тжгчсетст
mtivmiTEm кинтеи
'dio Majda ŠICERBIC, delegat Univerzitetne konference ZKS Maribor
0 DRUŽBENEM VREDNOTENJU DELa UČITELJEV IN ŠTUDENTOV NA
univerzi v Mariboru
Svojo razpravo sem usmerila na tisti del misli iz referata predsednika ZKJ tovariša Tita "Zveza komunistov Jugoslavije v boju za nadaljnji razvoj socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije", kateri govori o pomenu spoznanja DA V NAŠI SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI DRUŽBI RAZVIJAMO ZNANOST KOT MOČ ZDRUŽENIH DELaVCEV in ne kot sredstva NEKaTERIH sil, KATERE SO ODTUJENE OD NJIH. Te misli so torej izhodišče moje razprave.
Na osnovi tega izhodišča sem prikazala:
1. kaj smo na univerzi v Mariboru doslej naredili v realizaciji idejnopolitičnih stališč X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, na osnovi katerih je v mesecu maju 1975- leta bil sprejet zakon o visokem šolstvu (Ur.l. SRS 15/1975), ki zdaj prehaja v enoten zakon o usmerjenem izobraževanju, kakor tudi
2. naše nadaljnje usmerjanje.
Mariborska univerza je vzrastla iz potreb in kadrov združenega dela. iden osnovnih principov v kadrovanju mariborske univerze je bil in je še vedno, čeprav tu in tam obstoja nevarnost, da pride do odstopanj, torej da mora visokošolski učitelj imeti odgovarjajoče praktične izkušnje prej, preden stopi za kateder visokošolske organizacije združenega dela.
(Od 350 učiteljev Jih Je samo 15 prišlo brez praktičnih izkušenj, toda tudi zanje se zahteva da se načrtno spoznajo s praktičnim delom, kar se tudi uresničuje)«,
Zakon o visokem šolstvu v SRS predvideva, da §e za izbor (izvolitev)ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev(katerih ponovna izvolitev Je obvezna na vsake 3 oz. 5 let)potrebno:
- strokovna usposobljenost, znanstveno ali umetniško ustvarjanje in praktične izkušnje v stroki^
- pedagoška sposobnost",
- prizadevanja in družbena aktivnost v uresničevanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema, posebno še razvijanje humanih odnosovn
i’ri ponovni izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev se seveda celovito vrednoti in ocenjuje tudi uspešnost njihovega dela po zadnji izvolitvi, Oceno o tem da strokovna komisija, študentje in v skupnem, to Je celovitem mnenju o družbeni aktivnosti tudi Zveza socialistične mladine Jugoslavije in Sindikat,
Dejstvo, da mora biti visokošolski učitelj ne le strokovnjak, temveč tudi družbeno aktiven in se zavzemati pri tem za razvijanje socialističnega samoupravnega sistema, ni bilo vedno povsem J. sno postavljeno, kar se Je pokazalo kot slabost in zato sedaj ta princip posebno poudarjamo in u-resničujemo„
Dri univerzi (pravzaprav pri obeh slovenskih univerzah) obstaja habilitacijska komisija, katere naloga Je družbena potrditev (verifikacija) visokošolskega učitelja v skladu z vsem
vsemi potrebnimi kriteriji. člane habilitacijske komisije izbira svet univerzena predlog republiške konference Socialistične zveze delovnega ljhdfetva iz vrst visokošolskih delavcev, javnih delavcev in študentov^tretjino članov predlaga Izvršni svet skupščine SR Slovenije izmed svojih članov, članov republiških komitejev in funkcionarjev republiških- organovo
Šele potem, ko habilitacijska komisija pri univerzi po končani javni razpravi sporoči visokošolski osnovni oz. delovni organizaciji svoje stališče, izvrši svet osnovne oz. delovne organizacije volilni postopek.
Razen procesa ponovne izvolitve obstja tudi vsakoletna ocena o tem, kako učitelj izpolnjuje navedene tri kriterije (strokonno-znanstvena, pedagoška in družbena-politična aktivnost), kar se prenese, na svet visokošolske osnovne oz. delovne organizacije. Svet, kot tudi vsi ostali organi samoupravljanja so pri nas konstituirani tripartitno: uporabniki, študentje, učitelji. Vsi so samoupravno zastopani kot delegati v treh enakopravnih delegacijah.
Imeli smo primere, da je bil učitelj pogojno izbran, tako da se je njegovo letno delo ronovno preverjalo s poudarkom na kriteriju, ki je bil problematičen^ ali celo, da pri ponovnih Volitvah sploh ni bil izbran zaradi pomanjljive druž heno-politične aktivnosti.
Takšen postopek volitev je zelo stimuliral družbeno-politič no aktivnost - angažiranje učitelja. Motili bi se, če bi tr dili, da so vsi učitelji od začetka strinjali s takšnim po-
stopkom, toda bili so v nanj šini»tisti, ki so s tem niso strinjali« Mirno lahko trdim, da jo danes zavest vsakega visokošolskega učitelja takšna, da lahko le-ta razvija svojo znanstveno disciplino na osnovi socialističnega samoupravnega sistema in za socialistični samoupravni sisteme Prepričani smo lahko, da samo družbeno angažirano in marksistično zasnovano visokošolstvo izobražuje za komunistične ideale angažirane mlade strokovnjake in dražvljane samoupravne socialistične družbe«
Osnovna predpostavka, da visokošolski učitelj s svojim delom in sposobnostjo izobražuje strokovnjaka je, da tudi on posreduje kot učitelj vse zahtevane kvalitete«, Da bom dovolj kritična, moram poudariti, da nekateri učitelji nimajo dovolj marksističnega znanja in da v obseg predmetov in metod poučevanja ni vedno dovolj vključena dialektična Imgika«, Zato je naš Marksistični center pripravil program marksistieneg čnega usposabljanja, ki je obvezen za vse učitelje univerze v Mariboru, tudi za nekomuniste, ob uporabi marksističnega v učiteljevi dnevni praksi«
Praktična izkušnje so pokazale, da smo v pedagoškem delu kolektiva napravili velik korak v pozitivni smeri, toda istočasno ugotavljamo, da doslej nimamo primernega sredstva za sistematsko stimuliranje študentov z.a družbeno-politično angažiranje«. Mi ne želimo izobraževati le strokovnjaka, temveč strokovnjaka, ki bo znal delati v socialistični samoupravni družbi in za socialistično samoupravno družbo« Zato moramo nadaljevati z akcijo, da študent svojo družbeno-politično prakso sprejme kot svojo živijensko navado« Tako bo laž-
Tako bo lažje vr il vlogo strakovnjaka svoje polne osebnosti v socialistični samouoravni družbi.
Го sedanji praksi je študent družbeno vrednoten samo na osnovi izpitnih ocen in po opisanih semestrih. To pa je osnova takšne splošno družbene verifikacije, ki je če sem kritična izobraževanje "enostranskega strokovnjaka" - tehnokrata.
Ker smo ocenili, da je to napačno za družbo in za mladega človeka - so delegati univerzitetne konference ZKJ Maribor šli na VIII. kongres ZK Slovenije s predlogom amandmaja, ki je bil sprejet. Tako je v resoluciji postavljena zahteva po 'merilih za ocenjevanje študenta na vseh stopnjah izobraževanja, pri čemer mora biti upoštevana tudi družbeno-politična aktivnost.
Točka 36,^lineja 4 resolucije VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije se glasi:"V skladu s preobrazbo in razvojem usmerjenega izobraževanja je potrebno oblikovati tudi merila za ocenjevanje uspešnosti dela študentov na vseh stopnjah izobraževanja".
Za uresničitev te naloge razmišljamo v Mariboru, da v indeks vključimo, ne kot predmet temveč kot evidenčno rubriko v vseh semestrih vseh letnikov "družbeno-politično prakso študentov." Podpis v tej rubriki bi bil formalen pogoj za testiranje semestra. Podpisovali bi vodje študentskih samoupravnih skupin formiranih po izkušnjah sindikata, in na osnovi javne razprave o takšni samoupravni skupini. Konkretne kriterije še izdelujemo. V urah vseh semestrom imamo na šolah mariborske univerze enotno rezerviran čas za družbeno-
-politično in samoupravno delo študentov in delavcev za vsako sejo, kar sicer e ne izvajamo povsem, toda že sedaj kompletno izkoriščamo o
V oceno družbeno-politične prakse bomo vključili razen druž-beno-politične in samoupravne aktivnosti na šoli tudi delo s področja študentskih pokrajinskih klubov, aktivnosti v kr -jovnih skupnostih, v kulturnih in drugih društvih, torej bo potrebno za takšen podpis sodelovanje. Pri tem nas zelo zanima dejanski družbeno-izobraževalni vpliv na ljudi okoli nas, kakor pa formalni seznam funkcij.
Ilogče je to na prvi pogled nekako administrativna poteza ž rubriko v indeksu. Toda v prvi fazi te novosti se nam zdi,da je. to potrebno, ker je vseeno boljša delno birokratska mera, kakor pa napaka, da dopuščamo da se študent v enostranskega strokovnjaka.
Iz izkušenj habilitacijske komisije lahko pričakujemo,da bo postala pri študentih družbena aktivnost nekaj normalnega, kar je v skladu principi sodobnega usmerjenega izobraževanja, pri katerem pou darjam, se dela za izobraževanje da se dela za izobraževanje pri delu, žn za socialistično samoupravljanje, s pomočjo dela. J'ako bi odpadla sedanja mentaliteta, da so študentje edini odrasli ljudje brez urejenih delovnihin društvenih obvez, ter da so tudi po diplomi težko vključujejo v samoupravno življenje, v katerem bi kot nadpovprečno izobraženi mor li. biti sposobni dati sorazmerno največ, kakor je tudi njim dala družba največ možnosti.
Na osnovi zaključka univerzitetne konfernce ZK3 Ilaribor in posebnega predkongresnega posvetovanja o usmerjenem izobra-
zevanju, ki smo ga v mariborski regiji imeli ob sodelovanju Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sem zadolžena, da v debati na kongresu ZKJ predložim sledeči amandman k Kodelu osnutka resolucije in to točka 4, 1.alineja, stran 55 (slovenska izdaja):	i
- namesto besed "OB 7IRCEM IN NEPOSREDNEM SODELOVANJU ČTU-DENTOV " pr odi agamo besede"OB EN: JvOPRj iVNEM TRIU JiTlTNEM SISTEMU SODELOVANJ^ HPORABNIKOV, UČITELJEV IN DRUGIH DELAVCEV
OLE KOT TUDI ŠTUDENTOV IN UČENCEV"“
- na koncu iste alineje bi dodali:"TEMU JE POTREBNO PRILAGODITI TUDI MERILE Za VREDNOTENJE ČTUDENTOV*1.
Prav tako sem dolžna predložiti amandma k tistemu delu osnutka resolucije, točka 8, stran 57, in to tako da dodam stavek, ki glasi: "Za NaDALJNJE POSPCČENO PODRUŽ EIJ JLJE VZGOJ-NO-IZC ;R..; .VaLNEGa DELa JE POTREBNO UVESTI PRINCIP ONOVNIH VOLITEV IN HaJ3Ij IT .CIJ.UO KOMISIJO KOT DRUŽBENI ORG .N Za VSE USMERJ1N0 IZO IR. .ZEVHNJE. "
DRUŽBENl NEODGOVORNOST ŠTUDENTOV
S proučevan,]em položaja študentov na univerzi iščemo nove rešitve za pravilno pozicijo mlade generacije. Zavedati se namreč moramo, da se velikokrat pojavlja vprašanje, kaj je z današnjim študentom« Marsikateri, ki v naši družbi odtehta kaj več ali manj se sprašuje, kaj je s študentom« Očitki padajo iz vseh strani na to ali ono neangažiranost študentov« Tako z novim in novim pritrjevanjem in potrjevanjem že znanih ugotovitev se prav gotovo ne moremo zadovoljiti« Potrebno je pošteno pretehtati v kakšnem socialnem, ekonomskem, političnem položaju je študent«
V proizvodnji organizaciji'združenega dela jo ravno sindikat tisti, ki mora biti glavna gibalna sila v samoupravnem združenem delu, ki mora voditi .delavski razred v boju za uveljavljanje, ne le pri tekočih socialnih, političnih in ekonom-
4
skih zahtevah, ampak tudi pri širših interesih, ki vladajo v sistemu celotne družbene re redukcije« In če bi hoteli na kakršen koli način mlado generacijo v proizvodnjih organizacijah! odtegniti od interesov sindikata, bi bilo vse skupaj zastonj saj ^jendand&icdfcudi mlad delavec izpostavljen b vsakodnevnim, že prej naštetim problemom ter tudi sistemu celotne dru^bne beprodukcije. Mlada generacija v proizvod-nijiorganizaciji nima nikakršnih drugih, posebnih interesov od ostalega delavskega razreda, kadar so govori o svobodi v proizvajalnem odnosu, torej o svobodi odločanja, o sredstvih, pogojih in rezultatih dela.
Na visokošolski organizaciji združenega dela je prav tako
sindikat tisti, ki nora nenhno varovati ožje interese ožje
interese delavcev ter se intenzivno bojevati za širše inte-
sta
rese, za interese družbe kot celote, Jasno je, da s svobodna menjavo dela, tako delavec v neposredni proizvodnji kot delavec v družbbnih dejavnostih tista, ki si stojita z ramo ob rami in si s pravicanik ki jima pripadajoč na podlagi pravice dola s sredstvi v družbbni lastnini"krojita" svojo prihodnjost, itudentu, takemu kot je, danes v naši družbi ne dajemo in vsekakor ne moremo dati pravic, ki izhajajo iz pravice dela s sredstvi v družebni lastnini, ker vendar študent s takšmmmpružbeno-ekonomskim položajem kot ga ima zelo malo ali skoraj nič ne doprinese v teku svojega študija k celotnemu dohodku naše družbe, tudent v takšnem družbeno--ekonomskem položaju kot je danes predvsem kopiči znanje, katerega bo vračal svoji samoupravni socialistični družbi ali pa družbi s kakšnim drugim p litičnmm sistemom. Da ne bi postavljali študenta pod vprašaj, je potrebno rešiti njegov družbeno-ekonomski položaj in sicer tako, da se bo izobraževal za, iz in ob delu in tGiko nenehoma vračal pridobljeno znanje v celoten dohodek, ki se realizira na tržišču ali na katerikoli stopnji združevanja dela in dohodka kot druž“ bcne reprodukcije.
irav gotovo bo potrebno v prihodnjem obdobju delati tudi na tem, da študent ne bo zunaj delovno, in družbene odogovor-nosti, kajti le tisti, ki nosi delovno odgovornost je tudi družbeno odogovoren.
MnXI .ЈГКЕТл V MINI KATEDRI
V našem glavnem mestu se je pričel XI. kongres ZKJ, pripotovale so stranke iz tujine, delegacije komunističnih partij in evilni visoki jugoslovanski politiki in funkcionarji, na čelu s predsednikom KPJ Josipom Irozora-Titom. Ob tem pomembnem sr srečanju avantgarde delavskega razreda in voditeljev socialistično tcvolucije tudi mi nismo ostali hladni. Pripravili smo anketo, katere so se udeležili mariborski študenti, dijaki delavci..o in ki zajema vsa naj, naj, naj.„.vprašanja o kongresu.
C	O	r'	fi	' ‘	CJ	o	C1	c	o
O	b	o	O	O	b	O	b	O	J
Peter Zavernik,29 let, strugar:"Današnji dan zame sploh ni pomemben, žs politiko se ne zanimam, imam pa občutek, da naša vloga v družbi ni zadovoljiva. Vse premalo mladih postavljamo na vodilne položaje. Gradiva nisem bral, vseeno pa bi se opredelil na to, da se mladim zaupajo večje vloge in da dosežejo šc večjo afirmacijo v svetu."
(1	O	O	o	C5	C?	d	C J	r 1	Q
O	O	b	O	O	b	0	0	5	b
Bojan Gerič, 19, dijak TEST; :"Poglejte, kaj držim v roki.
(op.p.:v roki je držal zaključno spričevalo)... o kongresu pa ne bi razpravljal."
O O
co	r*	o	Orl	(TO	o
bO	b	O	OO	OO	b
.uitonija Pajek, 28, džlavka:"Da, še kar.,.Če bi bila Jaz delegat, o čem bi razpravljala? Ne vem, udeležila bi se ga pač,
J cle o O Tl {-s o o o
S	S
Jasmina Kumperščak, 16, dijakinja gimnazije M.Z„:"Ja, vsekakor. Je pomemben. Zakaj? Zaradi kongres; v Deogradu. Nenim, da so priprave potekale zelo tekoče, čeprav se sama v njih nisem vključevala. Hladi smo upravičeno nosilci razvoja naše družbe, vloga njih v družbi pa že kaže viden napredek in Je zadovoljiva. "
3	S	3	S	S	S	S
Silva Lešnik, 54-» knjigovodkinja:"Je.Zakaj? Lož mi Je ozdravel. Joj4. na kongres sem pa čisto pozabila. V kongresne pripravo se hisem vključevala, sem pa gledala otvoritev in merim, da Je imel prednik Tito. zelo lep govor."
3S	Q.i	S	3	S	S	3	S
Otmar Flipšteter; novinar:"Vlogo kongresa bom raje ocenil,
X.	•	•
ko bo končan. re oi bil delegat, bi razpravljal o tistih stvarc reh, ki Jih najbolj poznan: obveščanje (problem v poklicu novinarja) in o stanovanjskih vprašanjih, ki Jih moram čimprcJ rešiti. Hladi dosti pomenijo v razvoju družbe, vsaka \сг družba pa ima taksno mladino, kakršno si zasluži. Naša bi morala biti nekoliko bolj poglobljena in živahna."
rt	C?	r»	o	rt	rt	f"t
b	O	O	b	b	b	J>
Mladen Delič, 17, dijak gimnazije M.Z.:"Mi nismo nosilci družbe, prej bi rokel, da družba nosi nas in to na vseh področjih. Na vodilnih mestih pa imamo dostikrat zelo sposobne ljudi, ki pa zraven tega opravljajo še toliko drugih funkcij, da nikakor ne morejo (morajo) poglobljeno spremljati razvoja: naše družbe in predvsem mladine. Gradiva nisem bral, bom pa celoten potek kongresa spremljal po televiziji."
S	S	S	S	S	S	S
Boris Polajnar, 23, absolvent VEKE:"Kongres bom spremljal na malih zaslonih in preko radia, četudi sem se zadnjih hip odpovedal poletu v Beograd in neposrednemu ogledu vsaj dela kongresa. Če sem komunist? Nisem, pa morda meniš, da se potlej ne bi smel zanimati za politiko. Je pač premalo časa, da bi poleg študija in dela še presedel dolge ure na vsakodnevnih sestankih. Če bi imel možnost biti delegat, o čem bi spregovoril? Najbrž o problemih na naši šoli...ja, vsega pa ti tudi	ne	morem	povedati!"
Q	O	O	O	(1	O	O
bo	O	о	b	O	b
Dlegati so torej začeli z delom, Beograd živi za kongres,
zastave plapolajo, mi pa smo zanalašč pustili na koncu
ankete EDINEGA. študenta, ki je hotel odgovarjati na naša
vprašanja. Je bil kriv strah pred neznanim, mogoče sram,
to vprašanje prepuščamo študentom v trezen premislek. Pa brez zamere, prosim!
KULTURNI P, .BERKI PRED IN PO Z. PETKU
KONGRES;*
- na glasbenem področju je Beograd pripravljen dočakal kongresne dneve, V Domu sindikatov so pripravili koncert z izvajanjem del, ki so jih jugoslovanski skladatelji posebej napisali za to priložnost,
S	S	S	S	S	S
- gledališki igralci so po svoje prisppvali k slovesnemu vzdu-šjuzz najboljšimi predstavami ter posebni i recitali po šolah, tovarnah in kulturnih domovih. Pozabiti pa tudi ne smemo številnih prispevkov filmskih ustvarjalcev.
S	S	S	S	S	S
- udeleženci delovne akcije v Nišu (prva izmena) so proglasili 20, junij za uda.rniški dan. Prav zaradi tega dneva so že presegli normo za 10 odstotkov.
S	S	S	S	S	S
sekrebnr 1K predsedstva CK ZKJ Gtane Dolanc je na predvečer kongresa v "Muzeju savreraene umetnosti" odprl razstavo "skupine 69". ha njej so predstavljeni najnovejši umetniški dosežki dvajsetih uglednih jugoslovanskih likovnih ustvarjalcev. In če smo že pri razstavah: v pedagoškem muzeju si je moč ogledati "Deset kongresov ZKJ", v galeriji doma JIu. pa
veliko razstavo "Oborožene sile SFRJ in splošna ljudska o-bramba v delih likovnih umetnikov."
IZ REFERaTA JOSIPA 3R0Z., TIT.* N,* X1T KONGRESU
ZKJ
Kongresi naše partije so imeli v njeni zgodovini vedno velik pomen za boj delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije pri uresničevanju njihovih hotenj, ciljev in idealov-Vedno so dajali pečat posameznim etapam v razvoju naše socialistične revolucije«
0 0 0 0 00 0 . 00
Po desetem kongresu so se močno povečale materialne proiva-jalne sile družbe. Kljub mnogim težavam in neugodnemu vplivu mednarodnih ekonomskih gihanj je bil noš gospodarski razvoj dinamičen in v bistvu stabilen« Zmanjšali smo razdaljo, ki zmnnpaHjločuje od industrijsko visoko razvitih držav. To se je pokazalo tudi vtem, da so se bistveno izboljšale živ-ljenske in delovne razmere naših delovnih ljudi in socialna varnost delovnega človeka.
00 0 0 0000
Potrdili smo, da sta samopprava in nacionalna enakopravnost v naših razmerah soodvisni in neločljivi ter,da se mora vrednost teh nedotakljivih pridobitev naše revolucije stalno potrjevati v konkretnih akcijah in v vsakem novem obdobju našega razvoja.
Z uresničevanjem zakona o združenem delu postaja delavski razred resnično vladajoča gospodarska in politična sila družbe „ Naši delovni ljudje, proizvajalci - od temeljne organi-cije združenega dela do najvišjih oblik združevanja dela in sredstev - postajajo neposredni nosilci razširjene reprodukcije in vseh družbenih žadev. 3 tem prevzemajo odgovornost tudi za naš celotni družbeni razvoj.
0 0 0 0 0 0 0
Svoboda človeka ni samo v njegovi pravici, da svobodno izraža svoja mnenja in hotenja. Resnična svoboda je predvsem v pravici in možnostih, da človek suvereno odloča o vseh vpra-šanjih svojega življenja. S tem s< korenito "tudi meje človekovih svoboščin sploh.
0 0 0 0 0 0 0
Boj za socializem bijemii' v času, ko so vse odnose v sodobnem svetu - družbene, mednacionalne, meddržavne - zajele negotovost, krize in vrenja. Pri tem je neizpodbitno tole: problemi in protislovja se lahko rešujejo in se morajo reševati z demokratičnimi sredstvi, ob najširši udeležbi tistih, ki s svojin delom ustvarjajo družbene dobrine. Kajti, kakor opozarja Marx, družba ne bo našla svojega ravnotežja, dokler se ne bo vrtela okrog sonca dela.
0 0 0 0 0 0 0
■Sile stare dnužbe - imperializma, kolonializma in drugih oblik nadvlade in hegemonije - šo naprej z vsemi sredstvi nasprotujejo naprednim spremembam na vseh področjih mednarodnega življenja. Nezadržna so hotenja ljudstev in ljudi vsega sveta po svobodi, neodvisnosti in svobodnem odločanju o svojem življenju, po enakopravnem sodelovanju in graditvi novih in pravičnejših mednarodnih odnosov.
00. 000 00 0
V m nulem obdobju Je bila naša zunanjepolitična dejavnost zelo intenzivna in so bila zanjo značilna številna pomembna srečanja z najvišjimi voditelji prijateljskih držav in naše vidno sodelovanje na zgodovinskih srečanjih v Helsinkih, Berlinu ih Colombu. Jugoslavija Je s tem še bolj povečala svoj mednarodni ugled, okrepila položaj v svetu in še bolj utrdila svojo varnost. Obenem Je boj, ki smo ga pričeli pred tridesetimi leti odločno zaceli za enakopravne odnose med socialističnimi državaraiin komunističnimi partijami, doživel popolno uveljavitev.
0 0 0 0 0 0
Veliki uspehi, ki smo Jih zabeležili od desetega kongresa do danes, so bili Poseženi po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi ter idejne enotnosti in dejavnosti zvezo komunistov.
Kot vodilna idejnopolitična sila se zveza komunistov ni postavljala nad delovne .ljudi, temveč kot njihova avantgarda, kot družbena sila, ki Je najbolj odgovorna za usodo revolucije, za krepitev Jugoslovanske socialistične skupnosti.
Na notranjem in na zunanjepolitičnem področju smo se, iz o-či v oči, srečali s številnimi problemi, ki v današnjem svetu niso samo naši, prišli do rešitev ali odprli možnosti za njihovo reševanje in se še enkrat prepričali, da smo na pravi poti o
Na področju naravoslovnih, tehničnih in uporabnih ved, je vztrajno delo strokovnjakov in raziskovalcev rodilo v številnih disciplinah zares dragocene sadove. Zlasti po embno je načrtno izboljševanje možnosti za znanstveno delo, da bi se še močneje razvile sposobnosti in pobude tistih nadarjenih ljudi, ki imajo kaj dati razvoju naše znanosti in s tem budi vse naše družbe.
V številnih industrijskih panogah, ki zaposlujejo precejšnje število delavcev in imajo istovrstno ali podobno proizvodnjo in tehnologijo, je na primer malo skupnih prizadevanj za izboljšanje tehnoloških postopkov.
Potrebno je globlje spoznati nekatera protislovja sedanjih razmer na tem področju. Imamo namreč precej razvito omrežje samostojnih znanstvenih ustanov in tistih na univerzah, fakultetah in akademijah znanosti ter znanstveno raziskovalnih in vzgojnih razvojnih centrov v gospodarstvu. Zraslo je precejšnje število izobraženih kadrov in pridobili smo precej znanstvenih, tehnoloških in organizacijskih znanstvenih izkušenj. Toda za popolno uveljavljanje vseh teh potencialov je resna ovira premajhno sodelovanje med njimi pa tudi med njimi in gospodarstvom, izobraževalnim sistemom in drugimi družbenimi dejavnostmi.
S procesom združevanja dela, povezovanjem materialne proizvodnje, znanosti, izobraževanja itd. postaja vse bolj aktualno vprašanje organizirahja znanstvenega delo v naši družbi.
шл<
Hitro se veča število družbenih subjektov, ki neposredno potrebujejo znanost« Obenem se vsiljuje potreba po koncentraciji sredstev, da bi zagotovili močno materialno osnovo za delo«
- najsodobnejšo tehnično opremo, laboratorije, kabinete, knjižnice, dokumentacijo itd« To ned drugim pomeni, da Je treba še naprej spodbujati prakso združevanja dela in sredstev za skupna vlaganja v razvijanje te materialne osnove, njeno delovanje pa urediti s samoupravnimi sporazumi in dogovori«
Pripravljanje mladih nadarjenih ljudi, da se bodo ukvarjali z znanstvenim delomip Je pomembna obveznost vse družbe« Pri tem ima več dejavnikov odgovorno vlogo. Pomembno Je, da se začenši s srednjim os erJenim izobraževanjem razvijajo nagnjenja, ki Jih ima mlad človek za znanstveno raziskovalno delo. Zlasti fakultete imajo pri tem pomembno vlogo, fakulteta ne daje samo znanja, temveč mora usposabljati človeka za reševanje problemov in sploh spodbujati njegovor ustvar.Jalno dejavnost, ^se to priča o veliki upr avl c ane šibi v odločitve za samoupravno preobrazbo
IICX O C/
izobraževanja, za povezovanje in združevanje fakultet z drugimi organizacijami združenega dela, za razvijanje samoupravnih pravic in položaja učencev in študentov v sistemu izobraževanja, za spreminjrnje načina dela in odnosov med ljudmi v tem sistemu.
Zelo pomembno Je spoznati, da v naši socialistični samoupravni družbi razvijamo znanost kot moč združenih delavcev in ne kot sredstvo nekaterih sil, odtujenih od njih. S prizadevanji za razvoj enotnosti znanosti, proizvodnje, izobraževanja in sploh družbene prakse se bojujemo za znanost, ki bo toliko bolj plodna in svobodna, kolikor bolj bo tesno povezana z delovnim človekom in si prizadevala za njegovo osvoboditev.
Zato je odločilnega pomena idejni boj komunistov pri utiranju poti takšnega razvoja in osvetljevanju njegovih ciljev, V tem pogledu so velike tudi njihove politične naloge pri razbijanju tehnokratskih monopolov in vseh drugih nasprotovanj samoupravnemu združevanju vseh področij človekovega dela in ustvarjanja.
Sistem vzgoje in izobraževanja zajema približno štiri milijone in pol mladih in odraslih na leto. Več kot devetdeset odstotkov mladih se po osnovni šoli vključuje v srednje usmerjeno izobraževanje, 47 odstotkov tistih, ki končajo srednjo šolo, pa nadaljuje višje in visoko izobraževanje. V republikah in pokrajinah imamo danes, zelo široko omrežje šol in fakultet. Po vojni je na višjih in visokih šolah diplomiralo približno 650 tisoč študentov, več kot 20 tisoč kadrov pa je pridobilo magistraturo ali doktorat znanosti. Zdaj v državi dela 18 univerz oz, visokošolskih središč z več kot 300 višjimi šolami in fakultetami in nad 400 tisoč študenti , kar nas že nekaj let postavlja ned prvo v svetu po številu študentov v primerjavi s številom prebivalcev.
Na podligi idejnopolitičnih stališč desetega kongresa sc j< začel kongres kvalitativnih spremeb v vzgoji in izobraževanju, da' bi se to področje samoupravno združilo v enoten sistem združenega dela. Med kongresom so bile sprožene idejnopolitične in družbene akcije ter organizacijsko in strokovno delo v vseh republikah in pokrajinah, kar je že obrodilo rezultate.
Utrdila se je marksistična idejnovzgojna usmeritev, in sicer ne le z uvajanjem novih predmetov marksističnega izobraževanja, temveč tudLd s prizadevanjem, da ta usmeritev prežema celotno vzgojno-izobraževalno delo od osnovnih do vi okih šol. Z usmerjenim
izobraževanjem se odpravljajo določene pomanjkljivosti prejšnjega vzgojnoizobraževalnega sistema, ki so bile eden od virov socialnih razliko Sestavni del preobrazbe usmerjenega izobraževanja je intenzivno izdelovanje novih učnih programov, pri čemer poleg prosvetnih in znanstvenih delavcev vse bolj sodelujejo tudi kadri iz materialne proizvodnje, gospodarskih zbornic in podobno o
Družbena akcija za socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja spremlja spoprijemanje nove prakse z žilavim tradicionalizmom in meščanskimi koncepti teh dejavnosti, kar se kaže kaže tudi v širjenju nezaupanja v spremembe, ki jih prinaša reforma izobraževanja- Zato je nenehen idejni boj široke družbene ^kcije in strokovnega dela pri reformi.
Dosledno izvajanje načela nepretrganega izobraževanja v vsem delovnem obdobju terja, da se temu bolj kot doslej prilagajajo celotna org nizacija in sistem izobraževanja, šole in fakultete pa tudi organizacije združenega dela v gospodarstvu, znanosti in drugih dejavnostih.
K procesom povezovanja izobraževanja in dela ter odpravljanja tradicionalne zaprtosti vzgojnoizobraževalnih ustanov lahko veliko prispeva pogumnejše in bolj odločno vključevanje boljših strokovnih in raziskovalnih kadrov iz materialne proivodnje in tudi iz družbene dejavnosti v vzgojnoizobraževalni proces- do pa tudi pojavi, ko od teh kadrov terjajo, da imajo formalno a-kademske naslove ali prosvetne poklice ne glede na njihove resnične sposobnosti, medtem ko hkrati na številnih šolah in fakultetah ni dovolj strokovnih kadrov za pedagoško delo-
Dosedanji rezultati v marksističnem izobraževanju in bistveni
cilji reforme terjajo demokratizacijo pri izdelavi programov in učbenikov za vse, zlasti pa za družbene vede.
aktivna vloga učencev in študentov je sestavni del reforme izobraževanja in vzgoje.
Zveza komunistov se bo še naprej zavzemala, da se delavcem na področju vzgoje in izobraževanja zagotovi enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v materialni proizvodnji in na drugih področjih združenega dela.
(iz referata predsednika Tita na XI. kongresu ZKJ)
OBDOBJE MED DESETIM IN EN.J3TIM KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JE RII.0 V č..,SU, KO SVET PRETRESAJO VELIK, VRENJ,. IN KRIZE,
ENO N.. JMIRN E J P IH V N. PEM RAZVOJU, K.R JE MOČN,, POTRDITEV STERILNOSTI N,/E DRUŽBE IN N .ČEG,. SISTEM/*..
MEDTEM SMO IZVEDLI SISTVENE SPREMEMBE V N. Pl DRUŽBENI BITI V SMERI VI..JE.VINE ZDRUŽENEGA DEL-. IN RESNIČNE POLITIČNE MOČI DEL.iVSKEG,, R,.ZREDa IN DELOVNIH I..JUDI.
TITO
O	00	O	0	0	0	o
Pod vodstvom predsednika Tita stoje jugoslovanski komunisti v vrstah borcev za novi pravičnejši svet skupaj z vsemi napredni, i silami. Ne spadamo v okrilje nobenega bloka velikih sil. Svojo pripadnost k socializmu ne dokazujemo z zvestobo temu ali onemu - pač pa z zvestobo uresničevanja marksizma v razmerah naše poti v socralizem in komunizem. Socializem nam ni izpisano geslo na transparentih, pač pa vsebina našo vsakdanjosti .
0	0	0	0	0	O	0
Na enajstem kongresu jugoslovanskih komunistov sodeluje 2291 delegatov iz vseh republik in obeh pokrajin, iz organizacij ZKJ V JLA in organizacij ZK v organih in organizacijah federacije. Med njimi je 98 učiteljev osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol, ter 65 študentov in dijakov. Poleg teh sodeluje na kongresu tudi 150 tujih družbeno-političnih .-delegacij.
Na kongresu je bilS> poudarjeno, da "ne išče le združeno delo znanosti", temveč, da "znanost išče združeno delo". Iz tega temeljnega razloga moramo iskati pristnejše odnose med uporabnimi in temeljnimi raziskovanji. Edino znanje je lahko najmočnejši bojevnik proti razmejevanju fizičnega in umskega dela, trr njuhi tvorni povezavi v družbeno bit. Naloga znanosti, da se razvija in enakopravno ter odgovorno združuje z ostalimi področji družbenega življenja, odprava delitve na proizvodno in neproizvodno delo, na umsko in fizično delo, na mesto in vas itd. Vse to morajo biti neprestana torišča človekovega dela, prizadevanj, ki se stapljajo v celovit družbeni angažma. Dokaz za učinkovitost znanja je delegatski način odločanja.
Posebna izdaja KATEDRE ob KI.kongresu ZK Jugoslavije, št.l
Obe izdaji sta nastali ob sodelovanju Univerzitetne konference ZKJ v Mariboru in uredništva Katedre
Uredil in odgovarja: Brane Srčnik
Sodelovali so: Darko Rus, Franci Rogelšek, Robert Kramer Maribor, 21.junij 1978