Fbsamezna itevilka Din 1*50.
Poštuloa ^
St. 75.
V Ljubljani, v petek 28. marca 1924.
Leto S.
I
'NEVNIK
i Izhaja vsak dan zjutrai, izvzemši pondeljke. ; ?	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I D.............—.......................*........  -.........□
Neodvisen političen list.
" ■■'■■■	 n----—---------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	i
G............................................— □
Pašiž — PribKev!-ieva vlada.
_ Opozicijonalni blok je izgubil bitko. Njegova ataka proti vladi g. Pasica se je Ponesrečila, zakaj s pritegnitvijo Pribi-če vice v e skupine je izšel g. Pašič iz boja okrepljen, opozicijonalni blok pa oslabljen.
V dveh ozirih je poraz za opozicijonalni blok skrajno neprijeten. V prvi vrsti vsled tega, ker ga je zakrivil sam in drugič, ker je oslabil njegov prestiž, če hi g. Radič manj govoril in manj obljubljal, pa poslal raje brez besed vseh svojih 69, oziroma 66 poslancev v Beograd, ne bi smel računati g. Pašič s sa-mo 20 radičevci, temveč z vsemi 69 in Pomoč g. Pribičeviča ne bi zadostovala, f a tudi druge opozicijonalne skupine bi imele vse drugačno stališče, če bi videle, da se morejo vendar enkrat na g. Radiča Popolnoma zanesti in da ne bo njegova ekstratura porušila vseh logičnih računov.
Ni pa to bila edina napaka opozicijo-falnega bloka, temveč še bolj ko cinca-n,Je S. Radiča, je delovala nejasnost opo-ficijonalnega bloka. Razkričan je bil v JUgoslovenski javnosti g. Radič, glavni steber opozicijonalnega bloka, klub temu Pa ni povedal g. Davidovič programa opozicijonalnega bloka niti tedaj, ko se Je boj pričel. Opozicijonalni blok je s tem izgubil nujno potrebno agitatorično silo, zožil je krog svojih prijateljev in
razkol demokratske stranke je bila nujna posledica.
Toda vrsta taktičnih napak opozicijonalnega bloka še ni izčrpana. Temveč se težje je moralo učinkovati dejstvo da se je opozicijonalni blok bal sprejeti odgovornost, ki bi mu jo naložil proračun, ni se pa zbal odgovornosti, ki bi jo sprejel s prevzemom vlade. S tem pa je opozicijonalni blok prejasno povedal, da ni ožir do koristi celote njegova gonilna sila, temveč da je tudi njemu strankarstvo prvi in najvišji zakon.
Bilo bi v resnici nad vse prijetno, vsesti se k vladi po sprejetem proračunu, iti takoj v volitve in potem kričati v svet: »Vse te davke, ki jih plačujete, nismo dali mi, temveč radikalna vlada.
v°lite nas, pa se bo vse to iz-m uj* • ^a ie mislil opozicijonalni ok, da je v Jugoslaviji še vedno ugo-en cas za demagogijo, to je njegova neoprostljiva napaka, ki je bistveno pripomogla k njegovemu porazu.
Voditelji opozicijonalnega bloka seveda izjavljajo, da ne prenehajo z bojem m g. Predavec trdi celo, da je njih zmaga sigurna, če bo ostal g. Pašič na parlamentarnih tleh. Je na vsak način interesantno, če apelira na parlamentarnost boja pristaš g. Radiča, onega Radiča, ki je leta dolgo tako neoprostljivo preziral parlamentarno borbo. Iztreznenje torej prihaja in s stališča države moramo to le pozdravljati.
Naravno je, da se ponašajo voditelji opozicijonalnega bloka zelo samozavestno, ker večina nove vlade je le neznatna, rezerve opozicijonalnega bloka pa še precejšnje.
Ampak tudi v tem oziru se more motiti opozicijonalni blok, ker preveč sega^ v življenje politika, da bi v njej odločevale samo suhe številke. Še ena nerodna izjava g. Radiča in število demokratskih disidentov bo naraslo. Še ena taktična napaka opozicijonalnega bloka, pa bo tudi med Džetmietom in Nemci padlo veselje za riskantno igro.
Zlasti pa je treba upoštevati to, da neprimerno pozitivnejši od opozicijonalnega bloka je program sedanje vlade. Kaj hoče ta, kaj je njen program, to ve vsakdo. Kaj pa hoče opozicijonalni blok, o tem govori celo g. Radič vsak dan drugače.	*
Pašič-Pribičevičeva vlada se predstavlja kot pričetek nacijonalnega bloka, • >na-tza. vedno zasigura naše ujedinje-nie‘ 0 n*en nesporen aktivum.
zna*a nova vlada tudi v go-P ars^em in kulturnem oziru opravili.,^ I ni° stav^jene nade, če bo dala 225™. Poleg ukinitve kul uka,	tudi
36 *Uprave ter Pravičnost vsem P^tem bo pomenila tudi pozitivno pridobitev za ves narod.
h«	pa	ho	izgubil opozicijonalni
avnk0v	bitko	in,	sicer — defini-
<3. Pašič sestavil novo vlado.
Posvetovanje Priblčevičeve skupine.
Beograd, 27. marca. (ML) Danes dopoldne so se nadaljevali poraz-govori med Pašičem in Pribičevičem. Potem sta lconierirala Pašič in predsednik skupščine Jovanovič o sporazumu s Pribičevičem, nakar je imel predsednik vlade daljši porazgovor 7 demokratom dr. Grisogonom. Kmalu potem je izjavil Svetozar Pribičevič Pašiču, da sprejme njegovo ponudbo za vstop v vlado. Dejal je, da je na njegovi strani do dvajset demokratskih poslancev. Takoj nato so se začela pogajanja za zapisnik sporazuma.
Kasneje so se sestali pristaši Pribičeviča na njegovem stanovanju. Pribičevič jim je sporočil izid porazgovorov s Pašičem, nakar je klub sklenil, da se ima podpisati zapisnik sporazuma, ki je bil medtem gotov. Te konference so se udeležili za demokrate dr. Popovič in Wilder, za radikale pa dr. Markovič. Zapisnik sta podpisala Pašič in Pribičevič.
Pogoji Pribičevičevcev za vstop.
Pogoji, pod katerimi stopijo Pribiče-vičevci v novo vlado, so v glavnem ti-le: Klub Svetozarja Pribičeviča dobi v kabinetu štiri ministre in dva državna podtajnika. Obe skupini nastopata skupno v vseh zadevah, posebno pa pri volitvah, ki naj se vrše kmalu. Nova vlada je hkrati volilna. Proračun se ima v narodni skupščini pospešiti, tako da bo do L aprila gotov. V finančnem zakonu k državnemu proračunu se ima ukiniti ku-luk. Uvesti se mora proporc pri nastavljanju državnih uradnikov po moči strank. Obe državotvorni stranki se imata zediniti na narodni program ter naj se borita za narodno in državno edinstvo in konsolidacijo države. Skupno imata nastopati proti vsem protidr-žavnim, protinarodnim, plemenskim, verskim in drugim podobnim organizacijam.
Podpis zapisnika o sporazumu.
Beograd, 27. marca. (ML) Zapisnik sporazuma med Pašičem in Pribičevičem je bil podpisan popoldne v navzočnosti predsednika narodne skup-
ščine Ljube Jovanoviča, ki je bil malo prej na dvoru.
Sestava in prisega nove vlade.
Takoj po podpisu zapisnika sorazu-ma je odšel g. Pašič na dvor, kjer je predložil kralju novo ministrsko listo v podpis ob 6.50 zvečer. Krona je odobrila ministrsko listo, ki je bila takoj podpisana in izide jutri kot kraljev ukaz v >Službenili Novinah«.
Ob 8. zvečer so prišli novi ministri na dvor in šo prisegli vladarju.
Ob svojem povratku z dvora je izjavil ministrski predsednik Pašič, da se je izvršila vsa ceremonija podpisa nove kabinetne liste v desetih minutah in da je šlo vse gladko.
Nova Pašič-Pribičevičeva koalicijska vlada je sestavljena tako-le:
Predsedstvo: Nikola Pašič (radikal), prosveta: Svetozar Pribičevič (samostojni demokrat), zunanje: dr.Momčilo Ninčič (radikal), notranje: dr. Milan Sr-skič (radikal), finance: dr. Milan Stoia-dinovič (radikal), promet: dr. Svetislav Popovič (samostojni demokrat), šume in rude: dr. Dragotin Kojič (radikal), soci-jalna politika: Nikola Uzunovič (radikal), agrarna reforma: Milan Simonovič (radikal), pravosodje: dr. Prvislav Griso-gono (samostojni demokrat), vojna in mornarica: general Peter Pečič, poljedelstvo in vode: Krsta Miletič (radikal), narodno zdravstvo: dr. Slavko Miletič (radikal), trgovina in industrija: dr. Hinko Križman (samostojni demokrat), kon-stituanta in izenačenje zakonov: Marko Trifkovič (radikal), vere: dr. Vojislav Janjič (radikal), pošte in brzoiav: Velia Viikičevič (radikal), gradbe: Miša Trifunovič (radikal).	i
Samostojni demokrati dobe dva državna podtajnika, in sicer v ministrstvu za notranje zadeve poslanca Večeslava Wilderja in v ministrstvu za agrarno reformo Sretena Vukosavljeviča.
Slovo odstopivših ministrov.
Po sporazumu med Pašičem in Pribičevičem, ko se je sestavila nova lista vlade, so se odstopivši ministri Vujičič, dr. Peleš in dr. Perič, ki niso več v novi vladi, poslovili od svojih dosedanjih tovarišev-ministrov.
Deklaradla nove vlade.
Beograd, 27. marca. (ML) Ko je bila izvršena zaprisega, so se ministri razšli. Proti 10. uri so se v stanovanju Pašičevem sestali radikalni in demokratski prvaki s Pašičem in Pribičevičem ter začeli izdelovati v|adno deklaracijo. Seja narodne skupščine se mora vršiti jutri popoldne, da se ministri predstavijo skupščini in se prečita izjava vlade. V deklaraciji se bo^ naznanilo, da bo vlada rešila proračun, invalidski zakon, zakon o poljedelski obrtni banki in še druge zakone, ki bodo potrebni. Če bi se to ne dalo
izvršiti, se razpišejo volitve. Jutri bodo novi ministri od prejšnjih prevzeli posle. Popoldne bo prva službena seja nove vlade. Kar se tiče Radičevih mandatov, se bodo verificirali po tem, kakor so pritožbe proti njim. Krona želi, da se jih čim največ verificira. Sestava vlade je izzvala senzacijo in zanimanje v vseh političnih kogih. Vsa javnost v mestih je bila po ministrstvu za notranje zadeve obveščena. »Službene Novine« bodo prinesle ukaz o sestavi vlade. Listi so priredili posebne izdaje.
Nova viada m opozScgienalci.
Beograd, 27. marca. (ML) Danes je stalo vse politično življenje v prestolici v znamenju pričakovanja, ali se posreči sestaviti Pašiču koalicijska , ada s Svetozarjem Pribičevičem. Nekateri so_ mislili, da bo moral Pašič vrniti mandat za sestavo kabineta, ker so dopoldne dzemijetovci izjavili, da pod nobenim pogojem ne bodo podpirali njegove vlade. Gospod Pašič je bil opoldne na dvoru, kjer je poročal kra-
■? ^ K Ppsajanj, mandata pa ni vrnil krom kakor je dobra večina pričakovala. Pred ministrskim predsedni-sivom se je zbrala velika množica ljudi, ki je nestrpno pričakovala rešitve vladne krize. Veliko senzacijo je zbudila vesi; da je lista novih ministrov sestavljena in da je šlo vse tako gladko in hitro.
Čim je zaznal g. Davidovič za listo nove vlade, jo je takoj sporočil demokratskemu klubu, ki je bil zbran v svojih prostorih, potem pa je šel v klub hrvatske republikanske selja^e stranke, kjer je izrazil svoje mnenjei, da bo nova vlada le kratka, ker nima večine v zbornici. Potem so imeli zastopniki opozicijonalnega bloka v klerikalnem klubu sejo. ki se i* J* udeležil tudi
podpredsednik HRSS dr. Maček. Razpravljali so o novem položaju, ki je nastal s sestavo koalicijske vlade Pašič—Pribičevič. Blok je ugotovil, da se je s tem njegov položaj nekoliko poslabšal, toda le trenutno in »da pride nova vlada v kratkem zopet v krizo. Sklenili so, da se imajo nujno pozvati še ostali Radičevi poslanci, da takoj pridejo v Beograd in s svojo prisotnostjo pritisnejo na Pašiča in Pribičeviča, da se čimprej verificirajo njihovi mandati.
Beograd, 27. marca. (ML) Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri so demokrati sklenili, da pošljejo na demokratske odbore pisma kot odgovor na Pa-šičeva pisma. Nadalje je bilo sklenjeno, da se odgovori tudi Pribičeviču. H koncu je imel Davidovič kratek govor, v katerem je obžaloval Pribičevičevo postopanje!, ki omogoča še nadaljno vladanje radikalov.
V džemijetskem klubu je HI položaj dopoldne še nejasen. Predsednik Ferad beg Ali Draga se je izjavil proti radikalom. Tudi, ko je bila vlada že sestavljena, je izjavil predsednik kluba vašemu dopisniku, da je (Hi proti sodelovanju z radikali in da je to tudi
stališče kluba. V parlamentu bo klub nevtralen; morda bo tudi podpiral vlado s tem, da bo pri glasovanju zapustil zbornico.
Vaš dopisnik se je nadalje raztovarjal s podpredsednikom HRSS Pre-davcein, ki mu je izjavil, da ga sestava vlade ni presenetila. Ako bo vladala parlamentarnim potem nima večine, v nasprotnem slučaju pa bo sama
gazila ustavo. Opozicija ni zaenkrat še ničesar storila, ker čaka, da pridejn vsi Radteevci v Beograd.
Popoldne je imel predsednik vlade Pašič daljšo konferenco z džemijetom za vstop v vladno večino. Posrečilo se mu je, da je pridobil zase nekaj dže-niijetovcev, ki niso zadovoljni s taktiko večine stranke, ki je proti Pašič-Pribičevičevi vladi.
Verifikacija radilevskih mandatov.
Pismo zborničnemu predsedniku.
Beograd, 27. marca (ML) Med pogajanji med Pašičem in Pribičevičem so se sestali opozicijonalni člani verifikacijskega odbora. Ker pa niso imeli na razpolago spisov in radičevskih pooblastil, niso mogli ničesar sklepati.
B e o g r. a d, 27. marca. (ML) Po seji verifikacijskega odbora so imeli člani tega odseka iz opozicijskega bloka posvetovanje, na katerem so sestavili sledeče pismo in ga takoj odposlali skupščinskemu predsedniku Ljubi Jovanoviču: »Gospod predsednik narodne skupščine! Verifikacijski odbor na svoji seji od 27. marca ni mogel začeti z delom po napovedanem dnevnem redu. Zakaj odbor ni mogel delati, razvidite iz sejnega
zapisnika, ki Vam ga v pripisu prilagamo. Ker je verifikacijski odbor sklenil, da se bo jutri ob 10. dopoldne vršila seja odbora, na kateri naj se začnejo verificirati mandati, ki čakajo na rešitev, si Vas po nalogu prisotnih članov odbora dovolim prositi: Blagovolite odrediti, da se za to sejo dajo odboru na razpolago vsa predložena pooblastila, volilni spist in eventuelne pritožbe proti volitvam. — Sprejmite, gospod predsednik, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Namestnik predsednika verifikacijskega odbora, najstarejši navzoči član: Pečič,
1.	r. 27. marca 1924 v Beogradu. Za 1aW nika: dr. Moser, 1. r.«
Hangarja g9a$©v v sbornici
Beograd, 27. marca. Po spisku radikalov bi imeli naslednjo relacijo v skupščini: radikalov 108, dva Radičeva disidenta, dva demokratska disidenta, 14 Pribičevičevcev, 4 džemjetovci, 1 poslanec velike srbske stranke in 1 Romun, skupno 132. Na drugi strani bi imela opozicija: 35 demokratov, 24 poslancev jugoslovenskega kluba, 18 muslimanov. 11 zemljoradnikov, 8 Nemcev, 10 džemjetovcev, dr. Drinkovič 1, 1 Črnogorec, 2 socijalista in 20 radičevcev, skupno 130 glasov. Po tem bi imela vlada večino dveh glasov. Opozibija se pripravlja na odločno borbo, ker je mnenja, da vladna večina ne bo mogla dolgo vztrajati. Opozicija namerava ostati zbrana v parlamentu vse dotlej, dokler ne pride do svojega cilja.
Sladižsvi računi.
London, 27. marca. (Z) Današnja »Morning Post« prinaša intervjuv svojega dopisnika z Radičem, ki je izjavil, da prihod poslancev njegove stranke v beograjski parlament še ne znači priznanja jugoslovenske države de iure. Zgodilo se je to samo za to, da se vrže Pašičeva vlada. Radičevci v novi vladi ne prevzamejo niti enega ministrstva, temveč imelo bi se začeti z revizijo ustave, v zrnislu federalizma. Radič je izjavil, da ne misli iti v Beograd, ampak da bi šel zopet v London. •
IZGON AVSTRIJSKIH DRŽAVLJANOV IZ NAŠE DRŽAVE.
Gradec, 27. marca. (K) Na današnji seji deželnega zbora so stavili Velenemci in kmetska zveza nujna vprašanja na deželnega glavarja zaradi izgona avstrijskih državljanov iz Jugoslavije. Interpelanti so opozarjali na to, da sta v zadnjem času izgnali jugošlo-venski okrajni glavarstvi v Ljutomeru in Mariboru večje število avstrijskih državljanov s 14 dnevnim rokom. Deželni glavar dr. Rintelen je odgovoril, da je takoj, ko je zaznal za izgon, poročal o tem zveznemu kancelarstvu na Dunaju in interveniral tudi na jugoslovenskem generalnem konzulatu v Gradcu. Zvezno kancelarstvo je naročilo avstrijskemu poslaništvu v Beogradu, ' naj stori potrebne korake v tej stvari pri jugoslo-venski vladi in omogoči, da se določeni roki podaljšajo, dokler se ne razčistijo nesoglasja med obema vladama glede onih določb st. germainske mirovne pogodbe, ki se tičejo izgona tujih državljanov.
IZPRTJE DELAVCEV NA ANGLEŠKEM.
London, 27. marca. (Reuter.) Lastniki ladjedelnic so sklenili, odgoditi izprtje delavcev do 1. aprila.
illi si član ftgoslmta Met 7
WIacfna kriza v Franciji
Pariz, 27. marca popoldne. (Ha-vas.) Dosedanja pogajanja Poincareja za sestavo nove vlade so veljala le finančnim vprašanjem. Politična vprašanja pridejo popoldne na vrsto. Rekonstrukcija kabineta bo obširnejša, kakor se je prvotno mislilo. Potrjuje se, da namerava Poincare obdržati poleg predsedstva v ministrskem svetu tudi zunanji resort. Število ministrstev in državnih pritajništev se bo znižalo. Proti večeru gre Poincare k predsedniku republike Milleran-du in mu sporoči o svojem dosedanjem uspehu. Vladna kriza nemara ne bo rešena pred jutrišnjim dopoldnevom.
Večina listov uvideva potrebo Poin-carejeve politike. Sedaj ima možnost, da izloči iz kabineta nekaj ministrov, ki so ga ovirali. Splošno vlada želja, da bi čimprej sestavil novo vlado.
RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA.
Dunaj, 27. marca. (K) Ob 330
popoldne je bila pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Griinbergerja otvoritvena seja za romunsko-ruska pogajanja. Dr. Griinberger je pozdravil v začetku seje obe delegaciji v imenu avstrijske vlade in izrazil upanje, da bodo imeli porazgovori ugoden uspeh, nakar sta se mu zahvalila načelnika obeh delegacij.	s
Potem so se s posredovanjem dr. Griinbergerja izmenjala obojestranska pooblastila.
Borzna poročila.
Beograd, 27. marca. Devize: Duna;
0.1147—0.1149. Bukarešta 42.75—0, Ženeva 1404—1405, London 349.25—349.50, Milan 350—350.50, Nevv York 81.20—81.80, Pariz 440—442, Praga 236.60—236.75. Solun 138— 140. Valute: Dolarji zaključek 81, bolgarski levi zaključek 57.
Zagreb, 27. marca. Devize: Dunaj
0.1140—0.1160, Bukarešta 41.125—44.123, Italija izplačilo 349.90—352.90, London izplačilo 348.40—351.40, Nevv York izplačilo 0—81.50, ček 80.625—81.625, Pariz 437.70— 442.70, Praga 235.50-238.50, Švica 1405-1415. Valute: Dolarji 79.75—80.75, francosk: franki 0—437.50, madžarske krone 0.09—0, italijanske lire 346—349.
Curih, 27. marca. New York 578.75 London 24.86, Pariz 31.40, Milan 25, Praga 16.825, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Beograd 7.10, Sofija 4.15, Dunaj 0.00815.
Berlin, 27. marca. Dunaj 6.08, Milan
18.05, Praga 12.21, Pariz 23.04, London
18.05, Nevv York 4.19, Curih 72.62. Beograd 5.58.
27- marca- Dunaj 4.88, Berlin 7.635, Kun ,152.75, avstrijske krone 4.88, ita-1ife 152.75, Budimpešta 4.775, Park
192.50,	London 150.05. Nevv York 34.75, Cu-rih 605, Beograd 43.15.
Dunaj, 27. marca. Devize: Beograd 866—870, Berlin 15.45—16.05, Budimpešta
0.91—1.01. Bukarešta 346—366, Londoa 304.600—305.600, Milan 3069—3081, Nevv York 70.935-71.185, Pariz 3877—3893, Praga 2071—2081, Sofija 501—505, Curih 12.275 —12.325. — Valute: Dolarji 70.860—71.360, bolgarski levi 479—487, nemške marke 15—< 15.60, angleški funti 302.800—304.400, francoski franki 3850—38S0, italijanske lire 3065 —3085, jugoslovenski dinarji 862—868, romunski leji 360—364, švicarski franki 12.160 —12.240, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske krone 0.84—0.94.
'JStraa 2,
L ▼. Štempihar:
Valorizacija pokojninskega zavarovanja nameščencev.
►	^	*k.	-<4.	«3*.	^k.	<%.	4*«l
Naš dogovor z Italijo.
Kadar se pojavi med vrati v sobo orada suhljat, pokašljlijoč petdesetletnik v ponošeni obleki, vem že naprej, da mi bo čez trenutek stavil najnujnejše vprašanje: »Koliko znaša moja renta?« Vprašal me bo ponavadi z glasom, kakor da bi imel slabo vest ali kakor da bi hotel vedeti nekaj nedovoljenega. Ker pa mi je odgovor večinoma že znan, ko sem moža zagledal, se mi zdi prebrutalno, da bi mu razjasnil višino (sic!) rente kar naravnost. Kajti odgovor na gornje vprašanje je tak, da ga neposredno prizadeti ne more razumeti drugače, kot norčevanje.
Na podstavi spisov, ki si jih medtem preskrbim iz registrature, mu v majhnih dozah in polagoma razvijam vzroke, zakaj je renta majhna, in šele potem mu povem, da znaša njegova renta letno n. pr. Din 478.—. Rente od 450 do 530 dinarjev so namreč danes tip invalidnih rent.
Približno takole mu skušam olajšati razočaranje.
Vi ste bili zavarovani od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1918 v V. razredu, in vam pripada kot osnovni znesek četrtina 25 odstotkov v tem času (10 let) vplačanih premij (K 2880.—), kar znaša K 720.—. Od 1. jan. 1919 dalje pa so se vaši prejemki zviševali, •n ste bili zavarovani 30 mesecev v VI., 12 mesecev v X. in 18 mesecev v XIV. razredu. Kot stopnjevalni znesek vam pripada osmina po dovršenem 10. letu zavarovanja vplačanih premij (K 9540.—), torej K 1192.50. Tekom petnajst let je bilo za vas plačanih K 12420.— (oz. D 3105.—) in znaša renta K 1912.50 (oz. D 478.13); vaša renta torej ne znaša samo okrog 10 odstotkov vplačanega novca*, temveč celih 15 in dve petini odstotkov. Pri tem morate še upoštevati, da od za vas pred prevratom nabranega denarja nismo prejeli niti vinarja, niti še ne vemo, kaj in kdaj prejmemo. Torej vam plačujemo v znesku K 1912.50 celo 20 odstotkov pri nas dejanjsko izvršenih vplačil (K 9540.—).
In stranka odide vsaj mirno, čeravno ni nič manj obupana. Ko sem pa ob pričetku prakse odgovarjal strankam brez uvoda n. pr.: Vaša renta ne more znašati več nego K 1200.— letno, se me je v mnogih slučajih polaščal občutek, da dajem klofute. Strankam se je najbrž zdelo isto...
Ali pa je gornji račun stvarno točen? Gotovo ne! Zakaj, nominale K 12.420, ki je bil vplačan med 1. jan. 1909 in 31. dec. 1923, je približno enak vrednosti 150.000.— današnjih kron. Ta Pa zadošča pri sedanjem finančnem sistemu pok. zakona za letno rento K 36.000.—. Če priznamo torej dinarsko relacijo do 1. jan. 1909 nazaj, bi moral naš prosilec ob zavarovanju, valoriziranem z dinarjem, dobiti rento letnih D 9000.—, ne pa samo D 478.13.
Seveda se pojavi obenem vprašanje, kdo naj plača razliko med takratno in današnjo vrenostjo?
Avstrijska likvidacijska masa? Avstrija vživa dobrote moratorija! Naša
država? Pri nas je žalibog socijalna politika samo politika s socijalnostjo. Kdo torej?
Stroške okrepitve zavarovanja more, in ker se mudi, tudi mora plačati finančni sistem sedanjega pokojninskega zakona; in sicer s svojo glavol
V razlagi raznih finančnih sistemov zavarovanja (glej št 71 našega lista) sem poskušal očrtati njih zunanji, na narodno gospodarstvo vplivajoči učinek. Pri razmotrivanju okrepitve zavarovanja pride v poštev njih notranji učinek. In ta je, kar se tiče kapitalno-kritnega sistema, da je treba najti nemudoma nekoga* ki bi plačal za prevzeta zavarovanja razliko na današnjo vrednost pred prevratom vplačanih premij, to je povprečno 1200 odstotkov na vsako premijsko rezervo. Ker takega subjekta — vsaj za dogleden čas — nimamo, je treba kapitalno-kritni sistem pokopati. Ostaneta torej dokladno-kritni in mešani sistem.
Pri sedanjem položaju našega gospodarstva bi nam ustrezal najbolj zadnji, mešani, čeravno bi bil dokladno-kritni sistem baš ob konvertiranju v stari Avstriji izvedenih zavarovanj tre-notno še cenejši* dočim bi tem težje obremenjeval nam zaenkrat še neznano zmožnost bodočega gospodarstva.
Za mešani sistem se namerava odločiti tudi avstrijska republika, kakor nam pove že citirani njen osnutek novega zakona o zavarov. nameščencev.
Glede valorizacije starih zavarovanj omogoča mešani sistem sl. rešitev:
1. Vštejejo se zavarovanja le do 1. jan. 1904 nazaj (dokupi let preko tega dne itak niso bili zakoniti).
2. Za uvrstitev v svoječasnih šest razredov merodajni mesečni zneski K 50 — 251 se smatrajo za čas pred 1. okt. 1920 (ko je stopila II. avstrijska novela v veljavo) za zneske, ki ustrezajo našim mesečnim zneskom D 720 in 2160 ali z drugimi besedami, ti razredi se dvignejo za toliko, da bo takratni VI. kot najvišji ustrezal novemu najvišjemu.
3. Na sličen način se računajo zavarovani prejemki za čas med. 1. 9. 1920 in 1. 9. 1922, ko se je avstr. K ustalila.
če bi mutatis mutandis veljala ta določila pri nas, bi dobival naš invalid mesto letne rente D 478.13 letnih — D 9300.—.
Dalje določa osnutek, da prejmi bodoči nosilec pok. zavarovanja od sedanjega (v naši valuti izraženo) kot preodkaz rezerve:
1. Za vsakega zavarov. ca D 216.—.
2. Za vsakega invalidnega ali starostnega rentnika ca D 864.—.
3. Za vsako vdovsko rentnico ca D 576.—.
4. Za vsako siroto ca D 216.—.
O kakem znesku K 150.000 (naših!) torej ni “11111 — govora! Pri tem načinu valoriziranja se potemtakem našim rentnikom in zavarovancem izpred prevrata ni treba bati, niti tedaj, če obvelja za primer materijelne likvidacije naših terjatev napram Avstriji relacija D 8.— za 100 starih kron.
V »Revue Economique et Financiere de Belgrade«, mesečniku, ki izhaja v Beogradu v francoskem jeziku in služi inozemstvu v informacijo o naših gospodarskih zadevah. je priobčil g. Momčilo Ninčič. minister za zunanje zadeve, članek o našem dogovoru z Italijo in o ureditvi reškega vprašanja.
V tem članku dokazuje, da je bil ta dogovor in taka ureditev vprašania najboljše, kar se je sploh dalo storiti pod danimi okolnostmi.
Na vseh straneh so sovražniki naše države delovali na to. da se na podlagi nesoglasja med njo in Italijo obojestranski od-nošaji čimbolj priostrijo. Razen tega ca !e inozemstvo pripisovalo reškemu vprašanju mnogo večjo važnost kot naša javnost in bati se je hilo, da radi tega ne pride nekega dne do spora. Ta položaj je tlačil vse naše mednarodne razmere.
Trojna rešitev je bila možna:
1. prijateljski dogovor, ki ima za podlago priznanje že šest let trajajočega položaja;
2. arbitraža:
3. prepustiti zadevo poznejši ureditvi.
Zadnji dve rešitvi bi imeli samo eno in
edino to prednost, namreč zasigurati naši vladi minimum odgovornosti. Kot je znano, se sme arbitraža zahtevati samo tedaj, ako ste obe stranki v sporazumu glede določitve razsodnika, kakor tudi glede tvaTine, ki naj tvori predmet arbitraže. Po določbah točke 5. rapallskega sporazuma je pa določena arbitraža predsednika Helvetske Konfederacije le v slučaju spora, ki bi nastal v zadevi mej. Toda arbitraža ni bila nikakor predvidena glede ustvaritve reza-visne reške države, kakor tudi ne za druga vprašanja, ki so v zvezi z njim. Ker se razen tega tudi ni v naprej vprašalo predsednika Helvetske Konfederacije, ali bi sploh sprejel arbitražo, je gotovo — če se upošteva mednarodni položaj Švice in njeno stalno stremljenje ostati nevtralnim v vsakem političnem sporu — da bi bil njen predsednik sprejel arbitražo samo v slučaju, ako bi se obe stranki bile obrnile nanj. Torej nam v resnici rapallski dogovor ni uspešno garantiral to arbitražo.
Ostalo je torej samo še, da se obrnemo
na Društvo narodov. To se nam je priporočalo od gotovih strani. Toda po členu 13. pakta Društva narodov, se more prositi za njega arbitražo le v slučaju, če ste obe stranki dogovorjeni, da se spor podvrže arbitraži. Takega dogovora pa ni bilo med Italijo in nami in torej bi nam še preostal samo člen 15. pakta, po katerem ima vsak član Društva narodov pravico, apelirati nanj v slučaju, ki bi mogel dovesti do preloma med njim in kakim drugim članom Društva. Toda če bi bili tudi v takem položaju, ne bi smeli pričakovati dosti praktičnih ugodnosti od tega načina ureditve.
V najboljšem slučaju bi namreč Svčt Društva narodov dosegel, da nam Italija radi spora ne bi napovedala voine. To bi bil pač lep moralen uspeh, a brez vsake praktične realizacije, kajti Italija je imela v rokah Reko kot »beata possidens*. V resnici bi pa ta proces imel za posledico najhujšo napetost z Italijo v veliko zadoščenje sovražnikov obeh držav.
Za nas ste obstojale torej samo dve možnosti, rešiti reško vprašanje: prijateljski dogovor ali pustiti vprašanje odprto, to se pravi z drugimi besedami: dovoliti Italiji, da ga reši na način, kakor se zdi njej primerno. Naša vlada, ki se je zavedala svoje dolžnosti, ni mogla izpostavljati dežele tako težkemu položaju. Aneksija, ki bi bila skoraj gotovo sledila, potem ko bi bil Rim spoznal, da se zadeva ne da rešiti na prijateljski način, bi nas bila oropala Reke in vsega zaledja in razen tega zelo poslabšala naše medsebojno razmerje.	\
Ali so bili interesi naše države okrnjeni s tem, da je naša vdala odstopila Reko Italiji? Odstopi se lahko samo to, kar se ima, ali kar komu gre; mi smo pa z rapall-sko pogodbo priznali, da nam Reka ne gre. Vprašanje je bilo v resnici torej že rešeno
1.	1920. S tem, da je izginila neodvisna re-ška država, niso bili ogroženi živlienski interesi naše države.
Prednosti, katere nam je oa prinesel dogovor z Italijo, so velike in nihče ne more o njih dvomiti. Ta političen dogovor, ki ga je inozemstvo beležilo z velikim zadovoljstvom, je povečal prestiž obeh držav in je predpogoj za udejstvitev vseh' opravičenih želj našega naroda.
Varnost Francije.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Ob tej uri se snide francoski poslanik v Londonu g. de Saint-Aulaire, ki ima posebna pooblastila od g. Po-incarea* z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom. V tukajšnjih krogih javno zatrjujejo, da je ta razgovor »važnejši nego pol ducata oficijel-nih not.«
Kakor znano, gre za problem francoske varnosti. Od I. 1919 naprej je to najmočnejša gonilna sila francoske politike in tega dejstva se v 'inozemstvu k nesreči niso vedno zavedali. Bojazen pred nemškim napadom je v srcih vseh povprečnih Francozov. Ta bojazen obvladuje celo čiste neimperijalistične nacijonaliste ter jim diktira dejanja, katerim se navadno očitajo popolnoma drugi razlogi in politične strasti.
Gotovo je, da ne more priti do nobene rešitve reparacij skega problema in s tem v zvezi tudi ne do uzadovolji-tve Evrope brez istočasne rešitve varnostnega vprašanja* ki se mora rešiti v zadovoljstvo obeh strank. To vprašanje je kardinalna točka za vsa pogajanja, ki se bodo vršila prihodnje mesece in morda že prihodnje tedne. Današnji obisk grofa de Saint-Aulairea v Londonu tvori nadaljevanje linije, ki
ap. Pariz, 24. marca.
jo je na zunaj pretrgal že znani gledališki coup v Cannesu, na znotraj pa šele zasedba Poruhrja.
Kakšno opravilo ima g. Saint-Aulaire pri Macdonaldu?
Brez običajnega ugibanja se more povdariti sledeče: Poincare ju je predvsem na tem* da prezicira natančno francosko stališče na predvečer velikih pogajanj v tem vprašanju. Izhodišče tvori garancijski pakt iz 1. 1919, o katerem trdijo merodajni francoski krogi, o čemur pa se naravno ne moremo prepričati, da ne bi francoski pooblaščenci brez te formelne Wilsonove obljube podpisali versailleske mirovne pogodbe. Pozneje je prišel mrzli tuš Zedinjenih držav in Lloyd George je hitro obrnil hrbet. Končno je prišlo po dolgotrajnih prepirih do konkretnih predlogov v Cannesu in do padca Briandissima. Poincare je takoj po nastopu vlade pričel znova sondirati v Londonu: francoski poslanik se je približno vsak šesti mesec zglasil v Fo-reign Office, kjer je — kakor tukaj zagotavljajo — našel vedno gluhega Lord Curzona. Kaj je Francija tedaj predlagala? Gospod Poincarč trdi: isto kot danes! Štiri točke:	medsebojna
defenzivna zveza; dolgotrajna zveza, ki naj bi preprečila v kritičnem trenutku iluzomost garancij; natančno označen »casus foederis« tudi glede nemškega napada na Poljsko in Češkoslovaško in četrtič vojaška pogodba med generalnima štaboma obeh držav z natančno določitvijo sil	pomožnih čet in časa, v katerem bi	morale
biti na razpolago. Nobena teh točk, kar se zatrjuje tudi v Franciji (Saint-Brice v »Journalu«), ni našla pridobitve s strani angleških konservativcev.	Kakor
hitro je prišel z Macdonaldom v Fo-reign Office »nov duh«, je spregovoril Poincare na dva načina o francoskih skrbeh: V znani korespondenci, kjer je pisal, da »nihče ne misli anektirati niti pedi nemške zemlje in da nihče ne namerava napraviti iz kakega	Nemca
Francoza«. To je povedal tudi v »rumeni knjigi«, ki označuje francosko stališče v obsežni razjasnitvi.
V tem razvoju tvori torej london* ski obisk odločilno fazo. Ali bo rezultat ugodnejši nego je bil v Cannesu?
Macdonald je mnogo pred Lloyd Georgeom, ker ima svoj varnostni načrt v žepu. Temeljne točke tega načrta so znane. Skoraj v vseh točkah nasprotuje celokupnemu političnemu sistemu Francije. Zdi se, da vpliv g.
H.	de Jouvenela na Poincarea ni dosegel svojega cilja. Mednarodno rešitev varnostnega vprašanja, kakor jo predlaga angleški ministrski predsednik, smatra vsak kot idealno. Samo neodgovorni ljudje menijo, da se more v praksi^ realizirati Pri tem igra psihološki faktor veliko ulogo. Posledice vojne propagande še vedno niso odstranjene: nihče ne zaupa Nemčiji in začasno tudi ne Društvu nar. moralne razorožitve nemških nacijonalistov. S tem pa še ni rečeno, da se mora omalovaževati .propaganda poklicnih nemških sovražnikov, pa naj bo ta iz prepričanja ali iz interesov. Toda volilna poročila iz Nemčije: splošno pričakovana zmaga nacijonalnih šovinistov, razkritja Hitlerjevega procesa, najnovejša kampanja »Berliner Tageblatta«, vse to in še marsikaj drugega ni ravno pripravno sredstvo za ugodnejše razpoloženje.
V Londonu sta trčili dve svetovni naziranji. Tragična točka je: Francija bo spravila vsako rešitev reparacij-skega problema v zvezo z varnostnim vprašanjem. O tem ne dvomijo politiki ki dobivajo svoja navodila iz Quai-d’ Orsaya in iz Elysča. Morda je dovoljeno, da se topot ne upošteva izrek nacijonalista Bainvillea o »koži medveda, ki ga še nihče ni videl«. Ako pa tako neposredno inspirirani publicist kot je Saint Brice govori o »škodljivih kompromisih«, ki jih mora Francija na vsak način izločiti, in o »reparacijah v chagrin-usnju«, potem pač obstoji dolžnost »previdne bojazni«, kakor se je izjavil znani levičarski P<>* iitik.
= Političen pomen Morganovega posojila. Washingtonski poročevalec »Mor-ning Post« piše, da )e ameriška podpora Franciji ugladla pot k številnim mednarodnim konferencam, ki se jih udeleži tudi Amerika. Pred sporočilom o posojilu se j< Morgan baje posvetoval s Hughesom.
Fran Erjavec:
Podpiranje brezposelnosti in zavarovanje za brezposelnost
Tretja oblika podpiranja brezposelnih, ki je danes po vseh kulturnih državah, kjer še nimajo uvedenega državnega zavarovanja za brezposelnost najbolj razširjena in ki bi prišla kot prva stopnja za končno rešitev tega vprašanja tudi pri nas najbolj v poštev, je takozvani gentski sistem, komunalnega podpiranja brezposelnih. V Belgiji so že od leta 1867. poizkušali sistematično organizirati podpiranje brezposelnih, toda šele leta 1901. je v gentu zamislil Louis Varlez načrt, ki se je potem tudi v praksi obnesel bolje nego vsi poprejšnji poizkusi po različnih državah. Po tem načrtu je nositeljica zavarovanja občina v zvezi s strokovnimi organizacijami. Ko se je ta sistem uvedel, je bilo v Gentu strokovno organiziranega okroglo polovica delavstva, to je nekako 20.000 oseb, od katerih je odpadlo na socijalistične strokovne organizacije 11.000 delavcev, ostanek pa na katoliške liberalne in nestrankarske. Občina je ustanovila posebno blagajno za brezposelne (mestna dotacija je znašala v začetku 10.000 frankov letno), iz katere so dobivale potem strokovne organizacije pod določenimi pogoji prispevke k faktično izdanim podporam za brezposelne. Ti prispevki pa niso smeli znašati več kot 1 frank na dan in osebo, oziroma 50 frankov na leto in osebo. V splošnem je povračala občina strokovnim organizacijam do polovice dotičnih njihovih izdatkov. Ker so bile podpore strokovnih organizacij do tedaj po večini zelo nizke ali jih pa nekatere sploh niso izplačevale, so strokovne^ organizacije kmalu zvišale svojo članarino, da so mogle izplačevati večje podpore ter dobiti s tem tudi od občine najvišjo mogočo subvencijo. Da se pa delavstva vendarle nasilno ne tira v organizacije, je smotreno preskrbljeno tudi za neorganizirane oziroma za člane onih organizacij, ki nimajo uvedenega podpiranja brezposelnih na ta način, da dobivajo enake prispevke oni brezposelni lastniki milili hranilnih vlog; ki se izkažejo, da so morali radi svoje brezposelnosti dvigati naložene prihranke. Ta gentski sistem je potem uvedlo že do leta 1905. tudi 41 nadaljnih belgijskih občin v zvezi s 360 strokovnimi organi-
zacijami ter celo v agrarni Nizozemski 24 občin v zvezi s 347 strokovnimi organizacijami. Še z večjo naglico se je pa razširjal seveda po ostalih kulturnih državah. V Nemčiji je bilo n. pr. že leta 1915. celih 527 mest z organiziranim komunalnim skrbstvom za brezposelne, med katerimi je bilo 140 mest z 10.000—50.000 prebivalci in celo 136 kmečkih občin, samih posredovalnic za delo je pa delovalo tega leta v Nemčiji že 2817.
Ta prvotni gentski sistem, ki še ne pomenja pravega zavarovanja za brezposelnost, temveč le najpreprostejšo obliko podpiranja brezposelnih, je leta 1911. izpopolnila kolnska občina v toliko, da ga je izpremenila v najprimitivnejšo obliko zavarovanja za brezposelnost. Po tem razširjenem gentskem sistemu je ustanovila kolnska občina poseben zaklad za brezposelne, v katerega so vplačevale različne strokovne organizacije, glede na brezposelni riziko svojih članov stopnjevane prispevke, občina je pa ta zaklad tudi iz lastnih sredstev primerno dotirala. V slučaju brezposelnosti je potem dobival delavec vso podporo iz tega zaklada. Neorganizirani so mogli pristopiti v zvezo te blagajne samostojno. Uspeh tega sistema je bil takoj velik, kajti že v drugem letu je bilo včlanjenih pri tem mestnem zakladu za brezposelne 28 strokovnih organizacij, njih število je pa potem še naraščalo od leta do leta. Tudi tp kolnski sistem se je hitro razširil in udomačil po vseh kulturnih državah in mnogo mest, ki je imelo dotlej uvedeno stari gentski sistem, so tega razširile v novi kdlnski. Vsekakor bi bilo pa umestno tudi ta sistem še razširiti in ga izdatnejše kombinirati s prisilnim, hranjenjem, kar vpliva vedno zelo vzgojno in kakor so po nekaterih krajih že poizkušali kajti ravno sistem prisilnega hranjenja najbolj izpodmika tla delamržnosti. Končno bi se dal morda kombinirati s tem še sistem dovoljevanja posojil brezposelnim.
Kakor stoje razmere in potrebe pri nas, bi bilo vsekakor najbolje seči takoj po starem gentskem sistemu, ki bi se v bližnji bodočnosti izpopolnil po kolinskem vzorcu. Od te komunalne oblike podpiranja brezposelnih bi se prešlo v smislu pridobljenih izkušenj polagoma na primerno prilagodeno pokrajinsko (po švicarskem vzgledu) in pozneje na državno zavarovanje po dansko-norveškem, oziroma angleškem vzgledu. Zavarovanje* bi bilo mor-
da' izprva fakultativno, od tega bi se pa čim prej stopnjema prešlo v obligatorično, kajti če velja obligatnost za bolniško in nezgodno zavarovanje, mora veljati logično, tudi za slučaj brezposelnosti, saj je brezposelnost le izrazita ekonomska nezgoda in mere izpolnjevati svoj namen le tedaj, če je obvezno. to bi bila nekaka realna pot za postopno rešitev tega vprašanja pri nas in prav nobene ovire ni, da bi že vsaj večje občine ne nastopile takoj. Seveda je v prvi vrsti dolžnost strokovnih organizacij, da dajo inicijativo in da prevzamejo pri tem sodelovanje v opisanem smislu, kajti one so v prvi vrsti pozvane nuditi brezposelnemu prvo pomoč. Ce uberejo naše občine roko v roki z delavstvom to pot, se tudi izognejo mehaničnemu nakazovanju slučajnih in zasilnih podpor posameznikom, ki so jih v slučaju posebne potrebe v smislu zakona o domovinstvu občine obvezane nakazovati, kar pa ne vodi do nobenega cilja, ostane radi nepremagljivih tehničnih ovir vedno docela nekontrolirano ter zato zlorabljano in zaideva nezmagljfvih finančnih žrtev.
Velike težkočc vsakega sistematičnega podpiranja brezposelnih pa povzroča vedno njegova tehnična organizacija in uspeh marsika-kega, sicer dobrega sistema je odvisen docela od te, in tudi največ nasprotnikov prisilnega brezposelnega zavarovanja argumentira svoje nasprotstvo bas s tehničnimi tcžhočami takega zavarovanja. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da podpiranja brezposelnih, zlasti pa še zavarovanja za brezposelnost nikakor ni mogoče docela združiti s kako drugo panogo zavarovanja (n. pr. bolniškim, starostnim itd.), temveč da zahteva lastne upravne organizacije; toda prav tako so tudi izkušnje pokazale, da je tako podpiranje, kakor tudi zavarovanje brez tesnega sodelovanja z drugimi sorodnimi socijalno političnimi ustanovami zlasti s posredovalnicami za delo in bolniškim zavarovanjem le težko izvedljivo.
Pri tehnični organizaciji podpiranja brezposelnih, oziroma zavarovanja za brezposelne so važna zlasti tale vprašanja:
1. Kdo, kedaj, kako dolgo in koliko naj dobiva kdo podpore,
2. kdo naj izvaja in kako naj se izvaja kontrola brezposelnih,
3. kdo naj nosi stroške podpiranja, in
4. kdo naj upravlja podpiranje?
Tudi glede teh vprašanj se je postopalo dolgo časa zelo različno, dokler ni polagoma izkušnja izoblikovala precej enotnih naziranj, tako da dandanes vsaj načelno v tem pogledu ni več mnogo razlik. Da imajo pravico do podpore za brezposelne načeloma le brezposelni delazmožni in dela-voljni, smo poudarili že v enem izmed prejšnjih poglavij, toda tudi pri teh je treba precejšnjih omejitev, da se čim najbolj prepreči vsako zlorabljanje in podpiranje delamržnosti ki ni samo nemoralno, temveč tudi protisocijalno. Vsekakor med brezposelne ni mogoče prištevati stavku-j o č i h, pač si pa lahko delavci za slučaj stavk osnujejo posebno zavarovanje, kakor ga imajo n. pr. na Finskem že od 1. 1909 dalje, in ki je izključno zadeva delojemalcev samih. Dalje je treba tu ločiti med onimi, ki so postali brezposelni brez lastne krivde in onimi, ki so jo zakrivili sami kajti ti morajo biti že principijelno izključeni od podpiranja, edino izjemo mora delati seveda v posebno oziravrednih slučajih njih nedolžna rodbina. Pa tudi za brez lastne krivde brezposelne delojemalce ne bo mogoče uvesti podpiranja ali zavarovanja takoj brezizjemno, temveč stopnjema po potrebnosti. Od podpiranja bodo morali biti vsaj za prvo dobo izključeni oni, katerih normalni dohodki znašajo toliko, da bi si za slučaj brezposelnosti lahko nabrali večjih prihrankov. Pripomniti je pa, da so n. pr. v Ludwigshafnu na Reni že 1. 1917 pritegnili h komunalnemu zavarovanju za brezposelne tudi male samostojne obrtnike. Tehnično in finančno težko izvedljiva je vsaj v prvi dobi tudi uvedba sistematičnega podpiranja onih, pri katerih je d e 1 a v n i r i z i k o posebno velik. n. pr. pri dninarjih, nekaterih panogah sezonskih delavcev itd. Začelo naj bi se torej uvajati sistematično podpiranje, oziroma zavarovanje le pri nekaterih strokah, ki naj bi se pa potem stopnjema, a stalno razširjalo še na druge. Pri vsem tem je pa treba seveda upoštevati tudi letni čas, kajti pozimi je n. Pri brezposelnost navadno za 100—200 odstotkov večja nego poleti. V posebno kritičnih pojavih brezposelnosti, kjer so potrebne poleg normalnega podpiranja tudi zasilne akcije, se morajo pa te raztezati seveda na vse panoge in stroke. (Dalje prih.)
Deroiisiia	madm.
j Fnacoska poslanska zbornica je v sre-„ . ^Pfavljala o predlogu finančnega od-„ *■? za ZVl'šanje pokojnine sorodnikom in pr, Ce.?n v vojni padlih rezervnih oficirjev.
i.vT1.01,^ Pa se nahaja v zadnjem času v Dne J>nančni krizi, s katere se jo je vladi Fin - ? P°tesniti z velikanskim naporom. _5® minister je bi! torej mnenja, da bi Jjaciio zvišanje težko obremenitev držav-iJL an.c 'n se ie izjavil proti namerava-so « .2yišan«- Govorniki raznih skupin pa min-t JaJliaJi za Predlog, nakar je finančni unn-SJe Lasterye stavil vprašanje za-271 C6‘ ,?‘)ornica ie kljub temu glasovala z nhi	glasovom za zakon o poviša-
dm<r 0l,nine' Lasteryju ni preostajalo ie tV a’-i k°r podati ostavko. Kabinet se DrertcJ m z npm solidarnega in ministrski ntlm mm! Poincare je naznanil predsed-Millerandu, da je vlada podala ostavko, krotftf nes* i.e vzbudila v vseh političnih sen??« ■ rancije in inozemstva veliko pre-iasnes 6 'i!1 ^inkovala, kakor strela z sj ;e p neba. Splošno je namreč znano, da Utrdil ?>ln.care baš v zadnjem času znatno V sennStV°^ P°z*c'io v poslanski zbornici in štiri*,: 9e bi se to zgodilo pred kakimi Sudno p1* ^nev*- se ne zdelo nikomur Pripisujejo dogodku veliko bi p,,; ln nihče ne more prav verjeti, da
lrjD^U“™rkorak samo radi no‘
Vtis	5e napravila demisija globok
mnenip pl°?no prevladuje na Angleškem pred v’r»i-,a . m(?ra' Poincare odstopiti še litvah	al' vsai neposredno po vo-
t ? n'^2e ni domneval, da sc bo to tloinnp^ ■ “^Pričakovano. Potrdilo za to foDsk-i i?~i"<.a.3<?e*° angleški krogi tudi v ev-iefla	J	-?e'avs^e vlade, ki je usmer-
Prekrivo*-’ • *! ne bi mogel škodovati ozir. ieVes?a k1 , rien>h načrtov padec Poincare-va ^.^‘neta. Osobito nosi Macdonaldo-iKa vojnih reparacij to obiležje.
koraka^'13 Je Rtorila na Angleškem dva Cetek fra I P°sPešila in provocirala za-gajanj Jrl^ko-angleških neposrednih po-tiil. Ba? n 3 .°bakrat jo je Macdonald zavr-Pred nekaj dnevi je dobil francoski
poslanik De Saint Aulaire nalog, da se informira o angleškem stališču v vprašanju francoske varnosti in sondira teren za morebitna pogajanja. Vendar pa so mu v Londonu odgovorili, da ne gre pri tem. samo za francosko-angleško zadevo, marveč za vprašanje, ki interesira tudi ostale evropske države.
Sicer pa v Angliji domnevajo, da je podal Poincare ostavko iz drugih nagibov. Poincare se nahaja sedaj pred alternativo: vstrajati na svojem intransigentnem stališču in ignorirati Anglijo, ali pa se ukloniti zunanjemu ministru Macdonaldu. V vsakem slučaju bi imel težko stališče pred svojimi volilci. Odstopil je torej prej in odstopil radi za njegov položaj malenkostne stvari.
Tudi Nemci niso razsvetlili Berlina, kakor so hudomušno vzkliknili ‘neki francoski poslanci na popoldanski seji. Listi izražajo bojazen, da bo Poincareju baš ta spretna gesta pripomogla, da si znova utrdi svoje stališče in tudi v Millerandovem nalogu Poincareju, da sestavi novo vlado, vidijo Nemci potrdilo te svoje domneve. Francozi po njihovem mnenju nimajo moža, ki bi mogel nadomestiti Poincareja. V teh kritičnih časih, ko stoji svet in Francija pred tako važnimi odločitvami, ne bi hotela sestaviti nove vlade niti Barthou in tudi ne Briand. Francozom ne preostaja drugega, kakor da poverijo nadaljno državno vodstvo Poincareju. V teh nemških 'domnevah ni nobene zlobe, marveč hladna preračunljivost.
Italijanski tisk pa še. vedno ugiba o vzrokih Poincarejeve demisije. »Tribuna« je mnenja, da je Poincare uvidel, da je izgubil na svoji dosedanji moči. »Giornale d’Italia« pa vzporeja njegovo demisijo s svoječasno demisijo Brianda, ki je moral odstopiti, ker je francoski narod nastopil proti njegovim kaneškim dogovorom z Lloyd Georg.em radi francoske varnosti. Baje je ravno isto vprašanje povzročilo padec Poincareja, ki noče prevzeti tik pred volitvami odgovornosti za začetek pogajanj, ki bi lahko zašla v napačno smer.
SociJalni demokrati in Nemci.
Naše
socijalne demokrate je osnovanje »tVe hutu^odnega bloka za občinske vo-PpdpiSa ^Presenetilo in zabolelo. Vse do nimi xtra'?razuma med slovenskimi narod-
"'Ou strant ma med slovenskimi narodne b0 usnM4111* 50 bili prepričani, da akcija di na nien lain so v veseli družbi prav rase ne raeun zbijali neslane šale. Danes
Vc	iiu	/-iiciiu picicsc"
čttlsko ohf moznosti, kako bi ohranili ob-na tepetii V svoiih Tokah. Pred vsem je skupno. vPražanje zveze s kako drugo združiie’ v a s katero? Slovenske so se , ?.e v narodnem bloku, izven blo-
;V*' So ostal*	uu.ncni uiuk-u, izven uio-
Nemci 7, razen njih samo še radičevci in ženiti ®za ,z radidevci bi se morda dala namerava- 0 ker najbrže sploh ne finskih	nastopiti samostojno pri ob-
eventuei»-fmp?k , samo Pri skupčinskih in liOVa .J*0 Pri oblastnih volitvah, toda nji-Brav ni,Wlna ie ,tako majhna, da bi jim V41a kA^ wne koristi1 a, tudi če bi glaso-‘Orej	* n° za njihovo listo. Ostajajo
vanja Se Nemci kot resen in vpošte-^^lovlion	?tor- In na Nemce so sedaj
demokratov6 Žeiie naših socialnih
icii!?„-Vemo sicer’ če 80 v teku že kaki
*a*.t,7‘.T fazgovori med obema skupinama, y f„’ nimivi znaki pa dajo sklepati, da se Ciini ™uPravcu dela ali vsaj skuSa delati. So-jjJ~nui demokratov ne potiska v smlr bkt Nemcem samo strah pred narodnim lOKom, ampak Se veliko bolj druga okoii-namreč ista, katera jim je tudi one-f^Kočila sodelovanje s slovenskimi narod-“Jttii strankami. To je strah pred nemčur-»rVom svojih lastnih vrst! Socijalno demokratska stranka v Mariboru se je po vojni
V«H?rVvP,,rVJ VfSti na račun Nemcev, pa ie bilo rL;a ,em fu čutil° nemško, ^ega pokolipn a	enskih imen in sloven-
Prvfh voS JLS MCJet° -V voliIne imenike vi vin voaitev, ko Nemci še niso mocrli in
H,Ste in voliti’ ie oddalo Na ora MM m 'Tt1 ~ socijalnim demo-socijalisti^ smo videli ljudi naj-] zagrizenega nemško-nacijonalfiega ko-Wh,Za ^ gre sedaj! Ce bi bili socialisti
fCeH K°VenS5?,b,ok’ kar so nekateri tS ^ in f • bl.lzgubili vse nemčurske elementi imajo ^ v stranki večino. Ce gredo v
Seo 01110 ~ ]ih bodo izgubili tudi
5bn ’ J ne vVseh- Aranžma z Nemci ^Vljši	-na socijaine demokrate
®$>0ri	-Cu Uei bll° dveh težkoč:
^Oro zavedne j Sih slovenskih sodrugov in a šovinističnih nemških nacijonalcev.
Proti6^^-' sl°ven?ki sodrugi so odločil že £ z ^emci’ razen tesa Pa bi bil ^ kanS^-xnas p sociialistov z meščan- I jj^^italistično stranko, kakršna je nem- I
Maribor, 27. marca.
ška, hud udarec za idejo čistega proletar-stva. Slo bi morda samo tako, da bi Nemci resignirali na občinsko zastopstvo iii sklenili s socijalisti le anonimen aranžlna; to je, da bi bila skupna lista sestavljena iz samih socijalnih demokratov, Nemci bi pa molče glasovali zanjo. Proti temu so odločno šovinistični nemški nacijonalci, ker hočejo za vsako ceno biti zastopani v bodočem mestnem svetu, čeprav morda tudi kot neznatna manjšina. 0 tem se govori javno v poučenih krogih, kjer se postavljajo in razpravljajo vse možne kombinacije. Socijalisti tudi sami dobro vedo, zato skušajo še pred eventuelnimi porazgovori vplivati na nemško odpornost z raznimi Nemcem simpatičnimi akcijami. Tako so uvedli nabiranje prispevkov za brezposelne delavce v Nemčiji in sedaj še za gladujoče, čeprav bi bilo pač mnogo bolj potrebno nabirati najprej za naše brezposelne, katerih imamo lepo število in komaj potem za tuje. Nemci s?,.s.eve(^ dve akciji navdušeno pozdravili in pridno sodelujejo. V enak namen so uporabili obisk graškega župana Muchi-tscha v Mariboru in v službi istih načrtov stoji končno tudi pisava »Volksstimme«, nemško pisanega glasila »jugosloveuske socualne demokracije«.
.Protj slovenskemu narodnemu bloku se m ustvariti internacijonalisti-cno nemški blok m v slučaju, da se ta tudi
volitvah*"™’ j pri letošnjih občinskih d™. ^ J m,‘šem ^estu stali v borbi samo dve fronti: slovenska in nemška! Borba bo ,^U huda, ker bosta obe skupini retlektirah na absolutno večino glasov in bosta seveda v ta namen skušali mobilizirati vse, do zadnjega moža. Zaenkrat je kakor rečeno, še veliko vprašanje, če bo res prišlo do socijalistično-nemške zveze računati pa moramo na vsak način tudi s tem. Ce ne bi računali, bi bili slabi politiki. -icer je naša siovenska zmaga izven dvo-ma, gre le za to, da bo ta naša zmaga tudi častna! Ce se res strnejo internacijonalisti in Nemci, se morajo v odgovor na njihovo izzivanje strnili še tesneje vsi mariborski volilci. ki so res Slovenci in Jugosloveni. Pokazati moramo, da nas nobena kombinacija nasprotnikov ne more zaustaviti na poti, katero smo nastopili!
P©dsdir@if@
»Jugoslovefislt®
Matico"!
^islav Nu§ič.
*®Je bistre dete.
keU*» ie. Pri meni to. da mnoge do-
^k°	” pojave že naprej predvidevam.
K.Poralf;	na, Primer	že	v petem	mesecu
sjT^i ie ,	Predvideval,	da	bom imel	otroke,
jofe no:„	.Sln. s Plavimi	očmi. ki	so pote^- fen	i	Slv,e’ na	t°	rjave in	končno
Tle, razborito dete s čudnimi za-hrt?°vol!c*,a ie na Primer z naivečjim k? in !?lvom rut dlačico za dlačico iz
S4*
hii^čal~“r,seni t°.s sobami v oišeh mirno h'ker, mi je tašča rekla, da se to
doDuVtiK ■ bca reKla* aa se t0 h^°volicK, ' “a je pravzaprav največje
Triaii Clmjec]e veselje, še sama ^^?tano- l,Ka tirana, prigovarjajoč mu Tv j o • cup, cup. Čup!
Spadajo hnI:S0 bi» Drvi detinski dnevi, ki tir materi npfrn
Vsa sjJ? ni°j sin že toliko dorastel. da C °četu n!eE0V0 vzeojo pripadla
^de6;	to	ni	kar	tako zaradi
8 Junaško Prava skrb‘ DokIer ^
Vlažil in gledaf^Vn- p,Stove- sem sc Prešel K V & Hanibala, ki bo flave sem še S mi ie skakal 2*? . ^oiinovič ki h« z .mislilo- da bo fc® in trojrr^hii^0-l,PreskoCil troJe ob-N&ifdel sosedova jajca Tl™ K tudi ko
da .postane	,se 5e vedno
Nazadnje S^a V^ki osvajalec da se nisem nfnJit P^enjal take >^lhveč našel orim»r» Vec toIažiti- ker *<•& i?1 zKodovini fkkn T ““tlCnl ne
voloS1'6!- so gotovo tudi mnogi drugi veliki ljudje razbijali okna:	vzel je celo
mojo praznično suknjo, ji odsekal rokave nori Vw <er napravil iz nie zastavo, Hi nJs	•	zbfal veliko vojsko, obko-
nid hr^ k 10 potem na znak za na-P3d, brez obzira na okna. vrt in ostalo
v?ta° vnkW VPriz°ril kakor vsaka zmago-v.ta vojska, po osvojeni trdnjavi »okoli ali
Pi ŠSZ st— '•
To me je seveda napolnilo s skrhin in
ne pemtSe.00^^^0 kot lastnika pokla-ne perutnine. Razlozil sem svojo skrb že-
m m razume se. začelo je skrbeti tudi njo
Sfegatako kakoVra iZmenia,a svoje miš: * « I ' kakor ga izmenjajo skrbeči starši. Ženino mnenje je bilo, da je dete podedovalo svojo bistrost po meni. Tudi moje mnenje je bi o da je dete bistro da pa brez vsake potrebe pretirava v manifestiranju svoje bistrine in da bo tako brez haska potrošilo svojo moč in upropastilo v sebi bodočega velikega človeka. Naposled mi niti ni bilo toliko radi tega. da propade v njem velik človek, ker čemu naj bi prišel tudi v vrsto nepotrebnih in za Srbijo brezkoristnih ljudi, bal sem se tem več na splošno, da ostane bister, ker sem bil prepričan, da potem prvič ne postane nikdar srbski minister, drugič, da se bo lotil ponarejanja rekvizicijskih priznalnic ali pa taksnih znamk. Ako ne to. bo pa vsaj sklepal spretno krive račune, sleparil državo pri davkih, ponarejal podpise na menicah in listinah itd. in delal sploh tako kakor delajo v Srbiji bistri ljudje. Z ozirom na te sposobnosti bi postal edino lahko srezki načelnik, občinski predsednik, davčni nadzornik, poštar ali pa končno blagajnik kakega denarnega zavoda. Meni pa
Panamesrika.
Ob priliki ratifikacije panatneriške pogodbe s strani vvashingtonskega senata je priobčil znani Ccudenhove-Kaiergi v »Pra-ger Tagblattu« članek o panameriškem razvoju. Svoja izvajanja je posnel iz Frledove knjige »Pan-Amerika«.
Panameriška misel se je rodila 2. decembra 1823, ko je proglasil predsednik Monroe vsled španske nevarnosti, ki je grozila Južni Ameriki, takozvano Monroevo doktrino, ki je temelj Panamerike. Kmalu potem se je vršil panamski kongres (leta 1826), kjer je zastopal Zedinjene države državni tajnik Henry Clay, ki je bil prvoborec za panameriško idejo v svoii domovini. Toda ^čas še ni bil ugoden. Šele leta 1881 je prišlo do prerojenja panamerikaniz-ma. Severnoameriški državnik Jaimes Blai-ne je sklical vsevlade na prvo panameriško konferenco v V/ashington. Konferenca se je vršila 1. 1889. Druga konferenca je bila
1.	1901 v Mehiki, kjer je bilo sklenjeno, da se vrši vsako peto leto panameriška konferenca. Svetovna vojna je ovirala tudi to ter se je vršila peta konferenca šele leta 1923 v Santiago de Chile. Stalni odbor teh periodičnih konferenc je v Wašhingtonu, ki ima svoje podružnice v vseh glavnih ameriških mestih.
Panameriška organizacija povdarja enakopravnost vseh svojih članov. V Evropi razširjeno mnenje, da ie panamerika-nizem le orodje severoameriških držav, je pogrešno. Panamerikanizem je tudi nosi-telj miru ter garancija ameriških mirovnih stremljenj. L. 1914 je preprečil vojno med Zedinjenimi državami in Mehiko. Končni smoter mu je panameriško društvo narodov. Največji pospeševatelj panameriškega pokreta je bil Carnegie.
¥©ilkagiglci naSi^i v ESaiili
Iz Neaplja prihajajo poročila o velikanskih nalivih, ki so povzročili v salern-ski pokrajini med Salernom in Malfi ogromno škodo. Vsled neprestanih nalivov je na-rastla reka Canetto in prestopila bregove. Voda se je razlila po pokrajini in drvela proti morju z velikansko silo in brzino. Kapucinski hotel, ki leži nad Amalfi, je tvoril prvo oviro groznemu hudourniku blata, plavajočega drevja in valečega se kamenja. Hudournik je podrl del hotela, v katerem se je nahajalo nekaj tujcev, povečini Nemcev in Amerikancev, ki so bili nenadoma izolirani od ostalega sveta sredi besnečih voda. Na pomoč so jim prišli iz Amalfi in jih spravili po velikanskem naporu na varno.
Medtem pa je strašna reka dospela do Amalfi in podrla nekaj hiš. V istem času pa je bila obveščena prefektura v Salernu o drugih hudournikih, ki so razsajali med Salernom in Amalfi. Karabinerji so javljali, da je voda odnesla precej hiš in popolnoma sazrila vse ceste. Tudi človeških žrtev ni manjkalo, vendar pa se njihovega števila še ni moglo ugotoviti.
Najbolj je trpela Vettica, kjer je zgubilo življenje 50 oseb; zelo so trpeli tudi kraji Praiano, Conca Marina in nekatere manjše kolonske naselbine. Tudi tukaj je bilo zaznamovati človeških žrtev. Vettica, krasna vasica ob morski obali, je baje popolnoma porušena. Dva hudournika sta drvela proti njej. Raz griček so se valili proti vasi ogromni kamni in uničili vse, kar jim je prišlo na pot. Amalfska pokrajina je zelo priljubljena in številni premožnejši sloji so si sezidali tam svoje vile za poletno prebi-vanje. Toda vse te ljubke vile so postale žrtev besnečega elementa.
, Rešilno delo je bilo zelo otežkočeno, ker je bilo možno priti ponesrečencem na pomoč samo po morju; toda tudi tu ‘so bili v prvem hipu na razpolago samo ribiški ?°z.nejepa so prišla tja tudi nekatere večje ladje, ki so dovedle ponesrečencem zivez m obleko. Na lice mesta je prihitelo vojaštvo in skušalo usmeriti hudournike proti morju, kamor se je zlivala peneča vo-da z velikanskim grmenjem in uničila vse ribiške čolne, ki so bili privezani k obali. Nalivi so medtem baje že ponehali in ljudem se nudi strašen, pogled na prej v pomladanskem krasu cvetočo pokrajino.
mo Mimcuss
Od 27. do 30» marca.
Burka! Salve smeha 1
M
P©iiftižn@ vesti.
= Kaj delajo radičevci? Narodni poslanec g. Subotič je prejel iz Metkoviča brzojavko sledeče vsebine: V vasi Podgradici so_ pristaši radikalne stranke okrasili svoje hiše z državnimi zastavami in to ob priliki obiska škofa Bonefacija. Radičevci so po trikratnem napadu sneli zastave in jih vrgli v Neretvo. V reko so vrgli tudi čuvarje zastav. Orožništvo je aretiralo napadalce. Intervenirajte, da bo narod in državna zastava varna pred protidržavnimi elementi. Zupan. — K tej vesti pripominja »Samouprava«, da se nada, da bo notranje ministrstvo izvedlo tozadevno preiskavo in da bodo krivci najstrožje kaznovani.
= Zemljoradniki proti radikalom. Po vesteh beograjskih listov je posetil minister dr. Janjič zemljoradniški klub, kjer je nagovarjal poslanca Čedo Kokanoviča. naj se izjavi za radikaisko vlado. Kokanovič je odbil poziv ter je odgovoril dr. Subotiču, ki mu je rekel, da_ zahtevajo državni interesi združitev vseh Srbov, sledeče: Jaz in vseh nas enajst bomo nastopili složno, ako bo zahtevala država od nas pomoči, toda za oblast radikalov ne bo nihče od nas storil niti enega koraka!
— Bodočnost agrarnega gibanja v Jugoslaviji. V praškem »Venkovu« piše Milu-tin Jakovljevič: Prihod republikanskih poslancev Hrvatske seljaške zveze v Beograd je povzročil padec Pašičevega kabineta in naznanil začetek nove politične ere v Jugoslaviji in, kot posledica tega, tudi na Balkanu. Njihov prihod v skupščino ne utrjuje samo gotovosti pravilnega in naprednega razvoja državnega organizma mlade kraljevine, ampak naznanja tudi temeljito iz-premembo dosedanjih političnih koncepcij južnih Slovenov. S polno upravičenostjo moremo že danes reči, da se bo v najkrajšem času ustanovila poleg obstoječih političnih strank v Jugoslaviji nova demokratična enotna kmetijska stranka, ki bo v svojem okvirju združila Slovence, Hrvate in Srbe. — Mnenje g. Jakovljeviča je popolnoma pravilno, če ne bo Radič s svojo znano vihravostjo vse skupaj prevrnil.
— Odločilna seja grškega parlamenta.
Izid glasovanja za republikansko državno obliko dosedanje grške kraljevine je sprejela tako zbornica kakor tudi galerija z viharnimi ovacijami republiki. Glasovanje je prineslo vladi tako večino, kot je ni imel pred tem noben kabinet; le nekaj venizeli-stov se ni udeležilo seje. Ministrski predsednik je na kratko navedel program Vlade in prečltal -resolucijo, s katero se definitivno odstranjuje dinastija in Grška proglaša za neodvisno republiko. Vsem članom dinastije se za vedno prepove vrnitev na Grško in imetje dinastije bo zaplenjeno v državno korist. Admiral Konduriotis obdrži naslov regenta do plebiscita, ki se bo vršil v maju. Republikanci bodo ustanovili senat, dali narodu proporcijonalno volilno pravico in uvedli decentralizacijo v upravi. Vsenarodne institucije, posebno vojska, pravosodje in šolstvo, se bodo zdemokratizi-ralo. Vlada se bo potrudila, da obnovi zopet dobre stike z velesilami in prav po-.sebno z zavezniško Jugoslavijo in prijateljsko Romunijo, ter da izboljša odnošaje do Turčije in Bolgarije.
= Rusko stališče v sporu za Besarabijo. Francoski ministrski predsednik je odgovoril na Čičerinov protest radi zadržanja Francije v besarabskem vprašanju, da je odločitev v Besarabiji slonela na proglasu »Sfatul Tcarei« (besarabskega začasnega ustavodajnega zbora) z dne 27. marca 1918, s katerim je besarabsko prebivalstvo priznalo suverenitcto Romunije. Čičerin je na to depešo takoj odgovoril Poincareju, da je bil sklep tako zvanega »Sfatul Tcarei* le delo agentov gen. Mackensena, da bi dobila na ta način Romunija nadomestilo za Do-brudžo, izgubljeno v korist Bolgarije v bu-kareštanskem miru med Nemčijo in Romunijo. Daije dokazuje Čičerin, da je bila večina v »Sfatul Tcarei« umetno skonstruirana od romunskih uradov in da je bil sklep odglasovan le pod vladnim pritiskom. Kljub temu je pa »Statnl Tcarei« proglasil samo avtonomijo Besarabije v okyirju Romunije, nikakor pa ne združitve z njo. Tudi drugo glasovanje 28. nov. 1918 o združitvi z Romunijo ni bilo izvedeno zakonitim potom. Čičerinov protest končuje s tem, da je francoski parlament, proglasivši na predvečer rusko-romunskih pogajanj solidarnost z Romunijo, prevzel tudi odgovornost za vse posledice, ki bodo iz tega izvirale.
= Angleško politično gentlenianstvo.
Pred nekaj dnevi je prišel angleški socija-listični ministrski predsednik k londonskim žurnalistom, da se jim zahvali za naklonjenost in gentlemanstvo, s katerim ocenjujejo njegovo težko funkcijo. Med londonskimi žurnalisti je seveda malo socijalistov; večina njih so novinarji v redakcijah velikih kapitalističnih listov in organov konservativne in liberalne stranke. »Ali je pri nas na Dunaju mofeoče misliti, da bi politični nasprotniki tako gentlemansko govorili med
sebej, da bi tako plemenito sodili o del« svojega političnega sovražnika,« se vprašuje dunajska »N. Fr. Presse«. — Pa pri nas?
= 10 milijonov dolarjev za žene in otroke v Nemčiji. Iz Washingtona poročajo, da je zbornica reprezentantov sprejela predlog, da se dovoli 10 milijonov dolarjev za nakup življenskih potrebičin za žene ia otroke v Nemčiji
Hreftir@rča v3om!Sska družba.
V zadnjem času se je izvršilo v mesta večje število vlomov in tatvin. Vlomi so bili tako predrzno in tudi premišljeno izvedeni. da se je upravičeno sumilo, da jih izvršuje rafinirana in poklicna vlomilska družba. Prvotno se je domnevalo, da prihajajo v Ljubljano vlomilci le iz primorskih mest in po izvršenem dejanju odidejo zopet tja, odkoder so priši. Izkazalo se pa je, da imamo tudi doma poklicne vlomilce.
Na sledi za vlomilci.
Dar, pred vlomom v stanovanju gostilni, čarke Keršič v Sp. Šiški so opazili pasanti, da sta se potikala okrog hiše sumljiva moški in ženska. Po natančnem opisu sumljivih postopačev, je pričela policija opisane primerjati z onimi, katere že ima kot delo-mr žil e že v svoji evidenci. Primerjava ni bila brezuspešna in policiji se je posrečilo izslediti dobro organizirano družbo vlomilcev.
Lov za vlomilci.
Policija je osumila Franca Dobruna, čev* ljarja, stanujočega v Ulici na Grad št. 9, da bi znal biti udeležen pri vlomih. Policijski detektivi so se zato napotili v Dobrunovo stanovanje. Komaj so pa prišli k hiši, so opazili. da je neki pri oknu stoječi moški naglo izgini', kakor hitro je ugledal bližajoče se detektive. Policijski detktivi so tudi videli, da je izgnuli moški kmalu nato skočil skozi drugo .okno na ulico in hotel zbežati na Grad. Policijski organi so takoj stekli za njim, zagrabili neznanca in ga odpeljali v Dobrunovo stanovanje, kjer so našli še dva tovariša. Moški, ki je hotel uteči na Grad, je bil sedlar Avgust Prekuh. V Dobrunovem stanovanju se je pa nahajal Franc Dobrun sam in neka Školastlka. Vse tri osumljence je policija aretirala in odpeljala na policijsko ravnateljstvo.
Aretiranci so priznali 14 vlomov. — Nove aretacije.
Na policiji so aretirani Dobrun, Prekuh in 16 letna Školastlka priznali 14 raznih vlomov in tavin. katere so izvršil! v raznih skupinah, kakor so se pač sešli. Na podlagi izpovedb aretirancev, so bili nato še pripeljani na policijo Jože Kušar, brezposeln! zasebni uradnik, Anton Bončar, čevliar in Josip Kresal. mizar. Vsi vlomilci so iz Ljubljane in so se potikali po raznih skrivališčih. Nadaljne aretacije ostalih članov vlomilske družbe se še izvrše. — Kakor se je doslej dognalo, je vlomi ska družba izvršila dne 19. marca vlom v stanovanje gostilničarke Keršič v Sp. Šiški. Pri vlomu so sodelovali Dobrun, Pre-kuh in Školastika. O vlomu smo že svojčas podrobno poročali. Noto je Ie še to, da so dTugi dan vlomilci prinesli nazaj na Kerši-čevo dvorišče usnjat rjav moški suknjič in žensko jopo, bržkone zato, ker se niso upali prodati teh predmetov. Pri Keršiču je bilo vlomljeno v ravno isto sobo že leta 1922 in pokradenega za 2000 Din raznega blaga. Ni izključeno, da so ta vlom izvršili člani aretirane vlomilske družbe.
Aretiranci so nadalje viomili v buifet na Dolenjskem kolodvoru in pokradli za 100C Din raznega blaga. Dalje so poizkusili vlomiti pri čevljarju Dolencu v Forjanski ulici st. 16, kjer so pa bili prepodeni od stražnika. Vlomilska družba je kradla pri Lovšinu, v Gradišču in na TržaSki cesti pri Visjaku, kjer je odnesla srebrnine v vrednosti 2000 Din. Vlomilci so nadalje izropali izložbeno okno trgovine Bračko na Dunajski cesti, kjer so odnesli za 1300 Din blaga. V Sodni ulici št 6. so ukradli iz podstrešja Štrausovl za 2000 Um obleke ta iz podstrešja hiše na Dunajski cesti št. 17 za 500 Din perila. Aretiranci imajo na vesti Vlom v pisarno dr. Pirca v Cigaletovi ulici, kjer so navrtali blagajno. Zakrivili so končno tatvine pri trgovcu Krušiču, pri Štefaniji Klemenčičevi na Vožarski poti, pri starinarici Mariji Preknhovl in v Orehkov! trgovini v Kolodvorski ulici,
V koliko so udeleženi še pri drugih tatvinah, bo pokazala nadaljna preiskava.
Prekuh poizkuša še enkrat ubežati.
Ko so na policijskem ravnateljstvu prepeljali Prekuha iz zaporov v pisarno, da bi ga fotografirali, je zbežal po stopnjicah čez ograje ta vrtove proti Rožniku. Trije stražniki so skočUi takoj za njim in posrečilo se jim je, da so Prekuha s pomočjo pasantov zopet ujeli In spravili na varno.
nobeden navedenih stanov ni bil všeč in sem bil tako proti temu, da bi bil sin preveč bister.
Ta skrb me je strašno grizla, kakor sploh more grizti skrb človeka, posebno še očeta, ki ima preveč bistro dete. Nazadnje me je dovedla do sklepa, da povprašam za svet nekega našega slavnega pedagoga, člana prosvetne zveze in vseli komisij za preuredbo pouka, avtorja mnogih učnih prograrnov, častnega člana društva za vzgojo dece in pisca sledečih znamenitih del: »Mati kot vzgojiteljica otrok« (1., II. in III. zvezek, še nedovršeno delo), »Kako se v otroku vzgajajo državljanske vrline«, (javno predavanje v kazini), »Grehi roditeljev« (z mottom na platnicah:	»Grehi
otrok so grehi njihovih staršev«) itd.
Ravno včeraj sem bil pri gospodu pedagogu in zelo mi je bilo žal. da sem ga motil pri delu, ki se, kakor mi ie povedal, nanaša zopet na vzgojo dece. Sprejel me je prijazno in mi ponudil stol. toda komaj sem sedel, že sem kriknil in odskočil, tipajoč se nedostojno pred gospodom pedagogom.
— Ah, ah, ah, — je vzkliknil siromak ter me pričel tudi sam otipavati — oprostite, tisočkrat oprostite! To je napravil maj najstarejši. Ah, tako je nebogljen. Vi-die. nastavil je iglo na stol. To stori večkrat. Oprostite!
.	— In tako imate večkrat priliko* gle-
aati, kako skačejo gosti s stolice! — sem odgovoril mak) pikro, ali ker nisem bil navaden gost. ampak prošnlk. zadržal jezo m zopet sedel.
Nisem niti obrazložil počemu sem prišel, ze je priletela Iz sosednje sobe v ste-Klena vrata copata in raibila Šipo na tisoč koščkov.
— 2arko! — je kriknil prestrašeno g. pedagog — kaj vendar počenjaš, za božjo voljo!
Skozi nastalo odprtino se je pokukala v sobo ljubka otroška glavica z besedami:
— Vreči sem hotel copato v mamo, ker mi noče dati ključa od omare.
— Eh, oh, eh. kako si poreden, kaj ne vidiš, da je tu gospod.
Otrok me je pogledal, na to pa se mi popačil tako srdito, kakor da bi mu Jaz ne hotel dati ključa od omare.
Naposled se je g. pedagog globoko zamislil in mi pričel dajati obširne nasvete, kako naj vzgojim svojega sina. Povedal mi je tudi, kaj moramo čitati; priporočil mi v prvi vrsti svoja dela ter mi pričel dokazovati, da sem sam kriv hudobije svojega sina. Z visokim in grmečim glasom mi je citiral motto s svojih platnic:	»Grehi
otrok so grehi njihovih roditeliev!« — Takrat pa se	je	oglasil s	ceste krik	otrok in
mimo hiše	je	korakalo	preko 50	po voja-
ško razporejenih dečkov. Ceti je poveljeval pedagogov »najstarejši«, pred nio se je pa vila velika zastava, napravljena iz rdeče baržunaste zavese (in ravno v tem momentu je g. pedagog opazil, da ie manjka ravno na njegovem oknu pol. Vsi vojaki so nosili na ramenih palice, na glavah pa trokotne papirnate kane.
Pedagog Je pogledal skozi okno, najprej mirno,	na	to pa je	prebledel,	skočil k
mizi, naglo	odprl predal	in se, ko	je videl,
da je prazen, pričel kakor blazen tolči po glavi.
— Ah, gospod, ah, ali, ah!
— Kaj se je vendar zgodilo?! — sem ga vprašal začudeno.
nas/C Upr!opaSir«n, sem. Popolnoma upro-pasčen — je pričel jadikovati — Več kot
šest mesecev sem pisal noč in dan četrti zvezek mojega dela »Hiša kot vzgojiteljica dece« in dokončal sem ga komaj pred desetimi dnevi. Pomislite, pred desetimi dnevi...
— To je zelo lepo, ali ne razumem, zakaj ste...
— Ali ne vidite onih kap na otroških glavah; moj najstarejši je vzel tu iz miz-nice rokopis ta napravil iz njega kape svoji vojski!
So na svetu hudobni ljudje kakor jaz, ki se v takih trenutkih prav radi smejejo, tembolj je pa šlo na smeh meni. ker me je ta razgovor s pedagogom potolažil glede mojega sina, ki vendar niti ni sin pedagogov. Čeprav se pa nisem smejal glasno, se vendar	nisem	mogel	premagati,	da	ne bi
povedal	g. pedagogu	par primernih	besed.
— Zdi se mi, gospod profesor — sem rekel
— da je vaš »najstarejši« zelo nadarjen Postal bo gotovo dober in strog kritik a kar je glavno, nasprotnik teorij iz katprih si. kakor vidite, dela kape.	™
j	bočemo,	gospod,	—	ie	rekel ne-
ma“lbrthSSe»Sv.e’	",Va<ln0	'*■
n a vari ni	-	j16 ta	Pogovor,	da	čevljar
navadno	nuna	dobrih	čevljev.
vej®**!1 vrail domov so mi sporočili st’ d,a ]e moJ sin rešen. Padel je anireč v vodnjak, kar ni bilo ravno potrebno. Prijel Je nekega svojega tovariša ter ga hotel vreči v vodnjak, se je pa nerodno zasuknil in padel sam vani. Hvala bogu, samo da je rešen, drugič, kadar bo hotel še koga vreči v vodnjalc. bo gotovo bolle pazil, da sam ne pade notri
Dnevne vesti.
Kaj le z ljubljanskim mandatom!
Ko bi moral profesor Reisner dne L januarja letošnjega leta glasom pogodbe položiti svoj mandat, so se izgovarjali demokrati, da je izgubila narodno-napredna stranka pravico na ljubljanski mandat, ker ni poravnala na njo odpadajočih volilnih stroškov. Ko je nato Narodno napredna stranka položila denar in izbila tako demokratom izgovor Iz rok. pa je dejalo bese-dolomno demokratsko načelstvo, da prof. Reisner ne sme odložiti svojega mandata, ker bi dr. Ravnihar podpiral radikalno vlado.
Sedaj pa se je izrekel za radikalno vlado tudi prof. Reisner, pa čeprav je večina demokratskega kluba odločno proti radikalni vladi. Še več! Profesor Reisner je celo pomagal v korist radikalov razbiti demokratski klub. Naše ljubljansko demokratsko načelstvo pa korak prof. Reisnerja ne samo odobrava, temveč je celo samo sililo prof. Reisnerja, da zapusti demokratski klub.
Kakšen argument pa imajo sedaj slovenski demokrati, da ne prisilijo prof. Reisnerja k spoštovanju dane besede? S čim pa opravičuje sedaj prof. Reisner, da še ni odložil ljubljanskega mandata? Ali je slovenska demokratska stranka res popolnoma pozabila na čast? Ali je v resntoi izgubila zadnjo srago poštenja?
Gospode iz demokratskega načelstva bi opozorili na to, da predvideva nova vlada, kateri gospodje naKrat tako navdušeno ploskajo, skupen nastop vseh državno-tvornih elementov pri volitvah.
Ali se gospodje zavedajo, da je skupen nastop nemogoč s stranko, ki ne spoštuje dane besede? Ali se gospodje zavedajo odgovornosti, ki pade na nje, če še naprej kršijo dano besedo?
Vprašanje ljubljanskega mandata je življensko vprašanje za slovenske demokrate.
NI naša nesreča, če sl bo demokratsko načelstvo na tem vprašanju izkopalo svoj prob.
— Da b! »Jutro« v vsakem oziru prekašalo vse druge liste, prinaša v zadnjem času poleg macafizeljnovega klepetanja in raznih pornografskih nečednosti, tudi slike. Po večini so sicer Jutrovi portreti takšni, da človek ne spozna portretirancev, pa čeprav je pod njhni napisano, koga portret predstavlja. Ampak to nič ne de, zakaj »piildki« so pa le.
— FeJ! Zgodilo se je, da je bil v ljubljanskem hotelu presenečen duhovnik, ko je prenočeval z neko gospodično. Takoj je pograbilo »Jutro« ta dogodek in ga s škodoželjno naslado serviralo v svojem macafizelj-skem uvodniku svojim bralcem. Pri tem se je »Jutro« celo tako spozabilo, da je opisalo gospodično tako, da bodo v njenem bivali-ču vsi znali o njenem koraku. Greh duhovnika je približno enako velik, kakor je greh zakonca, ki seže po prepovedanem sadu. Milimo pa, da bi »Jutro« dejalo »Slovencu« fej če bi ta škodoželjno kazal na demokratskega zakonca, ki je skočil čez ojnice in je bi! zasačen. So pač stvari, ki so čisto osebne in ki javnost prav nič ne brigajo. Fej listu, ki vlači na dan tudi takšne stvari!
— Prvi patentni advokat. Bivši Inšpektor uprave za zaščito industrijske lastnine arhitekt Radovan Ivačkovič je položil pred posebno komisijo v Beogradu izpit za patentnega advokata. To je prvi slučaj, da je dosegel Inženir pravico do naziva patentnega advokata.
— Promocija. V Pragi je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Lavrič iz Nove vasi pri Rakeku. Inženirski izpit na visoki tehnični šoti v Pragi je pa potožil g. Franjo Lukman iz Ormoža.
— Iz poštne službe. Premeščeni so: Tajnik ITI. razr. Anton Suhač od poštnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu ministrstvu v Beograd; činovnik VI. razr. Karel Vrančič od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2; poštarica V, razr. Mila Turk od poštnega ravnateljstva v Ljubljani h glavni pošti v Beograd; poštarji oziroma poštarice VI. razr. Magda Ločnlk iiz Ljubljane v Kamnik. Ivan Drašček iz Ljubljane v Maribor, Rezka Prijatelj iz Grobelnega v Kranj in Alojzij Knez iz Ljubljane v Kranj. — Ostavko na državno službo so podali: požtarici I. razr. Vera Plehan v Vidimi-Dobrepoljah in Natalija Zemijak v Radečah pri Zidanem mostu, dnevničar Mihajlo Karunov v Ptuju ter tehnični uradnik Anton Lotrič pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Trajno je upokojena poštarica VI. razr. Marija Perčič na Jesenicah (Gorenjsko).
— Gremlj trgovcev v Ljubljani, gremij trgovcev Ljubijana-okolica In Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, naznanjajo, da se s 1. aprilom t. 1. preselijo iz svojih pisarniških prostorov Gradišče 17, v nove prostore palače Kreditne banke I. nadstropje. Vhod iz Aleksandrove ceste.
— Narodni Dom v Vranji. V Vranji se je ustanovil odbor za zgradbo Narodnega doma. Člani odbora so tamošnji najuglednejši meščani V domu bodo koncentrirane vse ta-mošnje kulturne in humanitarne ustanove.
— Znižana vozna cena Prometno ministrstvo je dovolilo 50 odstotkov znižanje vozne cene za udeležnike kongresa pevskih društev, ki se vrši 5., 6, in 7. aprila v Ljubljani.
— Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani poživlja tem potom vse v Sloveniji se nahajajoče češkoslovaške državljane, rojene leta 1902, 1903 in 1904, da se v najkrajšem času, najpozneje pa do 10. aprila 1924 pismenim potom prijavijo tukajšnjemu UTadu ter navedejo poleg rojstnih podatkov ter mesta pristojnosti v CSR tudi natančen naslov. Ti podatki so konzulatu potrebni vsled naborov, ki se bodo vršili v mesecu aprilu. Dan nabora bo pravočasno v časopisih objavljen.
— Naraščanje Donave in Save. Donava zadnje dni stalno narašča za 20 do 40 cm nad normalo. Razni donavski nasipi se nahajajo v veliki nevarnosti. Voda je preplavila že vse nižje ležeče kraje. Prav tako kot Donava narašča tudi Sava, katere vodno stanje je 180 cm nad normalo. Vendar pa naraščanje Save še ni tako silno, da bi bilo pričakovat! katastrofe.
— Angleški profesorji v Beogradu. Meseca maja pride v Beograd 30 angleških profesorjev. Iz Beograda odidejo profesorji v notranjost Srbije in sl nameravajo ogledati vse važnejše kraje. Iz Srbije odidejo angleški profesorji v Makedonijo, od tu skozi Cr-nogoro v Boko Kotorska, od kjer se bodo vraSi x London.
Ljubijan-a, 27. marca.
— Šef kabineta ministra pravde Stojan Jovanovič je razrešen svoje službe in je na njegovo mesto postavljen Radoslav Bogdanovič, sekretar ministrstva pravde.
— Ostavko na državno službo je podal stavbni inž. g. Alfred, nameščen pri ljubljanski direkciji državnih železnic. Cim se prične stavbeno gibanje, je pričakovati, da bo odpovedalo svojo službo vsled skrajno slabih gmotnih razmer še več državnih inženirjev.
— Prevedba učiteljstva. Prevedba učiteljstva po novem zakonu za javne nameščence je končana in je prevedenih v Srbije, Crnigori in Vojvodini 7587 učiteljev, v Hr-vatski 3875, v Sloveniji 2976, v Dalmaciji 1019 in v Bosni in Hercegovini 928 učiteljev. Odloki o prevedbi so izgotovljeni in je pričelo ministrstvo prosvete	z ekspedicijo. Kdaj bodo učitelji prejeli odloke v roke, odvisi od pokrajinskih uprav.
— Zasebni frančiškanski gimnaziji v Kamniku je odreklo ministrstvo prosvete pravico javnosti.
_— šolska služba v Sloveniji. Po odloku ministrstva prosvete ima nadzorstvo nad šolami v ljubljanski oblasti dr. Stanko Bevk, ki je obenem šef prosvetnega oddelka za Slovenijo, dokler ne bo končana likvidacija. Kot referenta uradujeta v prosvetnem oddelku dosedanja nadzornika Josip Westor in Engelbert Gangl, katerima so še dodeljeni
.an. Abram, Josip Bajc. Fran Resnik, Mimi Resnik, Narte Velikonja. Ignacij Zima in Ana Zupančič. Nadzorstvo nad šolami v mariborski oblasti je poverjeno dr. Janku Bezjaku, kateremu sta dodeljena kot referenta dr. Leopold Poljanec in Fran Gabršek. Referentu v mariborski oblasti 90 dodeljeni Marija Fink, Josip Miklavčič, Nikola Obra-dovič, Viktor Lichtenbcrg. Vida Primožič. Ivan Kock in Josip Vokal. — Ljubljansko gledališče bo odslej podrejeno naravnost ministrstvu prosvete; muzej i,n licejska knjižnica je podrejena prosvetnemu referentu pri ljubjanski oblasti. Dosedanja gospodarsko-upravna referenta dr. Milko Lubee in dr. Ivan Karlin, sta stavljena na razpolago notranjemu ministrstvu, dosedanji poročevalec za vere Viktor Steska pa ministrstvu ver.
— Udeležencem skupščine Zveze slov. pevskih zborov dne 6, aprila t. L je ministrstvo saobračaja z odlokom z dne 20. marca t L št. 5064 dovolilo ugodnost polovične vožnje na železnicah. Vsak udeleženec naj si rri nastopu vožnje kupi celo karto, ki velja tudi za povratek, če se izkaže s potrdilom predsedništva Zveze, da je bil na skupščini Zbori morajo svojim članom izstaviti tozadevne legitimacije. —
— Olimpijske srečke so že v prometu. Opozarjamo nanje vso javnost, da kupuje srečke ter omogoča tako naši državi udeležbo na VIII. Olimpijadi. Cena srečkam je 10 Din. Žrebanje bo v juniju, — Kupujte olimpijske srečke I
— Meteorološka postaja v Splitu. Mestna občina v Splitu je sklenila, da osnuje mestni meteorološki observatorij. Vodstvo observatorija je poverjeno strokovnjaku prof. Machiju.
— Poljedelski tečaji v vojski Poljedelsko ministrstvo se je odtočilo, da tekom leta otvori poljedelske tečaje za vojake v vseh divizijah. Prvi poljedelski tečaj se otvori za vojake iz beograjskih polkov.
— Umetniška razstava v Kranju. Razstava, ki jo je priredil akademični slikar Franjo Kovač v Kranju ostane vsled velikega obiska odprta še do nedelje dne 30. t m.
Ljubljana.
— Osebna vest iz avstrijskega konzulata v Ljubljani Generalni konzul g. dr. Kohlruss je imenovan za avstrijskega odpravnika poslov v Sofiji kamor odide te dni. G. dr. Kohlruss je v tukajšnjih krogih vsled svojega konciljantnega nastopanja užival splošno spoštovanje.
,	—,Iz češkoslovaškega konzulata. Ataše
češkoslovaškega konzulata v Ljubljani g. dr. Gustav Zahorsky je bil imenovan za vicekonzula na dosedanjem mestu.
— Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 29. t. m. predava v salonu pri »Levu« g. prof. Saša Šantel »n sicer o grafični umetnosti. K temu lepemu in poučnemu predavanju vabimo člane, prijatelje in drugo ceni. občinstvo. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost
— Slovenska Matica ima svoj občni zbor dne 1. aprila t 1. ob 10. uri 30 min. dopoldne v svojih prostorih z dnevnim redom 1. Poročila odbora, 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti.
Predavanje Ljudske univerze. V ponedeljek 31. marca bo v mali kazinski dvorani predaval urednik Božidar Borko o Wilsonu. Začetek ob pol 8. uri zvečer
Revne otroke lahko razveselite, ako kupite srečke društva »Atena« in jih poklonite šolskim vodstvom v razdelitev. Podarjene srečke sprejema vsak dan gdč. Kajzeljeva v društveni telovadnici na Mladiki
Otroška postelj z opremo in novo moško
kolo sta glavna dobitka srečelova za otroke. •Kdor želi sreče ali hoče nuditi otrokom malo veselja, naj kupi srečko za Din 2.— v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Razdelitev dobitkov v najkrajšem času v Ortopedski telovadnici društva »Atena« na Mladiki.
Otroci! Mamice! Oglejte si izložbo pri tvrdki »Elite«, Prešernova ulica. Za Din 2.— mnogo veselja!
Pružbi sv- Cirila in Metoda v Ljubljani je izročila gdč. Mika mesto cvetja na grob pok. Janke VVilfanove 250 Din. Iskrena hvala!
_ , T .Pof>e*nila je iz svojega stanovanja v Prisojni ulici št. 1. gospodična J. R. iz Gorenjske. Vzela je s seboj svoje stvari po-z&bria pa je gospodinji plačati hrano in stanovanje.
— Policijske ovadbe. Včeraj so bile prijavljene te-le ovadbe: 3 radi tatvine, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi grožnje telesne varnosti 7 radi cestno policijskega reda, 3 radi pasjega kontumaca, 1 radi pijanosti, 2 radi nedostojnega vedenja, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi kaljenja nočnega miru in 1 radi prepovedane posesti orožja.
— Ukradeno kolo. Iz veže gostilne pri »Levu« na Gosposvetski cesti je brk) ukradeno kleparskemu mojstru Jerančiču črno pleskano skoraj novo kolo, znamke »Styria«, vredno 2000 Din. Na kolesu je bilo gravirano lastnikovo ime.
— Na rednem občnem zboru Društva slušateljev jur. fak. v Ljubljani je bil izvoljen za polletni semester 1924 odbor: predsednik: Šmajd AL. cand iur., podpredsednik: Grmovšek Srečko, cand iur., tajnik: Korče Adolf, stud. iur., blagajnik:	Sniid	Lojze,
cand. iur., knjižničar I.: Llclitenwallner Milan. cand. iur., knjižničar II.: Bučar Jože, caud. iuT.. odbornik: Bele Ivo, cand. iur.
Maribor.
— Dve Izjavi prinaša četrtkov »Tabor« v katerih obžaluje njegov odgovorni urednik, da je krivično napadal g. notarja Košenino v Gornjem Gradu in g. Pevca v Mozirju ter plača, ker sta oba gospoda umaknila tožbo, po 100 Din v fond mariborske in celjske dijaške kuhinje.
— Sestanek čebelarjev. V nedeljo 30. t. m. se vrši pri čebelnjaku III. deške osnov, ne šole v magdalenskem predmestju prvi letošnji sestanek čebelarjev iz Maribora in okolice.
Zaključek zajčjerejske razstave. Na
praznik 25. t m. se je zaključila zajčjerejska razstava, ki je bila odprta tri dni v lopi in stranskih prostorih hotela »Stara pivarna«. Razstava, katero je aranžiralo Prvo zajčje-rejsko društvo za Slovenijo je uspela jako dobro. Nudila ie jep pregled različnih zajčjih pasem, ki se pri nas goje. in mnogobrojnih predmetov, ki se izdelujejo iz zajčje kože in dlake, kakor pokrival, plaščev, rokavic, pletenin, čevljev, torbic itd. Tudi obisk občinstva je bil primeroma dober.
— Čudna pljeteta. Pod stopniščem tukajšnjega okrajnega sodišča se nahaja še danes v šestem letu po razpadu Avstrije, 9 ika cesarja Franza Josefa, »molečega za mir narodov«. Mislimo, da je taka pijeteta popolnoma neumestna in da taka slika nikakor ne spada več na tako mesto.
— Brumne duše morajo biti čitatelji mariborskega glasila Slavenske banke, ubogega »Tabora«, da prenesejo vso grobo hrano, katero jim nudi. Več kot eno leto je ta list prav tako kakor drugo glasilo iste banke »Jutro«, hranil svoj e ^ čitatelje z najhujšimi psovkami na radikale in na Pašičevo vlado in vsaj pol leta je sedaj pel Slavo opozicijonalnemu bloku m Davidoviču, sedaj pa je v številki od četrtka naenkrat »po dozdevnem(I) razkolu v demokratski stranki«, pričel peti slavo Pa-šiču in Pribičeviču ter anatemizirati opozici-jonalni blok in Davidoviča. In v isti številki čujte in strmite, si je upal ta list obregniti 9c tudi ob naš uvodnik od srede ter zapisati to-le: »Organ g. Puclja, Deržiča in dr. Ravniharja, od Jadranske banke izdajani radikal-ski »Narodni Dnevnik« še naprej lomi kopje za radikalijo. — Je res tragikomično': g. Pucelj sedi v opoziciji v zemljoradniškem klubu, ki je najhujši nasprotnik radikalov, njegov organ »Narodni dnevnik« pa poje radikalom hozana«. Naš list je radikalni stranki vedno priznal kar zasluži, tako od začetka in tako danes; ostal je dosleden. Na to čednosti M jo smešni »Tabor« ne pozna, je naš list tudi lahko ponosen. »Tabor« naj, mesto da se zaletava v naš list, pazi. da ne bo pisal več takih budalosti kakor pred par dnevi ko je obvestil svoje čitatelje, »da bo Pašlč poveril mandat za sestavo nove vlade najbrže Davidoviču.« Hic Rhodus, hic salta!
Vlom In tatvine. V kumik barona Twikla v Karčevini so v noči od srede na četrtek vlomili neznani tatovi in odnesli 20 dragocenih kokoši stare štajerske rdeče pasme. Eno kokoš so zadavljeno pozabili. Sled vodi po cesti med starim in novim mestnim vrtom v mesto. Za onega, ki tatove izsledi, je razpisana nagrada 300 dinarjev.	*
Sestanek čebelarjev. Prvi sestanek mariborskih čebelarjev se bo vršil v nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne pri čebelnjaku III. deške ljudske šole.
mladino v beznico, ki je le še za podreti. To imenujejo pri nas šoto, je pa skladišče bacilov. In naš vzgledni krajni šolski svet se ne briga niti za zadostno snaženje te stare podrtije in tako je mladina primorana, če noče požirati na kile prahu, skrbeti sama za čiščenje svojih učnih prostorov in z lastnim denarjem plačevati snažilko, kot se je te dni dogodilo. Pozdravljamo ta energični korak naših »Podmladkarjev«!
— Nov odvetnik. Na Ljubljanski cesti 34 je otvoril odvetniško pisarno dr. A. Zupančič.
— Nova mesarija. Ob Kraljevič Petrovem trgu na Ljubljanski cesti imamo novo mesarijo Goleš et Pureber.
— Vrag se je prikazal v starograjski bosti. V gosti smrečjni teče iz velike jame voda in od tam je prišel. Bil je silno kosmat in črn z dolgimi kremplji, rogovi in metla-stim repom. Preganjal je šolske otroke do ceste in posebno zasledoval Gorenčevo Micko iz Črešnjice, ki se v šoli kar na mogla potolažiti. Kaj tiči za tem vragom, se ne da dognati otroci pa, ki hodijo mimo, so ga vsi videli na tleh in v zraku. Tako vsaj prisegajo.
Sokolstvo.
Od 27. do 30. marca: v Veseloigra
Čaša vode
HM CHRISTI3N5.
Celje.
— Cenilna komisija. Za politični okraj Celje (okol.) je imenoval delegat ministrstva financ za člane cenilne komisije: Ivana Habjana, mesarja, posestnika in gostilničarja v Šmarju pri Jelšah; Jakoba Klenovška, strojnika v Trbovljah; Dominika Bezenška, star., Stražica pri Frankolovem; Konrada Elsba-cherja, trgovca. Laško. Za namestnike: Fr. Oseta, trgovca, Vransko; K. Gologranca, stavbenika v Gaberju ter Antona Fazarinca, pos. in gostilničarja na Ostrožnem.
— Smrtna kosa. Umria je dolgoletna prodajalka sadja na Glavnem trgu Uršula Rehar.
— Mestno gledališče. V soboto popoldne oib 16. uri se vprizori »Vzgojitelj Lamovec« kot dijaška predstava.
— Predavanje. Kakor smo že poročali, priredi jutri v soboto Sokolsko društvo v Celju javno predavanje. Predaval bo g. prof. Jos. Jeras iz Ljubljane »o umiku čez Albanijo v letu 1915«. Predavanje se bo vršilo ob 20. url v mali dvorani Nar. doma. Bo zelo zanimivo in je že v Ljubljani vzbudilo občo pozornost.
— Živinski sejem. V sredo se je vršil na Teharju pri Celju običajni sredpostni živinski sejem. Kakor običajno teharski sejmi je bil tudi ta dobro obiskan in je bilo prignane precej živine. Kupčija je bila precej živahna. Cene živini so precej nazadovale. Voli so se prodajali po 12.50—13 Din za kg žive teže:
Novo mesto.
— Podmladek Rdečega križa na gimnaziji je priredil v soboto večer v Narodnem domu Nušičevo veseloigro »Navaden človek« v režiji g. Delaka, ki se je izkazal prav spretnega. Igra je uspela dobro. Tako se komaj začeti »Podmladek« na gimnaziji prav lepo in hvalno razvje, dočfm na osnovni šoli nekam stoji. Otroci v teku skoraj dveh mesecev niso niti vsega dobili, kar jim treba, teko n. pr. »Igre za dobro zdTavje« itd. tn se že disgustiravajo nad tako krasno organizacijo, za katero so prej kar goreli. V Ljubljani bi lahko mislili pri »P. R. K.« tudi na novomeške »Podmladkarje«. Hvalevredno pa so se začeli ti sami zanimati za snago tn red v šoli Šolski odbori poslujejo v nekaterih razredih naravnost vzgledno. Znana je menda že vsemu slovenskemu svetu kulturna sramota Novega mesta, ki nazadnjačl za vsako rovtarsko vasjo. Pušča rastočo
Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto dne 29. marca ob 20. uri v društvenih prostorih na Taboru predavanje za članstvo. Predava br. dr. Turk: »Dobroveljsko gibanje v Rusiji. II. del. Bratje in sestre udeležite se ga polnoštevilno!
Češko Sokolstvo. Na seji predsedstva COS je to. Stepanek poročal, da je sokolska župa v Zagrebu predlagala, da bi se oživel stari Savez Slovanskega Sokolstva. Danes bi bili njega člani:	Češkoslovaška
Obec Sokolstva. Zveza Poljskega Sokolstva, Zveza Ruskega Sokolstva in Zveza Bulgarkih junakov. Vse tri prejšnje jugoslovanske sokolske zveze so s prevratom prestale. Jug. Sokolski Savez bi morali še le na novo sprejeti v Svaz. ČSO namerava na ta način rešiti željo sokolske župe v Zagrebu.
Tisočdevetstopetnajst (1915) tragedija naroda. To Branislava Nučičevo delo je prevedel na češčino Jan Inderka. ČOS priporoča, da si knjigo omislijo vse sokolske knjižnice. Tudi JSS bi storil prav, ako bi izdal seznam knjig ih spisov, ki bi jih bilo priporočati sokolskim knjižnicam.
Sprejem Židov v Sokola. S tem vprašanjem, ki je bilo tudi že na dnevnem redu JSS, se je pečala ČOS. Kaže na svoje že izdane načelne sklepe ter pravi, da židov-stvo ni ovira za članstvo v sok. društvu, odločilno je, kakšen je kdo Čeh in človek. Ako se priglasi kdo, čigar delovanje za časa vojne je bilo v nasprotju z našim čutenjem, ki s svojimi savezniki govori nemški, ki pošilja svoje otroke v nemške šole, ki črpa svoj nazor samo iz nemškega tiska, itd. — ne sprejmite ga. Ako pa se priglasi žid, čigar češtvo je vzvišeno nad vsak dvom, ki nenemčuje, čigar otroci od početka do konca svojih študij obiskujejo le češke šole, ki je v družabnem oziru dober človek in državljan, ki bi bil temu društvu v korist, odločno ne na škodo (v tej smeri je preizkusiti vsako priglasitev), potem ni vzroka, da bi ga zavrnili. V vsakem slučaju tudi tukaj:	dvakrat pomeri, enkrat
reži! — Obč. zastopstvo v Oetzu je dovolilo, da se namesti spominska plošča na kraju, kjer se je ponesrečil dr. Tyrš s pogojem, da je na plošči napisano samo ime in datum nezgode in da bode namestitev ploščo brez slavnosti.
Vestnik Sokolsky. ČOS toži, da društva in člani ne izpolnjujejo sokolskih dolžnosti ter da prezirajo navodila in načelne sklepe. Ugotavlja v tem pogledu za letos neko poslabšanje razmer v primeri z lanskim letom. Lani se je povsod z navdušenjem čitala poslanica predsedstva, letošnjo se je nekako prezrlo. Lani je izgledalo, da se je razburkano valovje našega političnega morja pomirilo.
Letos veje zopet ostrejši veter in tudi mnogo volilnih sporov, mnogo nedostoj-nosti mnogi pernašajo v Sokola, da zgodilo se je celo, da so poravnanja medsebojnih računov prinesli na občni zbor sokolski. Kdaj privedemo takega poedinca k temu, da bi spoštoval prepričanje drugega, kdaj pride do spoznanja, da naša stvar ni za stranke, ampak za ves narod? Kdaj bo razumel, da je treba sicer sokolstva v politiko, toda nikdar politike v Sokola. Kjer teh načel ne uvažujejo, trpi vse naše sokolsko življenje. Bratje in sestre, odprite oči*! — Prav kakor bi bilo napisano za današnje razmere v JSS.
Spored plesnega večera baletnega zb®* ra Narodnega gledališča v Ljubljani, ta se vrši danes v petek dne 28. t. m. v opernem gledališču: Prvi del obsega 8 različnih p»| sov in sicer: po uvodni Griegovi Svatbem koračnici plešeta Chopinovo Poloneso g®--Vavpotič in Japelj. Tej sledi polka, 1ratero pleše baletni mojster z dvema Jakljevo skladbo »Srčno veselje«. Cetr* točko tvori nastop 8 dam baletnega zbora v rožnem valčku. Temu sledi Indijski P1®1 gdč. Vavctičeve in ples gdč. Svobodove. Straussov valček ob lepi sinji Donavi P*®” šeta gdč. Vnvpotičeva in g. Trobiš. nato pa Lortzlngov Holandski ples 8®** Japelj in Mohar. Plese zaključi Ogrski pl«* katerega izvajata gdč. Svobodova in g. l* biš. V drugem delu se vprizori Ipavce pantomima »Možiček«, v kateri nastop«”* sledeče osebe: Pijerot — g. Trobiš, Pier?, — gdč. Abramova, njuna hčerka ColornD-na — gdč. Svobodova, in Harlekin — Vavpotičeva, Poleg imenovanih še šest PJ jateljic Colombine (članice baletnega Zbora). Vse plese spremlja orkester NaTOCn* ga gledališča v Ljubljani pod vodstvom pelnika Neffata. Plese je naštudiral In VP‘/ zoril baletni mojster g. Aleksander Trowj Nove kostume pa je izdelala po osnutz akademičnega slikarja I. Vavpotiča £*e, te ška krojačnica. Občinstvo opozarjamo, o* > Začetek plesnega večera, ki se vrši za D točno ob 20. uri.	.	^
Vse ljubitelje naše drame °P°zariavl na dramsko predstavo pri znižanih c?D;~ ki se vrši v soboto dne 29. t. m. in pnto teri priliki se vprizori burka »Danes bom« tiči«. Predstava je mišljena kot delavs* predstava, vabimo pa vse občinstvo na V set.	L
V soboto gostuje v operi ponovno f! Hedvika de Debicka in sicer nastopi , v vlogi Margarete v operi »Faust«. stava se vrši kakor izven-predstava.
Josip Ribičič: Kokošji rod. MladlnJ starim, v pouk in zabavo. Gorica 1924. dala in založila Narodna knjigarna. Str. Cena L. 2.80, po pošti L. 3.20. — To b®“. malo knjižico je spisal znani pisatelj dinskih iger in urednik »Novega rodu«. tržaški rojak Josip Ribičič! Knjižica ops®..
pet novelic: Nadloga, Umetnik, Gospa
Kr»s‘
d C.
iiokriia, Kikiriki in Kukeriki, Izkušnja^ Izgubljeni dom, Kokoti Vse te novelic®* jih odlikuje lep, gladko tekoči jezik. s° g soljene z jedko satiro, njih vsebina 9* odigrava v kokošjem življenju.	^
Navidezno v kokošjem življenju, takoj po prvih straneh bo bralec sKjod da je ta kokošji rod pravzaprav človek* in da so boji in vse smešnotragične.s oajj Kukurikežev in Kikirikežev naši boji 10 y. grehi, ki niso ušli pisateljevemu očesu ‘n ^ ču. Jedka satira daje knjižici vredno-”* ^ jo bo tudi odrastli s pridom bral, ra~Č!dij0 stre vsebine pa jo bode tudi mladina PT .gji prijemala v roke. Knjiga je naprodaj v knjigarnah. Toplo jo priporočamo.  _______________
Šport.
Crosscountry. SK. Ilirija priredi 30. t m. ob pol 11. uri dopoldne tek v prostem terenu na ca 6 in pol km dolgi progi — igrišče Ilirija—Rožnik—igrišče Ilirija. To bo prva prireditev te vrste v Ljubljani in bo posebno zanimiva vsled tega, ker proga ni markirana ter si jo more vsak tekmovalec izbrati sam po lastni uvidevnosti. Nastopiti morajo moštva po 3 do 5 tekačev, od katerih mora najmanje 3 doseči cilj, sicer se ne klasificira. Dosegljivi sta dve prvi mesti in sicer za prvega atleta in za prvo moštvo. Natančnejše propozicije so se izdale klubom.
Medmestna tekma Ljubljana : Celovec se vrši v nedeljo 30. ti m. ob pol 3. uri pop. na igrišču Ilirije. Po medmestni tekmi se igra prvenstvena tekma Slovan : Akademiki. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelen-burgova ul Znižane dijaške karte se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so numerirani, vsakdo si torej vnaprej lahko zasigura določen prostor. — Reprezentančno moštvo Celovca je sestavljeno iz 9 igralcev Athletik SK in dveh igralcev Sportvereina ter dospe v Ljubljano v soboto zvečer pod vodstvom kapetana koroškega nogom. saveza Hauser-Ja. Ljubljanski team tvori kompletno prvo moštvo Ilirije. Tekmo bo vodil zagrebški sodnik Fabris.
Današnje prireditve:
V Ljubljani:
Drama: »Cezar in Kleppatra«. Red E.
Opera: »Možiček« in razni plesL Red D.
Kino Matica: Burke: »Fix in Fax-Fatty«. Salve smeha. — Mladini primerno. — Predstave ob 5., pol 7. in 8. uri.
Ktao Ideal:	»Pod dvema zastavama.«
— Predstave ob 4., pol 6, 7., pol 9.
Kino Tivoli: »Čaša vode«. Veseloigra.
— Predstave ob: 3., 5., 7. tn 9. url
Kino Ljublj. dvor: »Kadar žena ljubi«. V gl. vlogi Fern Andra. — Predstave ob 3., pol 5m en četrt na 8. in 9. uri.
V Mariboru:
Narodno gledišče: Zaprto.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti
ŠE NEKAJ O SVETLOBI ČLOVE' ŠKEGA TELESA.
Vsako človeško bitje je obdano od ke vrste svetlobe, ki jo imenujemo: ® L (— glorijola), ki pa je po stopinji njeg inteligence kakor tudi vsled njegov^, zdravstvenega ali bolnega stanja po obse* in gostosti različna. To je v kratkem » zultat štiriletnega raziskovanja in P®?*« sov. ki so londonskega zdravnika dr. W* Kilnerja vsposobili, da si je napravil ci* priprosti aparat, s čigar pomočjo se nto« človeška svetloba t. j. človeka obkroŽU!° r fluid tudi s prostimi očmi videti. Dr. je izdal tudi knjigo: »Človeška atmori®^ ali »Kako se more aura videti s je kemičnih svetlobnih plošč«. L, 1912. » to svoje delo izdal, ni malo začudenja budil med zdravniškim svetom, .P°~Li Qa se na stotine poizkusov, ki jih je >zv?e ja-svojih pacijentih, čeprav je bil to sete četni stadij raziskovanja, čegar raZL,nati* posledice se še tedaj niso dale preracu . e Ta aparat za opazovanje človeške s.y več-
je zelo enostaven; obstoji namreč au jega števila steklenih plošč, dolgih l* m in širokih 4 cm. Te plošče so izdelan®^ zelo tenke steklovine: med ploščami se ^ haja hermetično zaprta od dr. Kilnerjii . najdena tekočina. Plošče so različnih n L
ene so rdeče, druge modre barve, niansah. Dopisnik londonskega »DailT. ^ press-a je imel priliko prisostvovati PtJJJl skusih s temi »spektauraninhni« svetlo®®^ ploščami. Dr. Felkin, dr. Kilnerja aSlS7r>r ga je pustil nekaj časa gledati s tem ratom v solnčno svetlobo, da bi tako ^ večal občutljivost nj.egove zenice, naw ^ je peljal v temno sobo, v kateri je P3”" je stal s podbočenimi rokami Začetko«* ' opazil žumaiist samo obris pacijentov® stave, toda, ko se je njegovo oko n% p<r na temo, videl je okoli cele pacijentove to stave neko vrsto dvojne megle, eno S°s^Ao-notranjo in drugo tanjšo zunanjo Zunanja aura zdela se mu je temnOJPjje barve, notranja tudi, toda za sp globlja in navidezno mnogo gostejša. vj-jasneje pa se je ta odsev spoznal pa kotu, ki so ga tvorile roke, počival®;iiej)t bokih. Pri kretnjah, ki jih je potem P3®, tv izvajal, je bila ta aura v tesnem spoj®, pd lesnimi udi. Kakor zatrjuje dr. Kilner-svojih poskusih ugotovil, da ta po-svetloba varijira kakor je pač kakov®*^!)! sameznlka. Pri pacijpntih, ki trpe na je drugače kakor pri tistih, ki so P^jateH' epilepsiji (padavici). Takisto je aura * ir gentnih ljudi, četudi so telesno slab®P%iitJ, rovitejša kakor pri duševno manj v‘c po-dasi so mogoče telesno razvitejši . -Mr močjo njegovih poskusov postane b0,nafl<J' rekoč vidljiva, kar odpira medicinski * sti vsekakor nova pota.	„„	p®-
pd teh dr. Kilnerjevih znanstv®® potrjenih poskusov prihajam na metodi®*1 jjgp-skuse m preiskavanja francoskega^^
stvenika H. Durville-ja: Fluidalno
tel®
Šiškov®
vega človeka. Eksperimentalna razis£u/'yer-o njegovi anatomiji in fiziologiji 191» .top-lag Max Altmann, Leipzig). V teh r¥ pb vanjih je eksaktnim potom dokazal “ pd stoji živi človek iz dveh različnih d*“ pjv drugega deljivih delov — iz vidljive* tol-terialnega telesa in iz pod normalnu®’ Ob* nostmi nevidljivega duševnega telesa-■ ^ p dela sta tesno spojena s fluidalno 0naz£ ju lahko samostojno v istem Casu jemo in proučujemo. To je ona ustva*' ^ je
sila v človeku, ki obvladuje mate.-. . istovetna z našo dušo ali duhont. «	>•*•
je tudi temeljni princip, da si zamo: p»šek* znanstveni podlagi mnoge pojave .^jčlu notranjega duševnega življenja raz*% dO-kakor tudi ostale pojave, ki jih	^ji
življa ter ne ve, kako bi jih presoiev ^ bi jih smatral za porazne fantome h xtjr ali bi jih smatral vrednim, da	VS®
mišljuje. Tu sem spadajo ®ref w sO s® vrste telepatičnih pojavov in sam* p® v resnici obistinlle. O fluidalne«	*
pozneje nekaj več.	^
Naš izvoz v lasflssaai^ 1924.
Te dni so bili objavljeni podatki našega izvoza v januarju letošnjega leta. Iz teh številk posnemamo, da je narasel naš izvoz v tem mesecu v primeri z januarjem lanskega leta za 33.186 ton v vrednosti 272,236.912 dinarjev.
Skupna številka našega izvoza v januarju 1924 je bilo 220.110 ton v vrednosti 668.989.032 dinarjev. Za sedaj moremo biti s tem izvozom po pravici zadovoljni, dasiravno ni dvoma, da bi bil rezultat — sicer morda ne v tonah, sotovo pa v dinarjih — lahko še mnogo ugodnejši. Ce primerjamo razmerje med tonažo in vrednostjo, vidimo, da dosego druge države — ne vse — razmera boljši efekt. To je razumljivo, “3jti industrijski izdelki so vedno dražji
Poljedelskih pridelkov in na tako relacijo zaenkrat pri nas ni misliti, ker ? a. industrija zaenkrat za večji izvoz e ni dovolj močna. Izboljšati bi se pa r. razmerje med tonažo in vrednostjo izvoza na ta način, da bi izvažali Predvsem predelane produkte in ne surovine. Potrebo močne poljedelske industrije v' naši državi smo povdarjali ^e neštetokrat. Prilike so sedaj pač ^ke; da zaenkrat ne moremo računati, a si sami z lastnimi razpoložljivimi sredstvi ustvarimo močno eksportno industrijo. Za to nam je neobhodno poseben inozemski kapital. Radi tega pa ■ e	Popolnoma	pogrešno	stališče
f , nekaterih merodajnih faktorjev, ki usajo staviti udeležbi tujega kapitala n nas vse mogoče zapreke.
^ poljedelsko industrijo bi stvar ne la tako težka, dasiravno ni dvoma, j} ,natn je potreben tudi tu tuj kapital. ,e bi se morda odpomoglo s spret-* sniotreno organizacijo zadrugar-2eifl’v°n^no pa se le našli tudi ino-uc], ,‘ kapitalisti, ki bi bili pripravljeni, z se za primerne koncesije pri ‘aabi naše poljedelske industrije.
se ^pfašanje te je tem važnejše, ker slo Dojavlia v državi občutna nezapo-»ost. Medtem ko izvažamo v ino-mstvo surovine, za katere dobimo znieroma mal denar, predelavajo te d i°V*ne inozemske industrije in velik eI se jih vrača kot gotovi fabrikati azaj v državo. Za te pa moramo pla-vati drag denar. Zaslužijo pri tem ozemski industrijci in finančniki, zaposleni so delavci v inozemstvu — naše delavstvo pa strada.
Država mora zagotoviti pri skle-J"u trgovinskih pogodb zadosten izvoz predelanih poljedelskih pridelkov; s tem bo dana možnost razvoja poljedelske industrije v naši državi in končno bodo vzcvetele tudi ostale industrije, zlasti še, ker so predpogoji za njih razvoj tako ugodni. Naša trgovinska in carinska politika imata torej važne naloge pred seboj. Če bo ta politika pravilna, se bo razmerje takoj izboljšalo.
Naši najvažnejši izvozni predmeti v januarju so bili sledeči;
Vrednost
ni.	„	v	milijonih
®ag0	Količina	dinarjev
gradbeni les	ton	63.502	115 5
goveda	kom	16.937	76.6
sveže meso	ton	2.224	627
suhe češplje	ton	6.976	602
i^ca	ton 790	42 8
kom 8.529	28.5
taščica	ton	8.130	24.0
mesni izdelki	ton	491	jo n
sir kaškavalj	ton	478	174
izkopine in rude . ton 48.577	16 6
koni1	kom	3.752	is'l
cement	ton	18.829	13J
«va za kurjavo	ton	26.112	9.2
hn!»?-C	t0n	790	8-8
ton	83	7.5
dmK j	ton	799	6.0
grobnica	kom	22.981	5.7
Č?e?°	ton	497	5.5
Kalcijev cianamid	ton	2.426	5.2
r*;ed<vo	ton	241	4.8
5?rav- zelišča	ton	191	4.8
Senica	ton	1.025	4.0
r« iagnj. i jarčje ton	65	3.6
*«strakti za kože	ton	763	3.5
“senična moka	ton	727	3.4
^^Kakor rečeno, smemo biti v celoti Tilnoma zadovoljni s končnim efek-* našega izvoza v prvem mesecu le-. njega leta; treba je le prizadevanja, ^ta^eiekt, kolikor se pač da, skušamo
y k gornjih številk vidimo, da je bil jj. Januariu najvažnejši izvozni predaj. stavbni les, ki smo ga izvozili za a.502.269 dinarjev in je tudi v tonaži Uj6rp^vfm mestu. V vrednosti (ki je touo'	. za zunanj° trgovino) sledi
len . fivina- ki je dosegla tudi zelo sve?pf 5at' ^elika ie razlika v izvozu dve -i1? pre^®lanega mesa in že ti bi mnt-^1 K-i-Hf11 poka^eta, kako boljši Voza fp. k- 1	^ rezultat našega iz-
vine ’ temvl*12 ^važaU Predvsem suro-*’ *emveč Podelano blago.
(skoro ^ 1^n!i'Zri' Pre^met so tudi jajca
ek dirn. ?“arw-
Kl S t1™1 Mi Se v februarju, le
vahen- kunmnhf ” a države zeI° ži* Franciia S a® *Angliia- Nemčija, vaška Kaili« A.vstr5*a in Češkoslo-trgovino iaLi SB 36 položai za izvozno ^	Pi?sIab5al	in	*	bila
a eduJo.Nemcua Pomembnejša,
Gospodarstvo.
odjemalka in še s to so bile težave radi njenih valutnih težkoč. Zato je pričakovati, da bo ta postavka v sledečem mesecu nazadovala.
Končno naj omenimo še izvoz našega cementa, ki je dosegel lepo številko 18,829.289 ton v vrednosti 13 milijonov 670.540. Vendar bi bila ta številka lahko še mnogo večja; ravno to postavko bi mogli povečati brez vsakega truda. Treba je le odpraviti uvozno carino na ameriški cement, ki se k nam itak ne uvaža. V tem slučaju bi odpravila tudi Amerika uvozno carino na naš cement, ki ga v Ameriki zelo radi kupujejo; tako bi bila konkurenčna sposobnost našega cementa v Ameriki močno ojačana in to brez vsake najmanjše škode za naše gospodarstvo.
Uvoznih številk za januar še nimamo, kar je obžalovati, ker ne moremo ugotoviti naše trgovinske bilance za ta mesec. Upamo pa, da bo sledila tudi naša država vzgledu drugih držav, ki objavljajo te podatke skupno. Uvedba državne statistične službe nas potrjuje v tem in bi bilo le želeti, da se to uvede čimprej.
Tržna p©r©li§a.
ŽITO.
Novi Sad, 26. marca. Pšenica 322 do 330, koruza 237.30 do 242, moka »Os« 615 do 525, »0« 510 do 516, »2« 450 do 456, »5« 390 do 396, »7« 240 do 280, fižol 725 do 730, otrobi 210 do 215.
ŽIVINA.
Dunaj, 26. marca. (V tisočih avstr, kron). Svinje mesnate 22 do 22.5. debele 23 do 25.5’.
Zagreb, 26. marca. (Tedenski seiem, za kg žive teže.) Biki 12.50 do 13. krave, domače I. 12.5 do 13.5, II. 12 do 12.5, III. 9 do 10, bosanske III. 9 do 9.5, junice, domače I. 12.5 do 13.5, II. 12 do 13, bosanske 10	do 12, junci, domači	I. 13.5 do 14, II.	13
do	13.5,	bosanski 11 do	12, teleta 14 do	17,
voli, domači I. 13.75 do 14.75, II. 13 do 14.5, III.	11.5	do 12, bosanski	I. 13 do 13.5. II.	11
do	12.5.	III. 10 do 11, svinje, mršave 20	do
22.5,	debele 22.5 do 23.5, konji (za glavo) težki 12 do 500, kmetski 6250 do 7500, srednji 5000 do 6250, jezdni 8000 do 10.000 dinarjev. Konji za klafije 3 do 4.5 dinarjev za kg žive teže. — Deteljina. navadna 145 do 175, seno, neprešano, boljše 1100 do 120, slabše 75 do 100, slama 75 do 100 dinarjev za metrski stot. — Dovoz sena je bil neobičajno velik, dogon živine slab,' edino telet in svinj je bilo dovolj. Izvoz živine je popolnoma zastal; le nekaj malega naše živine gre v Avstrijo. Povsod je opažati nazadovanje cen.
KOŽE.
Zagreb, 26. marca. Lahke goveje
17.50,	_ srednje 18.50, telečje 38 dinarjev za
75 Par odpade za manipulacijske stroške. Edino telečje kože so dosegle pravo ceno, ostale pa so bile radi neznatnega povpraševanja pod ceno.
USNJE,
^dne 26. marca. Kruponi, jermenski 115 Din, jermeni 158—162, črni blank
7a^h,e kruPoni težki 96—100, srednji ¥ 90—92, vache polovice, težke In l6,' s^nje 72—74, lahke 68—70, vrat w-|Z, okrajine 36—38, cepanice 60—65 dl-
UMETNA GNOJILA.
(■ :-,ra-srek,’ ^ne 26. marca. Čilski soliter o dinarjev za kg (zaloge so pošle in pričakujejo novih posiljatev). Superfosfat (16%) 130
13,5- k,aliiev;as°S 150-155, apneni dušik 320—330, kajmt (12—15%) 70—75, Tbomano va ffindra (17-18%) 160-170 dinaVjev za 100 kg. Poslovanje ie zelo živahno. Precej se uveljavlja apneni dušik, ker primanjkuje drugih dušičnih gnojil.
VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE.
*re^' lne 26- marca- Modra galica 10 11* žveplo 3.2S--4.50, natrijev triosulfat 7, galun 5.50—6, rafija 10.50—11. dinarjev.
X Konkurenca Reke s Sušakosn. Italija
in n™ ^rezpla.čnc> na Razpolago približno
20.000	m zem.je vsem — tudi jugoslovenskim — lesnim trgovcem. S tem skuša Italija onemogočiti konkurenco Sušaka.
, * Jako ie prav! Pred kratkim smo po-rocau,..da je dalo vojno ministrstvo v neki licitaciji dobavo hangarja za balon (za več mUijonov) neki nemški firmi, kljub temu, da
* licitac>ie tudi domače iirme. m proteste časopisja in industrijskih korpa-
it VO]noJ ^‘nistrstvo licitacijo razveljavilo, ker predpisuje zakon o državnem ra-
DrX^+ n U'id? fPaio pri državnih dobavah ,pred tujimi firmami domače firme.
abhstvn vJ£fV’ y bodoee naj’ pa Prizadeta m W J V8|° zak!0ne sama od sebe in ne sae na razne proteste in intervencije.
Prihodnulf""1 PorfvtraVa Balkanske banke, ponuia	do!očen	na 7. maj. Dolžnik
Sto ttfravnm' Vlagateljem
» dokUeni na 6
bo morala plačati Balkanska banka
it ^	V	Industriji v Zenici
Uprava železarne v Zenici ie
zadnjem času preko 50 delavcev K rn hi« zaposleni pri Martinovih pečeh, iljubšerifi! da so,delavci pristali na dežurni detv’ nik.
X Izvoz jalec Iz Slovenije se je v znd
njih dveh mesecih zelo oživel. Preko Liublin ne je bilo izvoženih okoli 50 vagonov laiec v Švico. Radi močne produkcije ob hrvatski meji so cene nekoliko popustile in je dobiti jajca že po 75 para za kos. Zdi pa se, da bodo cene nazadovale v še večjem obsegu.
X Tovorue pristojbine na Donav}. p0 novi tarifi, ki stopi v veljavo 1. aprila, so znižane pristojbine za vse postaje v naši dr. žavi za 4.6%.
X Elektrarna na Pal! in hipotekarno posolilo. Iz Beograda poročajo, da se bodo vršila pogajanja glede podaljšanja koncesije falske elektrarne Švicarjem posebej in ne s pogajanji za hipotekarno posojilo (ki je med tem že sklenjeno).
X Hipotekarno posojilo državne Hipotekarne banke je po poročilih Iz Berna zaključeno. Posojilo znaša kakor smo že poročali, 15 milijonov švicarskih frankov ter je sklenjeno s švicarsko bančno zvezo. Pogoji odplačila, tečaja in obrestne mere so znatno ugodnejši, kakor so bili pri prejšnjem posojilu. Posojilo se bo porabilo za zgradbe v Beogradu, del pa bodo dobile tudi podružnice Hipotekarne banke v državi, da dobi tudi pokrajina cen hipotekarni kredit.
X Neresnične vesti o češkoslovaški kroni. Gotovi inozemski špekulanti lansirajo v zadnjem času po časopisju lažnjive vesti, da stoji češkoslovaška krona pred padcem. Te laži špekulanti utemeljujejo, češ da je češki proračun pasiven, da je Češkoslovaška obremenjena z dolgom za osvobojenje v znesku 70 milijard in da so se .zmanjšale rezerve praškega bančnega urada finančnega ministrstva. Resnica pa je nasprotno, da je kritje češkoslovaških bankovcev večje, kakor predpisuje zakon in sicer znaša preko 40%, obtok bankovcev se je znatno zmanjšal in je češkoslovaška vlada podvze^a resolutne mere, da prepreči vsako špekulacijo s češkoslovaško krono.
X Sanacija Madžarske. Madžarska vlada bo predložila prve dni prihodnjega tedna pa_rlamentu_ zakonski predlog o novi madžarski Narodni banki, ki jo predvideva sanacijski načrt. Banka bi imela 30 mBjonov zlatih kron kapitala. O reformi državnih železnic bo izdelan poseben zakonski osnutek. Državne železnice bodo reorganizirane na trgovski podlagi.
X Madžarsko-rumunska finančna pogajanja so se končala z uspehom. Urejeno je vprašanje privatnih predvojnih dolgov in pa nakaznični promet. Sporazum bo v kratkem ratificiran, nakar prično pogajanja za ureditev trgovinskega prometa.
X Nemška sladkorna industrija je prede-lalav prvih petih mesecih letošnje kampanje približno 144,160.000 stotov sladkorne pese (v istem času predidoče kampanje
185.840.000 stotov). V mesesih september 1923 do vključno januarja 1924 je znašala sladkorna produkcija 22,020.000 stotov surovega sladkorja (v istem času minule kampanje 28/’n.000 stotov).
X sedanja plačila Nemčije. Nemčija je po računu reparacijske komisije plačala za reparacije do 31. decembra 1923 skupno
8.411.339.000 zl. mark. Znesek 2.719,093.000 zlatih mark še ni razdeljen med upravičene dfžave; ostali znesek 5.692,246.000 zl. mark je bil razdeljen tako: Anglija 1.318,882.000. Francija 1.814,192.000, Italija 397,932.000, Belgija 1.732,756.000. Japonska 68,368.000, Srbija 262.500.000, Grčija 20,574.000, Poljska 15,120.000, Romunija 33,914.000, Češkoslovaška 23,153.000. Portugalska 14,855.000 zlatih mark. Od skupne razdeljene vsote odpade 1.903,544.000 zlatih mark na plačila v gotovini, 3,420.190.000 na materiialne dajatve in 368,512.000 zlatih mark na vrednost odstopljene lastnine.
X Sporazum o letnih plačilih Nemčije. »Vossische Zeitung« javlja iz Pariza: Po zanesljivih informacijah se je dosegel med francoskimi, angleškimi, italijanskimi in belgijskimi izvedenci popolen sporazum o letnih plačilih Nemčije v času moratorija in v prvih letih po moratoriju. Angleški izvedenci so, kakor se govori, po svojem povratku iz Londona končnoveliavno privolili v ta načrt.
X Ureditev po vojni povzročenih avstrijskih in madžarskih dolgov. Avstrija in Madžarska sta v načelu odobrili od Zedinjenih držav predlagani dogovor o sestavi mešanih komisij za ureditev po vojni povzročenih terjatev.
Hnančne odredbe. Belgijska vlada je izdala ve£ odredb za regulacijo tr-
tea’foeinL^?1'0Stnimli papirii' Papirji, ki jih so to	v promet edinole, če
so to državni papirji. Prepovedan ie tudi
lj?enje.	W le P°trebno za živ-
Izyoz iz Zedinjenih držav je znašal meseca iebruarja 367 milijonov dolarjev, istega meseca lanskega leta 310 milijonov in januarja letos 394 milijonov. Na izvoz zlata odpade 505.000 dolarjev (176.000 dolarjev v januarju in 1,399.000 dolarjev v februarju 1923.) Srebra so izvozile Zedinjene države v februarju za 355 milijonov, v januarju 296 milijonov in v februarju 1922 za 296 milijonov dolaTjev. Uvoz je znašal februarja 355 d<olarjev, januarja 299 milijonov in februarja 1923 pa 296 milijonov. Uvoz zlata je znašal iebruarja 35,110.000, januarja 45,170.000 in februarja 1923 8.383.000: srebra februarja
7.900.000, januarja 5,928.000 in februarja
1923 3,792.000 dolarjev.
X Svetovna produkcija kavčuka 1923 je znašala 405.941 ton, konzum 411.360 ton. 72.6;% celotnega konzuma odpade na Zedi-niene države, 7.3% na Francijo, 5.1% na Nemčijo in 3.1% na Anglijo, ki so te količine predelale naprej. Potrebo po kavčuku za
1924 cenijo na 448.000 ton; 315.000 ton bodo od tega potrebovale Zedinjene države.
X Obtok bankovcev v Angliji je znašal 20. marca 30.905,981.000 frankov (za
23.881.000 frankov manj, kakor po prejšnjem izkazu).
X Obtok bankovcev v Franciji je znašal 20^ marca 124.905.000 funtov šterrngov (137.000 manj, kakoT po zadnjem izkazu).
X Kongres poštarjev. Meseca junija se bo vršil v Stockholmu kongres mednarodne zveze poštarjev. Našo državo bo zastopalo nekaj višjih poštnih uradnikov, ki jih bo delegiralo noštno ministrstvo.
X Svetovna produkcija volne 1923 je znašala 66 milijonov funtov manj, kakor 1922 in je dosegla 2.604,911.000 funtov. Severna Amerika je dala 282,429.000 funtov, južna Amerika 434.823.000. srednja Amerika in Zahodna Indija 750.000, Falklandsko otočje
8.200.000, Avstralija in Nova Zelandija
670.000.000, Afrika 247,265.000. Evropa brez Rusije 546,124.000. Rusija 150,000.000, Azija
250.320.000, ostalo 15,000.000 funtov.
X Nezaposlenost v Angliji. Po uradnih statistikah znaša število nezaposlenih v Angliji že dalje časa 1,190.000, Najhujša nezaposlenost je v ladjedelnicah, kjer je 34% vsega delavstva te stroke brez dela. Nezaposlenost pri ladiedelniških mehanikih znaša 32%. pri brodarjih 21%, strojnih k”1učavni-čarjih 18%. v železni in Jeki. industriji 17%, v bombažni industriii 12% in med transportnim delavstvom 16%. Najboljši Je položaj rudarjev; nezaposlenost v tej stroki dosega komaj 2,4%.
X Produkcija Jajec v Zedinjenih državah, fver producirajo Zedinjene države več Jajce. kakor jih pa potroši prebivalstvo, so Podvzeli akcijo, da „se zveča konzum jajec v aržavi. Za izvoz so ameriška jajca predraga, <ato le ed,:ni izhod povečanje konzuma.
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"!
I© in @rt©.
iz sgo€So¥lae naša zesnile.
Zanimanje za preteklost naše matere zemlje je v razumnem človeku prav tako veliko, kakor zanimanje za njeno nadaimio usodo. Kako je nastala naša zemlja, nako se je razvijala, kako je nastalo rastlinstvo, živalstvo, človeštvo? Nastanek zemlje krvt take spada v astronomijo in smo o eni številnih tez v našem listu že govorili v sestavku »Življenje svetov«. O nastanku organskih, to je živih bitij, nimamo sevet:a nobene pisane kronike, edina knjiga iz katere lahko čitamo davno zgodovino, je knjiga narave same, ki hrani na svojih čudežnih straneh, to je zemeljskih plasteh, ostanke najrazličnejših pradavnih rastlin in živali, prav tako, kakor hrani knjiga poezij kake stare device med svojimi listi orumenelo cvetje davnih mladostnih ljubimcev. Psiholog bo znal iz spominske knjige take device čitati njeno preteklost, arheolog pa zna ravno tako čitati tudi preteklost naše starke zemlje iz »spominkov« ohranjenih v njenin zemeljskih plasteh.
^Ko je človeštvo odkrilo to skrivnostno in čarobno spominsko knjigo .naše zem je in so se_ arheologi naučili čitanja, so pričeli odgrinjati list za listom, plast za plastjo in pred našimi očmi so vstajala pradavna sto-tisočletja in milijonletja. Neumorni raziskovalci so prodirali vedno dalje in dalje, iz dobe v dobo, dokler niso prodrli do skrajnih spodnjih platnic, kjer ni več mogoče najti ostankov. To prvo dobo so nazvali »p r e d -kambrijska dob a«. Iz te dobe nimamo nobenih podatkov, nobenih okamenin, ker se je kamenje te dobe preoblikovalo in zdrobilo vse, kar je morda krilo. Ta prva doba sega nazaj v neskončnost, do nastanka naše zemlje in v tej dobi je brez dvoma nastalo prvo organično življenje. Nad to prvo, popolnoma zabrisano stranjo spominske knjige naše zemlje se nahaja druga stran, ki je že spočetka popisana, čeprav le z medlimi, skoro ne popolnoma zabrisanimi slovi. Ta stran je plast »k a m b r i j s k e dobe« ali »k a m b ri j o«. Njen začetek se zove »a! -gon ki j«. Tu najdemo že ostanke bogatega življenja, ki pa ima seveda že dolgo preteklost. Tej drugi dobi zemeljske zgodovine je sledfla tretja »silurijska doba« ali »s i 1 u r i j«. Živtjenje rastlinstva In živalstva, seveda nižjega, je bilo tedaj že bohotno razvito. Po vodah je takrat mrgolelo raznih živali, uretenčarjev, rib pa še ni bilo; po kopnem so rastle na močvirnih pobrežjih raznotere rastline primitivnega ustroja, ki jih najdemo okamenele v globokih plasteh.
Četrta doba je bila »devonska« ali »devon«. Takrat so bile tudi že prve vre-tenčaste živali zastopane v družbi nižjih. Porodile so se ribe in veselo oživele vode. Rastlinstvo je napredovalo do kriptogatnič-nih vrst, do praproti in preslic. Vendar pa je bila ta doba komaj začetnica v teh vrstah. ki so se razvile do polne veljave in svetovnega gospodarstva komaj v naslednji »karbonski dobi« ali »karbonu«. Ogromnim gozdovom velikanskih, palmam podobnih mahov,’ praproti in preslic se imamo večinoma zahvaliti za naš današnji premog, ki nam omogoča, da kurimo v mrzlih zimskih dneh svoje peči in da razgrevamo parne kotle železnic, ladij, tovaren itd. Sledeča »permska doba« ali »p e r m« je tvoril!« nekak prehod v novejšo zgodovino zemlje. V tej dobi so se vršile velike iz-premembe, ker najdemo v njenih plasteh znake ledene dobe, kakršna je nastopila tudi še pozneje.
Neprijetni, mrzli časi, so vplivali na rastlinstvo in živalstvo preobrazovalno m tako ustvaril čisto nove razvojne smernice. Ko so se pričenjali toplejši dnevi, ki so rastli v tropičmost, je doraščal na zemlji nov živalski rod, rod takozvanih zavrijev, ogromnih zmajevitih pošasti, ki so nase Je-vale -vodo in kopno pa tudi zrak. Rastlinstvo samo se je povzpelo do gimnospeam, to je do iglastega drevja in praprotnih palm. To je bila sedma »t r i a r n a doba« ali »trias«. Vendar pa so zavriji in gimnospeame postali pravj vladarji sveta komaj v naslednji »juranski dobi« (jura). Ti orjaki so se Tazvili do najvišjih možnosti in uživali pravi zemeljski raj. Glavni predstavitelj te dobe je bil ihtiozaver (ihthyosaurus). V sledeči »kredi ni dobi« (kreda) pa je nadoblast zavrijev zopet pričela vpadati; pričeli so izumirati, dokler v poznejši dobi niso popolnoma izginili in pričajo dandanes o njihovi nekdanji eksistenci samo še koščeni ostanki. V tej dobi so pričele cvesti na zemlji tudi prve prave cvetlice, ki so danes naj*, lepši njen okras. Kako pusto je moralo biti poprej, dokler jih še ni bilo!'
Deseta zemeljska doba je ohranila na straneh svoje kronike že preglednejši materijah zato so učenjaki to »tercijarno dobo« (t e r c i j e r) že razdelili na poddobe na »e o c e n«, »mio c e n« in »pliocen«. V tej dobi, ki je bi’a tudi topla, so se pričeli pojavljali prvi sesalci, ki so proti koncu že obvladovali svet. Njej pripada po dosedanjih razkritjih tudi slava, da je rodila prve ljudi, ki so se že ločili od živalstva ter se pripravljali na svojo sijajno in velikansko bodočnost. Zmagale so v tej dobi tudi definitivno cvetne rastline. Krasno razviiajoče se življenje pa so zadele v naslednji dobi hude nesreče. »D i 1 u v 1 j a 1 n a d o b a« ali »d i 1 u-v i j« je s svojim ledom in mrazom pokončala tisoče živalskih vrst in skoro popolnoma zatrla zadnje ostanke prastarih živali in rastlin. Bita je to velika ledena doba, ki je pokrila skoro vso Evropo in mnogo ostalega sveta z debelimi ledenimi plastmi, kakršne pokrivajo danes Grenlandijo In dežele severnega in južnega tečaja in katero so preživela samo ona živa bitja, ki so se znala prilagoditi hladnemu podnebju. Iz slona je v tej dobi nastal kosmati mamut, ki pa je nazadnje vendar popolnoma izginil. V sibirskem ledu so v naši dobi našli dobro konzervirana te“esa te ogromne živali, katerih eno stoji nagačeno v petrograjskem muzeju. Človeštvo Je takrat že poznalo ogenj: skrivalo se je pred mrazom v podzemskih jamah in izdelovalo tudi' prvo kamenito orožje in orodje.
Končno Je prešla tudi ta strašna mora; nastopila je toplejša »aluvialna doba« ali »a 1 u v i i«, to je doba v kateri žrvimo mi danes. Ledene podane 90 se polagoma vma-knJle na tečaj in živalstvo In rastlinstvo je začelo zopet svobodneje dihati, se razraščati in množiti. Človek Je zapustil podzemeljske jame ter si pričel sam graditi domove, napravljati kovinska orodja in orožja ter stremeti po višji kulturi. Nastajale so družine kot prve socijalne oblike, zadruge, države-nastajale so naseSMne, vasi in končno mesta’ Iznajdeha je bila nazadnje tudi pisava in kar se j_e takrat dalje zgodilo na zemlii, imamo zapisano v knjigah, naših najboljših prijateljicah., zato se nam ni treba več posluževati
skrivnostnih znakov, napisanih na plasteh naše zemlje. Taka je bila v splošnem zgodovina naše zemlje, oziroma zgodovina njenih organičnih bitij.
    —    ' -   -■■■—.................
Nova teftnika sS^parl©^.
Pred enim letom je zaprla prva mobilna brigada v Nols-le-Grandu nekega, kakor se je dozdevalo, nič posebno interesantnega pijanca, ki je smatral takorekoč za šport, ako je mogel »bistrost« svoje četrti opehariti za steklenico vina. »Slučaj« ni vzbudil posebne pozornosti in policija je imela preveč drugega posla, da bi se mogla ukvarjati s tako or-dinarno sodrgo, Ker pa je imel pivec, Lam-prechts po imenu, na vesti že nekaj tucatov sličnih prestopkov, ga je sodišče obsodilo na parmesečni zapor v verzajski Ječi.
Predstojnik zavoda je opazil, da dobiva vagabund v določenih presledkih večje vsote denarja, s katerim si slajša življenje v precejšnji meri. Poizvedovanja so razkrila, da pošilja denar neka velika tvrdka s pohištvom v najobljudenejši verzajski ulici, čije firma se je čudovito ujemSla z imenom postopača: »Lamprechts & Co.* Toda morda je bil to samo slučaj. Lamprechts je najbolj znana tvrdka v Faubourg Saint Antoine v Parizu in je imela v Verzaju svojo podružnico. Kako bi mogla stati v zvezi s pijancem in znanim postopačem Lamprechtsem?
»Stiki« pa so postali kmau jasni: pariška svetovna tvrdka je odgovorila na tozar devno vprašanje, da sploh v Verzaju nima podružnice. Policija ie z vsakim dnem bolj strmela. »Tvrdka« Lamprechts je namreč obstojala samo iz dveh strojepisk in enega korespondenta, ki pa so dobili vsi po enomesečen dopust: »šefa« pa niso mogli nikjer izslediti in tudi »antičnega pohištva« ter drugih dragocenosti ni bilo nikjer. Menični dole je znašal 700.000 frankov, aktiva pa v obliki dobro ohranjene pisarne v približni vrednosti 4000. Zanimivo pri tem je to, da je smatral vsakdo v Verzaju, da gre za solidno trgovsko hišo, čeravno ni bilo najti najmanjšega komada pohištva: magija velikega imena . . .
Naravno je, da so postopaču znova prebrskali jetra. Izjavil Je, da ie imel stike z raznimi »gentlemenš«, ki so mu pošiljali de-> nar za svoječasne usluge. Navedel je tudi njihova imena, vendar pa opozoril k največji previdnosti: po njegovem mnenju utegnejo biti izmišljena in zapeljati policijo na na-, pačno sled.
Med tem pa je prišla policija na sted še raznim drugim sleparijam, ki jih je spravila radi velike sličnosti v zvezo s tem slučajem Na velikem boulevardu je pred šestimi meseci naznanil znani dirkač Chrlstophe z velikansko reklamo, da ie otvoril trgovino a avtomobili. Trgovina je že po šestih tednih likvidirala z dolgom 300.000 frankov — sleparji so namreč operiraSi samo z zaokroženimi vsotami. Začetkom tega leta je prišlo iz Turina zaporno povelje za pariške sleparje, ki so ustanovili pod imenom »Fiat« trgovino z avtomobili in garažo in jo temeljito izropali. Pasiva so dosegla v tem slučaju pol milijona lir. — Meseca februarja ie likvidirala po tritedenskem obstoju tvrdka z avtomobili v St. Ouenu; primanjkljaj je znašal
200.000	frankov. Začetkom marca so bile pariškemu trgovskemu sodišču predložene prve zapadle menice nanovo ustanovljene ma-nufakturne trgovinev baje podružnice neke tvrdke v Liverpoolu. 2e po par tednih je trgovsko sodišče ugotovilo, da znaša prtaanj-kljaj okoli'800.000 frankov
Policija je bila uverjena, da gre za do« bro organizirano družbo poklicnih sleparjev, ki postopajo zelo spretno in jih je zelo težavno prijeti. Vsakdo jih je poznal, nihče pa; ni vedel za njihovo bivališče. Končno je doznal policijski komisar Gabrieli, da občujeta lahkoživca Lacour in Giraud z inontmar-trsko damo »Ginette« v razkošnih lokalih Plače Pigalle. V tem trenutku pa sta že izginila tudi oba lahkoživca, kakor da bi se pogreznila v zemljo in policija ju ni mogla izslediti kljub številnim »pastem«, ki tvorijo neko posebnost pariške policije. Končno pa je prišel, kakor v slučaju Lamprechts, na pomoč gol slučaj. V soboto sta se sprehajala komisarja Belin in Bacqueville pred kavarno Louis 14. Tam sta opazila Iskanega sleparja, ko je ravno stopil v avto. »Parodi, sledite nama!« se je oglasilo povelje. Kljub Imenu pa ni Izgubil »gentleman« niti za trenutek samo-premagovanja. »Pustite moj avto, zelo se mi mudi!« — »Nama še bolj,« sta odvrnila komisarja. Sleparja so odpeljali v njegovem lastnem avtomobilu na prefekturo. Po preteku šestih ut se je znašel v zaporih njegov poslovni 'tovariš Chainze. Proces se bo vršil najbrže v Verzaju in bo brezdvOmno predstavljal največjo sodno senzacijo tega leta.
Raznoterost!.
; Misera plebs in cesarska visokost. Nek dunajski list priobčuje spomine nekega oficirja na prebivanje nadvojvode Otona v Pragi. Njegova cesarska visokost je imela navado, da je povabila včasih 8 do 10 oli-cirjev na obed. Po kratkem pozdravu nadvojvode in nadvojvodinj pa se je podala vsa družba v jedilnico, ki Je bila opremljena silno obetajoče. Obed je bil vedno sila bogat. Na mizo so prihajale jedi. ki iim oficirji niso vedeli niti imena, niti niso vedeli, kako se taka stvar pravzaprav le. Posebne težave so imeli povabljeni oficirji z iedilnim orodjem. To je bilo tako mnogoštevilno in raznolično, da si navzoči niso vedeli pomagati. Nekatere priprave niso bile ne nož, ne vilice, ne žlica, ne zajemalka; podobne Neptunovemu trizobu, druge zopet svečnim * Škarjam. Gostje niso vedeli, zakaj služi fo ali ono orodle in katerega se smejo poslu-žiti pri tej ali eni Jedi. Njegova cesarska visokost nadvojvoda Oton pa se je nalašč obotavljal ter se pasel na zadregi svojih gostov. Nekaterikrat pa je nadvojvoda nalašč pograbil napačno pripravo I11 gostje so se seveda oddahnili ter pograbili ravnotako napačne priprave, na k-^ je šele vzel nad-S Komai Prikritim smelem pravo
sirska* zibava! ^	popolnoma	ce-
ct; ^v.ečia razprodaja sveta. Angleški B-su smatrajo za največjo razprodajo, razpro-fi7 .anS,eškega vojnega materijala. 5* n ’'e-? a v'ada je dosedaj izkupila vsoto 670 ionov funtov in ima na razpolago blaga nro še za kakih 15 m? ir nov funtov. Razp daja se vrši povsod, kier je bila po vojni razpuščena kaka angleška armada; na Francoskem. V Belgiji, Italiji In-ifji Egiptu Solunu, Palestini, Mezopotaniji itd. Strelki za razprodajo so znašali dosedaj 45 milijonov funtov. Organizacija, ki vodi razprodajo šteje 35.000 oseb- V celoti je bilo sklenjenih nad tri miUiona rasnih kupčU	^
s prod* Anton r
ZAHVALA
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega strica, gospoda
izrekamo tem potom vserfi prijateljem in znancem, posebno veleč, duhovščini, pevskemu društvu „Krakovo^Trnovo/i, zastopnikom tobačne tovarne, Gasilskemu društvu tobačne tovarne, darovalcem številnih vencev ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti, najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 27. marca 1924.
Žalujoči ostali,
Gaboriau . . Akt št. 113 ... . 239 str. „	„	22— , . * 2fi
Gaboriau. . Zločin v Orcivalu, 246 str. „	,,	25•— „	.	3C
Orel .... Pasti in zanke.......................... 7	50
priporoča
Zvezna knjigarna v Ljuhiiani, Marijin trg št. 8
Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfova ui. 1 V Ljubljani Marijin trg 8
YYY
Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, tiaro- * čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Moderna knjigoveznica
nah po najnižji dnevni ceni.
ifi	Cena oglasom do 20 hssed Din 5'—; vsaka
N	nadaljna beseda 2!> para z davščino vred.
| Š38ST Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inserirauju v malih oglasih I
Izpred ssoeSSšfa.
RADI TATVIN OBSOJENI.
Delcla Marija Čuš je ukradla dne 8. decembra Lizi Kokole, pri kateri je prenočevat. 1000 dinarski bankovec in nož. Čuš je tatvino priznala in je bila obsojena na dva meseca težke ječe. — France Kita?, in Rudolf P1 e t e r 5 e k, delavca V delavnicah južne železnice v Mariboru sta dne
15. decembra ukradla iz .delavnice 38 kn bakra. Kitag je bil obsojen na dva meseca težke ječe, Pleteršek pa' na šest tednov strogega zapora, ker je baker od Kitaga kupil in prodal. — Franc M a 1 a k je ukradel
16. februarja svoji gospodinji Mariji Lešnikovi pri Sv. Miklavžu iz zaprtega fcle-
v a folijski komat ter ga prodal Horvatu xa 400 kron. Okrožno sodšče v Mariboru je obsodKo Maleka na 4 mesece težke ječe.
DOBIČEK.
Josip Rozman v Vašju pri Ptuju se je v svoji pijanosti stepel v gostilni Bizevšek v Ptuju in udaril Stefana Vinklerja močno po glavi. Ta ga je tožil in Rozman je bil pri okr. sodišču v Ptuju obsojen na dva dni zapora in mora plačati poškodovancu 370 dinarjev. Obtoženi se je pritožil, vendar je bil prj sodišču zavrnjen ter se mu je obsodba popravila v toliko, da je dobil namesto dva dni teden dni zapora, da se bo lažje pomiril.
CE SE OTROCI MED SEBOJ TEPEJO.
Komaj 16 let stari Alojzij Medved iz Šilcol je zabodel z nožem 16 letnega Konrada Žnidarja in ga težko Tanil. Okrožno sodišče v Mariboru je Medveda obsodilo na dva meseca težke ječe.
Snrašnice. »
V neki moravski židovski občini so razpisali natečaj za novega kantorja. Priglasil se je mladenič, ki so ga takoj poslali k preizkušnji. Po tej se je sestal odbor in sklepal o njegovem sprejemu. Mladenič je nestrpno pričakoval izid. Končno je prišel k njemu predsednik in nestrpni pevec je pri-
stopil k njemu z vprašanjem: >Kako je?« — »Žalibog«, je z obžalovanjen: udvniii predsednik, »vse je bilo dobro; manjkal je samo en glas in sicer Vaš«.
Presenečenje. »Zelo me veseli, da si se končno poročil. Boš imel vsaj enkrat mir pred nadležno hišnico.« — »Toda, ravno njo sem' vzel.«
Prijeten zakon. »No, stari mladenič, srečno poročen? Hodiš vsaj zašit okrog.« »Da, da! Žena me je že naučila šivati.«
KAJ JE ODVETNIK?
Starega, vsestransko izobraženega An-I gleža so nekoč vprašali: »Kaj je odvetnik?« — Bil je dobre volje in je odgovoril: »Odvetnik je učen mož, ki pred sovražniki naše
premoženje ščiti in si ga potem sam pri" lasti.c
KAR JE PREVEČ. JE PREVEČ. Zidarski pomočnik svojemu stanovskemu tovarišu, ki hoče 1 minuto po šesti uri zvečer položiti kos opeke na bližnio skia-dalnico: »Veš kaj. Jaka, to je pa preneumno, ali hočeš vso noč delati?«
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tis^a »Zvezna tiskarna« v Ljubija^*
flenry Murger
La Bohšme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Kudolf me je gledal, oči so mu strmele; položil je svojo roko v mojo in čutila sem, kako se mu je tresla roka, bila je*žgcča in ledenomrzla obenem.
»To je pogrebščina najine ljubezni,« mi je tiho rekla. Odgovorila nisem nič, toda nisem imela srčnosti, da bi potegnila svojo roko iz njegove.«
»Zaspana sem,« sem mu končno rekla, »pozno je, pojdiva spat! Rudolf me je pogie4al: dela sem pila eno njegovih ovratnic na glavo, da bi se zavarovala proti mrazu; vzel mi je to ovratnico z glave, ne da bi mi rekel besedico.«
*Zakaj si to storil?« sem ga vprašala, »zebe
me.«
»Oh, Mimi!« mi je tedaj rekel, »prosim te, to te ne bo nič stalo, daj za to noč še enkrat svojo progasto čepico na glavo!«
»Bila je to nočna čepica iz progaste kotonine, bela in rjava. Rudolf me je zelo rad videl v tej čepici, to ga je spominjalo na nekatere lepe noči, kajti tako sva štela svoje lepe dneve. Pomislila sem, da je to zadnja noč, ko bom spala pri njem, in si nisem upala odreči njegovo kaprico: vstala sem in šla po svojo progasto čepico, ki je bila na dnu enega mojih zavojev; iz previdnosti sem pozabila, postaviti zaslon na prejšnje mesto; Rudolf je to zapazil in je zopet z njim zakril zavoje, kot je bil že prej storil.«
»Lahko noč,« mrje rekel. »Lahko noč,« sem mu odzdravila.
»Mislila sem, da me bo poljubil, in ne bila bi mu branila, a prijel me je samo za roko ter jo nesei k svojim ustnicam. Saj veste, Marcel, kako rad mi je poljubljal roko. Slišala sem, kako so mu šklepetali zobje in čutila sem njegovo telo, mrzlo kot marmor. Vedno mi je stiskal roko in glavo je imel naslonjeno na mojo ramo, ki je bila kmalu vsa
mokra. Rudolf je bil v strašnem stanju. Grizel je. rjuhe, da ne bi kričal; a dobro sem slišala njegovo pridušeno ihtenje in še vedno sem čutila, kako so tekle solze po moji rami, katero so najprej žgale, potem pa hladile kot led. V tem trenotku mi je bilo treba vse moje srčnosti; potrebovala sem jo. Treba bi mi bilo samo, reči besedico, treba bi mi bilo samo okreniti glavo: moja usta bi se bile dotaknile Rudolfovih ust in spravila bi se bila še enkrat. Oh! za trenotek sem res mislila, da mi bo umrl v naročju ali da bo vsaj zblaznel, kot bi bil skoro enkrat, saj se spominjate? Že sem se vdajala, to sem čutiia; že sem hotela prva začeti, že sem ga hotela privid v naročje, kajti v resnici ne bi smela imeti duše, da bi ostala neobčutljiva pred toliko bolečino. A spomnila sem se besed, ki mi jih je bil rekel prejšnji večer »Nimaš srca, če ostaneš pri meni, kajti ne ljubim te več.« Oh! ko sem pomislila na te trde besede, če bi bila videla Rudolfa, da umira, in če bi bilo treba samo enega mojega poljuba, bi bila obrnila v stran svoje ustnice in bi ga bila pustila umreti. Slednjič sem, premagana po naporu, na pol zaspala. Že vedno sem slišala Rudolfa ihteti in prisežem vam, Marcel, to ihtenje je trajalo vso noč; in ko se je naredil dan in ko sem pogledala na posteljo, kjer sem zadnjikrat spala, in ljubimca, ki
sem ga hotela zapustiti, da grem v naročje drugega, sem se grozovito prestrašila, videč, kako je ta bolečina opustošila Rudolfov obraz.«
»Vstal je kakor jaz, tie da bi rekel besedo, in skoraj bi bil pal po sobi pri prvih korakih, ki jih je napravil, tako je bil slab in pobit. Vendar se je zelo hitro napravil in me je samo vprašal, kako je z mojo zadevo in kdaj odidem. Odgovorila sem mu, da nič ne vem. Odšel je, ne da bi mi bil rekel na svidenje, ne da bi mi bil stisnil roko. Odšel je. Tako sva se razšla. Kako ga je moralo zbosti v srce, ko me ni več našel, prišedši domov, kaj?«
»Bil sem tam, ko se je Rudolf vrnil,« je rekel Marcel gospodični Mimi, katera je bila vsa zaso pena, ker je, toliko časa govorila. »Ko je šel po ključ k gospodinji, mu je ta rekla«:
»Mala je odšla.«
»Oh!« je odgovoril Rudolf, »temu se ne čudim; bil sem na to pripravljen.« In šel je v svojo sobo, kamor sem mu sledil, ker sem se tudi bal, da se bo kaj zgodilo; pa ni bilo ničesar.
»Ker je prepozno, da bi šla najemat drugo sobo nocoj, bova napravila to jutri zjutraj,« mi je rekel, »bova šla skupaj. Pojdiva obedovat!«
»Mislil sem, da se hoče upijaniti, a sem se motil. Prav skromno sva obedovala v restavraciji,
kamor ste šli nekaterikrat jest z njim. Naročil seffl beauneskega vina, da bi malo omamil Rudolfa.«
»To je bilo za gospodično Mimi najljubše vino,* mi je rekel; »večkrat sva ga skupaj pila pri te) mizi, kjer sediva. Spominjam se, da mi je nekega dne rekla, moleč mi svojo že večkrat izpraznjeno čašo: »Natoči mi, to je balzam za moje srce.« B'*8 je to precej srednjevrstna besedna igra, se ti ne zdi? vredna kvečjemu ljubice pisatelja iger s pe-tjem. »Oh! Mimi je znala dobro piti.« Videč ga, d? je pripravljen stopiti na steze spominov, sem mp začel govoriti o drugih stvareh, in nisva več goV(J* rila o vas. Prebil je ves večer z menoj in videti js bil tako miren kakor Sredozemsko morje. Najbolj pa sem se čudil, da ni bilo v tem miru nič narejenega. Bila je odkritosrčna indiferentnost. O po*' noči sva šla domov.
»Zdi se mi, da se čudiš mojemu miru v polo" žaju, v kakršnem sem,« mi je rekel. »Daj, da,-» povem primero moj dragi, in če je vsakdanja, 1®* vsaj to zaslugo, da je resnična! Moje srce je k°. sod, ki so mu pustili vso noč pipo odprto; zjutraj ni več kaplje vode v njem. Zares, prav tako je z mojim srcem. To noč sem pretočil vse solze, ki 50 mi še ostale.
p| |p|ŽS družba za eliektrično
industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaiega motorjev in električnega materijala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inrenina brezplačno.
Ljubljana, Dunajska c. 1, teSef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239.
Hi Me poiilaesie novosti isške in tt Hitije
priporoča v veliki izberi in jako zmernih cenah
kliitliiH.
Združene opekarn6 d d. Ljubljana
TELEFON 733
•	-	7,	«n	|
naznanjajo, da so otvorile v sredini mestaJSt
Miblnsirvvi rodi 7 3 tnvnrniibn yn!nPO
vrst opeke lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih mno&
inaine Fomaite
Green.... Za milijoni . .
. . 260 str.,broš. Din 12"—, vez. Din 15-
28-
Najcenejše in najhvaiežnejše darilo našim malim je:
Mol zverinjak
kniipfa s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6- —
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—.
Mladi slikar
10 tiskanih predlog' za po* barvanje z akvarel - barvam ali pastel« barvniki Din 4'—
■V
Crnipefer
staroznana, vesela družabna igra za rimske večere. 1 igra Din 4‘—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obseda 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15’—.
Vse se dobi v
Emni Knjigarni
s Ljubljani, Marijin trgB
Salonska ona
novo preoblečene, 4 fotele, divan in miza se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava lista.
In 9 orali zemljišča ob glavni cesti se proda radi selitve po nizki ceni. Josefa Kancler,- Tre-marji pri Celju.___________________
starega od 14—16 let, poštenih starišev, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika, pekovski mojster, Dolenjavas 22 pri Ribnici.________________
Katero iiistiio
ali večja trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v tej stroki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod »Dobro za dobio«.
MI
Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga:
Dr. Karol Engiiš:
DENAR
v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot oVijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga je izšla v okvirju
»Splošne knjižnice"
kot 14. zvezek in obsega 236 strani.
Cena: broi. Din 26-— vez. Din 32-—
Naročila sprejema:
Zvezna knjigarna,
Llubijana, Marijin tras.
z nekaj ploščami ter garnitura, obstoječa iz dveh dekoracijskih svečnikov po 5 sveč in dobro-idoče ure na prodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava lista._____________________
Laurin & Klement 12/14 HP, s sedežem, šport karoserija vse kompletno v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod šifro: „Nizka cena" na upravo lista.
zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ). Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr.
Lepit li H
500 kg i Din 4-— za 1 kg se proda. Naslov v upravi lista.
vseh vrst ima nove v zalogi ter izdeluje solidno po najnižji ceni, kakor tudi sprejema vsa popravila. M. Ložar, izdelovatelj vozov, Dragomelj pri Domžalah.
funt šterlinge v zlatu po ugodni dnevni ceni. Pismene ponudbe pod »Funtšterling« na upr. lista.
srebrne krone po najnižji dnevni ceni. Ponudbe pod »Srebrne krone« na upravo lista.
Mer - avioiiitei
z večletno prakso, verziran v različnih vozilih žali dobiti mesta. Cenjene ponudbe pod „Zanesljiv“ na upravo lista.
. taljena devoiKa
išče prijatelja, pri katerem bi našla duševnega razvedrila. Ponudbe pod »Prijatelj« na upravo lista.
dobro ohranjene Dunajske prim citre za 750'— Din in poleg ..Dunajsko šolo" za citre. Naslov se poizve pri upr, lista.
110]
malo in ve’.Bco, oddam na dom. Naslov v upravi lista.
popolnoma novo, za kuhinjo in 1 sobo naprodaj. -Poizve se v Stritarjevi ulici 7/1. na dvorišču.
Vsakovrstno
a slikanje.
kakor tapetniški vzorci, reklamne risbe za izložbe, velesejme itd. prevzame poceni in zanesljivo izvedbo akademično naobražen risar. Ponudbe pod »Riear« na upravo lista.
v najem gostilno ali kako malo klet po možnosti blizu kolodvora. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo lista.
NrevmatičnihuH
uporabljajte za drgnenje
Eni Diana-
Dobiva se povsod! čuvajte se ničvrednih ponaredbi
Mala steklenica Din 9 — Srednja steklenica „ 24—	,
Velika steklenica „ 48-—
Generalno zastopstvo In depot:
Jugopharmacia d. d.,
Dlana-oddelek, Zagreb, Prilaz 12.
Večje število izbranih ne®* ^ knjig beletristične inznanstv®0 vsebine odda Zvezna knjig**®*1 ? Ljubljana, Marijin trg 8.
kontoristinje ali blagajni^ ^ trgovini. Cenj. ponudb* P »Vestna« na urpavo list*-^.
V, Emindolc Groyer, ^ Trapist po pošti od 5 kg kupite vedno najceneje * ^r kaini Iv. Kos, Ljubljana, ričeva ulica 28.
Ha?
kroj®
Le, ako nosite *‘”J' pj-vzorcu modnih žasop>so?, ^ ris — Chic — Parfait, Sf>r’ Lyono — Albumi	pC
Gospodične — segft) kflji. njihl Na vpogled v Zvez° g garnl Ljubljana, Marij[£_,—
LaMauei, oziroma lf
zelo dobio ohranjen, skof z opremo, kakor tudi ^ drugih voz in oprem n»P ^ po selo nizki ceni. Ant® fii ran, Bistrica, p. Podbre*)
Podna) hi. ^________________^li\
Pozor, igralci iiaifl
Hromatične in di nove harmonike ima *
— vedno lastnega * . ° . Vr najnižji ceni tor sprej* j ji9" popravila Josip Jezer01";,*, p. lovatelj harmonik, Ko*** Zagorje ob Savi.
Zagorje ob Savi. ^—'j-.«
■UiMRP1
od */. do % lepo blago, tudi desk, vseh ljubna
po dogovoru strica, p. Podbre*)« nartn.	■
Oglašajte v »Narodnem Dnevniku"!