Poglejte tia iteVille poleg naslova ta dan, ko Vaša poteče. Skušajte k neti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS tisf slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclaea 3-1242 No. 4 — Štev. 4 << < <• — — — flefod CUm Matter Sept—ber ŽSth. 1940 %t tbe P—t Office rt Ne« N. under Act oX c«ngrem of March 3rd, 187«. J VEC KOV NA DA* DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI MIKAVNOST M ._. SVOJ DOM (iiMtil nM. (> ^^ MdeU to praadlwT). { :: Čitajte, kar Vm zaniriH VI —- — — — ^ — — — — — — — — ~ NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 7, 1942—SREDA, 7. JANUARJA, 1942 Volume L'. — Letnik L. Predsednik Roosevelt je pred kongresom pojasnil skupni napor za dosego zmage AMERIKA BO IZDELALA LETOS: 60,000 AEROPLANOV; 45,000 TANKOV; 20,000 PROTZRACNIH TOPOV in LADJE S 8,000,000 TONAMI LETO 1943 PA: 125,000 AEROPLANOV; 75,000 TANKOV; 35,000 PROTIZRACNIH TOPOV in LADJE SKUPNO Z 10,000,000 TONAMI Predsednik Roosevelt je včeraj na skupni seji obeli zborni«* rekel, da se mora ameriški narod v boju s Hitlerjem in njegovimi tovariši pripraviti nn velike žrtve, predno bo dt> bije mi zmaga. iZmaga pa bo gotova in mora priti. O Ikri t o je povedal, da bo takoj jutri kongresu poslal svojo poslanico, v kateri bo prosil kongres, da dovoli za vojne svrlie za prihodnje (poslovno' leto 65 bilijonov dolnrjevr fo~ je polovica vrč. kot jo letni dohodek celega ni::« riške a naroda. "To p< neni davke in honde in davke,7" je dodal. "To pomeni , tudi na vsak način prišla. Glede skupne akcije, ki bo vodila do konečne zmage, se že dva tedna vojaški strokovnjaki p osvetujejo v Wasliingto-iiii, v Moskvi in Ounkingu. Zato je bila 1. januarja v Washington u tudi podpisana skupna izjava 26 držav, da bo vladala med njimi edinost v boju proti skupnemu sovražniku. "Ko bodo naša moč in naši viri popolnoma mobilizirani," je rekel, "tedaj homo napadli sovražiliika — vda ril i ga bomo, kjerkoli in kadarkoli ga dobimo. Držaiti ga moramo daleč od svojega Obrežja. kajti vojno hoeenno ponesti ik njemu, d a se borimo na njegovi lastni zemlji. Kjerkoli na svetit je potrehno, da se naši vojaki spo padejo s sovražnikom, tam se bodo spopadi-Operacije bodo včasih defenzivne, včasih o-fenzivne, kakor Ibo potrebno, da bo sovražnik slednjič dbko-ljen in iiopolnoma -poražen. "Ameriški vojaki bodo na mnogih krajih Daljnega Iztoka. Ameriški vojaki ibodo na vseb oceanih in bodo pomagali strasžiti važne zveze, ki -so neobhodno potrebne združenim narodom. "Ameriške kopenske in zračne in mornariške čete se bodo nastanile na angleških otokih, iti so važne trdnjave v tej svetovni borbi. Ameriške čete bodo pomagale hraniti to zemeljsko polofelo, pa tudi postojanke izven te pololble, ki se jih 8k> moglo /posluževati v obram-3bo te poloble." Dalje je Roosevelt rekel, da t>odo drzni nemški in japonski letalci poskušali (bombardirati razne 'kraje v Ameriki v namenu, da zlomijo moralo naroda; toda ameriški narod se te ga ne Iboji. "Vemo, da homo mogoče morali drago plačati za svojo ,<»vo(bodo,' je nadaljeval, "toda to ceno bomo plačali z do-.hro voljo. Naj bo cena še tako visoka, je tisočkrat vredna. Ne glede na toTTcaj bodo naši sovražniki v svojem obupu storili, da bi nas zadeli, bomo rekli, kot so rekli Londoneani: "To moremo prenesti.' In kar je mnogo več vrtnino, moremo jim tudi vrniti in jim Itomo vrnili z visokimi obrestmi. "Ko so naši sovražniki rz-sjvaLi našo deželo, da f o dvignemo in borimo, tedaj so izzvali vsakega in vse izmed nas. In vsak izmed nas je sjjrejel to izzivanje sam za sebe in za cel narod." Ko je predsednik zaitrjeval, da l>o db koncu dobljena velika zmaga nad vsemi sovražniki, je rekel, da se bo to a?odilo na ta način, da (bo Amerika letošnje leto izdelala velikanske množine vojnega matcrjala in sicer: 60,000 aeroplaniov, 45,000 tankov, 20,1)00 protizračnih topov in 8,000,000 ton trgovskih ladij; leta 1043 pa : 125,000 aeroplanov, 75,000. /tankov, 35,000 protizraičnih topov in 10,000,000 ton trgovskih MU- Predsednik je navedel vzroke, ki so doveole do vojne in rekel, da so cilji vojne naslednji: da je zdrolbljen militarizem, ki iso ga |k>sfcavili vojni gospodarji nad podjarmljene narode, da se osvobodijo zasužnjeni narodi, da je zopet postavljena svolboda govora, svoboda vere in .svoboda preti strahom po celem svetu. "Predno ne dosežemo teh ciljev, ne homo odnehali," je dejal. "Pa tudi, ko bomo dosegli ta cilj, še ne bomo mirovali. Sedaj srno trdno odločeni, da ne bomo samo zmagali, ampak da Ibomo Obdržali in trdno postaviti mir, ki bo sledil." ODZIV INDUSTRIJ NA PREDSEDNIKOV POZIV Vse ameriške industrije so se odzvale pozivu predsednika Rooi-evelta in dbljubile, da bodo zastavile vse svoje moči, da izdelajo za vojno ipotrebni material. Kmalu zatem, ko je predsednik Roosevelt končal svojo poslanico na kongres, sta William S. Knudsen, glavni ravnatelj in Sidney Hillman, podravna-telj proudkcijškega uraua naznanila naslednje: "Predsednik je postavil naš cilj. "Dvignili smo svoj pogled, da to izvršimo. "Našim vojakom bomo dali 60,000 aeroplanov leta Dali jim bomo 45,000 tankov. Doibiti foodo 20J000 protiZf aenTTT topov. In izročili jim homo 8 milijonov ton ladij. "Vse to ibomo skupno napravili. Vse ho prišlo iz misli, iz src in rok 130,000,000 svobodnih mož, žena in otrok. "Samo svoboden narod more doseči tak cilj. "Mi moremo to storiti. "Mi homo to storili." Ruska armada povsod zmaguje Rusi so vrgl Nemce nazaj na Krim u, — Zavzeli so v petih dneh 572 vasi, trgov in mest. — Nevarnost za Ka vkaz je bila odvrnjena. Včerajšnja poročila naznanjajo največjo rusko ofenzivo na celi fronti od Leningrada pa do Črnega niorja. (Moskva poroča, da so so Ru-i s Kavkaza izkrcali na dveh krajih Krima ter zavzoli Eupatorijo na zapadni strani Krima in severno od Soha-topola in .Jalto na jngozapadnem delu Krima in južno od Seba&topola. Iz Sc-bjustopola pa je; vdrla rnska oblegana armada, ki je zasedla Bahči Saraj 4er odrezala nemški oddelek na jnffu- Od Eupatorije|so se Rnsi o-brniH proti jugovzhodu od Sak jezeru in Ob obrežja. Nemci se umikajo na celi fronti. Od Jalte pa Ritsi prodirajo po glavni cesti, ki polje v Simferopol. Nemci na Krimujse morajo boriti na najmanj testih frontah in njih položaj je skrajno nevaren. Mihajlovič a ne morejo dobiti Vodi armado po kratkovalovnem radio. -Nemški letalci ga neprestano sledijo. Tuji vojaški krogi v Ankari Na fronli pred nemška deveta Moskvo je ida izgubi- Japonci tepeni Vohuni v Mehiki MehhSri kongresni odbor je obdoKrl 69 Nemcev in enega španskega falangista, da so vodili volmnstvo in propagando za države osišča. Predsednik kongresnega odbora Alfredo Felix Diaz Esco- Japonci pri Čangši strahovito tepeni. — 50,000 padlo v boju s Kitajci. Včeraj so Japonci na Kitajskem doživeli imjvecji poraz v celi vojni, ki že traja štiri leta in pol. Že tretjič so skušali zavzeti < 'angšo, pa vselej iso bili odlbiti z velikanskimi izgubami. Izgubili so -že nad 50,000 svojih vojakov in jih-bodo mogoče izjguibili 70,000 cele armade, ki 3teje 100,000 vojakov. Kitajski vojni urad naznanja, da so Japonci pri napadih na Carrgšo izgufbili 50,000 vojakov ,20,000 pa jih je zašlo v ])ast med Laotom in reko Liu-jang. Le malo vojakov se ho moglo rešiti iti dospeti do glavne postojanke, ki se nahaja pri »Toeovu, 100 milj severno od ('angše. Japonska ofenziva se je izjalovila, ker Japonci niso mogli prepeljati svojih tankov in topov čez močvirna polja južno od reke Milo, kajti Kitajci so s svojo artilerijo zasedli •vsako cesto. mogla umakniti iz Možaiska, kajti Rusi so naglo pritisnili proti jueii ter so odrezali Štiri divizijo 14. armade, ki je skušala rešiti deveto amado. Dve diviziji so Rusi uničili, od ostalih dveh pa je ena pričela bežati, druga pa je obkoljena. Navzlic temu pa se Nemci o-koli 'Možaiska nikakor nočejo podati in jih Rusi neprestano obstreljujejo, pa tudi Nemci odgovarjajo s topovskim o-gnjem. Na severni from i med Leningradom in Novogorodom i-imijo Rusi položaj |>opolnma v svojih rokah m Nemci se na iso prejeli z;:ne-ljiva poročila, Ki pravijo, da so Nemci s topovi in etnnoglavei porušili Banjo Bačko, ker so mislili da i-ma tam f.voj glavni stan general Bauža Mihajlovič. Pri obstreljevanju mesta je bilo uhi-t i Ji nad 'J5 civilnih on b, mnogo rsto pa jih je hilo ranjenih. Begunci iz Banje Bačke in d m gih krajev, ki so se zatekli v hribe, aelo Itipe vsltnl liudega mraza. I*ri svojem umiku iz Banje BačSce so se četniki in redni vojaki hrabro branili in Nem-**eni ter Nedičevim vojakom prizadeli velike izgube. Poročila zadnji/h dni se ]>o-trju je jo, da bodo Nemci za to auim ftri'imhaii > t^aj^ui Le».-,>j skun četnbkom. Nai[>ao-rušili že je-eni. <• Glavni stan generala Mibajloviča je zelo gibljiv, ker ne o-stane v enem kraju dalje, kot koimij en teden, nato pa se zopet preseli kani umiram. Svoja povelja pošilja i>o kratko-v;dparnem radio, itfaojavn, pedicijami poti jugoslovan- lefonu in vojaških selili Pomagajte vladi v tej narodni stiski. Zgradite o-brambno steno s tem, da kupujete DEFENSE SAVINGS BONDS in S T A M P S celi črti umikajo. Moskovska radio postaja naznanja, tla so Rusi v petih dneh zavzeli 572 vasi, trgo*- in mest in ubili 10,000 Nemcev in tla se mogočima ofenziva stalno vali proti zaparlu. Na bojišču puščajo Nemci velikanske zaloge vojnega m ate rja la. Rusko poslaništvo v Wasli-i.ngtonu je od polkovnika Mi-hajla Tolčenova iiz M osle ve prejelo o bojih naslednje poročilo- Ruska delegacija v Angliji GOERING POD NADZORSTVOM GESTAPA ITel d maršal Herman Uoer-ing, poveljnik nen*3ke zračne sile, je na povelje Adolf a Hitlerja pod strogim nadzorstvom tajne policije Gestapo. Kot pravi tozadevno poročilo, si je Goerhig nakopal jezo svojega gospodarja in prijatelja, -češ, da slafbo vodi zračno silo. In v zadnji čisitki je Hitler Goeringru prizanesel samo zaradi njegove priljubljenosti uietl narodom. Hitler se je nad Goeringoni razjezil v prvi vrsti zato, ker ni izvedel Hitlerjevega povelja. tla strogo kaznuje polkovnika Wernerja Moeldersa in še več drugih letalcev, ker niso hoteli homfbardirati angleških mest. Kot pravi poročilo, je Hitler ukazal, da mora '500 aeroplanov napasti nek angleški kraj za kaizen, ker so an gleški aeroplani homhartlirali Berlin v avgustu lanskega leta. Več častnikov, med njimi tudi 'Moelder, f^o izrazili svoje nasprotno mnenje proti napadu in ta odpor je potrdil tudi OoortHgf/*-« ■■-■«■ • Nedavno je tuji načelnik tajne policije Hemrich Him-•:nler sporooil Hitlerju, da i-rna Georing tajne seje z mnogimi visokimi častniki. Him-mler je tudi povedal Hitlerju, da je Goering dobro vedel za nameravani atentat na Hitlerja na vzhodni fronti. Gospa Nikolajeva, n-a-čelnica ruske strokovne delegacije, ki je prišla v Anglijo, je v neki tovarni, kjer delajo tanke za Rusijo, rekla delavcem, da nobena sila na svetu ne more zlo- j miti skupnih sil Anglije, Zdru-, na be£ ženih držav in Rusije. ] l2Vanredno verjeten vir po- "Toda ne d on dejala, l*ak nopnstran^ orxay.o-| ^ ■« j0(lleli z Italije v ve]|kem boiu_ valeč mora priznati, da le zo- - v.,'.' , iln:i.n rri, i • angleški delavci posiliate do- petno zavzetje Theotlozije in Kerča velika zmaga rdeče ar- stroje, s katerimi bomo po-imule in zelo hud vdarec za tolkli nacijske roparje in tolo-Nemce, ki so se hoteli polastiti Kavkaza. Z zaw.etjem Ro-stova in pozneje Kerča je sovjetsko najvišje poveljstvo odvrnila vsako nevarnost, da bi se Nemci polastili Kavkaza." Poročilo pravi, da je Mussolini pripravil že vse, da v najkrajšem času more pobegniti, vaje; Prepričana sem, da boste a,ko hi bil vsled popolne-a raz še dalje tako delali in še po- lisula v Libiji k temu prisil jen. večali produkcijo, dokler ne ho j Na njegovem posestvu v IT- rdeča armada ravno tako po- I že zakleni urad- , , iinki in delavci, tooa nikomur, polno opremljena, kot je va- znan0i kdo bo lljihoy ^^ AMERIŠKI AEROPLANI SO PRIŠLI NA ALASKO bar je navedel imena vseh obdolžencev ter rekel, da so skušali ■zasejati raizdor meti lnehi-kan^kim prthivahrtvom t e r Obuditi med narodom nasprotje proti prijateljstvu Mehike do Združenih držav. 1 V*: " * ' 5 J 'S WfW*^ ^1 ®§ 1 t * 1 -#f 'fl^+M ^ I | ■ >hM ^ - ^ .....' ^ J* 1 .-. z .jfcsž Novi an>eriški mornariški aeroplani so prileteli v neko pristanišče na Ala^ki, da odbijejo visak napau japonsM't aeroplanov. — Naš sosed na severu sovjetska Rusija inia tudi močno postojanko v tem okraju «6~LA8 NA BO DA" - New lack Wednesday. January 7, 1942 TBllK O? LJKN L. IS t 9 GLAS NARODA (Toia or m norii) 99 Owned ud PoMlehed by Sleoenle Pnbtlaktet Owpur, (A Corporation) frank Hikm, President; J. Lape ha, See. — Place of traitneaa of tU« MrpoMtlon mad »ddraim of above officer«: 21« WlfiT IStta BTKOX, . NEW YOHK, N. X. 49 th Year -«la« Naroda" la laaoed every Cay except Saturdays, Bimdajs and Holiday a. Robecrlptlon Yearly ft.—. Advertisement on Za celo leto velja llat aa Ameriko la Kanado 96.—; aa pol leta —; aa Setrt leta »1.50. — Za New fork aa celo leto m pol leta $8.M. Za laoaemetvo aa celo leto 97.— ; aa pol leta 98.50. "«Iaa Naroda" labaja vaakJ dan lavaemil sobot, nedelj ta praanlkor. "GLAS NAHODA." tli WBST 18* STREET, NEW YOBS, M. I. s: CBelaea •—1241 RUSKA FRONTA Amerika je vso svojo -pozornost obrnila na Dnin j i Iztok, kjer se stvari ne razvijajo preveč dobro v- prid ameriški anumli. .Manila je padla; boji s*e nadaljujejo in četudi se A-merikanii zelo junaško bore, skoro ni mogoče pričakovati, da bi pren>?wrab mnogo močnejšo japonsko armado. Velika premoč zlomi tudi največjega junaka. Na Malajskem polotoku se bore Angleži — pomagajo jim tudi AmerikiHjei r— proti veliki japonski premogi. Japonci p rod i a jo proti jngu in km-aki bomo slišali, da se bo pričela velika bitka za .Singapur—-Gibraltar Daljnega iztoka. Dosedanji pottek vojne na Filipipih, na Alalaji in na Pacifiku ne kaže nič dobrega ne Angliji, ne Združenim državam. Vendar pa more vsakdo biti prepričan, da dolgo čai?a tako majhna država, kot je Japonska, ne more uspešno kljubovali tako močnim državam !kot sla Anglija in Zdr. države in da je slednjič državam, ki se 'bore »proti ostšeu, zim a ga zagotovljena. - !Mnogo lejpse pa izgleda za zaveznike ruska fronta, kjer s.iogočna ruska rdeča armada že 5 tednov goni pred seboj nemško "nepremagljivo" armado na eeli 2500 milj dolgi fronti. Sedaj je jasno, da to ni "^rate^čni" umik, temveč za Hitlerja skrajno mučna in draga zadesva. Rusi so /popolnoma zlomili nemško napadalno silo in fedaj sami napadajo s tako velikansko silo, da Be jim čudi ves svet in se čudijo največji vojaški strokovnjaki. Ob času, 'ko je Japonska zahrbtno napadla Pearl Harbor, je bila Rusija v veftki in brezupni sti^ri. Sicer so Rusi tedaj zavzeli Rostov in Kozaki so pognali Nemce do Tagan-roga. Toda splotšno je bilo domnevano, da je to samo majben in začasen polom za Nemce. Moskva je (bila dbdana z jeklenim obročem in Hitler se je pripravljal na zadnji naskok. Leningrad je ibil osamil jen in bil vsak dan pred padcem. Izgubljen je bil Doneeev bazen in celi Krim. V enem mesecu pa se je vsa slika popolnoma premeni-la. Na eeli fronti se razbita nemška armada umika, žalostno kot nekoč velika Napoleonova armada. In niti na enem kraju obsežne fronte se qo sedaj Nemci se niso mogli vstaviti. — 1'inakniti so se morali celo iz takih postojank, o katerih so bili prepričani, da jih bodo stalno obdržali. Velikanke so njihove izgube na moštvi in vojnem maJterjaln. Ako je Nemce k umiku prisilila ruska huda zima, ali pa sila ruske armade, tukaj ne pride v poštev. Zgodilo se je. In še več: umikanje se nadaljuje že pet tednov in umikanje naglo prehaja v divji,beg. Posledica nemškega .poraza so nedogledne. In če bo Hitler, ki je sam prevzel vrhovno poveljstvo, tudi mogel vsfra-\ iti umik—'kar pa je zelo dvomljivo—izgubil je pri vsem tem v no ono, kar je za armado najbolj .potrebno — zaupanje in moralo vojakov.Pa tudi domača morala je padla do najnižje mere. Nastanejo pa tudi vprašanja: — 'kako velike iEgufoe so Nemci doživeli fia vojaatvn in vojnem materjalu, da bi bilo Še mogoče misliti na novo ofenzivo? Kako bo mogla Nemčija nadomestiti ves izgubljeni vojni materjaB Kaj bodo počele njene zaveznice, kot so Finska, Rumunska, Madžarska, Bolgarska in druge? Ali se ne bodo mogoče podjarmi jeni narodi vsi naenkrat dvignili proti tlačitelju? Kaj si misli Turčija, ko ruske armade zopet zmagovito korakajo čez Krim in rusko vojno brodovje zopet nemoteno gospodari v Črnem morju? Na noiben6 teih vprašanj ni mogoče odgovoriti, kajti ru-t ka zima je še vedno mlada in ruska rdeča armada še vedno podi Nemce. .... Dako Makar umrl Japonci prodirajo proti Sirigapuru Ja pon ci so lia Mal a ji napredovali že tako daleč, da morejo njihovi letalci dospeti nad Singapur v eni uri. Dospeli so namreč Kuantana, ki je oddaljen, od Šmgapura samo 190 milj. ' Angleži priznaivajp, da so se umaknili iiz Kuantana in rav-pio tako od reke Peraka. Med Ivuantanom in Singa-purom se nahajajo veliki džungli, polni tigrov in krokodilov in vsled tega morejo Jtajponci napredovati samo z aeroplani. Nezadovoljnost med jRumundi Nevtralni diplomati, ki prihajajo iz Bukarešte v Ankaro, pripovedujejo, da se na Rumuu^kem za rail i vojne meo Jrumunskimi delavci kaže vedno večje nezadovoljstvo. V muni- eijskih tovarnah se pogosto dogajajo sabotaže. Vsled velike odpornosti delavcev so mo-Srali Nemci v več krajev posla ti vojaštvo za zdrževanje miru. Potniki, ki prihajajo iz Bukarešte, pravijo, da se je na Romunskem zelo raašiiril legar, za katero boleznijo umrje mnogo ljudi. Amerikanci pomagajo Angležem Jarponei so zofpet izkrcali močno armado na- zapadnem obrežju Mataje blizu Koala ftelangor, 240 milj severno od iSingapura. Angležem pa so prišli na pomoč Afmerikancir ki so bili pivotno namenjeni na Filipine, Iker .pa je Manila prej padla, so bili poslani na ■Malajo, da pomagajo Angležem braniti Singaipur, ki ga bo gen. sir Henry Pownall naj-brže branil do zadnjega moža. <-- Hako Makar, ki je bil mar-•kantna osebnost v Sloveniji, zlasti pa v Beldkrajini, odkoder je izšel, je sicer umrl že v januarju lanskega leta, toda tozadevno .poročilo je dospelo v New York šele sedaj in ga podajamo v naslednjem članku iz ljubljanskega "Jutra" iMetlika, 17. jan. 1941. — Danes je ob veliki udeležbi po greboev nastopil svojo zadnjo pot narodni borec, splošno priljubljeni in spoštovani hiv&i narodni poslanec Dlako Makar. Ze dva dni in dane* vse dopoldne so se zbirali v Metliki ljudje od blizu in daleč, da se pošlo ve od pokojnika, ki je premnogim bil kažipot v sreči in nesreči Ganljivo so se poslavljali od moža veljaka in po fStenjaka, kateremu so zvesto ob strani njegove mrtvaške postelje stali njegovi priljubljeni bratje Sokoli. Ob 2. popoldne je bila kljub slabemu vremenu zbrana pred hišo žalosti že tisočglava množica da pospremi priljubljenega I}aka na pokopališče- k sv. Roku. Ko je vršilec dolžnosti gnsko-katoliske Sofije dr. Sim rak ob asistenci številne duhovščine opravil potrebno svečanost na pokojnikovem domu in ko so metliški pevci zapeli turobno žalostinko, se je množica urvstila v žalni sprevod, kakršnega Metlika le redko doživi. Za križem so se »vrsti li združeni obrtniki in za njimi gasiloi, katerim so sledili nosilci vencev od katerih so se vidno odražali venci Sokola, Gasilske čete iz Rosalnic in gostilničarjev. Sledila je vrsta sokolskih praporov iz Metlike, Kari ovca. Novega mesta, Or-nomljja, Gradaca in Semiča, za prapori pa je stopala Četa Sokolov v krojih — zastopstva sokolskih društev Metlike, Črnomelj, Grada« in Semič — edinic, ki so v Beli Krajini bile oživljene največ po zaslugi Dakota Makarja — zastopana pa je «bila tudi župa Novo mesto, kateri je bil Dako prvi podstarešana. Na čelu čete je stopal Engelbert Gangi. Za duhovščino je sledil voz poln vencev in nato mrtvaški voz s krsto prav tako obložen z ven^i bližnjih in daljnjih sorodnikov, ki so sledili za krsto, ostali pogrebci, msd katerimi smo videli sreskega načelnika, Svetina Antona, mestnega župana Malešiča, podstareSino soko>ske žurpe Kari ovac dr dr. Variolo, zastopstvo, društva Bela Krajina iz Ljubljane, inž. Vrani farja va-nom in Slovencem, ki je posvetil vse tfvoje sile in zmoinooti v korist in napredek svojega JEBBY KOFRIVSKK in n^cer [I mli—ln aa pltffih Te rez Inka Polka Na pUuilDCftli—valCek Stv. M 5TB in DtTQUE8NE UNIVERSITY TAMBURICA — tt*. M 571 Za tnc. cenik In cene plo<5 se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. M3 West 42nd Street. New York naroda. Vsi. ki so blagopokojnega Mlakarja, poznali, tU^vec-j Beli Krajini in sirom Slovenije- naj tako bo ostal tudi spomin n«*vnj bo Daku laMca donunča gruda, ki jo je tako zelo ljubih 0(bi-stinil se je pre rano njegov prikrivani sen. ki ga je zadnji čas stolno ponavljal s popevko: "Tamo leži moja mila, koja mi je vjerna 1>ila, a sad dušo — sad je amen, i na mom grobu leži -kamen ..." Po končam lovski sezoni, se jagri zbirajo in obujajo spomine na lov, ki so ga doživeli. je večinoma na zajce in fazane; • v gornjem delu države se pa marsikateri lovec ]ahko postavi s srnjakom, ki mu je do-šel pred puško. — V splošnem pa lovci niso imeli bo^ve kakšne sreče. Ne zato ker niso mojstri jage, pač pa, ker primanjkuje divjačine. A k o želi lovec uživati pravi lov, mora daleč na sever in p>temta kem podane stvar precej draga. t Na severnem koutiuentn je še vedno kraj, ki bi ga vsak lovec sodil kot bajna dežela za lovca. Ta prostor je otok, ki leži nedaleč od ou^beške obali v zalivu reke St. Laurence med New Brnw*rickom in Newfwndlaudijo, Imenje se la-otok "AnticosUr', prestavljeno iz francoščine, bi reklo otok 4'pred Obalo. "Ta otok me- KUPUJTE DEFENSE STAMPS ri okoli 3 tisoč kvadratnih milj. je napravil svoje 'bogastvo in je še vedno tako cd'taljen izdelavo in prodajo čokoli za ljudi, kot je bil v še s t-najstem stofetju, ko ga .je po- XZ3 HIHIfllllllllllHIttWHWtttHtiHIIHMlllJ Note 1 za 1 - - jg[ PIANO-HARMONKO ali KLAVIR slovenian dance vanda polka PO JEZERU * o . OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ 8PAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU QJ, MARIČKA. PEOLJAJ Vstaje po Dalmaciji ,4V pondeljfk je odbor stav-kujočih rudarjev v Kirkland Lake in*el svojo sejo, da razpravlja o stavkarskem položaju- Odbor je ministrskemu predsedniku M .povedana, tako da znaša vrednost- kožuhovine, ki je bila lansko leto dobljena, $3,000,000. 1 Toda v bodoče bo ta iadn-strija še mnogo povečana. Sedanja pokrajioa. kjer živi divjačina. ki daje drajgooeno kožuhov ino, obsega 140,000 akrov v kratkem bo $e dodanih 500 tisoč akrrtv in *kctt"pravi minister za rudnike in naravne vire J S. MioDairmid. ho za divjačino povečana pokrajina na tri milijone akrov. Leta 1939 so,prviČ uvedli postavo, da so se morali trapperji i lovci) registrirali. Po postavi pa t rapper jeni ni dovoljeno poloviti ali po^trelitj toliko divjačine, da bi bila iztrebi jena, teniveč moi-ajo sami biti pravi pazniki za divjačino in morajo skrbeti, da se divjačina vedno množi. tProvinca Winnipeg je postala največja zalaga teljica kožu-hovine. Lansko leto je znašal promet s kožuhovino v Mani-tobi $6,000.000; en milijon dolarjev več, kot prejšnje leto. {Posamezni kraji, kjer se nahajajo rezervacije za divjačino, so: Strmfmerherry za nruRkrate, 300 milj severozapadno od Winnipega; 'blizu ^Ummerber-ry pa je že odmerjen prostor 17OJO0O akrov. 100.000 akrov -pa aapadno od SanrtneAerry; veliko ozemlje ob Fisher -Bay ob Winnipeskem jezeru, za -rejo bobr Iz tega razloga, so izključeno vse stavke, dokler posredovalni odhor ne bo izvedel preiskave in podal svojega poročita. Pa tudi še potem stavka ni dovoljena, dokler delavski department ni izvedel tajnega glasovanja o tej zadevi. Noben delodajalec ne sme povišati plače, razun v poljedelstva in riharstvn in dragih ne dotoičkanosnih podjetjih, ra-zun s privolitvijo vlade. Mesto tesra pa mora vsak delodajalec od 15. februarja dalje plačati delavcem bonus v sorazmerju z življenjskimi stroški po določilih Bknninion Bureau of "Statistics in ta bonu« mora urediti *Y?ake tri mesece. Ta bonus, ki ima za podlaco t- den^ko plačo znaSa 15 odstotkov. čilo dokument, bi ga je sesta- SKUPNO DELO MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAM! IN KANAfX> Kanada in Združene države so postavile «kufpmi odbor za dobavo in nakup surovin, ki so potrebne za izdelovanje irtuni-eije Kanada je napravila najboljšo potezo s t*-m, da se je v izdelovanju vojne«?a materija-la popolnoma ■zvezala z Združenimi državami in skupnema odboru je bilo naročeno, da de- iz Xove In je kot da ste obe deželi samo ena dežela. Skupni odbor je bil imenovan šele preboji "teden, pa je že največja -kanadska jeiplarha 'Dominion Steel and Coal 'Co.. prejela Dz Sydney a, -N S. zagotovilo, d-n bo Brajcflije d6bi-vala najboljšo železno rado, ki; bo pri predelavi pomešana t Poučni ttrni ANULEŠEO 8L0VKNBK0 BKBILO. BmutH dr. r j. Im Cena 9100 KNJIGA O DG6TOJ££M VEORNJU. ill stwi Ceoft BODOČI DRŽAVLJANI PO. Spleti 1« strani. rt 0 «tlkUBl m VkM te l)aMtel|* JSOc V *J tojlrf .O poJftsoU« 1» ^ ^ 4tfgtZttO KNJIGOVODSTVO tfS strauL Vm... nI za DMelJenc« Cc^. SS c«nte* Kojlgs J« Dtneftk«! T tf\ M m HUvhno. _ ^ ' tawtno tfUAHLNA «BLJ6CA- «3 auaat * 41.—• - - ^ j Naročite f»ri: Sloirenftc Publishing Company 216 W. 18th StaMl New York, N. Y. manj vredno rudo PteKHairdijp. ' • „ Odbor se imenuje Joint Ma-ieriah Co-ord&tftion Board of the Il-nited Sterte*-Oanada and ^Rreat Britain. tZvezna črta med Združenimi državami in Kanado pomeni. da med Združenimi državami iii Kanado meja m- pomeni -ničesar Več in da bodo kanadske toVarae dobivale potr€%ne imrovine ravno tako kot tovarne v Ždrnžemh d ržavah Da rrfore Kanada iudeQati določeno nfliožino vodnega mate rial a, mora rz Združenih držav dohiti tretjino želeane rode, ki jo potrjuje Toliko količino fe potrebovala tudi ae prej, to-; da je imela velike težave za dobavo rude, ker so Združene države vedno dajale pneAiort svojim tovarnam pred kanad- kki-mi. pa je tehvfe ko-1!^0 porabili do tal tiec >n kanadske tovarne bodo <|ohiva,le vse surovine v enakem razmerja s tovarnami v ZdruženSi državah. «e cprkve in v katerem je reče no. da je bilo od začetka avgu sta ubitih nad 180.000 dne v nacijaki hrt ki-držav i Hrvatski. 'Bok umen t je poln strašnega pripovedovanja o mučenju in klanju v množicah, moških, žen in otrok. Po nad»kofovem po ročilu so ta klanja bila izvršena z ukazom "kvizlinga" Pa-veliiča in Članov vstašev, organizacije hrvatskih skrajneže v. Kadžkof je poslal podrobno po-Toeilo Hacijskenm poveljmiku v Hrvatski v upanju, da se bodo povzeli koraki in ustavilo očitno prizadevanje, da ha se Stflae iztrebilo; toda po dokazih, ki jih pri občuje, pokolji se niso prenehali. Izvod poročila so poslali kan-terberijekemu ns^Skofu. Imena mnogih osumljenih teroristov, omenjenimi v poročihi, so zapihana v posebnih zapiskih, fia hi jih po vojni sporočili mednarodnemu sodišču pravice v upanju,, da bodo "kvizHngi" dobili zasluženo kazen. Poročilo vsebuje tudi imena velikega števila žrtev. ' ~ Bajajoč samo "bledo sliko" strašnega terorja, se v dokumentu poroča, da je halo v Ko-rehici ubitih sto in sto oseh, da pa so jim, preden so umrli, odrezali nosove in uhlje in jih prisilili jesti travo. Najnavadnej-še mučenje je pretepanje, odrekanje udov, izkopanje oči, lomljenje kosti. Ve pa se za slučaje, ko so morali ljndje držati" v rokah razbeljeno opeko, hoditi bosonogi po bodečih žicah. Zabadali so igle pod nohte in jim prižgane žveplenke držali pod nosom. O ubijanju v velikem obsegu poro&a nadškof, da so v vasi, Korito strašno mučili 163 kmetov, jih povečali v snope in jih vrgli v prepad. Ko so ugotovili čea nekaj časa, da so nekateri med njimi še pri živi je nju, so vstaši vrgy borrfbe med "da z njimi končajo." Potem so telesa polili z bencinom in zaisrali. »Poročilo pravi da zaradi takih dejanj v dveh vaseh te pokrajine hohen Srh ni ostal živ. Po poročilu nadškofa z dne 25. do 30. julija, je bilo uhitih «00 oseh v Kmpi in okolici. Mnoge žrtve so pometali v hližnjo reko. V nekem dmpem meetu je "kri tekla v potokih in telesa nhitih Srbov so tako rašmrevarjena, da jih ni mogoče 5?poznati." Po drugih vaseh prej posebni oddelki ki go si to prav too pridobit, kot nasrrado, slekli obleko. Med mnogimi drugimi posebnimi vrstami maeenja nadškof opisuje, kako so štiri lju di najprej razpeli na vrata njihovih hi^ in jih potem' mesarili z nožem. DWho\mikoni so ru vali brade in jim rezali vratove. V uekem primeru je bil duhovnik prisiljen kopati groh svojemu simi-dijaku, ki ho ga nmčili pred očetovimi očmi, dokler ni izdihnil. M t d tem žalostnim obredom je oce trikrat padel in omedlel, a vsakokrat so ga opravili k zavesti in moral je obred nadaljevati. Ko je vsega hilo konec, so duhovnika mučili in rabili. Poročilo dodaja, da je duhovnika m njegovega sina »bil v#tas Ivan Šajfer, učitelj po poklicu. Nadškof pravi, da «o mnoge rodbine morale plaioati velike vsote. da hi dobile trupla svojcev in jih dostojno pokopali. -----1—i— A A Z P R O D A J A SLOVENSKIM KNJIG _ ... » * ' po zmerm ceni Po 50c zvezek Andrej Ternevae (Iraa Albreht) WacaJn VrtHwf Varate (Frank tUbrJ Bele oofi mali Jaaak. (DostaJeraMJ) Titerfta zeodba (Alojz -z električno svetlobo. Edison je bil prepričan, da zadostuje človefei dnevno 2 do 3 ure «pa-nja. S tem pa ni hila zadovoljna njegova soproga, ki je sili la svojega slavnega moža . naj spi vsaj sest ur dnevno. Bilo je pa tudi mnogo slav Bctfefor (Artar Beruede) Pe strani klobuk fDaarfr Pdftl) ZhM Panter (Siodatr «fcrtfc) Rdeča Megla (O. K. Frleh) Po f I zvezek DfraWJeni affljeol (B. G. Setter) Verldieos (Pater Kajetan) Shrko (C. 8. Thempson) BodMha balada (Marija Majer»er») Pricadbe fahehee Maje ) PincTinaki otok (Anatolo Franca) Pbano ztodbe (3uAa Kaei Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Seller) Po $1.50 zvez«fc Zlofin in kazen (F. M. DostoJevAU) Tffreri sobje (Mavrice I ehlvnc) Krištof XMmae < Jack LtSda) Mlsterija (Goetsve le ffmD Po $2.50 zvezek Višnjeva repatiea (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVEN1C PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. N. Y. nib mož, ki so radi dolgo &pali. Med take moramo prištevati nemškega pesnika Le<^inga, *ki je zaspal takoj čim je zatisnil oči. Spal je tako trduo. da se mu baje nikoli ni nič sanjalo. Zadnja leta svojega življenja je lahko prespal ves dan in ko se je prebudil, je modroval, da ■se že ve«eli noči- ko bo zopet lehko spal. •Iz tega lahko povzamemo pravilo, da naj človek spi toliko, kolikor zahteva njegov organizem. Če zadostuje človeku samo nekaj ur spanja, se mu ni treba bati, da ibi organizem pri tem kaj trpel. Spati je treha tako dolgo, da se človek naspi. Enemu zadostuje 1 ura spanja, drugemu pa komaj 8. Gotovo pa je spanje človeku potrebno, saj je zdravo, utrjuje pa tudi duha in telo. AMERIŠKA VOJSKA NA JUGU ...... I Aanerižki vojaki, ki so hih izveafoani opustiti se iz aeroplanov s padali, se vkrcujejo na velik transportni aeroplan C-633, ki jih ho prepeljal na neznani kraj fronte. — Kanada tudi Lzveabuje s\-oje vojake v tej stroki in ima sedaj na ra zpolagp še precej izvežbanoev. , "ALAS N A R O D A" — New far* Kakor plaz... zoodovinhki roman. 4 miiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii • • \Tlušal to tajnost. "Ali je mogoče!" je spregovoril zategnjeno, "t«ga ne morem verjeti. Kje pa ste to izvedeli WolkensteinV •'l>elonia iz lastnega opazovanja, deloma pa mi je to povedal Herbeietein sam, ki je moj prijatelj. Zateieban je v grofico, toda ne zauj.a ji popolnoma. O nji krožijo najrazličnejšo govoiice. Smatram jih za pretirane in gTofieo vkljnib njcuicr.ra tTcacentričnenra vedenju za bolj nedolžno, kakor se kaže. Du tako krčevito iššče bogatega moža, tega so krivo njene imovinske razmere.®* \ "Toda saj je vendar z menoj koketirala," je vztrajal nadvojvoda. "Zaljubljena }>> bila vame in miiio dogod-ek s sve-•"•enikonr. danes zjutraj jo je osupnil. Mislil sem že, da jo o-svojim v prveni zaletu." "S tem grofiea ni rr.runala, cesarska visokost. Kot dama se je čutila varna pred vami in je hotela kneza napraviti ljubosumnega.'' Nadvojvoda je nev rno zinaial z glavo. Orofovo pojasnilo mu ni ugajalo. \Vo nadaljno pot sta molčala. Na kolodvoru, kjer so potniki morali še čakati na prihajajoči vlak, je nadvojvoda sprehaja1 z grofom na peronu, »ločim je služi nčad pripravljala prtljago. da jo zanese v vlak. Mahoma jf nadvojvoda obsial in vprašal: "Povejte mi vendar, Wilkenstein. zakaj me ni^te svarili ako st poznali grofičine namene? Potem bi se ne bil tako nerodno zapletel v njeno mreže.*' Za hip je obliki rdečica grofovo lice. 1 Zdelo se je, kakor da bi se v logi o r.eko dušeče čustvo negotovosti na njegovo notranjost, ki jo je sicer imel popolnoma v oblasti. Nato je pripomnil: "Cesarska visokost, ste bili naravnost navdušeni, ko vam jo grofica poslala vabilo. Ne bilo bi umestno- ako bi se jaz vmeševal v stvar. Poke; tega sc-m vedel, da pričakuje njena cesarska visokost gospa rndvojvodinja svoj težki trenottk. ter o zavedal, da se mora čuvati prod vsakim razburjenjem. Projektirani lovski izlet jo bila torej ugodna prilika, da se zasigura v palači popoln mir." Nadvojvoda je db^al. "Z (no besedo, Wolkenstein, -pravili ste me z Dunaju, da bi moji soprogi preskibel mir. Ako bi ne bili tako izrazil sovražnik ženake^ra snoln. lii rn.nr.nl \ resnici misliti, da ««te zaljubljen. Zopet je grofa oblila rdečica, vendar si je pomagal iz tre-notne zadrege z lahkim smehljajem. "Cesarska visokost Wednesday, January 7, 1942 ▼ STANOV L JIN L 1 S t I SREDOZEMLJE iSredazenpski prostor je pre-! brc« pravega ha^ka in zato cejšnja enota, že kar se tiče Španija ni imela trajnih uspe-podnebja. rastlinstva in zgrad-'hov v Maroku in Tunimi. be tal ter zemeljskih zakladov. SLtta 1655 se j«1 pojavila Kar se pa tiče ljudstev, ki ži- GVontwellova Awd*ja kot pie-vijo v njttgovem območju, je tendent za g-ospo^tvo nad Src*-znano, da si prilično sličijo, ta- dozemskim morj^nL V nasled-ko da govore celo o posebni njih stoletjih j? počasi in po mediteranski"-sredozemski ra-'načrtu zasedla važne točke v si. Nemški znanstvenik Hell-! njem od Gibraltarja preko Mal. pacli je dejal, da jo pravi m«l'i-( te in Cipra do Siu»za. Franco-teran^ski *vet svetovno zgdoo- zi, ki so v Sredozemlju zasedli vinski m*noženstven: i^rob nor-l neprimerno vcčje površine, še dijsko f.1 J.e ga inuperija, in potom nikoli !fla Anglijo in n.ie vl.v ,z Sre-več. Pred Rimljani so se Fe-I ^nilja izriniti. Od izida se-ničani, Karta^anci in Grki zaJ ^anje vojne je odvisno, kakaen man prizadevali s takimi na-'f^ v S -dozentl.,«- in črti. Rim pa jih je dosegi že!kdo bo W^d"*- Kdor pa bo zavoljo ugodne lege Apenin- za?ospodoval v tem prostora, fskeiga polotoka pozneje h svojimi tehničnimi napredki. zlasti kar se ti KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO. 216 West 18th Street Hew York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. IZPOPOLNJEVANJE ELEKTRIČNIH Blektiična žarnica je zelo le- 2ARNIC. ^'alter Mosserchmidt je — po navedbah toga članka — skromen nensški inženir, ki je danes že nizozemski državljan. Član kar pravi, da od tedaj konk™ral svojim nekdanjim * * Messei sdhmidt i'' ni«o več na Prv^m "Hcinkel." L. 1933 - polnim razmahom. Nemlko J^ tajno oboroževanje je bilo že vT^00 se pft ^Popolnjuje. Ena teku in tip '•Messerschmidt" jp pri vseli naročilih močno zaradi toll zunanjih vplivov, temveč zavoljo notranjih, sredo zem^kih napetosti. Sole islam je povzročil tako nenatlen in vztrajen razcep Sredozemskega morja, da jo trajal do novo dobe. Okrog 1. 600. ta svet ni bil bistveno drugačen nego okrog 1. 300, po letu 700. pii se je zgodila sprememba, ki je vplivala na vso evropsko zgodovino. Zapadna sredozemska kotlina je postala muslimansko morje. Karel Veliki ni mogel ničesar opraviti proti temu, ker ni imel močnega brodovja. Italija je razpadla v ncwtevilne mestne državice, veliki doji »o postali fran-„ » . , . , coski ali špansk-i. Španija ie 1. .T™"1^ ^ ST>°la' bl m0ral 149? Pognala zadnje Mavre in se je potem borila za.grizeno P"oti Turkom, naslednikom A-ral>cov, toda Sroem vedela.^ <'Ne govoričite! Ved ^ti hočeim,-kaj ljudje govore. Kje je bil njegova cesarska visokost, moj soprog?" "^a gradu Almasfoldu, iGrofica Sztarav ga je- povabila na lisičdi lov. Adjutanl grof Wolkemtein in knez ECerber-stein sta bila tudi na tem lovu." ^Orof Wolkenstein tndiT" Xa liou nadvojvodinje se je pojavil lahek usmev. "Ako je bil tudi grof zraven, stvar ni tako huda." (Nadaljevanje.) se izzvolite šaliti! Gospa nadvojvodinja je dama, nedose/na v pobožnosti in kreposti, ki r ■ mora vsakdo le občudovati." ^ ^orw-o T>kala je u.^eliov ra.is, Nadvojvoda je zmajal z ramami. "Dolgočasni >1o, Wolkenstein povedmi. iPrihod jMinvAuvaiiw-a Tiasn je preRimi ratagov rezerviranem vozu, v katerega eta s služinčadjo topila, ni-: ta nadaljevala raz govora, kar je bilo grofu Wolkensteinu prav po godu. Bilo mu jo namreč marsikatero nadvojvodo-vo vprašanje prav neprijetno. Xmručen od jahanja in raz-burljivili dnevnih dogodkov, se je nadvojvoda zakopal v blazine in skuišal zaspati. Grof pa je zamišljeno zrl sfcoai okno v temno noč. Njegove misli s0 bile osredotočene v daljavo; zrl je pred seboj sijajno opremljen knežji dvorec, spalnico vi-,oke dame, kateri je veljal vsak utrip njegovega srca in ki jo je častil kot svetnico. Z močno voljo v Življenjskem viharju utrjenega moža je urotil strastipolno žerjavico svojega srca in u tešil ^orje in bol nesrečne svoje ljaifczni. V blazinali zibnjočesa nadvojvodo je zadel pogled poln tihega zaničevanja. Ta lovec na žensko in jnnaik ljubezenskih afer se ni zavedal, kakšen zaklad ženske popolnosti je njegova last tako nenadkriljivi višini. Walter Atessorsehmidt ki je zrasel iz skromnih razmer, je prvi pouk o inženirstvu prejemal v rabili, j Mehaničnem institutu v Jeni. Med svetovno vojno je bil tehnik pri topnicanstvu. Po vojni jo našel skromno službico v tovarni za barvo v Frankfurtn, kjer je ostal tri leta. Takrat je bilo njihovo ime še popolnoma neznano, tudi z letalstvom ni imel nikakega posla, kvečjemu nekaj privatnega zanimanja. Tz Frankfurta je odšel v ž?leaokovinsko tovarno "Hallo an dor Salle", kjer jo postal vodja delavnic. Tu je ostal spot tri lot';. To mesto je bilo bolj zanj in je kmalu začel kazati svojega praktičnega duha. Pridobil si je glas najboljšega tehnika, zlasti v vprašanjih na-m M-anja motorjev. S! precejšnjimi priznanji jo lota 1929 stopil v velikansko podjetje "Kmpp "NVerke" kjer je že- postal duša vsega tehničnega obrata. Majhen človek po postavi je imel v tovarni veliko besedo in jo je prav za prav on vpeljal v pravi poeron. Ker so za politiko ni nikoli zanimal, jo komaj vedel, kai vse se je v Nemčiji izpromenilo- zlasti z nastopom narodnega soeializ- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU srce 2i4 I 3% InCer — 224 strani rezava umetno ............ 25«. KVIŠKU SRCE — (St. 355) 2% x 3% infiev — 224 strani v belem eelolidn ...... .50c KVIŠKU SRCE — St. 408) 2% x 3% lnCev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št. 408) -Vt x 4 1 nčev — 255 streli vstevši Sv. Križev Pot Cena $1.50 RAJSKI GLASOVI - (it. 416) i 4 inCer — 255 strani vstevši Sv, Kriiev Pot Cena SL50 SKRBI ZA DUŠO 4l6> Infiev — 512 strani Cena *L75 NEBESA NAS DOM — (St. 415) X inčev — 384 in&v Cena 75c SVETO PISMO .... --------- $3— (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po selo nizki ceni, Jib tndi moremo prodajati po gori o-znafenl ceni. Zaloga pa nt opsebno velika, zato Jih naročite Cimpcej, da Vam bomo mogli 2 njimi po-streči. Angleiki molitvenild: (ZA MLADINO) Ker Besni fino renou .............. M t usnje resaao ........* .71 CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje Tesano......I__ Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ie voT-ino državnih naročil za lovska fetala dobil !\[os*or-schmidt. Sam se je z letalom peljal samo enkrat, ko je moral nujno v Berlin. Zašel je v nevihto, ki mu je letalo razbila. Padel je na zemljo, pa je odnesel zdravo kožo, le strahu je bilo toliko, da je dejal: "V to vozilo pa ne bom stopil nikoli več." To je bila prav za prav njegova edina letalska "izkušnja*'. Njegova letala pa so že dobila svetovni sloves. '' Messer-sohmidt je hil na glasu kot zelo nevarno letalo. Po dveh letih velikega dela v katerem se je- tovarna zelo razvijala, je nekoč pisarna "Gestapo" poklicala lastnika in voditelja tovarne in mu povedala da sicer ni ničesar storil zoper svojo domovino, da je bilo njearovo sodelovanje narodno socialistični Nemčiji eo-lo zelo dragom:no, toda kljub temu ... ^Njegove zveze s tehničnim cvetom po inozemstvu jim niso bilo ljube in so ga opozorili, da se nad njegovo glavo zbirajo oblaki. Nato je Walter Messerscrhmidt odšel. Prosil jo za nizozrmsko državljanstvo, se vkrcal na letalo družine K. L. M. in se odpeljal v Batavijo v nrzozemfiki Indiji. izpopolnitev je v tem. da se v žarnici izpreminja v svetlobo vedno več električne energije. Edisonova žarnica z ognjenim vlaknom iz leta 1878 je dajala samo na en vat samo tri lume-ne svetlobnega toka. Leta 1935 so se pojavile žarnice z dvojnim zavitim vlaknom, pri katerih je svetlobni efekt 12 lume-nov na en vat. Pri Krvptono-vih svetilkah, ki so jrh jeli rabiti leta 1936. se doseže celo 13 Inmenov. . V pičlih 60 letih se je torej posrečilo povečati svetlobni efekt pri električnih žarnicah nad 14-krat. Kako pazljivo je treba ravnati pri izdelovanju žarnic in kako precizni aparati so potrebni je razvidno iz tega, da povzroča najmanjša površnost pri izdelovanju vlakna veliko skrajšanje povprečnega življenja žarnice. gre v premeru svetiikajočega se vlak na samo za dve trsočinki milimetra napake, se skrajša življenje žarnice približno za 170 ur. C'e je vlakno stisnjeno samo za štiri desettisočinke milimetra, znalša izguba že 700 ur. Električne žarnice izdelujejo 7x1 a j v 10.350 oblikah, od tega odpade 8350 oblik na žarnic?, sob, dvoran, gledališč itd. 600 ki se rabijo za razsvetljavo vrst žarnic se pa rabi za razna prometna sredstva od avtomobilov do najhitrejših vlakov. GEN. FRANCO PROTESTIRA Načelnik španske vlade general Franoisco Franco je pri berlinski vladi vložil "diplomatsko (pritožbo," ker je bila na ruski fronti vsled mraza in lakote skoro popolnoma uniče- j na španska "modra" divizija. Franco zale* ......J| IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameri&ka slovenska lira, (Holmar) Jt Orlovske himne (Vadoplvee)___.M Slovenski akordi, tZ me&anlk la .7« Verda JaTanee—fi. MLADIH LET, moški iborl ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mački in mešani) .... *........ Moški zbori OSKAR DEV: Bar«ca: Oj. moj Aocel j* *ov; Kam mL fantje, drev v vaa poj-demo ......................-M OSKAR DBV: ..Srečno, ljubca moja; Ko ptlfi-ca na tuje gre; Soči; Moj očka ma konjička dva; Doblv sem pl- Sloro; Je vpibnila luč .41 EMIL ADAMlO: Modra devojka (belrkranjaka.. M Vso noč pri po toči ...........JM Jnrjeva ......................JU Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Kdravlea ----------M VASILIJ MIRK In A. GROBMINO: Vetrlč; P« gradlnl ..........JM (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ________________________________ V pepelnttnl no«i, kantata aa sale, zbor In orkester, (Sattoer).„ Mladini, pesmi za mladine a klavirjem (E. Adami«) ___________ Dre pesmi, (Prdsvec) xbor In sola_______ Nafti himni, dvoglasna______ Gorski odmevi. (Labaraar), 0. zvezek, aiočki Jt9 M ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM ,TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 .71 Jt Slovenske narodne pesmi za raAki zbor (Bajuk)______ Bom iel na planine«, (Bajnk), ZA CITRE: Poduk u d tre. — « zrezki — (Koieljaki) _______________ ZA KLAVIR: * Bnri pridejo. — Karatolea — -te IM narodnih pesmi *a moftkl in meSanl zbor, Emil AdamiS ....1 — FANTJE NA VASI. 18 narodnlb sa mofiU »bor. drli Preneij.. M Naročilo pofijlte na: "Glas Naroda" »ti« WB8T ittb STRUT NSW YORK. N. I.