesti utelujoče, dobro znano antirevtnatieno mašilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mašilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlsuben 9. V zalogah po deleli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno snamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (09-2)
Reformelfon. Opozarjamo Čitatelje na inse-rat v današnji številki „Sloven. Naroda" tvrdke dr. VVagner A Comp., združene tovarne kot ko-manditna drulba, Dunaj, Wšhring, Schopenhauer-straaee 45. Tvrdka si je sadobila svetovno slavo s svojimi patentiranimi avtomatično delujočimi aparati sa soda vodo, s katerimi se napravi šest sifonov sa 1 novč. Ta tvrdka je uvedla neko vrsto sifona v promet, katerega je s stališča higijene pozdravljati. Varstvena znamka „Reformsiphons'1.
Dobro posvečeno, dobro prsbavljsno. Za to je pa treba zdravih sob, kateri se ohranijo do posne starosti le če ss usta akrbno varujejo. Za to sluti pa nedvomno najbolje le 60 let splošno znana, pO profesorjih in zdravnikih priporočana Anstherln — ustna voda J. G. POPI*A, c. kr dvornega zobozdravnika na Dunaii, ki nima v sebi absolutno nikakoršnih škodljivih tvarin. kateri okolščini je zahvaliti, da je ta voda navzlic mnogih drugih priporočenih vedno obdržala svoje staro dobro Ime in splošno razširjenje. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumeriiah. Glavni sastopnik sa Avstro-Ogersko: R. Tuchler, Dunaj I-, Krugerstrasse 6.
Poslano.*>
Jas podpisani Ivan Filic, sedlar v Kamniku, izjavljam s oairom na dopis, priobčen v »Slovenskem Narodu" št. 31, s dne 8. februvarja, pod napiso n „Is Kamnika 7. svečana. Gospodu Ivanu Pollaku da gospoda Pollak in jurist
Bizjak nista mene povabila v gostilno Richtarja ter da tam nista storila, da jaz pri veselici v čitalnici, kjer bi imel igrati važen instrument na lok „baa", ta večer nisem sodeloval; pač pa sem jas is drugih jako valnih razlogov, tikajočih se mojih gmotnih razmer, napominani večer svoje sodelovanje odtegnil
To izjavljam resnici na ljubo! (292) V Kamniku, dne 9. februvarja 1899.
Ivan Pilio.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno ls toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.
V svojem poslanem s dne 4. februvarja 1.1. imenoval sem dopisnika is Kamnika lažnika, dokler mi ne dokaže in ne navede dotičnih delujočih moči, katere naj bi jas od sodelovanja pri veselici „Narodne Čitalnice" odgovarjal.
Ker se pa ta dopisnik ni odzval, marveč mesto njega oblekel bojno opravo g. Močnik in isrekel v svojem dopisu dne 8. februvarja t. 1. novo sumničenie o meni, da sem v zvezi s svojim tovarišem g. Bizjakom pregovarjal ona dva godca, sa to svojo trditev pa ni navedel najslabšega dokaza, kar tudi nikdar ne more, in ser sem nasprotno jas v prijetnem položaju, s prisego dotičnih dveh godcev dokasati svojo nekrivdo, imenujem dotično dollitev po vsi pravici nesramno lal in gospoda Močnika, če ne očeta, pač pa raz-njenega
Ivan Pollak.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (296)
St. 6406.
Zahvala.
(283)
Preblagorodni gospod Viktor pl. N it sche, c. in kr. polkovnik 27. pešpolka isročil je magistratu sa mestne reveže snatni znesek 121 gld. 86 kr. kot polovični čisti dohodek dobrodelnega vojaškega koncerta s dne* 6. t. m. v „Tonhalle".
Za ta blagodulni čin izreka se slavnemu c. in kr. 97. pelpolku po tej poti najtoplejša sahvala.
Mastni magistrat v Ljubljani
dne 8. februvarja 1899._
Dež. gledališče v Ljubljani.
fttev. 69. _Dr. pr. 920.
Začetek ob 7. url zvečer.
V nedeljo, dna 12. februvarja 1899. Izvlrns Igral Drugikrat: Isvlrns igrst
Rokovnjači.
Narodna igra s petjem v 6 dejanlih, po Jurčič-
Ksrsnikovem romanu. Režiser R. Inemann. Izvirne vložke pojČ: gospa L Polakova, g. M. Fo-drcskovrski, g. VI. Housa, Sodeluje molki in ženski operni s bor.
Meiajssi h Uftt * •/,!. vi. — lafet* •eTsri. - iVim »k 10. uri.
Pri irsteml lelilaji irttitir ti. c. Ii tr. ni. palts Uiiild II. It V. V torek, 14. februvarja: „Lumpacij Vagabund*.
Moteorologično poročilo.
Vi*u irf SMtjMi •*•*»       Branji anCmt Itak 7M-0 mm.
10.
11.
t
čas ope-aovasje	Stanje barometre	Ji	Vetrovi	Nebo
9. »večer	7407	6« al j zahod		jaano
Tajutraj t-popol.	7898 7389	02 ar. vssvs. 82 p.m.jzah.		lasno deloblač.
j?
2:
DvLxa.ađelsa. "borza
dno 11. februvarja 1H99.
Skupni državni dolg v notah.   . 101 gld 45 kr
Skupni državni dolg v srel.ru 101 , 20
Avstrijska zlata renta   .... 120 . 05 "
Avstrijska kronska renta 4°',,. 102 , — "
Ogeraka zlata renta 4*/0.   .   .   . 119 , 80
Ogerska kronska renta 4",, 07 „ 86 *
Avstro-ogerske bančne delnice 9IM a '
Kreditne delnice....... afift „ —. *
London v ista........ 120 , 4()
Nemški drž bankovci za 1<m mark 5R . 97' , "
20 mark.......... 11 „ 7H
20 frankov......... 9 „ 66< , jj
Italijanski bankovci..... 44 „ 42' , "
C. kr. cekini........ 6 » tiH
5*ST* Ves vrednostne papirje preekrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Zahvala.
Za preobilo izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta in soproga, oziroma brata, gospoda
Josipa Raktelja
nadučitelja v pokoju, častnega občana ribniškega in zlatokrižnika
izrekamo tem potom vsem, ki so darovali krasne nagrobne \ence in se udele-lili tako obilno njegovega sprevoda, svojo najprisrčnejso zahvalo, zlasti preblago-rodnemu gospodu okrajnemu glavarju v Kočevju Thomanu pl Monta'maru in slav. učiteljstvu za prekrasne žalostinke.
Ribnica, dne 10. februvarja 1899 .{293) Žalujoča rodbina.
mjL'^S&li* T0triv*n)* temperatura 6*8*, nor-
IUIJEVB
najetje tuta
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.
Najboljša dijetetična in osveževalna (361) pijača.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih §pe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dve majhni stanovanji
z dvema sobama, štedilnikom in drvarnico, jedno za letni znesek 76 gld., drugo za 80 gld se od dasta na Triaikl cesti it. 55 v I. nadstropji zs mesec mej. — Vpraša naj so pri hišnem gospodarju.
Praktikanta
kije dovršil vsaj nižjo gimnazijo, vzprejmem takoj v svojo knjigotržnico. (294—1) L. Schvventner, knjigotržec v Ljubljani.
Knjigovodja
za srednje-veliko pivovarno ae liče. Biti mora slovenskega in nemškega jezika v govcrn in pismu popolnoma zmožen in vešč v bilanr.i. Roflektanti. katci se morejo izkazati z najboljšimi referencami in cenijo trajno in prijetno službovanje, naj pošljejo svoje ponudbe (v nemSkem jeziku) z natančnim življenjepisom, prepisom spričeval in zahtevo plače pod „0. L. Nr. 43" upravništvu „Slov. Naroda", (291 — 1)
Ctt, kr. lutrijski jfr državni želiznlce.
Izvod iz voznega reda
veljave« od dne 1. oktobra lses. Isto. Odhod ls IJ ubij a ne juž. kot. Vraga Čez Trbll. Ob 12. uri .'> m. po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafetita, Ljubno-, čez Sel/.thal Aussp, Solnogradi «es Klein Re flin* v Btevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 nri 5 m. ijutr»j osobni vlak v Trbii. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeite Ljubno, Dunaj; «>e Selsthal v Solnograd; čes Amstetten na Dunaj. — Oh II. ari .V) m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dui.aj. — Os 4. uri 2 m popoludne osobni vlsk v Trbiž, Beljak, Celovec Ljubno; c>z Belsthal v Solnograd, Lend-Q utein. Zeli ob jezeru, Inomnst, Bregeuc, Cur h, Oenevi, Pariš, čez Kloin • Reitlinu v Steyr, Line, Budej< vice, Pl/enj. Marijine vare, Heb, Fruncove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsbtten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Mešani vlaki: Ob H ari lf> m. zjntruj, ob uri ufi m. popoludne, ob ♦» uri 30 iu zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Prog« ls Trbiia. Ob b. uri 46. m. sjntraj osubni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega, Praae, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, PLnja, Dudeievic, Solno-gradi«, Linca, Stcyru, Ansseea, Ljubim, Celovca, Beljaka, Frsnzenafeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludiie osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, So'nograda, Linca, 8teyra, Parita, Geneve, Curiha, Bre«enca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend Oasteina, Ljub na, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri r>7 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selithala, Beljaka, Celovca, Frausensfeste. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. sve-£*r osobni vlak s Dunaja, Ljubim, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Proga ls Vov/ega mesta ln Kočevja. Mešani vlaki: Ob S. uri 15* m. sjntraj, ob 2. nri 82 m. popoludne in ob 8. uri 351 m. zvečer. — Odkod Is LJabljane d. k v Kamnik. Ob 7 ari 2» n, sjatrai, ob t. uri 6 m. popoludne, ob 6. uri M m. — Prihod v/ Ljubljano d. k. Is Kamnika. Ob 8. uri 68 a. sjutrsj, ob 11, 8 m. dopoludne, ob f. uri 10 m. (1)
j/vefcr^rt manufakturist in špecerijst, <l<>bi službo pri 0M |)
A. Pogaćnik-u v Cerknici.
Kovaška m ključarska
delavnica
v Nuiakovl vojašnici se oddasta s 1. majnikom t. I.   ajso 4) Vec se izve na Rimski cesti št. 12.
Firm. 30.
l'KHuiiiti II
Pri c. kr. deželni kot trgovski sodni)i v Ljubljani se je vrfiil vpiti tvrdke
„Schwentner" trgovino h knjigami, muzikalijami in umetninami, s popirjem i. t. d. in Leopolda Schvvenliier-ja, trgovca v Ljubljani, kot imetelja to tvnlko  v register sa posamezne tvrdke.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
(280) LeviCnik.
blagajničarica
(kasirka) in prodajalka, /možna slovenskega in n« -mškf»ga jo/ika v b^s^di in pisavi tet v r;i<"-un^tvii, ieli premeniti svojo
Službo in lahko takoj vstopi
Vpinša  n;ij M pri upravništ.vu „Slov Karods" pnd Slivo ,,K. št. 99".       247 — 3)
Za bolehne na pijačah, v vratu in goltancu in uaiuš'jive ljudi.
K<I -r ae \.i,'>- za vttelej znebiti pljnfinih in g<>l-t.n.i'mh ln toliko trdovratnih SSSMSej, p--tem ..aduhe če je Se takn znsttrrla in navid^no npo/.dravljiva, naj pije A. Woin*sky )ev Saj »oper kronlćne pljučne le vratna bolesni Na tisoče /abvaluic imj nif'u> vehko zdravilno m<>« cm<-njenega 'aja. Zavoj Htane 7fi kr Kuj lice saetoa) 1'rihten »anio pri A W mMy ja v B.rollnu  S. Ml. lWseV8j
dne 3 februvarja lH'jti,
se takoj po nizki ceni prodajo.
Več se izve" pri lastnici (285—1) Mik rij i lioi-MliiiU Prešernove ulice št. 52.
Čokolade ii Cacao Maru.
Da hr v bodoče prfpr.-^ijo že dogudl?Sa se neumnillinljeiljs, Be C. občinstvo opozarja na to, da tovarna
PH. SUCHARD
takozvane (198—3)
lomne čokolade (Bruch-Chocolade)
niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino.
Cololaie Siciari *° «•• «««•• Cololađe Sncliari »° «»•»"<",ii°iu Čokolade Socharil" 1 £i'^"mom bkolailt 8uk»i ^"^f!f,XS?"0
BalancG-
itdL (2:34—2)
KhIiiIok • •r« #|» aiiiu
C. in kr dvo.ni založnik
Jožef
FL0RE2TZ
I., Rothenthurmstrasse 26.
Popravila se hitro i^rlujejo. Telefon OOO-i.
Firm. 2fi.
F.inz I 61.
Bei der im diesgerichtli<hen Register fur Finzelnfirmen vorkommenden Firma I 61. Harto-lomilua Sbil in Nahsenfuss wurden <1k' h^n Barthma Sbil profr><-r.llirt.**n Handel*rnanne in Nahsenniss und seiner Ehegattin Frau Maria Sbil geh Starnol in Nahsenfnss gosrhlosspnen Ehe-pajCten d to 21 Jrinner \Kt) am 31. Jan. 1*99 ein-getragen.
K. k. Kreis-Oericht Rudolfsvverth
Abth. HI. am 31 JssanSf W«. (207) (Razglas. Pri posamični tvrdkil.61 Barto-lomiius Sbi.l v Mokronojru, vpisani v tusodnem registru za posamične firme se je vpisala dne 31. jan t 1 mej Jernejem Sliilom, protokoliranlm trgovcem v Mokronogu in njegovo soprogo gospo Marijo Sbil, roj. Stamol v Mokronogu sklenjena ženitna pogodba z dne 21. jan. 1899 — C. kr. okrožno sodiSče Novomeato. Oddelek III., dne 31 jan. 1899.)
Lahek, na pol krit, dvouprežen
(290)
se proda prav po ceni pri
soc3-18lx3-cl 3-a.xic3a.-vl
na Rimski cesti v Ljubljeni.
Posredovalnica stanovanj in služeb i*
L. Luser-jev obiiž za turiste.
Prlsnano najbolje« sredstvo proti kar jim oeesom, t uljem Itd
e^lSkVBM  iSl^KSt (.9-6)
LSchwenk-oya lekarna,
Dunaj - MeldLllne"
Zahtevajte Lll86r-]6V
Dobiva ss v vseb lekarnah. V Ljubljani: M, Maroetschlager, J. Mayr, 6. Pieetll. V Kranja: K. Šsvnlk.
Gospodske nUce st. 6
llee Klinike na veliko mestee kilo; beljee h III no aa LJubljane; dobro knSariee peleg Milne k trosi ljudem; belJSo hnkerlee sa vas k dvema o so borna: dekleta s* veeke-vrstaa dela v Trst, Opatijo ln LJubljane. _Ve* se lavo Istotasa._
Nobeno sredstvo zoper kaielj ne presege.
Kaiserjevih prsnih bonbonov.
OQAH   notarsko   poverjenih aprićaval do-tOOU   kazuje setev nsnoh nri knaija, hrlpevo.il, katar«, eaellaeajn. SBB Cena zavojčka 10 kr. in 20 kr. BsS V LJubljani te dobivajo v leknrnl „p»rl alai«*ita orla** pri železnem mostu in pri l*. pl.
Tissnsiej ks (lefio—16)
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
33-va.n.n.j Z. Hoher Msrkl 9.
Generalni zastop za Štajersko« Koroško in Kranjsko
Orodec, 1 f iilllittiaw$^n»-iMe 1.
Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianio" velika cest, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal In o posebnem uspehu ,,Allen«e" v zadevi zavarovanja naroda kskor o rapidnem napredovsnju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Žaga v no jejtxx.
efcflnenarržnm žnas Kranjseteajs rrllajljHkeaiai saklsiia v SJtsirl rnžliil lita f-«rt'iijHk«'iii se bode dala zopet v 11 njem za rtu* od 1« nmrc» 1 •>•» do laoncn frliriivarjit IMI*.
Kdor želi to žago dobiti v najem, nuj pošlje svojo ponudbo podpisanemu u prav i-teljstvu, kjer so tudi najemni pogoji na vpogled, in to ■ittjdalje tlo Moliolr. dnc; 19. frlsriivarja t.       točno ob 12. uri opoludne.
C. kr. gozdno in domensko upraviteljstvo Radovljica
dne 9. februvarja 1899.
C. kr. gozdni in domenskl upravitelj: (274-2) X=lrlser m. p.
Dunajske ženesvojo lepoto
v prvi vrsti rabi najprijetnojso najbolj učlQkujcč9 in n^Jslavnejše
izvirne paste Pompadour
k ah- to j« iziiujdel pnk. med. dr A. R'3f Tu lo|.otilno »redst .> pr nzrnffi, ako sp rabi, fine, svezo borvo obrasa, Bijajno le-o, breisubro polt, tudi na j poznejše starosti, prelone. kar j«« znJHmocuo isicer te vrte denar) pege, madeže, znake matulcke, ludečico. w«< nečistosti kože; vpovabljnj« jo že 40 |. t r.;-jTi-ja gospoda, umetniki itd., o (mer so na rnzpolagn sprifevila i:i zahvalna pisma, D.>kai %a dnhrost in neftkodljivo^t tega leiictifnega sredstva je lOletnl obstanek, ko se je med tem C;ih m ua lim'e takih sredstev pojavilo in zopet Izginilo. Cena lončka 1-60. Zavojčki 2Z poikn.njo komad 50 -st.
Pompadour^mleko
prevleke kolo takoj s u 1» ki« podobno beloto in o tane tudi p l umivanju  na obrazu  Izviren Hakon
gld. 1'50. Pompadour - milo 2.0 kr Pompadour - poudre roxa, creme in bel gld. 1'25. Obr.ica naj se /aupno na Wllhsltnlno Riz a dr. vdovo - sinova (AntonBin ln brat) jedinih izdelovalcev  pristnih  dr. It x>v.h  izdelkov, l>unn:. I'rat. rnlr.t»>*i-  I«   Kupujejo naj se le plombirani zavojčki. (ll>46—4 V Ljubljani prodajajo: Edvard Mahr v Ž(d»v«kl aliel in Karol Karlnger ua tlentueiu tr«u.
mesecev
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9e01T.TY8 kron.
L. 1S97 so je aa podlagi 1269 smrtnih slučajev iiplaoalo »9I.37S-S0 krem.  04 L lSts
1S07 ■• jo lzplafialo l,e64 37S16 kros.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neisprenenljiva premija. — Plačevanja v doklsdah niso dovoljena. — Strelke sa idrsv-siške preiskovanje, vse pristojbina kolekev in pobotnice sa premije s lata slraism. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je sest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela
zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50;° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brea premij.
Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (7«-&)
Zavarovanja do 8000 kron s tedenskimi doplačili od lO vinarjev vite po tertSk.
[t_i   J'roMjmkte in tarif - rn~/ni*Hjti agentura mi »ahtrrainjr IfM tirotkov "fe^B.
Zastopniki se iščejo za vse krije na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Razpis daril.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova je, zasledujoč svoje po pravilih določene namene, sklenil, da razdeli za minulo leto 1898 darila onim lovstvovarstvenim osebam, ki so si pridobile posebnih zaslug za varstvo lova.
Prošnje za premiranje naj obsegajo kratko poročilo o delih in naj so poverjene po lovskem gospodarju ali njega namestniku; vložiti jih je
do dne 15> marca ta 1.
društvenemu odboru v Ljubljani. (264—2)
V Ljubljani, dnć 7. februvarja 1899
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
H3T Pod Trančo it. 2. TfcJO
prlporočs
J. Soklič.
se SE "B it oousjj. pod .aro es
- >;.jcs**- <»5S*r_^ <.**Cao#> :*o^*o>*x>Soc>ž;... vt-o*- .
(Avgust Repič
1 sodar
2 LJubljana, Kollsejske ulice štev. 16
v Trnove m. se priporoCa bI. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstno sodo Is hrastovoga ln mshksgs lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodsjs etzro vinsko O posodo. 1
saaaaaaaeaaaaaaa aa# aaaaaaaaaaa
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Veika z|oga obu| 0
lantiiOKH izdelka ss dame, gospode in otroke
jo vedno na labnro. V roi':» i -'ma uarodila lavrlujeio au lov iu in po nizki ceni. Vso more so bIi ran i njoj o  iu IS« snauieuujojo. Pri sunanjih naroeilib blagovoli naj so vsoreo vpoalati.
seeeeeeeeeeeeeeeeesofeeaaeeee
1
►
JOSIP REICH
4 likanje sukna, barvarija in £ kemična spiralnica ►
i
\  Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 ^
d Bs priporoma sa  vsa v to troko spadajoča n>
v Postreibn to6na. — Oene nlake. P ^» vvvvvvsvvvv^rvvv
Fran Dettei*
LJUBLJANA, Start trg Ot. 1.
0 Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne •Ismorsznlce in mlstllnloe, katere se dobivajo vslic njih isbornoiti osno. — Osnlkl sastonj In poitnlne prosti.
MSI***«
Ign. Fasching-a vdove
6 ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchovs hiis)
priporoCa svojo bogato zalogo
tstodilnlli osnjta.6
nsjprlprostojilh kakor tudi najfinejših, s lolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po eonl. Vnanja naročila se hitro iavrSe*.
C5^^
0009
Baron Pnmreieherjeva
Špiritna drožna tovarna in raf nerija v Savskem Marofu na Hvatskem
priporoma svoje
ctie mate. najboljše la mnogokrat odlikovane
(Backerhefe). Gtavno zalogo za Ljubljano in deželo imata
Peter Strel, vinski trgovec
IjiiMlmi >. n ti Beti *tliieni trgu Is* It, in
Karol Iiaiblln mi-u)
t  Valovili u lirah it, M
Kdor želi
pristno staro slivovko, pristno rženo žganje, pristno hruševo žganje, pristno jagodovo žganje, pristen istrski tropinovec, pristen brinovec iz dom. brinja,
ter
razne likerje, cognac, rum, čaj,
pravo, čisto, domačo mast
fino (Santos) kavo po 1 gld. in višje ter drugo špecerijsko blago
po nizki ceni kupovati, naj se obrne na
tvrdko (121—61
1-Cticlolf ar»e-tr-ič>
trgovina špecerijskega blaga, viktualij in žganja
na togiu Gospodske ulice — Valvazorjev trg.
Citraši
ter vsi nni. ki se želo z malimi stroSki kot samouki gutnvo in temeljito naučiti igrati na citre, se s tem oliodno p< >zivljeji>. tla blagovolijo svojo č. n<lres<. naznanit« po postni dopisnici podpisanem i. ki jim bode do poeta! brezplaeao in franko tlisožon popis novoati in pregled naibotyifa učnih pripomočkov z:i litre - Naslov: Josip Sorg v Zagrebu. (216 2)
Brady-)ovo
kapljice
«wza želodec
(prej Marijaceljski kapljici za želodec)
prirejfue v leUimrnl .,prl ozenkeni kr»l|u* Karla   Brady-Ja  na  l»m*Jn I., *'l»-iseh-
Hiti V .i 1
•>!»*«» I fciiHOMO n p.n iHti> silrMTlIo« ki <isl*l)m i m «k r. p^tije m< l«>«ler. Je prelit« t m   saote »h   tu  »pluli  pri SelotlCMlh
l>o!« «1 iiMil.
€«-1111 Ntcltlt'iilcl • • *© hov«*, IMoJmm Mlt'KIfiiiras. 711 nove*.
Usojam se opo'arj;iti še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi nai se torvj pri kupovanja na gorenjo varstveno znamko n poppi »imii O. Brady in naj se zavrne \se kot nepristne, ako nimajo te znamke iti poilpii« O. Bradjr.
Kapljice za želodec <a.
(prej  vi.«r;|nc«-l|«kc kttpljtee M zelo le«)
so shranjene v rudečih nagubanih Skutljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljskf kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti
podpis fi&tai'j'
Deli so navedeni. Hup jici' eh leloileo se pristne dobivajo v 1880-lJ)       v**h leUariinh.
\ prijazno znanje!
Plzensko pivo
k.uerepa izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani: Gosp. Fantini, restavrater.Gradišče št. 2: I Gosp. Karol Koiser, hotel pri ..Maliču"; Bilina & Kasch, pri ,.Rožr. | Frčhlich, hotel pri .,Slonu".
Zalogo      pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišće St. 2. V steklenicah imajo je v Izvirni napolnitvi na prodaj. Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo in gospod Praunseiss.
Fr»icLex»i2i Reim
h generalni zastopnik, Oradeo, Jangfsrng-asss it. 1.
Reform sifoni.
(D H| () H
B
&
iz
Zakonito zavarovan.
Dr.VVagner&Comp.j
združene tovarne iot iomaoditna družba. I
Dunaj XVIII., Schoppenhauerstrasse št. 45.
Večkrat odlikovana m največja specijalna tovarna na kontinentu izdeluje kot
IfjST š p eci j al iteto: C13SQ
avtomatično delujoče  stroje za sodovo vodo   ki izdelujejo vsako uro BO đo 1800 sifonov 3 tekočo oglikOVO kislino
Zavod za popolno upravo in oskrbovanje tovarn za sodovko in mineralne vode najnovejšega in najboljšega sistema. Z našitoi patentovanimi stroji za sodovko stane 6 sifovov
lfc£T jeden novčić. TBfl
Izvaža   ho  v  ogromnih   množinah  v vse dežele sveta.
Aparati za mineralne vode od 50 gld. av. v. naprej. Izdelovanje pivnih pritiskalnih aparatov s tekočo OglikOVO kislino.
Novi m proti zlorabi zavarujoči BO na.ši Reform sifoni,
zakonito zavarovani v vseh kulturnih državah.
Cenike in prevdarke  stroškov pošilja na zabtevanjc gratis in franko naša pisarna:
Dunaj XVIII., Schopenhauerstrasse 45.
Telefon st_ 12375.   Intcrurbanni promet. (289-1;
•i
P?
»Jri   t». mtr* • *T» •#»
d---------
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenhurgove ulice št.4
se priporoča .slavnemu občinstvo za izdelovanje civilnih oblek ni nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in tiajpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzeinsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. juutič-Dim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. e
s:
l* .
i -
h
tU
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, Brebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih censh.
v žepnih in stenskih urah so vodno v zalogi, 6
ttsr Popravila se izvršujejo nsjtočneje.
Odlikovan na razstavah: Velike Metirice, Holelo". Proltejev, Prerovo, Tilno?, Hampolc.
Potrebne in koristna darila za , vsake priliko! !
Čelkl krseaaakl speeUalal saved sa platno I
•vo|l k ev«>ilsa!
Viljem V. Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga
▼ Proetejevem na Moravi
priporofia laetae tkelae IsSelke roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : reloplntiionu ilomeee Isi kelesio
plalsio vseh lirokoati in tmosti, pletsio j nm pltthle do 24 ' cm., tlatsaoste i gradle,
! namizne prts in blago, obritace, servijete, bele in barvane za 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanefas, robce, bele in
' barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. ohleeoi »mini me Ur in Šolsko blago ma clmrninkr okleke. plotuo: pavolnata, ruska, za žimnice. slamnike, zastore itd, trilhe, sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila TfcJll 1953- 23)
(f      in potrebe za gospodinjstvo.
I.iiMtnl l««lolol<.
Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in namoistlelovalec lahko nqjbolje pojtrežetH. Vzorci in ceniki na sahtevanje. HaroAeno blago pošilja ae
le po poitaem povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do '2000 gld. so veduo v zalogi.
ISče se
najbolji izvor sa nakupovanje kave, 6aja, runu iJ
konjaka i 41
Nepotrebno iskati? (21—;i4,
Kavčič & Lillag v Prešernovih ulicah
dobi rata to blago neposredno ls p rek morskih d,.^
ter prodajata
1 kilu fine kave (Santos Prime po .   .   . gld. p_
1 steklenica pristnega Jsoasika ruma   .   . „
1 deka pristnega Pecco Sonchong Caja  ■ „ nift
1 pntica prave anglelke carske melanle „ t»&o
t steklenica pristnega finega konjaka   .   . „ \^
kasF Brea tekmeoal 'Ska
Na prodaj je
lepa
nova vila
v Kranju.
Ista obstoji iz 18 sob, kleti itd. ti
je urejena za dve stanovanji. Natančneje poizve" se pri
(97 s
Josipu Fuso v Kranju.
t
jodrool na perealh (Poder-matratzen), kijih isdslnjs tapetnlk Obrcia t Isjubljani,
so najboljši in najcenejši.
Nadaljne
specijalitete:
risalne in kopirne linte.
Vodovarno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za
podplate ..š miriol".
Kovinska snažilna pasta   in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Pasta za konjsko
opravo. Mast za orožje in za kopita.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoCe svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (100—2;
Fernolendt creme za naravno osnje.
Doblv ». Ckr. ffy priv. p o vso o i. tovsrna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I,, Schulerstrasse 21.
Rsdi mnogih posnemanj brez vredno- Ct FirnnlthvJt sti pazi naj se natančno na moje ime o^J^Jj^n^
Koncesijoniran po visokem c kr. ministerstvn s odredbo s dnš 7. maja 1894, leta, Itev. 5378.
v Bremenu.
llr/Opurulsko vt>J^n)o v Nuw>Yorki Is Bremena ob torkih in bobotah.
Iz Sontbamptona avti. Oberboarg-a ob
sredah in nedeljnb. Iz Osnove oziroma Neapolja
Bremen-Sev. Amerika. V Wswyork.
via Gibraltar
2— 3krat m«-HD^n'».
Bremen-Avstralija.
V Adelaldo,
Melbonrne,
(1)12-9) Sydney
Bremen-Iztočna Azija. V Klao.
V
Ja
Bremen-Juž. Amerika. V Montevldeo.
v Buenoi Alres.
Baltlmore.
I
Prekomorska voinfa v K«wy«»s*l«
8—7 dnij.
Najboljia ln najoenejia potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR,
Fran Kaiser
-S puškar g-
prodajalec bicikiov
I        iz prvih tovarn e
Ljubljana, Šelenburgove ulice 6.
Najboljia ursjsna dslavnloa is popravljanje blolklov In šivalnih strojsv.
Pri nakupovanju
suknenega in manu fakturnega blaga
ss opozsrjs ns tvrdko
sSaksSSsSs
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitaiskih ulioah štev. 4.
Vslika zaloga e
suknenih ostankov.
8303
DOBRA USPORHA KUCHJHt
Igl-java Juhu« sabsla je jedina ivojo vrste, da ae hipoma naredi vsaka slaba mesna jnha i«re<1no krepka — malo kapljic zadoSča    V izvirnih steklenicah od M vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, dn.gerijskih in špecerijskih prodajalnicah       Izvirne stekleničice ae z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. '202;
Stanovanje in prodajalnica.
Na vogalu Rimske ceste in Gradivih ulio v hiši it. 16 pri tleh se odda selilni rok meseca maja t 1 v najem inovanje s 3 parketiranimi sobami, fum-ito za posla, s hrambo in kletjo ter jedno •ostorno sobo za obrtno ali trgovsko »djetje. (193-5)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušsk za lovce in strelce po najnovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vae puftke so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskuSene. - Ilnste-(114) vani oealkl isitonj. (5)
3. 1/99/1.
»tajte podgane in miši
z lo gotovosmrtno učinkujočim (1819-5)
Q-om, neškodljivim za ljudi in domače živali. V skatljicah po 90, 00 in 30 kr. prodaja trgovina ItilMai««! At 14   iMun v 7S.. v«-nt iii«-h(ii.
'a hi «^ i? 1 1* <>•
Kralj, belgijski postni parnik
M Star Linie iz Amverpua naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade.
PojuBoila daje radovoljno      (H12 '27)
Rod Stap Ifllnlo
Dunaj  IV., VViednergUrtel štev. 20
ali pa
Julij Popper
Bahnstrasse 8., Inomost.
Pismonošo
ob enem slugo išče c. kr. poštni urad na Rakeku. (273-21
Že 60 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporoCana ustna viola za ohranjenje zob, rcjt.i vsem ustnim in zobnim bolna-ni m, zobobolu, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je
O«
**Va. ** d,.
Zobni  prafiek ~"^"sa^
63 kr., zobna pasta v steklenih posodah 7'ikr, v zavojil 35 kr., zobna plomba 1 gld , aromatično zeliščno rnilo proti vnem kožnim nečistostim itd. 30 kr.  Dobiva kc v vseh lekarnah, dro-^orijah in parfumorijah. kak"r tudi
v glavni zalogi 241 1)
Rudolf Tuchler
emerit. lekarnar Dunaj X., Krogeretrasse it. 6.
V III. nadstropju ležeče
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, podstrešne shrambe in jedne drvarnice,
oddat **«^ *■» l- ninj«»m 1800
v hiši Krojaške ulice št. 1 pod jako ugodnimi pogoji.
Natančne j a pojasnila dajo* se ondi v
gostilni ,,Pri luni"._2o2-3)
Tomo Tollazzi
priporoča svoja raznovrstna, pristna
ist©3T©steoL vi^a
črna in rumena, cena od 17 do 23 kr ; dalje pravi isterski tropinovec zadacan po 80 kr. liter. (221—i)
Na zahtevanje pošlje tudi vzorce.
dLUct.
(277-1;
O. kr. okroino sodtloe v Novemmeitn je cez vBe, kjerkoli se nahajajoče premično, potem Cez nepremično, v deželah, kjer velja konsurzni red z dne z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Gregorja Bartola v Travnika, okraj JtUmtOO, odprlo konkurs, ter imenovalo konkur.snim komisarjem c. kr. dež. sodn. svetnika Frana Vlinlkarja z uradnim sedežem v Ribnici in za začasnega upravitelja mase Ivana Kusa, posestnika v Travniku
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 21. februvarja 1899 ob 10 uri zjutraj na uradnem sedežu konkuranega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konknrzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava,
do dLne 9. marca 1899. leta
Preda. st. 223
15 a 99.
pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Ribnici po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 7. aprila 1899. pred c. kr. konkurznim komisarjem pri likvidačnera dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povratnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki bo dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zgašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelelek III, dne 8. februvarja 1899.
oooooooooo
Pyte od dobrega le
naj t> o 1 j «s e
to je
originalno plzensko pivo
Iz zadružne pivovarne.
Glavno zastopništvo:
Ive»rx Gorup
Šelenburgove ulice št. 1.
ooooo
Razpis za ponudbe.
Za zidanje poslopja za c. kr. okrožno sodišče in jetnišnico v Novem mestu
na Kranjskem oddajo se potom Javne konkurence naslednja stavbinska dela: dela v zemlji in zidarska dela, nadalje podiranje enega dela stare vojašnice, drugi del se bo samo prezidal in priredil.
Dela se bodo oddala po enotnih cenah in na mero. Obrisi, izkazi o delu, splošni in podrobni pogoji so na razpolago in upogled pri c. kr. predsedništvu okrožnega sodišča in pri stavbinskem vodstvu v Gradcu — justična palača, III. nadstropje, soba št. 12; ravno tam se dobe potrebne tiskovine.
Vadij, ki se ima pri c kr. okrožnem sodišču vložiti, znaša okroglo 3000 gld., reci: tri tisoč goldinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih s pupilarno varnostjo.
Postavno kolekovane ponudbe se morajo s pobotnico, da se je vadij vložil in s podpisanimi pogoji
do 20. (dvajsetega) februvarja 1899
do 12. ure opoludne zapečatene vložiti pri c. kr. predsedništvu okrožnega sodišča.
Višje stavbeno vodstvo, t. j c kr. predsedništvo deželnega nadsodišča v Gradcu določi zdražitelja konečno in pri tem ni vezano na najnižjo ponudbo.
Novo mesto, dne 28 januvarja 1899,
C. kr. okrožnega sodišča predsednik. (208-3) Cw Oa~«le*iiO.
oooooooooooooooo
al
Naznanilo preselitve! g
1*. n.
Usojam  si javljati cenjenim   svojim dosedanjim   naročnikom   in r^s^
slavnemu občinstvu, da bodem v kratkem premestil svojo dosedanjo l^^asl
delavnico v Konjušnih ulicah št 9, ter se preselil |h
B3T ▼ Qra.diš$e š-fe. IO. TWl £
Dan se bode še posebej naznanil po Časnikih in lepakih. j ^
Priporočam se tudi nadalje prav uljudno v obilo naročbo za vsa v to I^^M
obrt spadajoča dela, zagotavljajoč točno in dobro postrežbo po najnižji ceni. Tudi se radi preselitve odda večja množina oglja po nizki ceni.
(236) Velespoštovanjem "^^r
Josip KuilStler, kovaški mojster. ^
0400000000000000
~&| žslolsns ggTJifr
Tovarna pohištva
J. J. Naglas
v Ljubljani.
Zaloea In pisarna.      Tovarna s stroji: Turjaški tri it. 7. Trnovski prittan 8-10.
Zaloga *=^-»
priprostoga in najfinejega lesenega
In oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarsksgs blaga, pohištvene robe, zaves, odej, prepr6g, ssstirsl ns valjolh, polknov 6 (IsluzlJ). Otroški vozički, ielesns In vrtna oprava, neprsgdrne blagajnice.
VES BB
25
Koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih ns mehurju in ledvicah. 6
Zaloge v Ljubljani: M. E. Kupan in P. Lassnik v Kranju: Fr. Dolenz, v Radovljici: OtonHoman' v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek'
g UJI oder ce
A laVI    izvrstne facone,
11 ™ ^™ ™ najboljši izdelek is
0 v
X
priporoča
Alojzij Porsche
V ii
Pred škofijo it. 22, poleg mestne hiše. *^
Ljubljana, Dunaj sls
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in yelocipedoY.
t,     >"     >' >: >' i*i >i >i >i    >i >; y
!Prra največja kranjska tvrdka!
Franc Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št.6
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih in torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčege, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vsa popravila in naročila od tu in
zunaj se hitro In csn6 izvršujejo. 6   llustrovanl ceniki brezplačno.
& Pustni torek, dni 14. februvarja
Sokolova §8 maskarada
oktet na severni tečaj.
(278-2)
%ijnovejše o razglednicah!
„Stctffot- STZaftiet", UpS*, 6aAot
Szmp svttfa/isč/i , pc v^a/tczSni/t fo-t^jzafijcifi (na zcfjc fctcijzafttjč tnSi G&PH/i iz-Sc/njc po ič-tcč/io ttizhifi ćtnafi,   ncicjfo  in   /ictfcijtčfSč (219—2)
Srečko čJlagolič
itnictniSfii      wi? ,,čtpo/ontf v
Naznanilo.
Kdor trpi na k a s 1 j U , h r i p a-VOS ti , astmi itd., naj si kupi za 25 kraje, zavojček Krause-jevih izboljšanih uničevalcev katara. — To so konfiturc prav prijet* ne^a okusa. — Pomagajohitro in gotov o. ,1794—13
Zttlotce v I.) 11M Juui: JI. I.euiet>U. lekarna ..Pri Mariji Fntnapaj-'; 1*. pl. TrnWo««y, lekarna ..Pri zlatem enorogu" ; H« JIar«l*tst:hle»eiser, lekarna ,.Pri zlatem orlu".
Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničar-fem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure*. koja je priznana kot nnjokusnejša in najzdravejša. (43—6) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne i u vestne postrežbe, prosim za ubila naročila ter beležim najudauejše s spoštovanjem
Gašper Bolte, izdelovalec
sodovice, Rimska cesta št. 10. ,
Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno
razprodajo
garantirano pristne
žime
za motrace
deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za 10— 30 kr. pri kilogramu znižal.
Razločiti je treba tako garantirano pristno žimo od one nepristne s fibrizom namešane, ki je kvalitativno za 50°,0 sla-beja in ki se v zadnjem času Čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja.
Istotako znižal sera ceno pri
)(crin d' Afrique" (morski travi)
od 8 na 7 kr. kilogram. Na debelo še ceneje!
M. Pakič, Ljubljana.
N. B Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov po najvišjih cenah,
katere  pustim  potem  sčistiti  in  v žimo
s presti. (46—B)
cHolandsko-ameriška črta.
Pamiki voiijo po Ikrat do 2krat na t*4»«
iz Rotterdama * New-York.
Pisarni za kajuts: 13 ii ii ti J, 1., Kolotrrstrlns; S.
Piianu u medkroe: Dunaj, I V. W«yringerg. 7 A.
I. kaj n ta:
Mesečna soba
za dva boljša ali tudi za jednega gospoda, v i. nadstropji, s popolno hrano, odda se takoj. — Vpraša naj se    (287—t)
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
(66-0)
Jakobu Zalaznik-u
na Starem trgu it. 21.
Krepak učenec
14—15 let star, sprejme se takoj sa stru. carsko obrt pri Vlncencu Slraateln-u Sv. Petra cesta it. 40. (7h 5)
stev. 12 v Kolezijskih ulicah
tik GradaSice in Trnovsko cerkve, a vrtom, ki meri 796 □ sožnjev,
Jo takoj ne prodaj.
Ta biSa je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakterega gospodarja, zlasti sa kak
strojarski obrt. (262-2| Pojasnila dajo posestnik gori omenjene hiše
Od
mark 200—400
. 230—320
"■^Sv^Sk^kk.^ Varst.znamka: Sidro. A.
< t i i i i i i 4 i *
iz Richter-Jeve lekarno v Pragi priznano   Izborno ,   bolečino tolažeče mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splssno priljubljeno domače zdravilo
veduo le v izvirnik Nteklenicah z nafio varstveno znamko  „Sidro"   iz   RitSteTJivS lekarne  in sprejme naj se iz opreznosti le   tak«  steklenice  kot  pristne, ki
imajo to vars»t. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.      0«6«- 20
'•. apriln do 31. oktobra . 1. novembra do 31. nitirca II. kaj uta t. avgusta do 15. oktobra „   l^i. oktobra do 31. julija. *) Po legi in velikosti kajute  in pn hitrosri in ele ganci parni k a. (H—G)
Od
mark 200 1S0
»Zastonj".
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti mub mu povračilu in d> neskn za carinske stroške
1 gld. BO kr.
in sicer:
1 rrgulovano uro :. terižico, za katero se jamči, da dobro ule; 1 prekrasen ustnik /.a smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem . 1 iglu za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov ti- ih angleških zavitkov; 1 etili za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo narociteljev s tem, da jim blago takorekoc na pol poklanjam. Tud vsakomur takoj vrnem d^nar, fe ne bi ura Sla natanko iu bode vsak priznal, da je to podarltev.
•Teci inu vsulo^u in rnzs|x>a%tl)f«zi|e proti postnemu povzetju, event.uvelno tudi (e se denar preje vpoaljts, pri (284- -1)
Wiener Uhren-Export Leon Blodek
Wien, IV., Wiedner Iluuptsti-jis.se 22.
g——
Janko Klopcic
Prešernove ulice st. 4.
Nikolnaate, jeklene, sre-t me, Tula amerikanske plarjue. zlate ure. Stenske ore. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke Srebrne, Tula, amer. plaqne, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, ubani, zapone, priklepki, gumbi za man&ete in srajce, igle za kravate iz grana-fiv. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in ubani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer ae ne kupnjo ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno I
Prej
/zor Alojzij Erjavec JZor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 6 Mtrt t ibranjnjtjo. — loanjim naročilom naj i« priden« ruree.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice St. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške krogljo 12 cm debelo 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstveno pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 6
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faooni ®   ®   ®   ®   @   priporoča   ®   @   ®   ® . ®
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg
® ® štev. 17.
i w «
Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakove, čipke, svileno blago, perilo, 6 s e s & klobuke sa dame, tkana In kretkt roba na debelo in drobno. £> d 3 q a
-    - - :
l
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnloa:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan tveie, ukusno, zdravo in slastno pokarako pecivo, vseh vrat kruh na vago, rien kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasčl-čarnioah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in a finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zsvitke s smetano napolnjene. 6
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodna Tiskarne*.