54. številka. Ljubljana, soboto 7. marca. VIL leto, 1874. SL01EH Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ;er velja po pošti prejeman, pravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rek amacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Interpelacija d o in i ii istra notranjih zadev. G. dr. Vošnjak in tovarši so v seji poslanske zbornico 4. marca stavili sledečo interpelacijo: Člen ID državnih osnovnih postav od 21. decembra 1807 priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v doli, uradu in javnem življenji. Ma podlagi tega Člena je več župnikov v slovenskih okrajih Štajerskega krstne, po-ToČilne in mrtvaške knjige v slovenskem jeziku pisati začelo, ker je sumo po sebi razumljivo, da so moru ID. člen praktično uvesti po vsem javnem življenji; če ne, ostane mrtev na papirji. Zlasti gledo krstnih, porocilnih in mrtvaških knjig je silno važno in potrebno, da se slovenska imena pišejo s slovenskim pravopisom lu se tako odstranijo pomote, katere ltbko nastanejo po nemškem pisanji; kajti znano jo, da je v slovenskem jeziku dosti iuicn iu besedij, ki se nemškim pravopisom zavolj pomanjkanja dotičnih črk ne dado dovolj natančno zaznamovati. K ljubu temu je miuisterstvo notranjih zađe/ z ukazom od 22. februarja 1872, štev. iy bt>, zabranilo slovensko pisanje v župnijskih matcah iu zaukazalo, da se morajo tudi zaoaprej z nemščino pisati; a župnikom, ki so se slovenščine držali, je nnmster&tvo protilo s kaznijo ter res trde kazni naložilo. Tako je bil g. Božidar Iiaič, župnik pri sv. Barbari v Halozah od c. kr. namestnika v Graeci zavoljo slovenske pisave v župnijskih maticah z odločbo od 17. oktobra 1878 na 100 gold, globe obsojen iu ta razsodba od ministra notranjih zadev z ukazom od 23. novembra 187d potrjena, tako da je moral g. župnik Iiaič v treh dneh plačati giouo 100 golu. in koiu.Mjske stroške 11 gi. 23 kr. Z ozhoiu na to, da je ID. člen državnih osnovniii poatav za vse v avsirijskih deželah živečo narode veljaven, tedaj tuui za slovenski narod; dalje, da se župnijske matice pri vsakem uarodu morajo v njegovem jeziku pisati, ker daje pisava v drugem jeziku povod mnogim pomotam iu končno z ozirom na to, da gori navedeni ukaz ministra notranjih zadev ID. člen državnih osnovnih poHtav nasproti slovenskemu narodu popolnem prezira in prelamlja, vprašajo podpisani ministra notranjih zadev: 1. Zakaj je ministerstvo nasproti 19 členu državnih osnovnih postav zabranilo pisanje župnijskih matic v slovenskem jeziku? in 2. kakšne ovire so proti slovenskemu pisanju župnijskih matic v župnijah s slovenskim prebivalstvom? Na Dunaji 3. marca 1874. Dr. Vošnjak, dr. Razlag, Nabergoj, Pfeifer, Herman, dr. Vitezič, grof Iiarbo, dr. M <> n t i, dr. Pražak, Meznik, Veber, V ur m, dr. Fanderlik, dr. Mil-šuh, Pavlikov, Naumovič, Srecicki, Petruševič, H alka, Krasicki, 0 z a i -kicvič, dr. K r y z a n o v s k i, Hajdamaha. Drugi občni zbor »glasbene matice." V sredo 4. tega m. je imela „glasbena matica" ob 7. uri zvečer v Čitalnični dvorani svoj občni zbor, katerega je pričel njen prvo-sednik g. Franjo Ravnikar sč sledečim ogovorom: „Slavna gospoda! Prvi godovui dan milega dečka jo v vsaki rodbini toliko milejši in slovesneji, kolikor boljo se dečko tega pomenljivega dneva zaveda. Isto tako praznuje „glasbena matica" svoj prvi godovni dau, ona je, komaj leto dni stara, postala krepko dete, ki se živo zaveda, ki ogleduje ponosno okolo sebe, ki poganja na vrteči domače glasbe nadejcpolne kali, krasno cvetlico. Uzroka imam tedaj dovolj, da Vas vse navzoče iz polnega veselega Brca pozdravljam, posebno one, kateri so iz daljnih krajev pripotovali s živim domoljubnim plamenom v srcih, da nas navdahnejo za daljno ne-utrudljivo delovanje, da nam marljivost pospešijo. — Namen našega društva je jako važen, in njega dovršenje jako težavno. Vendar se odbor tacega dela nij nstrašil, z vztrajno vse pohvale vredno delavnostjo in s posebnega odlikovanja vredno marljivostjo premagal je vse prve ovire. Da bode kmalu izpolnil izdavanje pesnij za šolo, cerkev in dom, razpisal je darila za zbirke narodnih pesnij, napolnil si bo knjižnico z naj zani-mivejiur gradivom iz muzikalucga polja, le dveh toček pravil se mjsmo še dotaknili, iu te ste glasbene p.odukcijc iu glasbena šola. Zato pa treba, da marljivo nabiramo podpornih iu ustanovnih udov, tedaj novcev in zopet novcev, treba pa bi tudi bilo delavnih uuov starih m mladih skladateljev. Stari naj se ne plašijo, da bi -se njihova slava otopila v društvu, daiila iu javna pohvala jim ravno pri nas uc zaostane. Pozabi naj se bridka skušnja, da so osamljeni žalibog preninogo-krat pogrešali vsaLojake podpore in tako pustili usahniti vir njihovih proizvodov. Isto lako mladi naj ne i dteguejo svojih moči, naj poskušajo, naj pristopijo v našo kolo, in nikdo se ne bo kesal. O odborovem delovanji vam bo uataujčueje poročal gospod tajnik.u Sporočilo tajnika g. Valente o delovanji „glasbene matice" od 27. septembra 1872 do 4. marca 1874 se glasi: „Glasbena matica" praznuje denes svojo prvo obletnico in odbor mora slavnemu zboiu poročati, kako je skrbel za živelj in obstanek mladega zavoda. — Akoravno važnost našega društva nij povsem prešinila vsaj inteligentni del slovenskega z velikimi bremeni preobloženega naroda, vendar le šteje 22 ustanov-nikov in 22D letnikov, in je tedaj našlo med narodom ono podporo, kakoršne smo so nadejali ; zadovoljni moremo biti, da je stanje premoženja in društveno delovanje tako, da smo osigurjeni za njegov daljni razvitek in obstanek. Odbor je imel G sej, imenoval je po pravilih izmed sebe prvoseduika, namestnika gospoda Praprotnika in kot tajnika mene. — Odbor se je trudil željam, ki so bile izročene v I. občnem zboru, kar je bilo mogoče ustrezati, da se pa nij še vse izvršilo, temu so krive razne zavire, ki se nijso mogle edvr-niti. Od odbora izvoljeni „artistični odsek", v katerem so gospodje Anton N cd ved, Leopold Bel ar, Feliks Stegnar iu jaz, in kateremu seje izjemno piidružil občeznan vrli sodelavec na slovenskem muzikalnem polji gospod Anton Forster, je imel nalogo skrbeti za vredovanjo in presojevauje kompozicij, katare je društvo v tisk dalo ali pa še v tisk pridejo. Dalje je ta odsek nasvete dajal o izdavanji muzikalij, o podelitvi razpisanih daril itd. Ena najvažnejših nalog „glasbene malice" namreč nabiranje „narodnih pesnij" se je preteklo leto jako slabo spolnila, kajti na odborov „poziv" sodiuštvn došle sumo tri pesmice, katere je nabral prost posestnik v Zagorji. Zakaj se ne najdejo uabiralci narodnih pesnij, to mi nij moči razjasniti, npam pa, da se bo nabiranje, tega za narodno glasbo jako imenitnega blaga, v prihodnje bolje oživelo. Vspešnejši je bil odborov razpis darila za „lehko slovensko mašo", kajti oglasili so se štirje skladatelji iu sicer 2 z Goriškega, 1 sč Štajerskega in 1 s Kranjskega. Po nasvetu artističnega odseka priznalo se je razpisano darilo 10 gold. v srebru g. D.iniel Faiglju, učitelju v Tolmina, ob enem pa so je odločilo , da se gosp. Avgunt Lebauu, učitelju v Gorici za njegovo izvrstuo skladbo, ki pa nij zložena po pogojih, ki so v razpisu terjani, izreče častna pismena pohvala. Tudi družili kompozicij je došlo društvu muogo od vseh strani in če tudi nijso vse sprejete za tisk, izbralo se je najboljše gradivo, katero se bo s časom dalo na s vitlo. Zlasti se bo skrbelo za dobre moške zbore in se bedo v to svrho razpisala darila za najboljše pesni liričnega in parijotičnega zapopadka. Zaradi šolskih pesnij je odbor vedno skrbljivo priprave delal in naznaniti morem radostno, da se mu je posrečilo dobiti iz- vrstnega skladatelj«, ki ima nže gotovih šol skih napevov nad 70, kateri se bodo izdavati začeli , ko hitro se dobijo za zbirko še po trebne telovadske in popotne pesnij. Gotovo pa pride vsaj začetek te zanimive zbirke še tekom tega leta na svitlo. Častiti družabniki so za pretočeno leto pač pičlo število muzikalij od „glasbene matice" sprejeli, namreč I. zvezek s samo spevom ,,Želje" od Nedveda in II. zvezek s štirimi moškimi zbori od Gerbica, Forsterja, dr. G. Ipavica in Nedveda. Da se nij mogl< družabnikom več podati, zakrivila je najbolj Starega tiskarna v Pragi , ki je za eno iz davo po 4 mesece potrebovala; da se temu zakasnenju v prihodnjič izogibljemo, bodo se vsi društveni zvezki kar bo mogoče v domaČih tiskarnicah tiskati dali in le, ko bi te no mogle dosti hitro ustreči, potem bi se še le pri vnanjih tiskarnah delo naročilo. „Glasbena matica", akoraTne še društvo v zibclji, j«i vendar tudi, vsled vabila šolskega nadzornika gospoda Antona Klodiča, zastopana bila v dunajski svetovni razstavi ter je v njo poslala v od ministerstva urejeni oddelek, vse do sedaj na svitlo prišle slovenske kompozicije. Ta zbirka se bode, kadar nam zopet nazaj dojde, spravila v društveni arhiv, tako da bo ta arhiv 8 časom popolno zrcalo naše narodne glasbe. — Razen skla-deb domaČih komponistov nakupile so se tudi za knjižnico nekatere slovansko muziko zadevajoče znanstvene knjige. Posebno moram pa omeniti, da so knjižnici darovali: slavno pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu 3 zvezke zbirke „Milovan"; gospod Leopold Belar v Ljubljani, mnogo svojih tiskanih skladeb; gospod Ivan Kos v Petrogradn, več jako lepih kompozicij najboljših ruskih skladateljev; in gospod Slavoljub Lžičar v Mitro vici svoje „bačke napeve". Zdatm denarna darila jo sprejelo društvo od gospodov Anton Grila, trgovca v Ljubljani, Viljem Pfeiferja, državnega poslanca, Matija Žvanuta iz Trsta in Janeza Pajka, župnika v Zdolah. Vsem navedenim dariteljcm izrekam tu presrčno zahvalo in misl m, da se tudi slavni zbor moji zahvali pridruži. Uže v prvem letu je nemila smrt „glasbcni matici" vzela dva nda, iskrena rodoljuba, namreč gospoda Anton Lesarja, slovcčega pisatelja in profesorja, in gospoda Josip KUstla, poštnega kontrolorja, ki je bil vnet prijatelj glasbe. Bodi jima zemljica lahka! 13. maja lanskega leta umrl je v Izubijani stari glasbeni mojster Kaspar M ase k „Glasbena matica" nij smela pozabiti zasluge tega starčka, katere ima za našo slovenske glasbeno literaturo, tembolj ne, ker je bil ranjki oče našega prerano umrlega Kamila Mašeka. Glasbena matica je tedaj za Kaspar Mašekov pogreb kupila krasen venec z narodnimi trakovi in napisom „glasbena matica" skladatelju „Kdo je mar". Tako je odbor „glasbene matice" ozir jemal na vse, kar bi moglo društvu koristiti in nij v nemar puščal nobene prilike, pri katerej se je moglo za društveno Čast in društveni namen delovati. Vojteh Val en ta, tajnik. Na vprašanje gospoda prvosednika, dali ima kdo omeniti kaj k tajnikovemu sporočilu, oglasi se gospod dr. Karel Bleivveia, ter predlaga, da bi se zanimivo tajnikovo sporočilo ne samo društvenikom priobčilo, temveč, da bi se tudi po časnikih natisnilo, kar bi mo- rebiti marsikoga vnemalo, da pristopi k društvu. Gosp. Ravnikar smatra te nasvete kot želje, za katere bo prihodnji odbor skrbel, da se izpolnijo. Na to poroča g. Franjo Dreni k kot društveni blagajnik o stanji premoženja »glasbene matice", in naznani, da je imelo društvo dohodkov...... 078 gld. Gl kr in st oškov.....461 „ 10 n tako da ostane premoženja 517 gld. 42 kr. katerih je naloženo 350 gld. pri obrtnijski podporni družbi. Ker o blagajnikovom poročila nema nihče nič omeniti, izvoli prvosednik za pregledo-valce računov gg. dr. Karla Bleivveisa in Hugo Turka. Vršila se je potem volitev novega odbora in izvoljeni so bili: Za prvosednika: g. K ivnikar Franjo, za blagajnika: g. Dren i k Franjo, za odbornike gospodje: dr. Franjo Ambrožič, Jurij Santelj, Viktor Bučar, Anton Jentelj, Anton Nedved, Josip Nolli, Feliks Stegnar, Vojteh Valenta in Dragotio Žagar za Ljubljano. Kot zunanji odborniki: gg. Leopold Cvek na Primorskem, Franjo Gerbic v Zagreba, Anton Hribar v Gorici, Josip Miklošič v Maribora, Franjo Stoječ v Kranjski gori, Matija Sušteršič v Krškem in Anton Steckl v Velikovcu. Končno so ne So preči-tali pozdravilni dopisi gg. Jaka Plo.ja iz Rečice, Franjo Ozbiča iz Kamnika iu Rihard Mibelčiča iz Zagorja, ki je tudi na čast občnega zbora »glasbeni matici" poklonil svojo polko fra no tise „Spomladna vijolica". Po končanem občnem zboru se je zbralo zvečer v čitalničnej restavraciji mnogo gostov k večerni zabavi, ki je trajala v veseli družbi pozuo v noč. Vojaška godba in izborno petje Čitalničnih pevcev je bilo z občno pohvalo sprejeto. Politični razgled. Notranje «I«*žele V Ljubljani 6. marca. V državnem mhovt* se je 5. marca začela debata o konfesijonalnih postavah. Oglašenih je 35 govornikov „proti", in 23 „-/.a". Ta dan so govorili Hohenvvart Greuter, knez Czartory*ki in VVeiss v. Star-kenfels proti, a Schafter, Gbllerich, Dtlrn-berger in Fux za. Denes je nadaljevanje debate. Strogo rlittltii Usti bero zaporedom levite onim ustavovernim novinam, ki nijso z ministrom Depretisom zadovoljni, ter jim za zlo jemljo , da so premalo ministerijelni. N( »va „Presse" je zavoljo tega se ve da jako užaljena in zmerja na vsa usta. OtjpM'skiii NVoor cerkveni zbor se bode po poročilu Naplovem kmalu sklical, da voli metropolita. Torej je videti, da se morda ogerska vlada nasproti Srbom vendar nekoliko poda. Iz i*€>£tp nij še gotovih poročil o kacem koncu ministerske krize. Szlavy je nagovarjal Tiszo in Ghyczya naj vstopita v ministerstvo. „P. L." piše, da je skupni budget uže gotov ter da delegacije, začno 20. aprila zborovati. Vllllllj«' clržtBV«*. O princi Mjitlu , ki stopi s 16. marcem v vrsto prestolnih pretendeutov, da bode žugal miru Francoske z rovanjem svojih agentov ter težil po vladanji nad velikim narodom, katerega najboljši in najinteligent-nejši možje žele svobode, piše Times: Sin Evgenije je razumnejši, nego bi se za njegova leta mislilo, in je bolje trdne volje, nego je bil cesar zadnja leta. Princu se nič ne modi pretendirati. On hoče da je prej dobro odgojen, da bo mogel dobro vladati. On pravi, da 16. marca nij hotel imeti nijene slovesnosti. A ker je nže sklenena, hoče priložnost porabiti ter svoj program razložiti. Čakal bode, da se pnrlamentarična vladna forma na Francoskem zgnli. Ako ste le dve zastavi, anarhije in cesarstva, bode Francoska gotovo drago volila. Ako ..Napoleon IV." zares uže tako govori, potem jabuko nij palo daleč od drevesa. Napoleonov sin zida na zmago budalosti. No, dokler Mac-Mabon vodi Francosko osodo, so „Lulove" nadeje opravičene. A gnjusiti se mora zares Človeku, ako hoče 18 leten dečak, o katerega zmožnosti so samo govori, „deželo rešiti", katere najboljši možje so tako precej brez sveta. Bilbae ¥£nrtisti nijso še vzeli. Njihovo nastreljavanje nema velike moči. Ser-rano in Topete Rta v S mtander pomoči peljala. General Moriones ima še tuiste pozicije, kakor pred napadom. Dopisi. ■ z '1'ovpjr« iiMkMttl 5. marca [Izv. dop.] A kopra m jo vse rodoljube novomeške, posebno pa Čitalnico, britko zadela zguba vrlega g. dr. Bučarja, ki je bil narodnemu živenju tukajš ijemu duša in utemeljitelj „Na-rodnega doma", nijsmo se dali s tem plašiti, da bi bili odjenjali od prizadetij naših, nego še tesneje kr g ognjiSča domačega v kolo stopivsi, opiramo se krepko navalu so-vragov. Sicer je narodna čitalnica naša pod prvomestništvom gn fa Barba, v neugodnih okoliščinah, ker ne broji obilnega števila Članov in nema niti prostorov, ki bi ji skoro neobhodno trebali, da bi se vzdrževati in čvrnto napredovati mogla, a napravila je vcudar kljubu še množim drugim neugodnostim letošnji predpust članovom svojim tri prav vesele večere. Nadejamo se pa, da jej bodejo v kratkem vse neprilike odstranjene, ker ima „Narodni dom" stoječ uže pod streho po neumornem prizadevanji tukajšnjih rodoljubov, posebno po velikej skrbi in trudlji-vosti vrlih gg. Rozmana, Mehore in Gustina, in pa žrtvoljuhnosti mnogih rodoljubov iz vseh krejev Slovenijo, letos vsaj toliko dodelan, da se bode mogla čitalnica vanj preseliti. Potem se bode pričelo še krepkeje gibanje in čvrsteje razvijanje narodne zavesti v Novem mestu. Nasprotniki v narodnih nam prizadevanjih, skoraj neizjemno c. kr. uradniki osnovali so si koncem lanskega leta k dvema svojima uže obstoječima društvoma „kazini" in „ritterbundu", Se jedno, katero si je na zastavo zapisalo : „liedertafel", po izgledu jednacega društva v Kočevji. To je prvi sad Boehmovega nameščenja v Novo-inesto. Naj še nekoliko o naše j gimnaziji povem. Vsako leto je na njej manje dijakov. Letos jih imade 110, baš maleno število v primeri z nekdanjimi leti ! Razne okoliščine, ki sedanji čas po vseh gimnazijah število dijakov zmanjšujejo , krivi so temu tudi tukaj Sploh pa tudi vsako leto, odkar je postala gimnazija državna, profesorjev pri-maukuje. Profesorja naravoslovja je letos stoprv meseca novembra dobila. Izmed 13 profesorjev vsi izven oo. frančiškauov in pa gg. Poljanec in Šuklja slovenščine niti zmožni nijso. Lehko si je tedaj misliti, v kako žalostnem stanji oziroma slovenščine je gimnazija novomeška. Se predmeti, ki bi se morali v slovenskem jezika učiti, ne morejo se vsi, ker dotični profesorji slovenščine zmožni nijso. Vsega spoštovanja je vreden prof. slovenščine na višej gimnaziji o. Lad. Uro vat, ki nij nikakor z ljubljanskim „marnim slovničarjem" primerjati. Iskren narodnjak je in temeljito seznanjen sč slovenščino. Dasi ima kuto, vendar je vnet za napredek. Uže je neki v tiskarni slovnica lat nska, katero je spisal v slovenskem jeziku in kmaln ima zagledati beli dan. — Omenjam naj še, da so v gironazi jskej dvorani ob sabotnih večerih znanstvena predavanja občinstvu mestnemu v nemškem jeziku. Predaval je uže prof. Šuklje: Ueber die historisehen Franen, prof. Tomašik: Ueber korallen und polvpen, prof. Sparmann: Ueber die mvfhologie der Gri^chen in ravnatelj dr, Ziodler bode prihoda jo soboto : Ueber die nerien maflse und gevvichte. Čudno se nam le to čini, da ne smejo odrasli dijaki teb predavanj poslušati. Ravnatelj jih je zadnjič vpričo Vfttga občinstva iz dvorane iztiral, akopram so so spodobno vedli in je bilo prostora še piv.vcč. — Ostaja mi še marsikaj omenjati, a bode naj za sedaj dovolj. Kmalu hočemo še kaj poročiti, saj je gradiva vedno dovolj. —1—. Iz Dllllllfll 4. marca. flzv. dop.] (Iz državnega zbora.) Galerije so bile natlačene poslušalcev in poslušalk, kateri ho prišli k debati o konfesijonalnih postavah, pa so zelo iznenađeni morali skozi pet ur poslušati razprave o dveh čeških železnicah, ki se imajo zidati iz posojila 80 milijonov goldinarjev. V začetku seje se bere pismo morav-skega poslanca grofa Belkredija, v katerem svoje razloge pove, zakaj ne more stopiti v državni zbor. Potem se bere pismo 33 čeških drž ivnih poslancev, v katerem se sklicujejo na svojo prvo izjavo od 28. novembra 1. 1., sicer pa izrekajo svojo voljo, pri-pomagati k spravi. Dr. Pražak nasve-tuje, da se izroči to pismo posebnemu odboru v pretres j dr. Rechbauer se sklicuje na opravilni red, po katerem ena in ista stvar, ako je enkrat rešena, v isti sesiji ne sme več na vrsto priti in veČina zbornico predsedniku pritrdi. Dr. Pražak in tovarši interpelujejo potem vlado, zakaj ne napravi na Moravskom vseučilišča in sicer s sedežem v Olomuci. Dr. Vošnjak in tovariši stavijo do ministra notranjih zadev sledečo interpelacijo, katero so podpisali slovenski poslanci, Mora vani in Rusini. (Celo interpelacijo Brno na prvem mestu lista natisniti. Ur.) Potem je skozi štiri ure debata o dveh novih železnicah na Češkem. Govorili so dr. Kronavveter, dr. Herbst, poslanec Graf iz Tirolskega, dr. Bresti, kupČijski minister Banhans in naposled so bili vsi predlogi železniškega odbora nespremenjeni sprejeti. Seja je bila ob V25 uri sklenena. Jutri so na dnevnem redu k on fesi jo n al n e postave. Generalna debata utegne dva dni trajati, ker je dozdaj uže 52 govornikov vpisanih. Skoraj cola pravna stranka se je dala vpisati, na čelu II o h en w ar t proti postavam; tudi Kronavvctter je vpisan proti in sicer, kakor se sliši, hoče on govoriti za amerikanski m'stem. po katerem se vlada za cerkev čisto nič ne briga. V načelu bi taka uredba dobra bila, ko bi mi ne živeli v monarhistični Evropi in ko bi temu ne oviralo tisočletno zgodovinsko razvijanje cerkveno-državnih razmer. Od s 1 o-venskih poslancev bode dr. Razlag govoril z.it konfesijonalne postave in le pri nekaterih točkah nasvetoval spremembe, zlasti tam, kjer si vlada skuša stvarjati policijsko velooblast nad duhovniki. X l*itI<>iisl4isu ad Šalamnona pad Višja garu6, štirnajst dnij pa svejčenci. [Izv. dopis]. Kagaa stea reakli? De smem Hamu tu pisat, kar je reja? Tu-je de, kaj-pok! Nič sea ne bnjte. Kar bam vam jast začar-kav, tu tako drži v brajeji, kakr dea h' s t;Vta zvjezav in s klincara zbu, ker jast prejd vsea paerrnntam, kakr StarČkav kus. Zatn imam denes ana pavejdat od kaplana v Stični t'la dole pr nas. Ta mažiček krade ..Slavenski K^jdnik" na pnošt«. NaraČen je uošten mol Juože Lesjak na uni časapis. Pa jo ta keplanska dllša šu, list ukral pi-smanosci in zapihal na otrea: „se ne sprejema več zavoljo n "»krščanskih načel", in list nazaj vam v LQ,blano paslav. Naračnik ad tega nej neč vejdu, potlej se vej de je hud biv. — Ka prav'te, kaj b' blu s taoim tatovam začet'? Ko bi mean' taka naredil, jast bi ga Žjč prjev za k a mat in mu pa-svejtu, de b' se n'kul' več na vtikal v reči, k' mu mar nej«a in k' jih nej plačav. De b' tUdI jopa buli patipal s ta debelim parstam. Bubasabar'! Il5 Zflgrr«»l»n 4. marca. [Izv. dopis.) Ogerska in avstrijska vlada ste skoro na isti način izgubili tla pod soboi, pot pred soboj in zaslombo za soboj. Tu in tam je postala parlamentarna veČina iz skrbne matere — zlobna mačuha za svoje lastno dete, za vlado. Tu in tam vlada, kakor „Obzor" pravi, metež. Denes v celej habsburškej monarhiji gotovo nij nikjer tako stabilnih političnih razmer, kakor so naše. Naša vlada ima trdna tla pod soboj v celej deželi, ima v narodnem programu širom odprt pot v prihodnjost, in ima čvrsto zaslombo v na-rodnej stranki , iz katere je izšla. Mlada Hrvatska stoji denes nasproti trohloj Oger-skej skoro v istem razmerji, v katerem stoji mlada Srbija nasproti trohlej Turčiji. Odkar ie pri nas narodna stranka vlado prevzela, potencirala se je naša državna avtonomija, malo da ne, v državno samostalnost. Poleg Rusije, Črnegore in Srbije so Hrvati denes tisti slovanski narod, ki ima naj več atributov državne samostalnosti. Vse to je sad borbe narodne stranke od leta 1835. do 1872. Metež na Ogerskem utegne narodno stranko spet na branik narodnih pravic poklicati, zlasti če bi — kar sicer nij vrjetno, vendar pa mogoče — Lonyay naš stari zlokobnik, stolico ogerskega mini-sterskepa predsednika spet zasedel. On je pri našej narednej stranki persona ineratis-Hima. Njegov kabinet bi brez dvojbe naše zastopnike na skupnem peštanskem saboru v opoziciji našel. Ž njim leta 1870. in 1871. vodjem* dogovori , in njegova pri tej priložnosti pokazana dvoličnost in dvojezičnost ga je pri nas zelo omrnzila. Sicer so pa pri nas sploh misli, da krona ministerpredsed-nika brez poprejšnjega zaslišanja Mažnrauiča imenovala ne bo, in MaŽuraničeva beseda pri kroni baje veliko velja. Sicer pa se ,.Obzoru" brzojavlja, da je ministerska kriza za sedaj premagana. Kralj baje nij sprejel Szlavvjeve prošnje za odpužčenjc. Brž ko ne, se še nij pravi mož našel, ki bi pravzel Szlavvjevo trnjevo nasledstvo. Odbor za oživotvorjenje našega vseučilišča dela neprestano in neutrudno. Razen Rusije n;ma denes nobeden slovanskih narodov svojega vseučilišči. Poljsko-Varšavsko vseučilišče porušilo se je, levovsko in pražko ste se pa ponemčili več ko za pol; in to daje našemu vseučilišču še večjo važnoRt, še večjo iinenrtnoRt. Glavna naloga našega vse-nčilišča bo morala posebno ta biti, da si v znanstvenem »vetu dober glas pridobi, da bo Avstrija in inozemstvo primorano, njegova spričala kot veljavna pripoznati, Ge našo vseučilišče tega no bo doseglo , bo za t)at-m:itince in Slovence moralično zaprto. V skrbi za to leži ti«ta opravičena odborova vestnost in skrupuloznost pri postavljen ji pn-ih profesorjev, ki je nekim na poti. Spri-čal Peštanskcga vseučilišča Avstrija ne pri-poznava kot veljavna, kar pa Magjare malo ali celo nič ne ženira, ker je magjaroszag edino njihovo rodišče, vzgojališče, torišČo in pokopališče. Za naše vseučilišče pa leži v priznanji veljavnosti njegovih spričal en pogoj njegovega moraličnega bivonja ali ne bivenja. Iz IIolsrr&BfLfci 3. marca. [Izv. dop.] Odkad je skupščina zaključena, postalo je pri nas vse mirno iu tiho. To dni nas je malo pretresla in iznenadila novica, katero je prinesla „Agramer-Zoitung" v onem svojih poslednjih brojov, da jc namreč srbska vlada zasledila komplot, katerega namera je bila izgnati kneza, in insurgirati avstrijske zemlje, v katerih Srbi žive , in da sta vodja tega komplota ureduik lista „Javnost" in neki stotnik zatvorena. A od vsega tega /iva duša pri nas nieesa ne zna ; pa tudi vedeti ne more, ker ta stvar nij resnična, in „Agra-merica" je bila ali mistificirana, ker ne moremo misliti, da bi v ta nameri bila izmišljena, kajti ako se no varam, je ta list hrvatske vlade, in sicer narodne vlade, kateri je sloga južnih Slovenov gotovo pri srci. (I mi smo tega preverjeni. Ur.) Naš obče ljubljeni knez pripravlja se, da potuje v Carigrad, in to čez en mesec, da obišče Sultana, a izgleda ima, da se bodo srbska zahtevanja glede železnice in malega dvornika povoljno za Srbijo rešila. Naše narodno pozoriuče (gledališče) se bodo otvorilo 13. marca. VeČina udov bivšega gledališča je uže engažiranih, a za stroko prvega ljubavnika, starca, junaka in šaljivca razpisan je konkurz. Domače stvari. — (Popravek). Pri včerajšni notici o Prelesniku je po pomoti izostal začetek: Iz Trsta se nam piše i. t. d. — (Po poroki smrt.) Iz Muljave pri ZatiČini se nam piše, da je tam umrl neki Janez Strojan 11 dni potem, ko se je ženil; bil je samo 4 dni zdrav po poroki. — Iz Črnovč pri Ljubljani pak se nam ob enem poroča enak slučaj, namreč neki Janez I .'a movež se je letošnji predpust zdrav oženil 20. januarja, umrl pak je 28. febr. Torej je užival veselje „svetega" zakona samo pet tednov. — (Nabiranje vojaših rekrutov.) Kakor cesarska kr. deželna vlada za Kranjsko naznanja bode nabiranje vojakov za leto 1874 po dolenjem Kranjskem tako-le vršilo se : Komisija bode aprila meseca dne 10. in 11. v Ljubljani vnjažke novince pobiral«; 21., 22., 23. v Litiji; 2S., 29. in 30. ▼ Krškem. Meseca maja: 1. maja pobirauje novincev v Krškem; «>., 7., 8. »n 9, v No vemmestu; 13., 14. in 15. v Cm. ml ji; 20., 21., 22. iu 2.*>. v K"čevji. Na (Jor e u j s k ein in Notranjskem. V aprilu: 9., 10., 11.. 12., 13. in 14. nabiranje za ljubljansko okolico; 15., 16., 17. in 18. za Kamuik ; 17., 18., 19. in 20. za Radovljico; 24., 25, 26., 27. in 28. za Kranj. V maji: Iti., 17., 18. in 19. nabiranje v Logatci; 23., 24., 25., 2ti., 27. in 2S. v Postojni. Kdor hoče bvo-jega sina oprostiti, se mora tri dni pred nabiranjem pri oproščevalni komisiji oglasiti. Razne vesti. * (Živo ohrodje,) Angleži so možje, ki si vedo iz vsako livar) denar naredit. Z lakoto preživeti isc jo čudno, zaradi jedi umreti tudi čudno pa res, in zgodilo se je oboje na enem človeku, na Viljemu iLbarijn, ki je to dni v Londonu umrl. Revež jo tako stradal, da ga je bila sama kost in koia. Iz svoje rove si je hotel denar delati. Dal sc je kazati kot „živo ohrodje". Najel si je veliko dvorano iu te jo dal gledati. Ljudje so ti-čali traven in so mu nanesli vciiko denarja. Toda njegov zaslužek mu je bil smrt. Ko je imel denar, je začel zopet zelo jesti, je postal debel, in se nij mogel več kazati. Ob zaslužek je bil. Zopet jc začd stradati, bil je uže zelo suh, in je hotel zopet v Časti kot „živo ohrodje" figurirati, pa je — umrl. Poslano. Vrsem bolnim moč m zdravje brez leka in brez stroškov. Revaiesciere du Barry Odstranenje vseh bolezni brez leka in stroškov i izvrstno zdravilno hrano Kcvalcscičre du liarrv iz Londona, katera pri odraščenih in otrokih svoje stro-Sko »Okrat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pijačah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih sc na zahtevanjo posnetki zastonj in franko dopošljejo: Spričeval« st. 04.210. V Napolji, 17. aprila 18G2. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nij sem bil v stanu ne čitati niti pisati; moji živci so sc tresli po celem životu, sluba prebavljivost, vedna nespečnost in Imel sem /.miono razburjene živce, da niJBem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umctnoBt poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Kevalesciere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, so zahvaljujem ljubemu liogu. Kevalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona me jo popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-ziuiati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Manpiisc de Brohiin. Spričevalo st. 65.810. Noulcliatcau {Vogcson), dec. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči, Od tega t-asa seru ji po nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, iu ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseli, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so tO bule/.en za neozdravljiv o proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, Oiliciere Comptable en retraite. Teomjsi kot meso, pnhraui Kevalusoiure pn odraičenih in pri otrocih SOkrat svojo cono za zdravila. V plehastih poticah po pol tuuta. 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 8 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov oti gold., — Kovalesciere-Biscuiton v pusicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciero-Cbocoluteo v prahu in v ploSčicah za 12 ta* 1 guld. 50 kr., 24 t;-... 2 gold. 5o kr., 48 ta3 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., za las 20 gold., — za 57ti um 36 gold. — Prodajo: Uarry d u liarrv & Comp. na On-uajl, UulItJHuliKaiiMe št. b, v LJubljani iid. M a h r, v <. i «.«.«•! bratje O beranzmey r, v Inat-brnita D i e c h 11 & Frank, v Celovcl P. Birn bachor, v Lok*t Ludvig MUlIer, v Maribora F. Koletnik & M. Morič, v »lerana J. 1*. ^tockhaaaen, kakor v vseh nieitih pri dobrih U-irJOl in špecerijskih tr^nvoih; tudi razpošilja du-ta 1 ' aa vae fcraj* p-> poštnih nakaznicah ali povzetjih. Deželno gledališče v Ljubljani. V soboto 7. man i 1974 Prvikrat: Osem dni pameten. Veseloigra v i dejanji, po L\ l'oh in, poslovenil V. rt e 11 r t n. Potom prvi k rat i MAECEL. Drama v 1 dejanji, po francoskem poslovenil F. K o n č a n. Končno prvikrat : IN**. iitlite mesene in zeleninske konserve, gozdna^ poljska in travniška semena, Lajboljsi gorenjski poljski gips, najčistejie snfolske svinje za pitanje, 80 ttohć J'fi Peter Lassniku, špecerijska, materijalna, barvna vinska, slathiska in delikatesna kupčija (5i—j) v Ljubljani pri f raiičiMliaiiMkc»m mostu. ^BHraJSgM'KJ"^ MBA. LM !'r.' Zdravniško spričalo o gospod lekar i ^ilhelmovem aiitiartritičiiem niitircvmutičncm jkrvočistilnem čaju. Na blagor trpečega človrstva Čutim so prisiljenega, izvrstni krvočiatiini čaj gospod lekar VV i I b e I in o v od zdravniške strani prav posebno priporočiti. Ta izdelek, tako priprost, je ono naših najizvrstnejšib zdravil za vse notranje bolezni in tako zununje, ki izhajajo iz spridenega soka. Imel sem priliko zgorajšni čaj tukaj v Ameriki, pri svojej obširnej praksi prav pogosto rabiti in nadel hoiii, da se je celo pro-pričalno izkazal pri sledtčih boleznih: a) pri Moplluih bolcaiilli, posebno pri nahodu sapnikovih vej, posebno če je izmet v julro zelO eripijozen in mučen bil, dalje pri nadusnih težavah, v poslednjem slučaji je bil učin sijajen. b) pri želodčnih bolv/.nili, žjlodčnem krči in nahodu, pri glavnem bolenji, izvi-rajočem iz pokvarjenega želodca, pri hi-pohoi.driji, želodčnem otoku, raku in bister.enih težavah. c) l»ri otekanji krvni«', zlatih žiltili. in sicer pusebno, ako je navadni zapor uzrok otekanja in trganja krvnic in iz tega sledečega krvavjeiija. d) i»ri oi'Kaiiitiiili grenili hi kult, zu-klopnih hibah, e) pri Milili ln HllllUI6nih boleanih vsake vrNte, posebno takih, kjer je mazanje bilo zastonj, in bc jo jodkali mesece dolgo brez uspeha jemal. Torej pri zastaivii silili celo posebno. Tedaj ostanu krvočistilni čaj gospoda lekarja W 11 h o I m a tudi zu Ameriko obu-gatmijo zdravilskega zaklada. (320—4) Novi Jork, 16, septembra 187.'<. Dr. JMcil. A. krojen, mmški praktični zdravnik v Novem Jorku, st. 73, Serenth .Stn-ct, (L. S.) nekdanji nemški štabni zdravnik. Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo. Pravi VVillieliuov antlartrltldni antirevma-tični čaj za čiščenje krvi so dobiva le iz prvo mednarodne tabrikaeijo VVillndliiovega anliar-tritienega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Z.n» il«'k, v M obrokov ru.ilcl jen, pu predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n občinstva so pravi VVillielniov antiurtritičui antircvniatiiiii čaj za t'iNćenje krvi tudi dobiva: v Mariboru pii Alois Hnanuesin ; v C e 1 j i Daaiubachuvi lekarni, Uauselierjevi lekarni, pri Kari krisnorju; v Loncu na Staj; pri L. Miillerju, lek.; v .Me/, i rji pri Tri luna ; v Varaždinu pri dr. A. llallrrja, lok.; v Slov. G r a d c i pri J. Kalligaritsehu, lok.; v Ljubljani P. Lassnik. ladatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan 6<:uien. Lastnioa iu bsk „haroane tihkame".