2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. julija 2014  Leto XXIV, št. 27 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 3. julija 2014 Porabje, 3. julija 2014 MADŽARSKO-SLOVENSKI STIKI STR. 4 EDEN LEJPI DEN STR. 5 Kurja polt na podvodnih fotografijah Kako lahko postane šport pripomoček pri umetniški dejavnosti, nam dokazuje najnovejša likovna razstava v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Mladi štajerski učitelj Marko Šeb-rek se namreč ob fotografskem ustvarjanju ukvarja tudi s potapljaštvom, na tokratni razstavi pa je predstavil združitev obeh: fotografije ženskih aktov pod vodo. Učitelj likovne vzgoje na osnovni šoli v okolici Maribora je na sredini svojih tridesetih let, pred desetimi leti je diplomiral prav na temo podvodne fotografije. Je še danes član Fotokluba Maribor, s Porabjem pa je tesnejše stike navezal ob lanskoletni Likovni koloniji mladih, kjer je udeležencem iz Slovenije in zamejstva predstavil razne tehnike animiranja. Je avtor številnih razstav in prejemnik mnogih nagrad, na Madžarskem pa razstavlja prvič. »Moji modeli so bile predvsem prijateljice iz študijskega časa. Ni pa bil nikoli problem jih motivirati za to delo. Komaj kdo se je v tistih časih ukvarjal s podvodno fotografijo. Moja diplomska naloga, ki je nastala kasneje, je bila prva takrat v mariborskem okolišu« - je pripovedoval Marko Šebrek. Kakor je povedal, so se specialni podvodni fotoaparati začeli razvijati že v času 2. svetovne vojne, kaj takega pa bi bilo za njega prevelik finančni zalogaj. »Moral sem najti nek kompromis. Uporabljal sem polietilenske vrečke, ki samo ovijejo aparat. Delal sem z običajnim fotoaparatom, ki je bil samo zaščiten pred vodo.« Mladi ustvarjalec se v prostem času zelo rad spusti pod gladino. Pri nastanku fotografij pa ni uporabljal potapljaške opreme, delal je »na dah«. »Precej hitro moraš odreagirati, nimaš časa za premišljevanje. Ne moreš se dogovarjati z modelom, saj je lahko komunikacija pod vodo samo znakovna ali pa govorica telesa. Vse, kar se pripraviš, se moraš vnaprej pripraviti. Model mora vedeti približni položaj, kako in kje se bo postavil« - opisuje postopek Marko Šebrek in dodaja: »Ti kot fotograf imaš dejansko samo 5 sekund prednosti. Greš 5 sekund prej, zajameš sapo, se spustiš pod vodo in iščeš primeren kader. Odvisno od kapacitete pljuč modela in fotografa je ta čas raztegljiv, nikoli pa ni več kot 20-25 sekund.« Na razstavi lahko zares vidimo modele v najrazličnejših po-ložajih pod vodo. Na kateri od slik lahko zapazimo tudi kurjo polt na koži modela, kar priča o nizki temperaturi morja. Kot zanimivost naj še omenimo slike o noseči ženski in fotografije, ki so obrnjene na glavo. Razstavo je odprl generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj, ki je večer označil kot sovpadanje »čudovite harmonije in magije fotoobjektiva ter glasbe«, nadalje pa opozoril na pomen istočasnega lončarskega tabora v Števanovcih za mladino. Otvoritveni dogodek so s priredbami porabskih in drugih slovenskih ljudskih pesmi prelepo popestrili člani Komornega zbora ZSM Monošter. -dm- Avtor podvodnih fotografijMarkoŠebrek(nasredini)naotvoritvivdružbipredsednikaZSMJožetaHirnöka, generalnega konzula Dušana Snoja in sodelavke gen. konzulata Andreje Kovács Otvoritev je popestril Komorni pevski zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža Kuharja SloMaK - SLOVENSKA MANJŠINSKA KOORDINACIJA Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija OSREDNJI DOGODEK DO KONCA LETA: SIMPOZIJ PROTESTANTIZEM-2 Programski svet Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije ima novega predsednika, mag. Franca Kuzmiča, slavista, zgodovinarja, publicista in še kaj, ki z ustanovo aktivno sodeluje že vrsto let. Dosedanja predsednica, dr. Slavica Tovšak iz Maribora, je ocenila, da bi težko združevala vse obveznosti, ki jih ima, zato je predlagala zamenjavo na mestu predsednice, ostaja pa članica programskega sveta. Sekretarske naloge bo še naprej opravljala Mateja Žižek, podpredsednika pa še niso imenovali, dogovorjali se bodo s slavistko na ljutomerskli gimnaziji Franca Miklošiča Ireno Štuhec, doslej avtorico večine scenarijev za majske prireditve Jambori spominov in dobrega sosedstva. Prvi predsednik, zdaj že stoletnik, ki zelo aktivno sodeluje pri uresničevanju programskih nalog, je bil akademik dr. Anton Vratuša, za njim pa dr. Etelka Korpič, zdaj ustavna sodnica v Ljubljani. Na programskem svetu so obravnavali večje letošnje projekte, med katerimi je na prvem mestu mednarodni simpozij o protestantizmu-2, ki bo 15. in 16. oktobra v Radencih, prijave pa je potrdilo 25 referentov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske in Združenih držav Amerike. Z vodstvom Slovenskega protestantskega društva je dogovorjeno, da zbornik referatov in povzetkov izide prihodnje leto v sestavi revije Stati inu obstati. Uvodno razpravo bo pripravil akademik Anton Vratuša, vsebinski vodja Franc Kuzmič je povedal, da bodo na simpoziju sicer namenili pozornost preteklosti, toda dali velik poudarek na sedanjosti in zlasti bodočnosti, s čimer bodo nadgradili prvi simpozij Protestantizem - zatočišče izgnanih na Pe-tanjcih (28. in 29. oktober 1999). Kot je povedala Irena Kumer z murskosoboške organizacijske enote republiškega Zavoda za šolstvo, uspešno potekajo priprave na zaključek literarnega natečaja za osnovnošolce in srednješolce pod skupnim naslovom zadnjih pet let Moj ograček/Moj vrt. Prispevke je poslalo 33 osnovnošolcev iz 11 šol in 8 dijakov iz petih srednjih šol, zaključna prireditev v Vrtu spominov in tovarištva na Petranjcih bo 9. oktobra. Tedaj bo izšla tudi brošura o dosedanjih natečajih, za katero bodo poskusili pridobiti akademika dr. Matjaža Kmecla, da bi napisal uvod in bil govornik na slovesnosti. Seja programskega sveta je prvič bila v Pokrajinski in študijski knjižnici, kjer se je dogajanje nadaljevalo s predavanjem dr. Jožeta Magdiča, uglednega psihiatra, o izzivalni in zanimivi temi, o Prekmurski, panonski duši. Po tem, ko je omenil pokojnega dr. Vilka Novaka in dr. Antona Trstenjaka, in njun pogled na prekmursko ali panonsko dušo, je govoril predvsem o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel z dolgoletno psihiatrično prakso pa tudi z ukvarjanem s teorijo doma in na tujem, v Švici in Nemčiji. Delal je na Jungovem inštitutu v Zürichu, ki je prerasel v fakulteto, več let je imel zasebno ordinacijo v Rakičanu. Še vedno je aktiven zlasti v mednarodnih strokovnih organizacijah. Po Jožetu Magdiču Prekmurci trikrat premislijo, preden kaj rečejo o drugih, da jih ne bi užalili; »pri Prekmurcih je znan fenomen agresivne zavrtosti, njihova zapoznela reakcija, agresijo doživljajo kot osebni poraz.« Sicer pa unikatnega Prekmurca ni, ni »enotne podedovane tipične lastnosti Prekmurcev, ki smo sestavljeni iz različnih narodnosti: romske, stepske madžarske, hrvaške, srečujeta se azijski in evropski človek.« Dr. Jože Magdič je nakazal tudi razlike med Prekmurci, katoličani-Marki z Dolinskega, od koder izhaja sam, in evangeličani-bogatejšimi Bojmeci z Goričkega. V širšem slovenskem prostoru tudi mislijo, da »se v Prekmurju duša lahko spočije.« Prekmurci tudi niso pripravljeni, tako dr. Magdič, na globalizacijo, ko je poudarek na materialnih dobrinah. Tudi še niso dojeli pomena Evropske unije, ko Prekmurje ni na obrobju neke bivše ali sedanje države, marveč v osrčju Evrope, zato bi kazalo bolj in bolje izkoristiti geopolitično lego pokrajine. Predavatelj je omenil, ob dr. Vilku Novaku, nekaj pomembnih osebnosti, med njimi prvega prek-murskega filozofa Osvalda Ošlaja, in končal z aktualno temo sprave, ko ima Murska Sobota v svojem središču spomenik zmage, posvečen ruskim vojakom in partizanom - osvoboditeljem v II. svetovni vojni. Ernest Ružič V Ljubljani se je 20. junija sestal odbor manjšinske koordinacije SLOMAK in obravnaval aktualna vprašanja še posebno v luči trenutne politične nestabilne situacije v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se odnosi med Slovenijo in njenimi manjšinami v obmejnih državah vedno bolj šibijo in da ni zadostnega strokovnega pristopa, kljub temu da obstajajo razni organizmi od Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svet do Inštituta za narodnostna vprašanja. Tudi stranke, ki bodo sodelovale na bližnjih volitvah, razen izjem, nimajo v svojih programih specifičnih točk, ki bi nakazovale bodoči odnos RS do manjšinskih skupnosti. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo Slomak pripravil poseben dokument z vsemi potrebami, željami in zahtevami manjšin, ki ga bo potem predstavil novo izvoljeni vladi. Slovenska politika mora namreč bolje opredeliti svoj odnos do manjšin, ki naj se kaže tako v mednarodnih odnosih kot v notranjih zakonskih aktih in konkretnih odločitvah, tudi s priznanjem vloge krovnih organizacij. S tem bi se izognili letošnjim problemom okrog porazdelitve sredstev, pri kateri Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ni upošteval mnenj in predlogov posameznih krovnih organizacij. Stalno manjšanje sredstev, -40% v zadnjih sedmih letih, dejansko postavlja pod vprašaj ne samo razvoj, ampak celo obstoj določenih organizacij. Nadalje so sklenili pripraviti poseben dokument, ki naj obravnava problematiko jezika, ki je konec koncev glavna skrb, ki jo imajo manjšinske skupnosti. Z letošnjo majsko prireditvijo Jambori spominov in dobrega sosedstva, ki je potekala v znamenju Porabskih Slovencev (tudi z razstavo z motivi iz Porabja našega fotografa Karčija Holeca) in Slovencev na avstrijskem Štajerskem, je bil sklenjen prvi vsebinski krog na temo sosedstva. Idejo za prireditve na temo dobrega sosedstva je dal akademik Anton Vratuša, ki je na seji programskega sveta povedal, da bo pripravil zasnovo petih novih srečanj Den južnih Slovanov v Budimpešti Gnauk svejta so se Hrvati, Srbi in Slovenci držali k Zvezi južnih Slovanov. Devetdesetoga leta je vsakša majnšina svojo organizacijo napravila, tak Slovenci Zvezo Slovencov v Monoštri. Gda so se po zakoni leko volile majnšinske samouprave, smo mi Slovenci v Budimpešti tö izvolili svojo samoupravo v 18. okrožji. Pred sedmimi lejtami smo se samouprave, stere smo se k prvotnoj južnoslovanskoj organizaciji držali, tak odlaučile, ka vcuj vzememo bolgarsko samoupravo, vej pa njini jezik se tö k slovanskim jezikom drži. Etak mo držali tü v našom okrožji južnoslovanski den, steri je letos biu 14. juniuša. Na začetki juniuša je sploj velka vročina bila. Malo smo se bojali, če tak ostane, te do nastopajoči fejst šficali. Od desetoga juniuša je ica ejnjala, hladno je postalo vrejman, pa je tak ostalo do prireditve, hvala baugi. Istino, ka je prireditev v velkom parki bila, gde dosta dreves se najde, etak pa senca tö, da pa na odri pa gde publika sedi, je vročina. Letos smo šatore tö baukše dobili, pa vsakši sto je pod šatorom bijo. Istino, ka je nej tak velka ica bila, da pa piti smo zato hladili, vejpa hladna pijača bola naletja leti dola po guntaj. Naša samouprava je letos z Gorenjoga Senika pozvala folklorno skupino, stera je z veseldjem sprejela našo vabilo. Oni so že meli pri nas nastop. Program se je malo počujsno, dvajsti minutov. Naši plesalci so začnili. Pred nastopom je referent Gyula Kohut nota pokazo publiki folkloro, stera že 29 lejt pleše, 26 članov ma, na leto najmenja 10 nastopov ma doma v Porabji in po vogrski krajinaj pa prejk meja v Sloveniji, v Ljubljani, v Maribori, dapa največkrat v Prekmurji. 2005. leta je svetila 20. obletnico. 2008. leta je dobila odlikovanje Pro Kultura Minoritatum Hungariae. Mentorica folklorne skupine je Gyöngyi Bajzek, (voditel) predsednik pa Andraš Sukič, na harmoniki ji je sprevajo Benjamin Sukič. Lejpe porabske, prejkmurske in štajerske plese smo vidli od folklore. Publikej se je sploj vido njini program. Sploj se njim je vido tisti ples, gda so po-dje kolapoše enoma drugoma dola jemali z glav. Tisti ples ja tö zanimiv bijo, gdej so krpače nücali. Dvakrat so plesali, med dvöma tala sta Krištof Serfec pa Gergely Geček recitirala dvej pesmi. Gda je Benjamin Sukič potegno fude, vse je štermalo, dobro je davo ritem pod noge plescom, oni so se pa vrteli flajsno pa batrivno, lüstvo je na svojom mesti tö preklajalo svoje noge. Folklora je plesala valčke pa polke tö. Med plesom je publika ploskala, gda so pa zgotauvili mladi, je bilo krepko pa dugo ploskanje, publika je cenila njini nastop. Kak podpredsednik slovenske samouprave sem v imeni samouprave in predsednika Ferenca Kranjeca, steri je za betega volo nej mogo pridti, lepo pozdravo gospoda prvega sekretara Mateja Andolška z veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti, člane narodnostni samouprav, Tamása Csomona, podžupana lokalne samouprave, Gyulo Kohuta, referenta za narodnostne samouprave, folkloro in gledalce. Lepo sem se zahvalo folklorni skupini, ka je sprejela vabilo, je nota pokazala lejpe plese in nam polepšala den. Gratuliro sem članom zato, ka že tak dugo lejt vödržijo, ohranjajo te lejpe porabske plese in s plesi vred slovenske naute. Je že dosta skupin bilau pri samoupravi na prireditvaj, z njimi je samouprava nej ostala v sramoti, liki so pomagale nam Slovencom, steri tü živemo, ka nas ešče bole priznajo kak narodnost. Hvala tudi vam, senička folklora. Želo sem njim ešče dosta-dosta nastopov in mnogo uspehov. Proso sem člane, aj zdržijo slovenski materni jezik, slovensko kulturo, plese in šege. Folklora ma bodočnost, dosta mladine je na Gorenjom Seniki, tau sem vido, gda se je na borovom gostüvanji 40 mladi parov postavilo pred bor. Zahvalo sem se mentorici in voditeli folklore, ka sta tak lepau pripravila folkloro. Istina, ka malo naprej, dapa s tau prireditvijov smo svetili Dan samostojnosti Slovenije. 23 lejt ka je postala Slovenija samostojna, na stero smo ponosni. Potejm je prišla na red srbska skupina, stera je srbske in madžarske naute spejvala in recitirala pesmi v srbskom in v madžarskom jeziki. Nadaljevala je bulgarska skupina, stera je spejvala in plese nota pokazala. Štrta skupina ja bila hrvaška. Ona ja zaplesala hrvaške plese. Znamo, ka več fele Hrvatov živi na Madžaskom (Bunjevci, Šokaci gradiščanski Hrvati), z njihove kulture smo dobili mali falaček v 30. minutaj. Da so skupine zgotauvile s svojim programom, se ja začnila pogostitev v šatori. Mislim, dobro je spadno obed folklori, vej so pa rano sedli na bus, pijača je pa malo nazaj dala mauč. Malo smo si pripovejdali, cajt je odišo, naši gostje so steli pogledniti obnovljeni trg Kossuth pa parlament zvüna, tak smo se poslovili od njih. Skupini smo prejk dali malo darilo, s sterim smo njini trüd nej mogli vöplačati, gda vküp pridejo, naj malo nazdravijo pa naj mislijo na nas. Jože Karba Podpredsednik V folklorni skupini Zveze Slovencev z Gorenjoga Senika pleše dosta mladih. V Budimpešti so plesali porabske in prekmurske plese Med dvöma nastopoma folklore sta mlada folklorista Gergely Gyéček pa Krištof Šerfec recitirala slovenske pesmi En tau gledalcov. V prvi vrsti sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek in prvi sekretar slovenskoga veleposlaništva Matej Andolšek OD SLOVENIJE… MADŽARSKO-SLOVENSKI STIKI Gda policajge fudijo Na slovenskom državnom svetki Dneva državnosti, šteroga so v varaškom Slovenskom domi držali 19. juniuša, so navzaučim slovenske šlagere igrali goslarge Orkestra Slovenske policije. Bilo je je štiri, šteri so fudili klarinete, eden je igro na bas gitaro, šésti je tuko bobén. Tau je biu takzvani Sekstet Orkestra Slovenske policije. Na konci svetešnjoga programa smo se pogučavali z voditelom seksteta Franjom Mačkom, šteri je ovak pomočnik koncertmajstra v policijskom orkestri. »Naš sekstet deluje že dobri deset lejt v policijskom orkestri, šteri je lanjsko leto svetiu svojo 65. oblejtnico. Tau znamenüje, ka mamo dugo tradicijo. Dosta takši prog-ramov geste, kak je gnešnji, zatok so znautra orkestra napravili več menjši skupin. Takše so na priliko dvej klarinetovi pa štiri trabüntove zasedbe. Policijski orkester je sploj aktiven, za vekše svetke gorstaupijo na gnauk 3-4 male skupine na ovaški mejstaj« - nam je tapravo klarinetist Franjo Maček. Za takše vsefelé skupine pa nücajo dostaféle nautlinov, je povödo voditel skupine. »Original nautlinge so za kvartet klarinetov, za štiri goslare. K sreči mamo mi v orkestri ednoga, šteri muziko aranžera, piše tö. Un te malo prejkspiše originalne pesmi, vejpa se bole pa lepše čüje, če nas več igra.« Člani Orkestra Slovenske policije so vsi šaulani, vönavčeni goslarge. »Mi smo ranč tak profesionalni muzikanti. Napravili pa smo policijski tečaj (tanfolyam), zatok leko nosimo uniformo, pa leko vse delamo kak drügi policaji. Če smo na pauti, pa se na poštiji kaj zgodi, moremo tátiti pa pomagati« - je raztomačo gospaud Maček pa cujdau, ka dostaféle muzike igrajo: »Vse mamo na repertoari: od klasike prejk ‚léke’ glasbe vse do džeza pa swinga.« Na Madžarskom smo v slejdnji lejtaj nej mogli poslüšati igranje slovenski policistov. »Dobri 15 lejt nazaj je cejli veuki orkester dvakrat igro v Budimpešti. Depa v Švajci smo se tö leko nutpokazali. Zdaj, ka je kriza, dosta menje odimo na tihinsko. Depa čakamo, ka kriza miné, pa de se pá kaj zgodilo« - je za konec povödo svojo vüpanje voditeu seksteta. Če je biu štoj na slovenskom svetki v varaškom Slovenskom domi, je leko čüu več slovenski naut iz 20. stoletja. Eden od članov gorstopajočoga seksteta pa je tau ranč tak pokazo, ka slovenski policajge ne vejo samo igrati, liki lepau spejvati tö. Aj je samo s kem večkrat srečamo z muzičnimi škeri, pa s kem bole na rejtki s sondami pa radarami. -dm- S tem naslovom je vabila Filozofska fakulteta Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti na predavanje slovenske veleposlanice na Madžarskem. Njeno ekselenco gospo Ksenijo Škrilec je zaprosila Raziskovalna skupina za jugovzhodno Evropo, naj predstavi odnose med dvema državama in možnosti razvoja stikov. Predavanje se je odvijalo 18. junija 2014, kar je pomenilo, da se ga zaradi izpitnih rokov nekateri študentje niso mogli udeležiti, kljub temu se nas je zbralo v sejni sobi dekana v glavni stavbi univerze kakih 30. Pred začetkom predavanja je o veleposlaničini bogati življenjski poti, končanih študijih in o znanju jezikov govoril Khalid-Yousif Monira iz univerze v Glasgowu. Veleposlanica je uvodoma zelo duhovito opisala odnos Slovenije in Madžarske, ki sta kot dva soseda v predmestju, ki se vljudno pozdravljata, pomahata si med košnjo na vrtu, toda nimata tesnejših stikov in ju le-ti niti ne zanimajo. Res je, da nimata niti sporov ali konfliktov, sta prav dobri sosedi. Potem je govorila o tem, kako bi se dalo odnose izboljšati, oživiti. Kot zelo pozitivni znak je omenila, da je peljala prva pot novega madžarskega zunanjega ministra Tiborja Navracsicsa prav v Slovenijo, v Ljubljano. Velepolanica vidi možnosti za razvoj sodelovanja na najrazličnejših področjih: na področju gospodarstva pri naložbah oz. pri privatizaciji, na področju energetike (obnovljivi energetski viri, geotermalna energija) itd. Omenila je tudi Luko Koper, ki lahko služi kot »okno« za madžarsko zunanjo trgovino, prav tako je izpostavila pomembnost izgradnje čezmejnih cestnih povezav. Zelo pomembni so, po njenem, kulturni stiki in razvoj le-teh. Drug drugega moramo bolje spoznati. Omenila je tudi načrte za izdajo madžarsko-slovenskega in slovensko-madžarskega velikega slovarja in potrebo po neposrednih stikih med osrednjima tiskovnima agencijama. Zelo pomembna je izmenjava dijakov, je izpostavila veleposlanica Ksenija Škrilec. Kot refleksijo na to smo od profesorja univerze Eötvös Loránd izvedeli, da imajo vsi njihovi študentje slovenščine možnost delnega študija na slovenskih univerzah. Veleposlanica je namenila posebno poglavje v svojem predavanju vlogi manjšin, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji, ki lahko odigrata povezovalno vlogo med dvema narodoma in državama, da bi se med sabo bolje spoznali in tudi intenzivneje sodelovali. Pozitivno usmerjeno narodnostno politiko Slovenije je ilustrirala z vljudno gesto. Iz torbice je vzela svojo osebno izkaznico, jo dala poslušalcem, da so si jo lahko ogledali. Poteza diplomatke je prevzela vse v dvorani. Prepričan sem, da med nami ni bilo veliko ljudi, ki smo že imeli v roki osebno izkaznico veleposlanice, na kateri so vsi podatki navedeni tako v slovenščini kot tudi v madžarščini. Predavanju je sledil krajši pogovor, postavljala so se vprašanja in povedala mnenja. Razpolo-ženje je bilo – zahvaljujoč tudi žlahtni veleposlaničini kapljici iz Lendavskih goric – sproščeno, in gostje smo bili prepričani, da madžarsko-slovenske stike čaka lepa prihodnost. Gábor Jáki, častni občan Andovcev, namestnik ravnatelja gimnazije Szinyei v Budimpešti Dan državnosti Na predvečer dneva državnosti (25. junij) je na Kongresnem trgu potekala osrednja proslava, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor. Njegovemu nagovoru je sledil umetniški del slovesnosti z naslovom Slovenska vila ne potrebuje kril, da bi združila ljudi, ki jih je skoraj izgubila. Pahor se je v svojem govoru dotaknil slovenskega spopada s krizo. »Imamo sicer otipljive znake, da Slovenija končno gospodarsko okreva. Vendar nas upravičeno grize cela vrsta dvomov, ali je to res in ali je to dovolj, da bi v prihodnost gledali z večjo mero upanja,« je dejal Borut Pahor in pozval h konsolidaciji političnega prostora. Janša premeščen na odprti oddelek Pravnomočno obsojeni predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je pred dnevi prestopil prag zapora na Dobu. V nagovoru podpornikom, ki so ga prišli pospremit na prestajanje dveletne zaporne kazni v zadevi Patria, je med drugim dejal, da še vedno ni dobil odgovora, kaj je storil narobe. Ob tem se je zahvalil več tisoč podpornikom, do zapora pa sta ga pospremila soproga Urška in odvetnik Franci Matoz. Po nekaj dneh so predsednika SDS že premestili na odprti oddelek zapora Dob, kjer ima dostop do telefona in interneta. Kresnik Davorinu Lenku Na ljubljanskem Rožniku so podelili kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta. Prejel ga je prvenec Davorina Lenka z naslovom Telesa v temi. Med petimi letošnjimi finalisti so bili ob nagrajencu še Evald Flisar z romanom Začarani Odisej, Tone Peršak z Usedlinami, Jurij Hudolin z delom Ingrid Rosenfeld in mlajši avtor Jasmin B. Frelih s prvencem Na/pol. Slovenska veleposlanica v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec Sekstet Orkestra slovenske policije, prvi z leve Franjo Maček Eden lejpi den … DO MADŽARSKE Gda sam eške delala, mi je Irena Barber gunčala, ka so slovenski penzionisti v Budimpešti bili pa so vidli Parlament tö. Te sem se vüpala, ka gda mo že dja tö v penziji, gvüšno bau takši izlet, ka mo dja tö leko vidla Parlament. Na, te den je biu 18. junija. Cejlo nauč sem nej mogla spati, tak sem čakala tisti den, gda se napautimo. Z autobusom smo se pelali, z nami je išo gospaud župnik Ferenc Merkli tö. Na busi smo malo molili pa spejvali slovenske svete pesmi. Brž smo v Budimpešto prišli. Pri Parlamenti, gde smo stanili, so nas že čakali Irena Pavlič pa tisti penzionisti, steri so s cugom šli v Budimpešto. Glavna stran Parlamenta je pri reki Donavi. Tau se z druge strani lepau vidi. Glavni vhod je pa na trgu Kossuth. Te trg so prejkzozidali, kaulakvrat je mali zeleni park s spomeniki. Drugo je pa vse kamen. Z en kraj so postavili drog za zastavo (prapor). Vsakši den zazranka gor potegnejo madžarsko zastavo pa pri njej je častna straža (díszőrség). Malo sem je šanjalivala, tak so bili gor oprajti, šapko, rokajce pa vse drugo, v taši ici samo tam stati pa nej migniti, tau je nej vseeno. Na Parlamenti visi madžarska zastava pa takšna, iz steroga rosaga pride kakšen glaven človek v naš rosag. Gda smo mi tam bili, je zastava Türkmenistana tö visala. Zvüna sem že večkrat vidla Parlament, znautra eške nej. Srce mi je malo bola klepalo, gda smo nota staupili, najbola pa te, gda smo po 96 stumbaj gor šli. Tau ne more dola spisati, kakšna lejpa je znautra tö ta zidina. V leta 1885 so go prijali zidati, Imre Šteindl je pripravo načrte, do l. 1904 je trpelo zidanje. Gda so končali, te več Imre Šteindl nej živo. Skorok so vse takše materijale gor ponücali, gda so zidali, ka je v rosagaj madžarske krone bilau. Samo 6 meter viski stebri iz marmora so iz Švedske bili pripelani, steri pri glavni stumbaj stodjijo. Za dekoracijo so gora ponücali 40 kil zlata. Vidli smo, gde majo djilejše poslanci, steri nam takšne zakone napravijo, ka nam je včasik nej vseeno. Pod kupolov, gde so glavne stumbe, stere so z rdečimi tepihi pokriti, je vöpostavlena sveta korona. Pri koroni stodji častna straža, stera se vsakšo vöro menjavle, ka smo vidli tö. Tau leko povejm, sto je eške nej znautra vido Parlament, aj ga pogledne, ka tau ne more tak dola spisati, kakšno lejpo je. Gda smo vöprišli iz Parlamenta, so se eni z metronom pelali en kraug, drugi so pa počivali. Potejm smo šli v baziliko sv. Štefana, ka je ena najlepša pa vekša cerkev na Vogrskom, več narodov se stavi tam. V l. 1851 so se go prijali zidati, Jožef Hild je napravo načrte. Od l. 1971. je v baziliki »sveta desnica«, tau je relikvija, mumificirana prava rauka krala sv. Štefana. Tau je ena velka prireditev 20. augustuša, gda s tau relikvijo gre procesija kaulak po pauti. Tü v cerkvi smo slovensko molili pa popejvali s pomočjauv gospauda Ferenca Merklina. Potejm smo v avtobus vseli pa nam je Irena Pavlič pokazala iz autobusa znamenitosti Budimpešte, Opero, Baletni inštitut, trg Herojev, prejk po Donavi smo se pelali na Grad, v Matjašovo cerkev pa na trdnjavo Ribičev. Matjašovo cerkev so nej davnik obnauvili zvüna pa znautra. Tau cerkev je prej dau zidati l. 1015 krau sv. Štefan, l. 1255-1269 so na mesto stare cerkve nauvo zidali. Krali, steri so eden za drugin kralüvali, so tau cerkev vsigdar prejkzozidali. L. 1723 je velki odjen biu pa je cerkev dola zgorejla, cesar Franc Jožef I. je zapovedo, naj znauva zozidajo cerkev, tau so zidali od l. 1874-1896. V tau cerkvi so več kralov kronali, na priliko cesara Franca Jožefa pa njegvo ženo Sisi, potem 30. decembra l. 1916 slejdnjoga madžarskoga krala Károlya IV. in njegvo ženo Zito. Zdaj sem zvejdla, ka je v cerkvini kapejli pokopani pepejo krala Bele III. pa žene, steri je ustanovo v Monoštri cistercijanski samostan. On ma spomenik v Varaši na glavnom trgi. V cerkvi smo si malo počinauli, pa smo molili pa popejvali. Od tec smo šli na eno najbole spoznano kulturno točko Budimpešte, na Ribiško trdnjavo (Halászbástya), s terase se lepau vidi cejli Pešt. Zvüna smo eštje poglednili palačo Šandor. Malo smo trüdni gratali, dapa dosta vse smo vidli, te den ne pozabimo. Lepau zavalimo Irenki Pavlič, ka nas je cejli den sprvajala pa nam vse notrapokazala. Baug aj njej dobro zdravdje da, ka de eš-tje leko dosta skupin vodila v našom glavnom varaši. Baug plati gospaudi Ferenci Merklini, ka je z nami odo pa nam vse pokazo. Naslednje pa trno lepau zavalimo Klari Fodor, Marijani Kovač pa Margiti Korpič, ka so one trno dosta delale za tau, aj se mi dobro čütimo, aj vse vreda bau. Hvala njim za vse trüde. Klari Mešič foto: Miška Ropoš Sombotelska škofija se pripravlja na obletnico sv. Martina Sombotelska škofija, kamor spada tudi Slovensko Porabje, je začela s pripravami na 1700. obletnico rojstva sv. Martina, ki je njen zavetnik. Okrogla obletnica rojstva svetnika bo leta 2016, ko v mestu, ki je bilo kot antična Savaria, rojstno mesto sv. Martina, pričakujejo veliko romarjev tudi iz sosednjih držav, med njimi iz Slovenije in Avstrije. Kot je povedal na tiskovni konferenci škof dr. András Veres, so se priprave začele že v tem letu. Obnovili bodo prenočitvene kapacitete Martinišča, da bi jih lahko ponudili romarjem. V pripravi je tudi nov molitvenik, ki bo izšel do novembra letos. Letos novembra, ob godu svetnika, bo začela romarsko pot relikvija sv. Martina, kajti v škofiji je veliko cerkva posvečenih prav njemu. Ob obletnici bo dobila sombotelska stolnica nova bronasta vrata, s šestimi prizori iz življenja sv. Martina. Škof Veres je izpostavil, da bodo v dogajanja ob obletnici vključili tudi manjšine, ki živijo na območju škofije. Narodnostna komisija je vložila novelo zakona Narodnostna komisija pri madžarskem parlamentu, ki jo sestavlja 13 zagovornikov narodnosti na Madžarskem, je prejšnji teden vložila novelo volilnega zakona. V kolikor parlament sprejme novelo, bo začela veljati naslednji dan po objavi, torej jesenske narodnostne volitve se bodo odvijale že po spremenjenem zakonu. Novela bi odpravila nezdružljivost funkcij. Zagovorniki namreč predlagajo, da bi lahko bili direktorji, ravnatelji ištitucij (šol, kulturnih domov, raziskovalnih inštitutov), katerih vzdrževalke so državne narodnostne samouprave, člani državnih samouprav. Drugi njihov predlog se nanaša na registracijo v manjšinski volilni imenik. Komisija predlaga, v kolikor se registracija zavrne, naj se navede kokretni razlog, zakaj je državna volilna komisija zavrnila registracijo določene osebe. Tretji njihov predlog bi veljal šele za naslednje manjšinske volitve (l. 2019). Kandidate bi lahko nominirale le organizacije, ki delujejo najmanj tri leta, oziroma bi se manjšinske volitve odvijale na istih voliščih kot občinske, kajti do zdaj so morali manjšinci voliti na dveh različnih voliščih. Veseli porabski slovenski penzionisti pred Parlamentom, steroga so si poglednili s pomočtjauv porabskoga poslanca gospauda Antala Rogana Penzionisti kak trno dobri verniki med prauškov s porabskim slovenskim župnikom gospaudom Ferinom Merklinom, steri je vodo cejlo prauško, zakoj so njemi preveč hvaležni Dja bi eške plesala, če bi gostüvanje bilau Mariška Ropoš (Djujzlina), po možej Horvath se je v Ritkarovci naraudila, na Gornji Senik se je pa oženila, gdé je več deset lejt živela vküper z možaum. Devetdeseto obletnico je eške na Seniki svetila, istino, že sama, zato ka mauž ji več ne živi. Od župana pa od notarke je priznanje dobila, ka je taša lejpa lejta zadobila, pa na tau so tetica Mariška fejst gizdavi, ka njau so tak fejst parštimali. Letos se je nazaj na Verico spakivala k sestri, zato ka etak je njej že bola lažej, kak če bi sama živela. - Tetica Mariška, zdaj je vam zato baukše tü na Verici pri sestri kak doma na Seniki, nej? »Dobro je, zato ka sem nej sama, kak sem tam bila. Istino, poštaš Kajnc me je zato vsigdar pogledno, pa ka sem ma velo, je vsigdar prineso, gda je k Čukinomi Baki üšo. Župan Ropoš mi je tö fejst pomago, zato, ka iz baute, ka mi je trbelo na cejli keden, mi je Števanek, ka veški bus vozi, domau pripelo. Vejš, ka dočas je dobro, ka človek sam sebe taopravi, gda že ne moreš, te je že vrag vse vzejo. Tau je mena zato špajsno, ka sem v cejlom življenji dosta delala, zdaj pa človek sam sebe ne more taoprajti. Gda je moj pokojni infarktuš dau-bo, pa v špitala prišo, potistim sem vse sama mogla delati. V štali so štiri krave bile, s senauv sem delala, na njivo sem odla, v špitala, ranč sem nej znala, kama aj bežim.« - Kak dugo ste meli te eške krave? Gda je mauž mrau, potistim eške dvej leta sem se mantrala z njimi. Te sem tri odala pa samo edno sem mejla, dapa ta je sploj lejpa bila, tak kak če bi go dojnamalo. Dočas ka sem ladala, sem go mejla za volo mlejka, samo naslejdnje so mi že drugi pravli, aj se ne mantram, mam penzijo pa v bauti si leko küpim mlejko.« - Vi ste mlajše nej meli? »Nej, tak je tau baja, ka sem nej mejla, te bi zato nekak dun bijo z menov.« - Kak se tisti tau zové, gde ste vi doma bili na Seniki? »Tak se zove, ka Polova, tam se je ta nauva paut zdaj delala. Eške gnauk v življenji škem titi po tistoj pauti, zato ka eške vse nika mam tam doma, ka bi es trbelo pripelati. Samo nugoga nega, sto bi sé spravo.« - Kelko lejt ste živeli na Seniki? »Šestdesetsedmoga leta sem taprišla pa cejlak do tejga mau sem tam živela. Mena se je tam sploj vidlo, tak sem tam bila že od prvoga mau, kak bi doma bila. Dobre sausede sem mejla, dobro lüstvo žive tam na Seniki, srce me eške zdaj nazaj vleče, dapa ka vejš, če je že gnauk tak, ka sem sama. Vejš, kak sem djaukala, gda sem odtistac kraj üšla, pa ranč tak z menov vret saused, Čukin Bak tö.« - Če si nazaj mislite na svojo življenje, gda je vam šlau najbaukše? »Vejn te je najbaukše bilau, gda je mauž živo pa sva eške mladiva bila. Nika ne morem prajti, dobroga moža sem mejla, lepau sva živela vküper. Nikdar sva se nej korila, tak ka leko zahvalim Gospodnoma, dobro mi je šlau.« - Vi ste odli kama delat? »Nikan sem nej odla delat, gda sem eške doma bila, te sva s sestrov sodački gvant prala. Gda se je sestra sé na Verico oženila, te sva tak delale, ka polonje gvanta ona prala, polonje pa dja.« - Kak ste živeli v Ritkarovci, gde ste se naraudili, zato ka tam eške gnesden nega elektrike? »Mi smo se že te k tistoma vcujvzeli, z ribašom smo prali, večer smo pa s patrolinom svejtili. Tam je nas sedem bilau mlajšov, tri brate sem mejla pa tri sestre. Edna je mrla, gda je eške mala bila, zato ka se je dojpoparila. Zdaj so že vse tapomrli, samo dja živem, ka sem najstarejša pa ta sestra, štera me zdaj opravla.« - Nejste betežni? Nejsem betežna, leko zahvalim Baugi, kakšna lejpa lejta mam. Betežna sem nikdar nej bila, samo sem nesrečo mejla. Dja sem nesla pujčki djesti, pes leto pa me je z lancom zaodo, kak je privezani bijo, pa sem taspadnila. Te se mi je nauga strla pa rauka, tau je bilau leta devetdesetsedmoga. Osemdesetoga leta sem si že gnauk edno nogau strla, te je tö pes fejst lajo, dja sem pa brž skaučila, ka poglednam, sto je prišo, dapa poskleznilo se mi je pa tak sem si nogau vrkar strla. Ovak zvün tauga sem nikdar nej bila betežna, dapa zdaj me že nika ne bolijo nogé, samo telko, ka težko odim.« - Kak tau, ka ste vi tak zdravi? »Vejn zato, ka sem v cejlom svojom življenji dosta delala. Dja sem kosila vse, ka je trbelo, če tak bilau, eške moško delo sem tö taobredila. Gda je sečko trbelo rezati ali mleti kaj, te sem velki motor na elektriko vcujnapravila k mašini pa mena je nikdar nej trbelo moškoga zvati, aj mi napravi, vse sem sama naredla.« - Šegau mate moliti? »Dostakrat na den, gda tak sedim kak zdaj, te boga molim, dapa dostakrat spejvam tö.« - Ka spejvate? »Vse taše vesele naute, ka so prvin spejvali. Tau pravijo, ka steri spejva, tisti je zdrav pa veseli, tak če nej mujs, te aj niške ne djauče.« - Zaka? »Zato, ka tau pravijo, ka nej slobaudno djaukati.« - Gde ste se te naute nav-ičili, ka je šegau mate spejvati? »Doma, gda sem mala bila, sem se že dosta navčila, pa na Seniki, gde sem doma bila, tam je eden saused, steri je z Nemškoga nazaj domau prišo, pa on je dosta naut poslüšo po radiji. Te naute sem dja poslüšala pa sem se navčila, gda je radio djau, te sem spejvala tak, ka vse je štrmelo.« - Kakšne so te naute bile, slovenske? »Samo slovenske spejvam, štere sem pa nej poznala, tiste sem pa samo tak tamuvila.« - Vi ste že več kak devetdeset lejt stari, te ste vi dosta vse vidli pa preživeli, nej? »Dvej bojne. Gda je druga bila, te so nas Rusi vküppobrali pa smo na Nemško (v Avstrijo) mogli titi šance kopat. Vsakši je daubo par mejterov pa si skur dva mejtra globoko mogo vöskopati. Če si taši falat daubo, gde je trdo bilau ali koranjé so bile, te si se leko mantrau, dočas si s tistim zgotovo. Slejdjen večer smo v šanc mogli odleteti pa tam smo se dojpotülili, zato ka so tak golaubiške leteli, kak gda dež dé. Štiri ženske pa trgé moški smo bili, steri smo tam kopali prejk eden keden. Potistim ka so se vözostrejlali, da smo vö iz šanca prišli, kauli nas je puno mrtvacov bilau, ka so nemški sodaki bili. Mi smo te več djesti tö nej meli, zato ka je sfalilo, ka smo z daumi prinesli, pa smo fejst lačni bili. Prajli smo Rusom, aj nam nika dajo, dapa oni so tö nej meli. Sreča je bila, ka so Nemci tam njali edno nevauno kravo pa tisto nam je Rus dolastrejlo. Mi smo go raznokpobrali pa tak smo djeli s tistoga mesa kak vukauvdje (volkovi). Drugi den gnauk samo Rus k nam pride pa pravi: Idemo domau, ka je bojni konec. Nam drügo tak nej trbelo, hajt, pejški smo zraven šli domau. Dosta sem se mantrala, delala pa probala, dapa leko ka rejsan tau je kaj velalo, ka sem taša lejpa lejta zadobila. Samo vejš, ka dja vidim, gnesden ta mladina je več nej taša, kak so prvin bili. Nej pri deli pa ovak tö nej. Pogledni, kelko stari ledjenov djeste, pa če se oženijo, te tö nega mlajšov. Če pa majo, te samo enga ali dva. Tau pravijo, ka ne morejo več gorzraniti. Kak tau leko, gda je prvin vekšo srmastvo bilau pa itak dosta mlajšov se je naraudilo, tau dja ne razmejn. Vejš, ka ti dja povejm, sestra ma dva sina, če bi se tejva ženila, dja bi eške tak plesala na gostüvanji, ka bi se vse prašilo, če ranč ka z börglami odim.« Karči Holec Tetica Mariška so že dopunili devetdeset lejt, dapa dobra vola nji je nikdar nej tanjala DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ JEZIKOVNI TABOR V ŠTEVANOVCIH Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih smo že drugič organizirali jezikovni tabor v projektu »Inovacija na števanovski šoli«. Tabor je trajal od 17. do 20. junija. Udeleženci tabora so bili učenci naše šole od 4. do 8. razreda. Prog-ram se je začel zjutraj ob osmih in je trajal popoldne do 16. ure. Prvi dan smo začeli delo v dveh skupinah. Eno skupino je vodil učitelj Krt Dominko iz Pirana. Zelo zanimivo in interaktivno, z raličnimi didaktični metodami se je ukvarjal in delal z učenci v angleščini. Oba jezika, slovenščino in angleščino, so lahko učenci vadili in se naučili razne besede. Z igrami, risanjem, petjem, z risankami so aktivno delali. V drugi skupini sta knjižničarka Metka iz Murske Sobote in pedagoška assistentka Metka Perger imeli jezikovne vaje. Najprej so poslušali različne pravljice, potem so zalepili risbe iz kreppapirja, izrezali morske živali in sestavili morsko sliko. Delo je bilo za učence zanimivo in uspešno. Popoldne po kosilu smo se zbrali vsi v isti učilnici in smo skupaj delali iz kreppapirja različne cvetlice s pomočjo domačinke Iluš Dončec, ki že več let hodi k nam na šolo in ima delavnice. Medtem je novinar Dušan Mukič zaigral in zapel lepe slovenske pesmi. Na začetku smo zapeli tiste pesmi, ki so jih poznali tudi učenci. Potem pa smo poslušali še nekaj zelo lepih porabskih pesmic. Dušanu smo pomagali tudi učitelji, ampak najbolj pridno je pela teta Iluš. Naslednji dan smo se ob osmih napotili na sprehod do Gornjega Senika in to po novi cesti. Pogledali smo vzorčno kmetijo in tudi krave na njej. Utrujeni in lačni smo prispeli nazaj. Po kosilu so si učenci skupaj ogledali risanko z naslovom Rintin. V četrtek smo nadaljevali z jezikovnimi urami. Učitelj Krt Dominko je delal z učenci v angleščini, učiteljica Metka v slovenščini. Različne vaje so reševali in so se pogovarjali. Po kosilu so šli kolesarit do jezera Haršaš. Pred startom se je ulil dež, zato so morali malo počakati. Dopoldne nas je obiskala tudi višja svetovalka Valerija Perger in pogledala, kako poteka delo v našem taboru. V petek se je delo nadaljevalo v dveh skupinah. Laci Domjan in Krt Dominko sta se ukvarjala z jezikom. Angleščina preko slovenščine je bila zanimiva za naše učence. Hvala gospodu Dominku za pomoč in da je sprejel naše vabilo in štiri dni bil z nami. Upam, da se je dobro počutil in se vrnil z lepimi spomini v Piran. Ta dopoldan smo imeli še eno delavnico. Učenci so si lahko sami pripravili in spekli značilen madžarski kolač (kürtős kalács). Ta dejavnost je zanje bila zanimiva. Delali smo zunaj na dvorišču, ko se je okusen kolač spekel, smo ga tudi pojedli. Upam, da so učenci z novim znanjem in z lepimi spomini odhajali vsak dan domov. Hvala vsem, ki so cel teden bili na šoli in pomagali, da bi bil tabor uspešen in bi se učenci dobro počutili. Agica Holec ravnateljica Mali Lajči na potači Mali Lajči več ne mála na paper svoj biciklin. Mali Lajči več ne senja o svojom potači, o svoji dvej potačaj. Nej! Nika toga več ne dela. Tou pa zatoga volo, ka un tou že ma. Na, kak aj se povej, mama pa ata sta njemi küpila srebrni picikli. Tak je zdaj njegvo srce puno sreče. Malo menje je srečen Sini. Ja, ranč tisti Sini, steri se zar na paktrejgeri z Barbaro koulak naganja. Un je starejši gé od maloga Lajčija pa ga eške nema. »Sini, nika se ne sekiraj! Vsikši na red pride, pa ti tö,« ga je mali Lajči po pajdaški škeu zmiriti. »Že bi davnik na red mogo priti! Bi že mogo poganjati pedale, mama pa ata mi cejli čas gučita, aj eške malo zrastem. Ti si za cejlo glavou mejnši od mene pa se s potačom že naganjaš koulakvrat,« so njemi skur skuze tekle. »Na, Sini, ne troubi nam zdaj tü,« se je kcuj zmejšala Barbara. »Un se eške nika ne naganja. Vej pa ga eške ne vej pelati.« Zdaj se je mali Lajči tak malo v sebe pogrozno. Depa, nej je dugo takšni ostano. Brž je na prste stoupo, koulak sebe pogledno pa že doj djau: »Sto ne vej, se leko vsigdar navči!« Pa je tak tö bilou. Barbara se je s Sinijom zar na paktrejgeri odpelala po poštiji. Kak sta odišla ta za prvi kükel, je mali Lajči že biu na svojom srebri. Začno se je včiti voziti. Pa kak je povedo, tak je bilou. Sto ne vej, se leko vsigdar navči, je velka istina bila. Navčo se je. Tou svojo nouvo meštrijo je nin za tri dneve Barbari pa Siniji pokazo. Čako njiva je, kak je vsigdar šegou emo. Kak je šegou emo, gda je eške pejški za njima lejto. Kak sta se pelela mimo njegvoga rama, je že biu na svojom potači vcejlak skrak njiva. Barbara je samo z blejdin poglednola, Sini pa je znouva skur djoukati začno. Depa, dun so šli, so se pelali tadale po poštiji. »Lajči, kak dugo si se včiu,« je za eden čas pitala Barbara. »Ne morem ti prajti, kelko vör je trpelo. Leko pa vama povejm, kelko me je tou vse vküper koštalo,« je mali Lajči gledo bole naprej, kak pa njiva. »Kaaa? Vej pa za auto se plača, če te stoj vči, nej pa za potač,« je Sini več nej skur djouko. »Vej pa takšne šoule za picikli voziti dun nega.« »Geste, geste,« je začno tumačiti mali Lajči. »Ta šoula neje draga pa neje fal. Name je koštala obej odrejti koleni. Eden skur na nikoj djani lakejt pa kcuj eške krv, ka mi je vö iz nousa tekla. Potejn pa, gda sam eške mamin stari škaf taobrno, je vse šlou tak, kak zdaj dé.« »Pri meni je skur tö tak bilou. Leko povejm, skur tak. Samo sam na kraji nej škaf taobrnoula. Mamine korine sam v gredaj spotrla. Če malo brodim, ta potačova šoula rejsan nika košta,« je Brabara dala valati malomi Lajčiji. »Zdaj pa, Sini, če škeš, se brž navči toga dela. Bole si mladi, menje boli. Bole boš stari, drakša de ta šoula. Na, škem prajti, bole de boleča,« je mali Lajči pogno pedale pa oba njau daleč, daleč zar za seuv. (Konec) Miki Roš Učitelj Krt Dominko je učence učil angleško, posredovalni jezik je bila slovenščina Druga skupina je ilustrirala pravljico, ki jim jo je pripovedovala pravljičarka Metka iz soboške knjižnice Odpravili smo se tudi na pohod, in to po novi povezovalni cesti med Verico in Senikom Srečanje mladih zamejskih športnikov PETEK, 04.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 NAŠ ČLOVEK V SUDANU: TEKMA ZA ZEMLJO V AFRIKI, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TRANS KANADA: VANCOUVER - TORONTO, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 VOLITVE 2014 - SOOČENJE, 15.15 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 MOJA SOBA: BRANDON, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: ČUDEŽNI KOLAČKI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 RAZVEDRILNO GLASBENA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 POLNOČNI KLUB: STARE MODROSTI, 0.35 DNEVNIK, 1.05 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, 1.20 ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL, PETEK, 04.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.00 ZABAVNI KANAL, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.50 FLAVTISTKA EVA-NINA KOZMUS, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN DIRIGENT SIMON KREČIČ (C.PH.E.BACH: KONCERT ZA FLAVTO V D-MOLU), 14.25 OD NJIVE DO MIZE: MLEKO, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.30 NAPREJ H KORENINAM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 ŽOGARIJA, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, 17.30 STUDIJSKA ODDAJA, 17.50 ČETRTFINALE, 1. TEKMA, 21.00 KOLESARSTVO - PRED TOUROM, UVODNA ODDAJA, 21.50 ČETRTFINALE, 2. TEKMA, 0.15 BOŽJI BOJEVNIK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.45 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 05.07.2014, I. SPORED TVS 6.15 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 KINO KEKEC: FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA, RISANI FILM, 12.15 MLADI LEONARDO: PAST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 ZELIŠČARKA MAGDA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.35 KRISTUSOV KIP V RIU, BRAZILSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: DARILO ZA VZGOJITELJICO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 POIROT: SLONI SI ZAPOMNIJO, BRITANSKI TV FILM, 21.35 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POLETNA SCENA, 23.30 WALLANDER (III.): DOGODEK V JESENI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.05 OZARE, 1.10 DNEVNIK, 1.35 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL SOBOTA, 05.07.2014, II. SPORED TVS 8.20 POLETNA SCENA, 8.50 PLATFORMA: 14. BENEŠKI ARHITEKTURNI BIENALE – OSNOVE, 9.30 SLOVENCI V ITALIJI, 10.00 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM JOŽETOM HORNOKOM, ODDAJA TV MARIBOR, 10.40 POLNOČNI KLUB: STARE MODROSTI, 12.00 KJE S’PA TI DOMA?: DRUGA OSNOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC, ODDAJA TV MARIBOR, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE - KVALIFIKACIJE, 15.05 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 17.50 ČETRTFINALE, 3. TEKMA, 21.50 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: ČETRTFINALE, 4. TEKMA, 0.15 NA LEPŠE, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 06.07.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.40 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: ZAKLAD PRED DOMAČIM PRAGOM, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VRHPOLJE PRI VIPAVI, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: OD JANEZA DO PAVLA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NOČ MODRIJANOV 2013, 15.05 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: VRTEC NA KMETIJI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.15 NAJLEPŠE POČITNICE, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPOR, 17.15 MIRANDA (I.): IZGOVOR, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): ODŠTEVANJE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: POJOČI ČRIČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 21.00 MELODIJE MORJA IN SONCA, PRENOS IZ AVDITORIJA PORTOROŽ, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 MELODIJE MORJA IN SONCA, PRENOS IZ AVDITORIJA PORTOROŽ, 23.15 POLETNA SCENA, 23.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.15 DNEVNIK, 0.35 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL NEDELJA, 06.07.2014, II. SPORED TVS 9.15 POLETNA SCENA, 9.45 GLOBUS, 10.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.20 TURBULENCA: ŽIVLJENJE Z OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.50 UGRIZNIMO ZNANOST: METEORITI NA SLOVENSKEM, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.15 16. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV SLOVENIJE, 13.00 WERONIKA PARTYKA, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (HENRI TOMASI: KONCERT ZA ALTOVSKI SAKSOFON), 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE, 15.55 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.20 ODBOJKA - EVROPSKA LIGA, ŽENSKE: SLOVENIJA : AZERBAJDŽAN, PRENOS IZ MARIBORA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: STUDIJSKA ODDAJA, 20.20 ODBOJKA - EVROPSKA LIGA, MOŠKI: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, 22.30 PROPAGANDA, NOVOZELANDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 07.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 V OBLASTI STROJEV: LJUBEZEN IN OBLAST, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: STARE MODROSTI, 15.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SVETA VODA UROČKA, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: POGUMNI MUNGO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.25 OPUS: 140 LET OPERE NETOPIR IN 150 LET ROJSTVA RICHARDA STRAUSSA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN TADEJ TOMŠIČ: HOMMAGE TO JANEZ GREGORC, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL PONEDELJEK, 07.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 NA LEPŠE, 18.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.45 PRAVA IDEJA! 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: STUDIJSKA ODDAJA, 20.30 DEDIŠČINA EVROPE: DOBRA VOLJA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 08.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 KJE S’PA TI DOMA?: OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, ODDAJA TV MARIBOR, 12.30 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, TV PLES, KOREOGRAFIJA MITJA POPOVSKI, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 OBZORJA DUHA: OD JANEZA DO PAVLA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 VSI VOZOVI JANKA SAMSE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: ELEKTRIKA, RIS., 18.45 PUJSA PEPA: SKRIVNI KLUB, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.50 SVET STAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 PRIČEVALCI: LUČKA JERMAN KRALJ, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL TOREK, 08.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.10 ZABAVNI KANAL, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 18.35 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE ASTRA, 19.50 BRANKO, ŽIVLJENJE V TEKU: PORTRET TENORISTA BRANKA ROBINŠAKA, 20.35 OPERNE ARIJE: MEZZOSOPRANISTKA MIRJAM KALIN, TENORIST BRANKO ROBINŠAK (G.VERDI: TRUBADUR), 21.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 21.50 POLFINALE, 1. TEKMA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 09.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 ATTENBOROUGH: 60 LET V NARAVI: RAZUMEVANJE NARAVE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.50 SVET STAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.30 GLOBUS, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 UJETI TRENUTEK, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: ŽABEC, RIS., 18.40 TRALA TRALI: MUZIKALČKI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: HALIMINA POT, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.40 LUKNJA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 ZGDOBA O RAZKOŠJU: SREDNJI VEK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, 1.10 VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL SREDA, 09.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.30 ZABAVNI KANAL, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 14.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: POLFINALE, 1. TEKMA, 19.45 ULIČNA KOŠARKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SVET STAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, 21.00 STUDIJSKA ODDAJA, 21.50 POLFINALE, 2. TEKMA, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 10.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.40 SKRITI KOTIČKI SVETA: TAJPAN - NAJBOLJ STRUPENA KAČA NA SVETU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 GOLICA, ZGODBA O SKLADBI, DOKUMENTARNI FILM, 14.40 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA ... - VENDÉGEM ..., 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 POZABLJENO BOGASTVO VEZENIN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 PIPI IN MELKIJAD: PIPI IN MELKIJAD IN OMARA, RIS., 18.40 BACEK JON: KAKO DO ŽOGE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARLAMENTARNE VOLITVE 2014: VOLITVE 2014 - SOOČENJE, 22.00 ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.25 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: CLAUDE GUEUX, FRANCOSKA NANIZANKA, 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL ČETRTEK, 10.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.40 ZABAVNI KANAL, 14.15 SLOVENSKI VODNI KROG: MISLINJA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: POLFINALE, 2. TEKMA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: STUDIJSKA ODDAJA, 20.30 VSE ZA MEDALJO - OLIMPIJSKE IGRE 1948, ANGLEŠKI FILM, 22.00 RACIJA, FRANCOSKI FILM, 0.05 ZABAVNI KANAL Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenje športnih zvez, je letos organizirala 38. srečanje mladih športnikov iz obmejnih dežel v Ajdovščini. Srečanja so se udeležili tudi nogometaši iz Porabja, podmladek NK Slovenska ves. Prireditev se je začela v petek zvečer z slavnostno otvoritvijo v centru mesta, kjer je mlade športnike pozdravil župan mesta Marjan Poljšak. V soboto dopoldne so se odvijale tekme v več panogah v športnem centru Ajdovščina. Mladi nogometaši iz Porabja so na prvi tekmi premagali domačine, ekipo Ajdovščine, potem pa nogometno ekipo Združenja športnih društev iz Italije, in so tako osvojili prvi mesto. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju ter ohranjanju medsebojnih stikov in prijateljskih vezi med mladimi zamejskimi športniki. Hvala organizatorjem za odlično organizacijo, hvala našim športnikom za odličen rezultat. Čestitamo! J. Hirnök Starodobniki tudi v Porabju Avto moto klub starodobnih vozil Goričko je 21. junija organiziral VIII. oldtimer vikend, ki se ga je udeležilo kakih 60 avtomobilov in dvajset motorjev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Ljubitelji starodobnih vozil so se na pobudo predsednika kluba Viktorja Benka ustavili tudi v Porabju. Dolga kolona vozil se je pripeljala preko Gornjega Senika po novi povezovalni cesti do Verice in zavila na levo proti Števanovcem. Porabci so jih počakali v Andovcih pri stari domačiji, kjer so kakih 130 udeležencev pozdravili v imenu Generalnega konzulata v Monoštru Andreja Kovač, v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem Marijana Sukič ter v imenu domačega društva Karel Holec. AMK starodobnih vozil Goričko se je domačinom zahvalil za gostoljubje z zahvalno listino.