SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA lz olimpijskega Sydneya — Q9>: 12.4.1998 informativni center avstralija, glas Slovenije izide dvakrat mesečno - information centre australia, the voice of slovenia published twice a month novice iz Slovenije, o Slovencih v avstrali]i in po svetu - news from slovenia, about Slovenians in australia and arround the world V tej številki še: Ob peti obletnici GLAS SLOVENIJE tudi v elektronski obliki -prvo avstralsko slovensko glasilo na Internetu, s tem tudi na svetovnem računalniškem trgu str. 2 Slovenski prehrambeni artikli na policah avstralskih trgovin str. 3 Tudi avstralski vesoljec kroži okoli sveta na ruski vesoljski ladji Mir str. 3 Lastnik Microsofta Američan Bili Gateproti ustanovitvi azijsko-pacifičnega regionalnega centra v Avstraliji str. 3 Potres " Sloveniji str. 4 in 15 /Vovo odkritje - Stalin je hotel teta 1953 z bakterijo zastrupiti jugoslovanskega predsednika Tita /syjne>- morning herald/ str. 6 Avstralski Slovenci v Berlinu... da, toda samo na filmskem platnu str. 7 Znani in neznani obrazi: Draga Gelt in revolucionarno odkritje paleontologov iz Monash univerze: sesalci so živeli v Avstraliji že do pred 40 milijoni let; najdba stara 115milijonov let str. 14 Nenavadni zgodbi o melbournških Slovencih Zgodilo se je 3. in 9. aprila: Pes z avtom v frizerski salon Kamion mestne snage preko Stumbergerjevih nog str. 16 Olimpijski objekti, vredni 388 milijonov dolarjev prvičpredstvaljeni javnosti - Odprli Velikonočni sejem Zgoraj: nova železniška postaja Olympic Park (investicijska vrednost 100 milij. dolarjev), postaja je sposobna sprejeti 50.000 potnikov na uro. Desno: Olimpijski stadion s 110.000 sedeži (investicijska vrednost 690 milij. dolarjev) Sydney - 3. april bo zapisan v zgodovino Sydneya zaradi številnih dogodkov, ki so se tega dne odvijali na prostorih, kjer bo leta 2000 zagorela olimpijska baklja. Ob otvoritvi velikonočnega sejma je bil za javnost odprt največji stadion na svetu (140.000 kvadratnih metrov). 10.000 ljudi je dan prej prisostvovalo otvoritveni slovesnosti z ognjemetom. Prisotni so bili tudi visoki gostje: premier NSW Bob Carr, avstralski olimpijski minister Michael Knight, na tribunah stadiona pa je bilo še 8000 delavcev in strokovnjakov. Zaživela je tudi nova železniška postaja Olympic Park in 3. aprila je pričelo voziti največ vlakov in avtobusov v zgodovini Sydneya - potnike so prevažali na velikonočni sejem "Easter Show". Ta bo trajal do 18. aprila. Skoraj vsak dan ga je obiskalo okoli 110.000 ljudi. Iz posebne številke Dnevnika - Internet Več zaporednih potresov zatreslo Slovenijo Potrese začutili tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Madžarskem V nedeljo, 12. aprila 1998 so zabeležili v Sloveniji več močnih potresov; najhuje je bilo v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, potres začutili tudi v Ljubljani, na Goriškem, v Bohinju in drugod. Potres zamajal stavbe na Dunaju, v Munchnu, Benetkah, začutili so ga tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Fotografija iz Bovca Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Si kaj. slovenski dnevni časopis Delo je za nas. ki se ukvarjamo z iskanjem vse mogočih informacij iz Slovenije, najlepše darilo, ki si ga lahko zamislimo. Po petih letih smo ga končno pričeli prejemati 30. marca 1998 tudi mi. Oh obisku dr. Petra Venclja, bivšega državnega sekretarja za Slovence po svetu, smo za Delo zaprosili, vendar je ostalo vse pri prošnjah. kljub temu. da so ga (in ga še vednojnekateri posamezniki v Avstraliji (tudi taki. ki niti niso več i' bogve kakšnem stiku s slovensko skupnostjo) redno prejemali. Pečini ga je pošiljal Ürad za informiranje (tudi s posredovanjem Slovenske izseljenske matice), zdaj je to dolžnost prevzel Urad za Slovence po svetu. Ob pregledu spiska prejemnikov Dela so ugotovili, da ga uredništvo Glasa Slovenije ne prejema. Zakaj? To je zgodba za kdaj drugič. Našemu uredništvu je bilo seveda Delo nujno potrebno. naročiti pa si ga nismo mogli, ker je predrago. Vseh pet let nam je Dela odstopal Konzulat RS iz Sydneya. oziroma gospod Alfred Brežnik. vendar so bila ta preden so prišla do nas že starejšega datuma in predvsem prva tri leta (do dostopa do Interneta) nismo mogli bralcem nudili kaj dosti svežih novic. Gospod Brežnik pa je imel s pošiljanjem še dosti sitnosti, saj je moral Dela včasih na hitro prebrati, ali pa sploh ne, pa tudi stroški ekspresne pošte, S 336.00 na leto niso bili mali. Če to vsoto pomnožimo s pet (i m i leti) je končni seštevek S 1.680. I uredništvu Glasa Slovenije je zdaj vsak dan na mizi sveže Delo! Hvala Alfredu Brezniku za pošiljanje v preteklosti. Mihaeli Logar in tudi Veleposlaništvu RS iz Canberre pa za podporo in organizacijo pošiljanja Dela. Hvala tudi vsem. ki so nam poslali denarni prispevek za sponzorstvo pete obletnice. Lep občutek, da cenite naše delo! I dša Stanka V korak s časom - mislimo na prihodnost Ob peti obletnici GLAS SLOVENIJE tudi v elektronski obliki Prvo avstralsko slovensko glasilo na internetu - s tem tudi na svetovnem računalniškem trgu Ta trenutek izhaja na internetu več kot 3563 revij in 2687 dnevnih časopisov. Zdaj se jim pridružuje še "malifižolček" Glas Slovenije iz Avstralije Namen Glasa Slovenije je vedno bil širjenje časopisa -pridobivanje večjega kroga bralcev. Danes, ko se vsak človek na tem svetu srečuje z elektronsko tehnologijo, jo je treba pač uporabljati. Najprej smo pristopili k črpanju informacij preko interneta, potem k elektronski pošti -E-mailu, potom katere že lep čas komuniciramo z vse mogočimi "slovenskimi konci sveta" - zdaj postavljamo na internet svojo domačo stran, se pravi časopis postavljamo tudi v elektronsko obliko s sledečimi cilji: - povezati slovenske posameznike, podjetnike, organizacije, verska središča, medije v Avstraliji in s tem povezovalnim omrežjem širiti skupne in hitre informacije o avstralskih Slovencih v svet; po domače povedano, prikazati to kar delamo - doseči večje število bralcev po svetu - obveščati Slovence po svetu o Avstraliji; pred olimpijado leta 2000 v Sydneyu o olimpijskih pripravah in dogodkih - razen slovenske postaviti tudi angleško stran Iskalci oziroma "surferji" bodo lahko našli na računalniškem zaslonu - na internetu del naših časopisnih strani že po 1. maju letos. Glas Slovenije je že registriran, vendar pa "graditev strani" tudi vzame nekaj časa. Seveda niti registracija, priprava, postavitev in vzdrževanje elektronskega časopisa niso zastonj. Že nekaj časa smo iskali sponzorja za postavitev naše domače strani na internet, zdaj nam je to uspelo. Čez nekaj mesecev pa upamo, da si bo Glas tudi z elektronskimi objavami začel služiti nekaj denarja in si z njim pomagal pri daljnjem izhajanju "papirnatega časopisa" - torej v takšni obliki kot je zdaj, za vse naše dosedanje cenjene bralce in za tiste, ki nimajo računalnika in dostopa do interneta. Vabimo slovenske rojake, podjetnike, organizacije, verska središča, medije, da se nam pridružijo. Preko našega "linka" lahko, po dogovoru, postavimo za njih domačo stran na internet. Morda samo njihov naslov in glavne dejavnosti ali pa še dodatno stran na kateri se informacije dopolnjujejo, menjajo "up to date". Vas pozdravlja Florjan Auser KOLEDAR 4. april Folklorna skupina France Marolt je proslavila 50-letnico obstoja. V Cankarjevem domu je bil svečani koncert, pokrovitelj predsednik Milan Kučan. Moped show slavi letos svojo 20-letnico To je bil zdaj Moped show... in bo še ostal, si po prepirih na nacionalnem radiu prepevajo člani Moped show tirna. Oddaja si že dvajset let s humorjem in satiro neusmiljeno privošči politike in ostale "pri koritu". Glavni moped-šovovec je znani Tone Fornezzi Tof. k mb .'»'«j «{st 5 ¿isEš il'ik'jjhbs v^l gjfc bgflffr lera Še nekaj o našem "malem fizolčku " Dan pred zaključkom rcdakcije je prispelo v naše uredništvo pismo naše naročnice iz Švice mag. Ljudmile Schmid-Semerlove. Pismo bo v celoti objavljeno v slovesni številki maja, vendar si ne moremo kaj da ne bi zapisali nekaj zadnjih besed iz njenega pisma: "Glasu Slovenije ob peti obletnici... Če boste avstralski rojaki prišli v švicarsko glavno mesto Bern. pa stopite v švicarsko vzhodnoevropsko knjižnico na Hallerstrasse 6 (prav blizu železniške postaje), kjer boste lahko našli Vaše zanimivo in pestro glasilo med številnimi časopisi drugih vzhodnoevropskih držav. Menda imamo samo Slovenci tako bogato izbiro periodike na knjižni polici te knjižnice... Malokateri mali evropski narod lahko tako verodostojno priča svojo razpršenost po zamejstvu in zdomstvu in to je dokaz slovenske kulturne zavesti in zvestobe, ki sta osnovni potezi evropske istovetnosti..." Mag. Ljudmila Schmid-Semerlova. Bern 14. april Leta 1895 je območje Ljubljane prizadel močan potres.Terjal je sedem človeških življenj, poškodoval pa deset odstotkov poslopij v mestu. 23. april Leta 1848 seje v vasi Zgornji otok pri Mošnjah rodil pesnik, publicist in prevajalec Ivan Resman. Resman je pisal članke, potopise in dopise o narodnih vprašanjih. Njegove pesmi so rodoljubne in ljubezenske. Umrl je 1905. 24. april Leta 1906 se je rodil v Trstu etnolog, dramatik in gleda-liščnik dr. Niko Kuret. Njegovo največje in najbolj znano delo je etnološki pregled slovenskih narodnih običajev Praznično leto Slovencev. Kuret je napisal ali priredil veliko dramskih tekstov, objavljal pa je tudi poezijo. TUDI TO JE AVSTRALIJA Avstralski vesoljec dr. Andy Thomas ta trenutek kroži okoli Zemlje Si lahko zamislite kakšen je občutek biti 390 km nad Zemljo in vsakih 100 minut "prečkati" svoje rojstno mesto? (Avstralijo "prečka" petnajstkrat na dan). Za dr. Andyja Thomasa je to Adelaide, kjer seje rodil 18. decembra 1951. V vesolju je bil prvič z vesoljsko ladjo Endeavour maja leta 1996. Letos 22. januarja pa se je pridružil vesoljcem ruske vesoljske ladje Mir je v dvanajstih letih, odkar je v orbitu, obkrožil Zemljo že 68.500 krat. Andy se bo vrnil domov maja letos. Ekipa Mir-a raziskuje okoliščine pod katerimi bi ljudje lahko živeli v vesolju dlje časa, prav tako pa tudi opazuje Zemljo. Kaj ima žaba opraviti s sydneys kimi olimpijskimi objekti? Rumeno-zeleno žabo so odkrili na področju sydneyskega Ho-mebush Baya leta 1993, ko so pričeli z deli okoli olimpijskih objektov. Takrat je bila ta mala avstralska naravna znamenitost v nevarnosti, bali so se, da bo izginila, toda danes tamkajšnja žabja kolonija šteje še vseeno 250 žabic. Najn ap rednejši u rban i predel Oiieenslanda Noosa Waters Pred kratkim nagrajen kot queenslandski najnaprednejši urbani obalni predel, se Noosa Waters zdaj predstavlja tudi z najmodernejšo ulico The Promontory. Hiše ob morski obali s čudovitim pogledom na morje rastejo kot gobe po dežju, prodajalci pa opozarjajo, daje zadnji čas, da se zaineteresirani odločijo za nakup, kajti cena hiš se bo kmalu dvignila. GLAS SLOVENIJE Stran pripra Avstralija največ kožnega raka - bo cepivo proti tej nevarni bolezni uspešno? Bodo zdravniki iz brisbanske bolnišnice Mater Hospital kmalu izumili cepivo proti kožnemu raku? Obsežne raziskave so že dlje časa v toku, zdaj cepivo proti kožnemu raku preizkušajo na desetih obolelih in upajo, da bodo prišli do pozitivnih re-zulatov že čez dobrih šest mesecev. Žetev bombaža nadzorovana satelitsko in obdelana z računalniki Žetev bombaža se mora opraviti ob pravem času, še pred jesenskim dežjem. Severozahodno od Moreeja so pred kratkim poželi na 25.000 hektarjih za 90 milijonov vrednega bombaža. Letos ni bilo strahu da bi se pred žetvijo pojavilo deževje. Zanimivo: bombažna polja danes nadzorujejo s sateliti, podatke pa obdelujejo z računalniškimi programi. Naslednji sta žetev riža in žita. Slovenski prehrambeni artikli na policah avstralskih trgovin V Avstraliji lahko že dolga leta najdemo na policah kontinentalnih delikatesnih in drugih, tudi samopostrežnih, trgovinah prehrambene artikle iz Slovenije. Kupovali smo jih in kupujemo jih bolj zaradi domoljubnih ralogov. Danes se v teh trgovinah dobi tudi slovensko bučno olje Oljarne Fram, čaji Droge Portorož, ribje konzerve Delamarisa iz Izole, Radenska mineralna voda (taje najbolj priljubljena), proizvodi Kolinske kot so pudingi, juhe in še dosti drugih stvari. Pred dnevi pa seje pojavil v delikatesi vanilin sladkor Regina, katere proizvajalec je prav tako Kolinska prehrambena industrija iz Ljubljane. Na vsaki vrečki vanilijevega sladkorja je drug recept za pecivo, in to v slovenščini in hrvaščini. Postrežejo vam z recepti za: jabolčni kolač, biskvitno rulado, venčni kolač, fino skutno torto, pomarančno torto... na prvi strani vsake vrečke je barvna slika določenega peciva. Prijeten občutek: v avstralski trgovini recept v slovenščini! Kupujete morda tudi vi kakšen slovenski proizvod? Avstralska jagnjetina z okusom? Novozelandski farmerji pasejo ovčke na travi kjer so zasadili majoran, timijan, česen, peter-šilj in druga zelišča. Na to jih je prisilil azijski trg. Avstralski farmerji se počasi odločajo za isto metodo in tako bo tudi njihovo meso ukusnejše in "marinirano" še preden žival zakoljejo. V NSW porabijo manj za zapornike, v S A največ V NSW stane zapornik državo na leto le 23.375 dolarjev. Največ pa v Južni Avstraliji, kjer stane davkoplačevalce vsak zapornik 56,438 dolarjev na leto. Viktorija je druga po vrsti, Queensland pa drugi od spodaj navzgor z 39.170 dolarji po zaporniku. Najmočnejši industrijalec našega časa, računalniški guru in lastnik Microsofta iz ZDA Bill Gates v Melbournu, Sydney u in Canberri Proti ustanovitvi azijsko-pacifičnega računalniškega regionalnega centra v Avstraliji Računalniški guru, Američan Bill Gates je prebil sredi marca v Avstraliji 48 ur, "down under" je priletel v svojem lastnem letalu. V času od prihoda v Avstralijo in do odhoda iz Avstralije seje njegov bančni račun zvišal za 15 milijonov ameriških dolarjev. V Melbournu seje srečal med drugim tudi z avstralskim prvim ministrom Johnom Hovvardom. Obiskal je Sydney, v kabinetu avstralske vlade pa je spregovoril o internetu, Web TV ter Microsoftovih interesih v Avstraliji. Avstralska vlada si prizadeva ustanoviti regionalni center za informacijsko tehnologijo za azijsko-pacifično področje, toda Bill Gates temu nasprotuje in ne želi da bi Avstralija dobila podobno varianto Microsoftovega instituta kot že obstaja v Cambridge univerzi v ZDA. Podrobnosti o Gatesu in njegovem obisku v Avstraliji na Qates straneh: http://w\v\v.theage. coni. au/daily/980318/ne\vs3html V oseminpetdesetih državah po svetu je zaposlenih v Bili Gatesovih podjetjih 22.000 ljudi. Gates je tako bogat, da bi lahko razdelil vsakemu Zemljanu po II dolarjev in bi mu še vedno ostalo 75 milijonov. Avstralskega mogotca Kerryja P acker ja bi lahko "kupil" desetkrat. GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Established m 1993 - Izhaja dvakrat mesečno - GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorie - PUBLISH ER-ZALOŽNIK in/and TEHNIČNI U REDNI K-TECHNIC AL EDITOR Florjan Auser- TISK Glas Slovenije Sydney-Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke - I se pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote aH posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v časopisih in revijah) dovoljen le kadarje naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S 50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države S 1 00.00 - Sponzorji:od S 500.00 navzgor - Oglasi Cenik oglasov v upra\'i - Mali oglasi do 20 besed § 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150NSW AustraliuTelefon: (02) 9897 1714 Fax: (02) 9897 321.3Email: ovenia@zeta.org.au 12.4 im TO IN ONO IZ SLOVENIJE Tokratni potres eden najhujših po 2. svetovni vojni Ljubljana /STA/-Po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 je bil letošnji potres na velikonočno nedeljo, 12. aprila eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po drugi svetovni vojni (8 po Mer-callijevi lestvici). Najhujši potres je sicer prizadel 26. marca 1511 Idrijsko, dosegel je 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici, takrat je umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895 je območje Ljubljane zatreslo in porušilo deset odstotkov hiš, takrat je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Prav v nedeljo, 12. aprila letos ob 15.00 uri pa je v ljubljanski stolnici nadškof in metropol it dr. France Rode vodil potresno pobožno mašo ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji Washington /Delofax/ -Ameriški predsednik Bili Clinton je imenoval Nancy Halliday Ely-Raphel za veleposlanico v Sloveniji. Hallidayeva je pravnica, na ameriškem zunanjem ministrstvu pa je opravljala dolžnost koordinatorke za Balkan in je odigrala pomembno vlogo pri daytonskem sporazumu. Najvišja priznanja slovenskim akademikom Ljubljana /Delofax/ -Trije slovenski akademiki so dobili priznanje Mednarodnega združenja humanistov: dr. France Bernik, predsednik SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), Ciril Zlobec podpredsednik SAZU in nekdanji dolgoletni predsednik Slovenske akademije dr. Janez Milčinski. Novi ceniki zci avtomobile že nared /Večer/ - Pri Citroenu Slovenija, pri prodajalcih Oplov in Fiatov, Porsche Slovenija in pri drugih že spreminjajo cene avtomobilov v tolarske. Nekateri vidijo v novostih težave, saj so carine vezane na tujo valuto, ta pa se spreminja. Tudi končno ceno avtomobilov bo težavno oblikovati trajno, najverjetneje pa bodo morali za trajnejše cenike valutna tveganja vračunati v ceno. Pomladno vino Bizeljsko /Delofax/ -Na družinski kmetiji Milana Pinteriča na Bizeljskem se ved-sov. Tako so 7. aprila stiskali lani potrgano grozdje modre frankinje z Nimnika in Dre-novca, ki so ga shranili na zračnem podstrešju. Rozinam podobne suhe jagode so obdržale sladkor, iz stiskalnice pa je pritekel gost aromaticen sok. Vino bodo pili po kapljicah. Kendov dvorec med sebi enakimi Spodnja Idrija /Delo/ - Več kot 600 let star spodnjeidrijski dvorec je postal člen v avstrijski verigi Schlosshotels. V njej Slovenijo že zastopa nekdanja rezidenca kralja Aleksandra, protokolarna vila Bled. Verigo Schlosshotels je leta 1952 ustanovil pravnuk avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. grof Kari Graf zu Stolberg.Veriga združuje v gradovih in dvorcih urejene hotelske objekte predvsem v Avstriji. Stukljev skok čez lužo New York /Delofax/ -Slovenski olimpionik Leon Štukelj bo v sredo, 15. aprila pričel petdnevni obisk v New Yorku. Obisk sodi v okvir praznovanja njegovega 100. rojstnega dne. Glavna organizatorja obiska sta podjetje A&E Trading Inc.pod vodstvom Emila Gasparija in slovenski konzulat, ki sta skupaj z misijo pri ZN in slovenskim turističnim uradom pripravila bogat program. V 100. nadstropju stolpnice Em-pire State Building bodo Stuklju izročili priložnostno darilo. V klubu Athletic bo Na Brezjah zahvalna slovesnost za samostojno Slovenijo Brezje /STA/ - Na Brezjah je na cvetno nedeljo potekala zahvalna slovesnost za uresničeni sen samostojne Slovenije leta 1991, ob tej pri ložnosti pa so na zunanj i sten i kapele Marije Pomagaj odkrili in blagoslovili ploščo Mariji Pomagaj - kraljici Slovencev. Omenjeno zahvalo slovenski verniki izrekajo ob 150-letnici programa Zedinjene Slovenije in 130-Ietnici narodnih taborov. Bogoslužje je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, ki je med rugim dejal, "da moramo na tem temelju vztrajno graditi in utrjevati strukture slovenske države in razvijati državniško zavest". Na njem je treba graditi demokratično družbo, ki bo slonela na pravičnosti in pravu ter na spoštovanju človekovih pravic. V kulturnem programu je spregovoril tudi prvi obrambni minister Janez Janša, v imenu prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta je njegov govor prebral predsednik sveta stranke SKD Jože Zupančič. Izetbegovič v Sloveniji Ljubljana /Nedelo/ -Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič se je mudil 9. in 10. aprila na vabilo Milana Kučana na prijatelsjkem in uradnem obisku v Sloveniji. Srečal seje tudi s premierom Janezom Drnovškom. Izbran strokovni pogajalski tim za pogajanje z Evropsko unijo Ljubljana /Delofax/ -Slovensko desetčlansko "ožjo" pogajalsko skupino za pogajanja z Evropsko unijo bo vodil dr. Janez Potočnik, ki pa bo imel po sklepu vlade celo dva namestnika, dr. Borisa Cizlja in mag. Franca Buta. Praznik mesta Ljubljane Ljubljana /Delofax/-Koroški vojvoda Spanheimski, kije imel v lasti ljubljanski grad, je 13. aprila 1243 izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta na vznožju grajskega griča in tam dovolil postaviti redovno hišo. V počastitev prve omembe Ljubljane kot utrjenega mesta njeni sedanji prebivalci sredi aprila že tretje leto zapored slavijo mestni praznik (vendar pa so svetniki določili za datum praznika 14. in ne 13. april). Ob tej priložnosti je oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem spet pripravil več družabnih prireditev, med njimi tudi znamenito namakanje goljufivega peka. ki si gaje bilo bilo mogoče ogledati na Tro-mostovju v nedeljo, 12. aprila v izvedbi gledališča Ane Monro. Premoženje Karadjordjevičev Svobodna Slovenija -Potomci dinastije Karadjordjevičev razmišljajo o sprožitvi vprašanja lastništva nad premoženjem pri Evropski uniji. Karadjordjeviči ne morejo priti do premoženja v Sloveniji in Hrvaški vse dotlej, dokler Zvezna republika Jugoslavija ne ukine ukaza FLRJ iz leta 1947, na podlagi katerega je članom nekdanje kraljevske družine odvzeto državljanstvo in kon-fiscirano premoženje. Novi zakon - cene v markah so protizakonite /Večer/ - V soboto, 28. marca je v Sloveniji začel veljati zakon, po katerem je prepo-vedano objavljati cene samo v tujih valutah. Kot vemo so veljale marsikje po Sloveniji cene v nemških markah. Zdaj mora biti cena blaga oziroma storitev označena v tolarjih. Kazen za prekršek je 200 tisoč tolarjev. Nič pa ne bo narobe, če bodo cene v trgovinah oz-načene hkrati v tolarjih in tuji valuti. Ta zakon bo veljal tako dolgo, dokler se ne bo Slo-venija znašla v "naročju" ev-ropske valute evra. Spremeniti morajo cene /Večer/- V mnogih slovenskih hotelih, motelih, gostilnah in drugih turističnih objektih so morali pred dnevi spremeniti cene v jedilnih listih ali nastanitvenih cenikih iz mark, dolarjev in šilingov v tolarje. Tega ne bodo mogli takoj popraviti v katalogih turističnih agencij, ki so že na tržišču. -NOVICE - 12 -) i ii* w • Vu.i:>«!Ki"r?v *!U/IXMfl'UtMD "Ä" PEA V O D U S E K MEATS HEALTHY FARM HEAL THY MEAT 36 years in business 20 years in Cobram CANBERRA Phone: 06 - 295 1222 COBRAM Phone: 0358-722115 Iz slovenske skupnosti S LOVEN 1 AN DRAMA GROUP MERRYLA_\'DS iff fjgialdza ¿umna <^l/\zviij[ancli Premiera Davek na samce Burka v treh dejanjih Režiser Ivan Koželj V soboto, 2. maja 1998 ob 7.30 zvečer Ponovitev v nedeljo, 3. maja 1998 ob 11.00 dopoldne Versko in kulturno središče 311 Merrylands Road. Merrylands Pridite! Nasmejali se boste! Na tradicionalnem velikonočnem festivalu je plesal tudi Prvi rej Canberra - V Canberri prirejajo vsako leto ob velikonočnih praznikih National Folkloric Festival. Letos so se na štirinajstih prizoriščih zvrstile plesne skupine iz Avstralije in iz drugih držav. Slovenska folklorna skupina Prvi rej, ki jo vodi Ljuba Pribac iz Canberre je nastopila v soboto, 11.aprila Slovenska mladinska oddaja odslej vsako tretjo sredo na Radiu 3 Z ZZ Melbourne - Slovenska mladina bo imela odslej svojo oddajo na Radiu 3 ZZZ. Oddaje bodo na valovni dolžini FM 92,3 vsako tretjo sredo v me-secu. Na tej postaji je sicer že nekaj let ob istem času na sporedu slovenska oddaja, ki jo pripravlja Meta Lenarčič s sodelavci. Äauöa-air CELEBRATING 1998 EASTER AND SPRING IN SLOVENIJA AND EUROPE Departing from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melbourne and Sydney on 30.5.1998 Book now for special Airfares from $ 1535.00 Please contact Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218 Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje Äauda-a\r Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana Dear Passenger. With the introduction by Lauda Air of the Boeing 777 on the route Vienna - Kuala Lumpur - Sydney - Melbourne, Lauda Air has shown that it is entering its next phase of travel. As the world's biggest twin-engine jet, the 777 is also considered a revolutionary development in aviation, for the first time a complete aircraft was designed and tested on a computer. For passengers, the most spectacular feature will surely be the new seating. Every seat, even in economy class, is equipped with a telephone and an inter-active video system. That means that you can telephone from anywhere in the aircraft via satellite to anywhere in the world. The telephone receiver also contains an integrated control unit that you can use to choose from a selection of the latest movies or film classics, to play video games, or to get the latest news, updated every two hours by Reuters news agency. Flying chefs will attend to your creature comforts, preparing our renowned Do&Co cuisine right on board. Lauda Air hopes that you will enjoy your time traveling with us and wish you a pleasant trip. Niki Lauda KLUB TRIGLAlf V imenu odbora vas vabi v Klub Triglav predsednik Jože Pahor 19 Brisbane Road St. Johns Park. : 98^T2522 čieL?) CZeast australia 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 ADMIRAL MOTOR INN Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 12.4 I'm Draga Gelt-tudi za njo bi veljale besede: quiet achiever! Leta 1996 je prejela za svoje delo in zasluge visoko državno priznanje Order of Australia. Kultumica, učiteljica slovenščine v dopolnilnih šolah, voditeljica folklornih skupin, slikarka, pesnica in še bi lahko naštevali. Za seboj ima nekaj knjig: The Slovenians from the Earliest Times -zgodovina Slovencev v angleščini, Svet naših otrok -World of our children, Podajmo si roke v svetu miru -Let's join Hands in the World of Peace, skupaj z dvema avtoricama je pripravila priročnik za učenje slovenščine najmlajših z naslovom Učimo se slovensko - Let's learn Slovenian (zdaj pripravljajo drugi del) , leta 1991 pa je izdala svojo pesniško zbirko Vse poti. Čeprav se je Draga zadnje čase malo oddaljila od slovenske skupnosti, to ne pomeni, da ne dela in da ne ustvarja. Ime Drage Gelt bo ta mesec (ponovno) v ameriškem National Geographic Drago Gelt najdemo med imeni risarjev paleon-toloških ilustracij in tehničnih oblikovalcev brošur v blokih učnih programov za avstralske učitelje. Njeno ime je zapisano tudi v paleontoloških znanstvenih knjigah. Lani se je pridružila ekipi Monash univerze iz Melbourna pri izkopavanju fosilnih ostankov na področju lnverlocha blizu viktorijskega Wilsons Promontoryja. Izkopavanja so bila uspešna, odkrili so fosil - čeljust male živalce "A. nyktos" - poimenovali so jo "Inverloch Cretaceous mammal". Aprilska številka ameriške revije National Geographic bo izšla tokrat v španščini, japonščini, italijanščini in angleščini. V njej bo tudi članek dveh paleontologov iz Monash univerze v Mel-bournu Patricije in Thomasa Richa o avstralskem odkritju, zraven pa skica rekonstrukcije "A. nyktosa", ki jo je računalniško obdelala Draga Gelt. Zgodovino razvoja sesalcev v Avstraliji bodo morali prepisati. Na najdbiščih kjer so doslej našli fosile želv in dinozavrov zdaj odkopali tudi fosilesesalca: A usktribosthenos nyktos Doslej je prevladovala miselnost, da do pred 40 milijoni let v na avstralskem kontinentu ni bilo sesalcev; najdba pa je stara 115 milijonov let (early cretaceous) Paleontoliga je znanost, ki proučuje fosilne ostanke izumrlih bitij Fosili so izkopanine organskih bitij iz prejšnjih geoloških dob Nagrada za igre Dandenong Council v Mel-bournu je že lani odprl natečaj za prispevke o mednarodnih igrah za otroke in odrasle. Prijavila se je tudi Draga Gelt in napisala nekaj igric, ki se jih je spomnila še iz Slovenije. Konec lanskega leta je bilo nagrajenih nekaj prispevkov, med njimi tudi Dragini. Za nagrado je prejela dve lepi knjigi, ena izmed teh nosi naslov Australian Artists and Galeries; kakšno naklučje: med številne avstralske umetnike sta vključena tudi naša slovenska slikarja, pokojni Stanislav Rapotec iz Sydneya in Metka Skrobar iz Queenslanda. Vse poti Drage Gelt Piše Stanka Gregorič Prodaja pesniške zbirke Vse poti ni pokrila niti stroškov tiskanja Draga je dolga leta delala za slovensko skupnost brezplačno, ko pa je izdala svojo pesniško zbirko ji razen tiskarja Spacapana ni priskočil na pomoč nihče drug, čeprav je vsak dolar po prodani knjigi namenjen tudi domu ostarelih v Kew. Upala je, da bo lahko z dobičkom od prodane knjige pomagala še svoji sestri v Ljubljani, kije zbolela za rakom. Zal ni bilo tako. Draga še danes dolguje nekaj tisoč dolarjev in se prav te dni odloča za bančni kredit. Vse poti lahko po ceni S 15.00 naročite v uredništvu Misli ali na telefonsko številko: (03) 9756 0103 A.nyktos, Inverloch Cretaceous mammal -skica: Draga Gelt Draga Gelt Neslišni most Most od trenutka do trenutka. Trenutki, na nitki večnosti nanizani v govorici nemi. Polzijo solze želja po oknu neba v zvoku nemira? Kje si, prosojna luč jutra? Ustavi, o, vsaj za trenutek se . čas! Ni dovolj topel glas? Ni dovolj zoran obraz? Lok nevidne reke vprašanj -neslišni most sanj, hrepenenja trepetanj, napet v bogastvu spoznanj zlije trenutke v en sam utrinek zvezdnatega neba. v en sam lesk plavajočih diamantov planktona. v en sam dih - utrip srca... Neslišni most vprašanj vliva v reko spoznanj utrinke bogastva sanj... " i2.-i.im 50 years The Students' Folk Dance Group of Students' Organisation of University of Ljubljana was established in 1948 by the ethnomusicologist France Marolt (1891-1951), who was principal of the Institute of Ethnomusicology at the time. France Marolt was the group's spiritual leader, entrusting the musical direction to his wife Tončka Marolt and the direction of dance to the Institute's ethnochoreologist Marija Šuštar. Upon its establishment the group was given the task of reproducting the Slovene dance tradition and presenting it to the public. In a few years it succeeded in performing the dances of all five most characteristic parts of ethnic Slovenia: Koroška (Carinthia), Panonija (Pannonia), Primorska (The Littoral), Gorenjska (Upper Carnolia) and Bela Krajina (White Carniola). In J 965, Mirko Ramovš, Marija Sustar's successor at the Institute, become the group's professional and artistic director. He enriched and rearranged the group's program on the basis of his reserch work. Today this program includes all the essential elements of movement embodied in Slovene dance expression, as well as the dances of all major regions and even some specific parts of Slovene national territory. The first music arrangements of dance settings were created by France and Ton?ka Marolt, while the arrangements for the settings by Mirko Ramovš are the work of the ethnomusicologist Julijan Strajnar. Only the wedding dances of Prekmurje are the work of the composer Uroš Krek. Since its establishment, the students' folkdance group has successfully presentet the tradition of Slovene popular dance both at home and abroad. It has made frequent appearances an television. Its evening concerts are performances at numerous international folk-dance festival have always won recognition, especially for their studius, professionally indisputable presentation of Slovene dance tradition. One of the most important among its many awards is undoubtedly the European Prize for Folk Art, which the gruop received in 1974. The most precius among its other awards are: the Order of Brotherhood and Unity with the silver wheath, the Silver and Gold Plaque of the University of Ljubljana, the Prize of the City' of Ljubljana, Marolt's Plaque and the Zupančič Prize. M MACQUARI E UNIVERSITY - SVONEV Slovene language, literature and culture at Macquarie University Sydney You can study Slovene full-time, part-time or take single units by correspondence. For more Information you can contact: Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovene Section, Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurel.ocs.mq.edu.au Latest NEWS Earthquake shakes Slovenia and other parts of Europe The quake occurred on the day when Slovenia is commemorating 103rd anniversary of a strong earthquake, which on Easter in 1895 devastated large parts of Ljubljana and killed 7 persons. In 1976 a devastating quake ripped through the Italy in the area west of Sunday's (April 13, 1998) epicenter, killing nearly 1.000 people. Ljubljana, 12 April (STA) - One person died because of a heart-attack and several people were injured in Sunday's earthquake that seriously affected the region of Posočje. According to Civilian Defence. provisions for temporary shelters, including tents, blankets and heating appliances were sent to the region. In Bovec, provisional shelters have also been provided in a local school and hotels. CD Headquarters established that about 220 houses in the Bovec, Kobarid and Tolmin municipalities have been damaged according to preliminary reports. Damaged was the church in Kobarid and pulled down four chimneys on private houses. Roads in the region are barely passable and road repair teams have already taken action to clear them. The most seriously affected was the village of Drežniške Ravne at quake's epicentre. The region was also visited late Sunday by National Assembly Speaker Janez Podobnik along with Justice Minister Tomaž Marušič, Defence Minister Alojz Krapež, and Culture Minister Jožef Školč. Minister Krapež promised that armed forces members would help address consequences of the devastating earthquake. The region was also offered help from the Italian province of Friuli Venezia Giulia. Tourists in the region, mostly rafters, started leaving the area shortly after the quake. The earthquake with the magnitude 5.5 and the epicenter 75 kilometers west of Ljubljana, close to the town of Kobarid, shook Slovenia and parts of Italy at 12:55 on Sunday. The National Geophysics Institute of Slovenia put the surface magnitude at 7 EMS, but said the quake could reach 8 EMS in some parts. Local magnitude according to the earthquake observation network was about 5.5. The first quake, felt throughout Slovenia (in the Goriško region, Bohinj, Kranj, Upper Sava Valley), most of northern Italy (Venice packed with Easter tourists, rocked for 15 seconds) as in Austrian capital of Vienna, where tall buildings swayed back and forth. Walls in some high-rise buildings shook slightly in Munich, Germany. Sunday's quake also was felt in Croatia and Hungary. 12.4. im ' NOVICE pred izidom KAKO PA KAJ VAŠE ZDRAVJE ? Nenavadni zgodbi o melbouruških Slovencih Pes z avtom v frizerski salon Kamion mestne snage preko Stumbergerjevih nog Pred dnevi so melbournški mediji, od radia, TV, časopisov poročali o dveh dokaj nenavadnih zgodbah iz katerih sicer ni razvidno, da so bile "žrtve" melbournški Slovenci, vendar... Prva zgodba: Helena Leber in njen sin Pierre sta lastnika frizerskega salona na Toorak Roadu v Camberwellu. V sredo, 9. aprila je v salon nenadoma treščilo - popokala so stekla, zrušil se je zid. pohištvo je razmetalo in komajda so se v salonu zaposleni in stranke zavedli so imeli kaj videti: V salon se je v avtu "elegantno" pripeljal pes abrador. Lastnik avtomobila je namreč na bencinski črpalki čez cesto pustil prižgan avto; da ne bi bilo pomote, to ni navadna cesta, je nenavadno prometna štiripasovnica. Kako seje pripeljal čez cesto labrador (v avtu je bil še en pes) in ni nikogar zadel, tega nihče ne ve. Na srečo tudi v salonu poškodovanih ni bilo, in tudi Helene tisti trenutek ni bilo tam. Srečno jo je odnesla tudi manekerka, ki po navadi sedi takoj za steklom, tega dne je ni bilo. Dogodek je s fotografijo zabeležil melbournški Tha Age 9. aprila pod naslovom "Dog drives car. no fatalities". Nenavadno boste rekli! Počakajte, da vam povemo še bolj nenavadno zgodbo: po pripovedovanju Helene Leber se je nekoč njihov salon nahajal za tri ulične številke navzgor. Točno pred desetimi leti seje v salon zaletel... ne, ne, ne čisto navaden voznik, ampak pes v avtu! Druga zgodba: Herald Sun je samo nekaj dni pred tem, 4. aprila objavil zgodbo Hansa Schtumbergerja(v resnici Lada Štumbergerja iz Cirkulan blizu Maribora), ki gaje pred petindvajsetimi leti kot velikega avtomehaničnega strokovnjaka v Avstralijo poslal nemški Mercedes Benz. Petdesetletni Lado seje v teh letih oprijemal čudnih poslov in po pisanju Heraldaje že sedem let brezdomec. Tistega dne je spal nekje v Melbourne Cityju v bližini La Trobe in Elizabeth Street pod kartoni. Ob 4.45 je pobiral kamion mestne snage smeti in nič hidega sluteč zapeljal preko kartonskih škatel - v resnici preko Ladojevih nog. Kot piše Herald je bil to res "rude awakening". Lada so prepeljali v bolnišnico, na srečo z manjšimi nezgodami. Znanci so mu hoteli pomagati in ga spraviti na varno v slovenski Bragovdom toda... Lado je iz bolnice izginil brez sledu. S.G. SMEH Dve čokoladi gresta po cesti, tedaj pa ena pade in zavzdihne: "Ojoj!" Druga zaskrbljeno vpraša: "Ali si si zlomila rebro?" "Ne," zastoka prva, "padla sem na lešnik!" Gospod Slapar je s svojim avtomobilom oddrsal pet drugih. "To je že verižno trčenje," je rekel policist, "le kako ste mogli to storiti?" "Hotel sem iti k optiku po očala, ki sem jih dal popraviti, in zanašal sem se samo na svoj sluh. Pozabil pa sem vključiti slušni aparat." Šefu psihiatrične klinike sta njegova ljubljenca, zeleni in rdeči papagaj, pobegnila na drevo. Spretni pacient se povzpne na derevo in prinese deročege papagaja. "Poskusite še enkrat in mi prinestite še drugega, prosim." "Saj je še ves zelen, ne smemo ga še utrgati." Žena možu: "Dragi zdaj odhajam. Rada bi na tem svetu ugotovila, kakšno je življenje brez tebe..." Zaščita pred nevarnim virusom gripe Avstralski mediji ves čas pozivajo kronično bolne in ostarele naj se že zdaj podvržejo cepivu proti virusu gripe, ki bo razsajala letošnjo zimo. Spoznavanje akutnega srčnega infarkta (Heart attack) Vzemite tableto aspirina - lahko vam reši življenje Ljubljana /Delo/- Značilni simptomi za srčni infarkt so: človek občuti tiščočo bolečino, ki se najpogosteje pojavi v prsih, redkeje v hrbtu med lopaticama ali v zgornjem delu trebuha. Mnogokrat se širi v ramena in roke, lahko prav do prstov. Pogosteje jo čutimo v levi roki. Bolečine ne moremo omiliti z določenim telesnim položajem in se ne spreminja z dihanjem. Človeka ob tem neredko obliva hladen znoj, lahko tudi bruha. Takšne težave morajo dotlej zdravega človeka takoj napotiti v bolnišnico. Učinkovit je navidez nepomemben ukrep TAKOJ VZEMITE ENO TABLETO (500 MG) ASPIRINA.To zdravilo, ki pomembno vpliva na strjevanje krvi, lahko bolniku z akutnim srčnim infarktom reši življenje. Bolniki z ugotovljeno angino pektoris te simptome poznajo, vendar sami težko ločijo prehodno bolečino (stenokardijo) od tiste, ki spremlja infarkt. Ti bolniki naj dajo pod jezik zdravilo gliceril trinitrat. Učinek je hiter in če bolečina ne popusti v petih minutah, naj postopek ponovijo. V primeru, da bolečina ne popusti popolnoma niti pet minut po tretjem odmerku zdravila, gre verjetno za akutni infarkt. Bolnik mora nemudoma v bolnišnico. Srčni infarkt je skoraj dvakrat pogostejši pri moških in kar štiri petine bolnikov, ki umrejo zaradi infarkta je starejših od 65 let. Tveganje je dokazano višje pri kadilcih, pri osebah s previsokim krvnim tlakom in pri sladkornih bolnikih. Vplivata tudi debelost in telesna neaktivnost. Infarkt pa se pojavi lahko pri vsakem človeku, tudi če je bil do tedaj zmeraj zdrav in ni imel dejavnikov tveganja. o C 'B > © o 1 Ž (0 b O. CL ezikovni kotiček Zmešana sredina Ali je kak pomenski razloček med sredo in sredino? Saj rečemo: priti do srede ali do sredine mostu, ustaviti se na sredi ali na sredini klanca, iti proti sredi ali proti sredini trga, stopiti na sredo ali na sredino sobe. držati se zlate srede in sredine. - V naštetih primerih lahko uporabljamo sredo in sredino, ne da bi spremenili njun pomen. Sreda je tudi natančno določen dan v tednu: pepelnična sreda, ob sredah imamo pevsko vajo, letos bo v sredo, 25. marca, praznik Gospodovega oznanjenja. Sredina je izraz za nekaj, kar je v sredi: žareča sredina zemlje, sredina jabolka je gnila, politična sredina v parlamentu. - Besede sredina pa ne smemo uporabljati po tujem zgledu, npr. „živimo v jezikovno mešanih sredinah". Slovensko je: Živimo v jezikovno mešanem okolju, v jezikovno mešani družbi.