Poštnina plačana ? cotovtt.
Leto X, St. 222
Ljubljana, nedelja 22. septembra 1929
Cena 2 Din
»Ota. 40 Dto.
ut«hmtw
*» k. UUkm i te*
>122. 1123. »24, JI 28 ti UM. Maribon /UetondMm «esu UL Tefcfaa it m
Ce8*i Rocenorm At TeMn Ita«.M
KotoopM M M *r*a»Jo.
LJubljana, 21. septembra.
Petindvajset let je danes minilo, odkar je bfl kralj Peter v Beogradu kronan za kralja Srbije. Petindvajset let, razmeroma kratka doba. in koliko je spremenila v življenju naroda, ne le v Srbiji, marveč v vsem jugoslovenskem svetu!
Današnji dan nI samo vnanja obletnica, obletnica dogodka samega, marveč mnogo več. Kronanje se je izvršilo istočasno z drugimi dogodki, ki so pomenili izredno mnogo v jugoslovenski zgodovini. Istočasnost pa ni bila slučajna, marveč je imela zelo globoke notranje zveze, je izhajala i« istega iz skupnega vzroka kot odsev in izraz velikega gibanja, ki je zaživelo v oni dobi po vsem našem jugu.
Kralj Peter je pomenil že v oni dobi poosebljenje one ideje, ki je povedla srbstvo v zmagoslavni pogon za nacijonalno ujedinjenje in osvobojenje in potegnila enako zmagovito za seboj vse Jugoslovene. Majski prevrat je zaključil eno najnesrečnejših epoh v naši narodni zgodovini, napravil konec brez-idejni in nenacijonalni politiki obreno-vičevske Srbije ter postavil osnove za novo smer. ki je pomenila sistematično akcijo za obnovo nacijonalne celotnosti. S tem. da je po strmoglavilenju obrenovičevskega režima prišel spet na prestol rod Karadjordjevičev, ki je dal v najopasnejši in najtežji srbski borbi za svobodo prvega vodjo, se je moglo nadaljevati delo, kakor ga je zahtevala logika nacijonalnega razvoja. Mala Srbija je postajala Piemont jugoslo-venstva in kralj Peter je postal najvidnejši predstavitelj in nosilec tega velikega historičnega procesa. Kronanje je Imelo na zunaj afirmirati ta preokret v srbski politiki in mu dati določnega izraza, ki naj priča vsemu svetu voljo naroda na jugu.
Vsa ta fakta morda površnemu opazovalcu niso bila dovolj očita in v sponah mednarodnih formalitet se marsikaj ni moglo pokazati tako točno, kakor nam ie razkril in razodel kasnejši razvoj.
Toda vsi pravi, resnično živi duhovi na našem jugu so dobro razumeli znamenja časa. Ne samo v Srbiji sami, ki je izvedla veliki prevrat, marveč v prav toliki meri onstran meja svobodne matice jugoslovenstva, v deželah, kjer je takrat še gospodoval dvoglavi orel črnožolte monarhije, kakor da^mu je gospostvo poverjeno na veke. Zato se je kralj Peter na mah razodel vsem pravim srcem kot jugoslovenski kralj; klici »Živel jugoslovenski kralj!«, ki so spremljali Petra Karadjordjeviča na potu v Srbijo, so ohranili svoj historični pomen v najpopolnejši meri. Začenjal se je veliki čas in vsa čuteča srca, vsi misleči duhovi so ga .spoznali na mah.
Spričo tega ni slučajno, da se je onega leta v Beogradu zbralo toliko vodilnih duhov našega juga v prerojeni Srbiji. Tu se je zbrala pred vsem omla-dina, ki vedno in povsod prva začuti utripanje nove dobe; vršilo se je zborovanje omladincev iz vseh jugoslo-venskih pokrajin, svobodnih in neosvo-bojenih, in mnogi možje, ki so v poznejšem političnem življenju Srbov. Hrvatov in Slovencev igrali odlične vloge, so pohiteli v prestolnico jugoslovenske-ga Piemonta. Ideje nacijonalnega edinstva in svobode so se v medsebojnem kontaktu utrdile in še popolnile, tako da so mogle triumfirati v vseh preizkušnjah naslednjih let.
Zbrali pa so se v onem letu v prerojenem Beogradu tudi najboljši tvorci kulture, predstavitelji mlade upodabljajoče umetnosti in afirmirali skupaj kulturno sposobnost in voljo mladega rodu, ki mu mora biti odmerjena še imenitna bodočnost. Beograd je privabil v svoje okrilje tudi zastopnike ju-goslovenske znanosti; zdravniški kongres je zbral na skupne razgovore ugledne može stroke iz vseh naših predelov.
Semena so v oni dobi padala na rodovitna tla in klice so poganjale bohotno v vedno širše dimenzije. Duhovni svet na jugu se je vžgal v velik ogenj, ki je kmalu objel vso zgradbo tuje prevlade na naši zemlji. Zamajali so se njeni temelji in kos za kosom zgradbe se je sesul v nič. Aneksijska kriza je še dala navidezno zmago Av-stro-ogrski, balkanski vojni sta jo spremenili v poraz, ki se je dopolnil v veliki svobodni borbi svetovne vojne. Naš Remont je izvršil svojo historično nalogo. ki si jo je postavil jasno in določno pred pet in dvajsetimi leti. Sedaj se nahajamo vsi skupaj sredi nove nič manj velike in pomembne dolžnosti: dograditi in za veke utrditi, kar nam je 21. septembra 1904. izgledalo kot san še daleke, a vendar sigurne bodočnosti-	. .
Pogled nazaj preko dobe zadnjega četrt stoletja se nam zdi kakor pogled v starodavne čase romantike in zgodovina. ki bo oddaljila spomine na hude podrobnosti ter kazala k vrhove dogodkov, bo ohranila kronanje kralja Petra kot eno- najmarkantnejših raz« dobnih točk svojih analov.
Pratoreo*« A M
TMh to. 1122. 112». 1124. »124, »124.
•ddeieki UuMJao*. PreJ»nwr afica 4 Teteto« to i4» Mal<ia Maribor i UekuoAtm «M*
to. li retetos to W
Cei]e> Kooecov* rftaa IL L Tetefae to 190
pri poto 6efc »»rcxHfe. LJu&ltaM IL 11.442; Prah* 6U» TLlMi W1m Nr. 105-241
Piratska konferenca se bo pričela že jutri
Prva seja bo v ponedeljek dopoldne - Sestava naše delegacije - Prva naloga konference
BeosEr«d. 21. septembra. AA. Kako* se poroča lz uradnega vira, se bo druga piratska konferenca sestala že v ponedeljek, dne 23. L m. in ne kakor Je bilo prvotno javljeno, v četrtek 26. t. m. Na Obeh straneh je bila namreč izražena želja, da ba se pogajanja kar najbolj pospešila. Zato bosta že iutri odpotovali Obe delegaciji v Pirot, kjer se bo v ponedeljek dopoldne ob 10. vršil P<rvi sestanek konference. Da bi delo lahko čim uspešneje napredovalo, so ostala člani obeh delegacij is«i, kakor so bili pri prvi pirotsfki konferenci, ker že paznatfo feva-
rino ta so poročeni o vseh vpraSamjSi, Id so na dnevnem redu. Našo delegacijo tvorijo: načelnik zunanjega minfetrsitvia Rajko Vintrovič kot predsednik, veliki župan v Biitoljiu Milorad Jovanovič in brigadni general Bogoljub I<1ič kot člana ter NJkoila Šujič, uradnik zunanjega ministrstva, kot tajnik. Kakor poročajo lz Sofiije, bo tudi bolgarska delegacija ostala v glavnem nespremenjena. Prva naloga konference bo, da redigira defini-tivno besedilo konvencij, sestavljenih na podlagi sklepov prve piratske konference.
Socijalisti m makedonska propaganda
Značilno pismo centralnega tajnika Delavskih zbornic dr. Topaloviča tajništvu socijalistične internacijonale
Beograd, 21. septembra. AA. »Radničke novine « objavljajo v današnji številki pismo, ki ga Je poslal centralni tajnik delavskih zbornic dr. 2ivko Topalovič dr. Adler-Ju. tajniku socijalistične delavske internacijonale. Pismo se glasi:
»iDragi sodrug Adler! Iz meščanskega časopisja posnemam, da Je skupina bolgarskih socijallstičnih poslancev preiskovala dogodke na jugoslovensko - bolgarski meji in da je sodrug Pastuhov v soglasju z bolgarsko vlado dostavil internacijonali memorandum, v katerem predlaga, naj bi internacijonala sklicala veliko konierenco. Doznal sem tudi, da Je sodrug Jacoby o isti stvari poslal sodrugu Pastuhu protestno pismo. Prav žal ml Je, da sedaj ne morem več Imeti rednih mednarodnih zvez in da bi bil na ta način obveščen o vseh dogodkih. Vendar Vas prosim, da mi dopošljete potrebno gradivo. Jasno je, da ne morem poseči v podrobnosti tega vprašanja, dovoljujem si pa pripomniti načeloma to-le:
Nemogoče je domnevati, da bi v Jugoslovenski vladi obstojalo razpoloženje za oborožen napad. Nasprotno, napram Italiji smo tako obzirni, da )e izključena vsaka vojna politika, ne glede na to, kakšna Je vlada. Jugoslavija Je prisiljena, da izvaja brezpogojno miroljubno mednarodno politiko. Zato ]e Izključeno, da bi z naše strani obstojala nevarnost vojnega zapleta. S tem seve ni rečeno, da nI potrebno urediti Jugoslovensko - bolgarskih odnošajev v interesu njihovega nadaljnjega razvoja. Mi se že več let borimo z bolgarskimi sodrug! o potu In načinu, kako naj se urede ti od-nošaji. Ni mi sedaj znano, kakšno Je načelno stališče bolgarskih socijalistov. No, ako odobravajo delovanje makedonske revolucl-jonarne organizacije na Bolgarskem ln njeno teroristično taktiko, ako podpirajo zahteve po združitvi Makedonije z Bolgarsko, ako predlagajo ustanovitev umetne
makedonske nacije lz Srbov. Bolgarov, Turkov, Grkov in Arnavtov, potem ne moremo verovati, da bi se po tej poti prišlo do pametnega Izhoda.
Trditev, da bi bili makedonski Slovani postali Bolgari, je grda neresnica, Do prea kratkim se sploh še ni moglo govoriti o razviti nacijonalni zavesti tega prebivalstva. Zanj so se potegovali v enaki men i srbski 1 bolgarski propagandisti, da bi ga pridobili zase. Šole, ki so bile v drugi polovici 19. stoletja ustanovljene od bolgarske in srbske vlade, so Imele nalogo, da vrše nacijonalno propagando ln da vplivajo na učvrstitev nacijonalne zavesti makedonskega prebivalstva. Toda te Šole ta cerkve so mogle vplivati samo na neznaten odstotek prebivalstva.
Ureditev teh vprašanj si le mogoče zamisliti predvsem na ta način, da bi ▼ veliko Jugoslovensko zajednico stopili tudi Bolgari. Kakor je mogoče med Srbi In Hrvati, da so člani skupne zajednice, ne glede na njihove medsebojne spore, tako bi se dalo rešiti vprašanie sožitja med Srbi in Bolgari, ako bi Bolgari stopili v okvir skupne Jugoslovenske država. Žal smo še daleč od take rešitve in kratkovidna makedonska politika zabije čedalje več klinov med Srbe ln Bolgare, namesto da bi se oba naroda sporazumela In s tem postala noslte-lja Jugoslovenske kulture na Balkanu. Z njihovim sporazumom pa bi bili obenem najbolje rešeni življenjski Interesi samega makedonskega prebivalstva.
To so seve moji pogledi, ki Jih sam zagovarjam. MoJ bivši položaj v socljallstlčni stranki in v internacijonali mi daje pravico, da Vas prosim, da vzamete moje pismo službeno na znanje ln da ga sporočite eksekutivi in vsem onim strankam, kamor Je bil dostavljen memorandum bolgarskih sodrugov. S sodružniml pozdravi dr. Živko Topalovič.«
Velike državne investicije za bolnice
Nova razdelitev kreditov — Popravila, razširjenje m modernizacija raznih bolnic — Nova velika bolnica v Zagrebu
Beograd, 21. septembra. AA. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo večje kredite za popravilo in izpopolnitev bolnic v notranjosti države. Pred otvoritvijo teh kreditov je ministrstvo izvršilo pregled vseh bolnic v državi in ugotovilo, da je treba nekatere bolnice izpopolniti z novimi napravami in da dosedanji krediti, ki so bili določeni v te svrhe, niso bili primerno in pravično razdeljeni. Zato je ministrstvo izvršilo novo razdelitev teh kreditov, ki bo bolje odgovarjala enakopravnosti in potrebnim izdatkom za posamezne zavode. Med drugim je odobreno za vodovodne in kanalizacijske naprave pri bolnici v Skoplju 1,2 mil. Din. za popravilo bolnic v Leskovcu, Čupriji, Šabcu, Valjevu, Jagodini, Požarev-cu, Užicu 1,5 mil. Din, za umobolnico v ToponjicI 1,5 mil., za umobolnico v Kovilji
0,8 mil., za ureditev modernega kirurškega paviljona pri bolnici v Skoplju 4 miL, za dograditev kirurškega oddelka za tuberkulozne pri državni bolnici v Beogradu 3.4 mil., za dograditev moderne kuhinje pri državni bolnici v Beogradu 0.9 milijona Din, za kirurški paviljon v Osijeku 3,5 mil., za bolnice v Pakracu, Gradiški, Osiieku 6 mil. Din. Za zgradbo nove zagrel »te za-kiadne bolnice bo prispevalo ministrstvo 10 milijonov, ostanek do 56 milijonov, ki so potrebni, pa bodo zbrali mestna občina, oblastni odbor in druge ustanove.
Vsi ti izdatki bodo pod nadzorstvom ministrstva za sociialno Dolitiko in narodno zdravje. V beograjsk bolnici bo upeljan prvi in drugi razred, kar bo vrglo predvidoma 1 milijon Din novih dohodkov.
Lažni grof Pyelik pobegnil v Ameriko
Vest o njegovi aretaciji v Parizu je bila preur&njeaa njegovo »plemstvo« je pojasnjeno
mm_____« A4 ____1. — _ —	.i _	.aS^..« J	— «U«r/MrI1i mr.
— Tudi
Zagreb, 21. jeptembra r. Vest o aretaciji lažnega grofa Pyelika. ki je ukradel dragoceni triptihon v zagrebški kaotolski zakladnici ln razne druge dragocenosti, se je izkazala za preuranjeno. Nastala ie bržkone vsled napačnega tolmačenja opozorila našega pariškega poslaništva, nai zagrebška policija naprosi pariško policijo, da pridr-ži lažnega grofa v zaporu. Iz tega se je sklepalo, da ga je pariška policija že aretirala. Poznejše ugotovitve pa so dognale, da Je grof Pyelik še pravočasno Izvedel za nevarnost in popihal iz Pariza. Policija je sicer ugotovila, v katerem hotelu je nasta-njen, toda ko je prišla, da ga aretira, je mož že odnesel pete. Ker se je že par dni poprej zanimal za odhod parnikov v Ameriko, sumijo, da se mu je beg posrečil In da je sedaj že v Ameriki. Domneva se, da je odpotoval v Brazilijo, kier ni tako strogih predpisov glede tujcev. O njegovem begu so obveščene ameriške oblasti, ki mu bodo, kakor upajo, kmalu na sledu.
Medtem nadaljuje zagrebška policija s
poizvedovanji o njegovih grehih. Doslej Je ugotovljeno, da je razen zagrebške kaptol-ske zakladnice izropal tudi razne druge cerkve po Hrvatskem ln Dalmaciji ter da je ukradel raznih dragocenosti in starin v skupni vrednosti več milijonov. Dognano je tudi, da ni nikak grof, kakor se ie prvotno zatrjevalo, marveč čisto navaden slepar. Njegovo pravo ime je Mirko Maratovič. Prvotno se je trdilo, da ga je posinovila neka osamljena grofica Peylik-Inna. Sedaj pa se Je izkazalo, da tudi ta ženska ni bila plemiškega rodu, marveč hčerka siromašnega seljaka Piciniča. Rojena Je bila v Malem Lošinju ln se je pozneje poročila s trgovskim potnikom Pyelikom. Mož JI je umrl leta 1919 in jo zapustil v velikem siromaštvu, tako da nI mogla plačati niti najemnine za stanovanje. Pozneie Je živela nekaj časa v Splitu pred dvema letoma pa se je Izselila neznanokam. Navedeni grof Mirko Pyelik je stanoval nekaj časa pri njej in od tod Doteka tudi njegov gro-fovski naslov-
Pred demisijo vlade na Češkoslovaškem
Predsednik Masaryk se bo najbrž odločil za razpust parlamenta - Nove volitve bi se vršile že 27. oktobra t. L
Praga, 21. septembra g. Notranjepolitični položaj se danes al spremenil v ničemer. V splošnem se pričakuje skorajšnji razpis novih volitev, ki naj bi se vršile 3. novembra. Vse priprave za nove volitve so bile izvedene že poleti o priliki zadnje politične kriz«. V ospredju Je vprašanje, dali bo nove volitve izvedla sedanja vlada ali novo Imenovana uradniška vlada.
Praga, 21. septembra h. Danes dopoldne Je izročil ministrski predsednik Udržal svojemu nasledniku v ministrstvu za narodno obrambo dr. Viškovskemn urad z običajnimi formalnostmi. Popoldne ie odšel mini-strski predsednik k predsedniku republike v Topolčlanke, odkoder »e bo vrnil najbrže ▼ ponedeljek zvečer. Razen nstne Izmenjave misli, ki seveda nikakor nI mogla uplivati na položa), ni bilo danes nlkakih pogajanj za poravnavo spora, ker je treba predvsem počakati na povratek ministrskega predsednika Udržala. Novo le samo to, da se je stranka dr. Kramafa (narodni demokrati) postavila zelo ostro proti volitvam, če5 da so popolnoma odveč.
Današnji »Lidove Listy< objavljajo izjavo o vzroku krize. V uvodniku o položaju nastopa glasilo čeških klerikalcev proti ministrskemu predsedniku Udržalu in mu nalaga odgovornost za ta neprijetni dogodek. List izvaja med drugim, da polkovnik seveda ni obvezan prositi častniški zbor za odobritev, toda koalicija ni batalion. Dalje pravi, da je ministrski predsednik Udržal s podpisanim dekretom presenetil koalicijo ravno v trenutku, ko so bili agrarci in klerikalci na delu za poglobitev delovnega programa ta je vladalo v koaliciji popolno soglasje. V splošnem se pričakuje, da bo predsednik republike odločil, da naj se vršijo nove volitve. Parlament se najbrže n« bo več sestal na zasedanje. V ostalem pa ni mnogo izgledov, da bi bodoče volitve spremenile razmerje med vladnimi strankami in opozicijo. Verjetno pa ie. da se bo v obea skupinah položaj nekoliko spremenil. Sicer pa prevladuje mnenje, da bodo položaj z gotovostjo razčistile samo nove volitve, ki naj bi bile razpisane dne 29. septembra in se vršile 27. oktobra.
Načrt francosko-nemške zveze proti Rusiji
Zanimivo odkritje nemške korespondence so listi ogorčeno zavračali - Isti dopisni urad prinaša podrobnosti o
pogajanjih
BeiUn, 21. septembra s. NacIJonalno-H-beralna korespondenca, ki stoli bliju zunanjemu ministru dr. Stresemannu objavlja senzacij onalno vest, da se J« nemškonacijo-nalni poslanec K16nne brez vednosti nemških uradnih mest pogajal s francoskimi vojaškimi krogi ln politiki glede nemško-francoske vojaške zveze. Korespondenca je že pred kratkim objavila nekaj podrobnosti o tej aferi, vendar ie nemško nacijonalno časopisje ostro nastopilo, češ da je vse le natolcevanje. Današnja vest korespondence prinaša nekaj več Jasnosti v afero in ugotavlja med drugim:
Klflnne Je potoval od let«1 1926, dalje opetovano v politični misiji ▼ Anglijo In Francijo. Imel J« v številnfa mestih razgo-
vore s francoskimi politiki ter predlagal ustanovitev zveze med Nemčijo in Prancijo proti sovjetski Rusiji. O tem predmetu je razpravljal tudi z nekim odličnim angleškim politikom v Parizu. Dalie le ugotovljeno, da je francoski general, ki prav dobro pozna trenutno stanje oborožitev v Nemčiji, prispel z vednostjo KISnneja In njegovih nemško-nacijonalnih prijateljev v zimi 1927-28. incognito v Berlin, da bi raz-motrival z nemškimi vojaškimi krogi vprašanje nemško-francoske vojaške zveze. Jasno je, da nemško nacijonalni politiki o tem koraku niso obvestili zunanjega urada. K15nne je v isti zimi nadaljeval slična pogajanja v eBrlinu ter jih nato soornladi leta 1928. prenese! v Pariz.
Podrobnosti o atentatu v Varni
Policija je izsledila dva atentatorja in ugotovila, da gre za čin
pristašev Vanče Mihajlova
Beograd, 21. septembra, d. Iz Sofije poročajo, da je policiji uspelo, da izsledi oba atentatorja, ki sta izvršila napad na profesorja Baždarova in tovariša. (Kakor smo že poročali, sta dva neznanca streljala v Varni na prof. Baždarova in njegova dva spremljevalca, pri čemer je bil prof. Baždarov in eden spremljevalec ubit. tretji, bivši skopski župan Kocev je bil težko ranjen). Atentatorja sta se skrivala v Sofiji pri pristaših Vanče Mihajlova. ki so tudi organizirali ta napad na svoje nasprotnike. Policija jim je slučajno prišla na sled. Oba sta bila aretirana in izročena sodišču. Eden se piše Boris Gavdarov. človek brez poklica, ki se živi samo od komitskih akcij, a drugi je neki Melodije Vasiljev, nekdanji obrtniški pomočnik, ki je prav tako živel izključno od komitašenja. Pri konfrontaciji je težko ranjeni Kocev spoznal v enem izmed obeh napadalca, ki je streljal nanj.
Sofija, 21. septembra, n. Danes je bi-
la izvršena obdukcija trupla umorjenega Baždarova. Ugotovljeno je bilo, da je bil zadet od osmih krogel. Truplo bo prepeljano v Sofijo in bržkone pokopano jutri. Listi objavljajo pismo, ki ga je Baždarov pisal pred dvema mesecema in v katerem pravi, da bo umorjen m da ga bodo umorili ljudje iz okolice makedonskega komiteja.
Sofija, 21. septembra, č. Zelo je dvomljivo, ali sta osebi, ki sta bili v Varni aretirani kot krivca atentata na Baždarova, zares izvršili atentat. Bili sta namreč aretirani samo zato. ker so naSH pri njih revolverje sistema paTabellunn. Kakor se d »znava, se fima je posrečil alibi za dve uri kritičnega časa. Poučeni krogi celo trdijo, da je policija namenoma aretirala nedolžne, da bi lažje omogočila beg praviim krivcem. Razen tega je policija aretirala kakih 20 mlade-niičev iz preventivnih razlogov. Mnoge sumljive osebe pa je izgnala v pristojne občine.
Društvo narodov se peča s problemom ruskih
emigrantov
Rusiki begunci odklanjajo nasilno repatriacijo — Hočejo ustanoviti samostojno državo na ruskih tleh
ženeva, 21. septembra, r. Društvo narodov skrbi med drugim tudi za mnogoštevilne ruske emigrante ln pri njegovem tajništvu obstoja uprava vrhovnega komisarja za begunska vprašanja, ki je pod nadzorstvom kontrolne komisije tajništva. Vrhovni komisar si prizadeva, da bi se begunci postopoma vrnili v svojo domovino. O tem je leta 1922. Nahsen predložil Društvu narodov svoj načrt in zaradi ureditve tega vprašanja se Je vzpostavila zveza s sovjetsko vlado. Toda ruski emigranti so odločno nastopali proti temu, trdeč, da ne morejo verjeti zagotavljanjem sovjetske vlade, da bo emigrantom zajamčeno življenje v Rusiji, in da bi jih Društvo narodov z repatriacijo izročilo samo v roke čeki. Sedaj se Je to vprašanje zopet načelo v tajništvu Društva narodov in ruski emigrantski list »Vozroždenje« je v svoji številki z dne 15. t. m. odločno nastopil proti načrtom za nasilno repatriacijo ruskih beguncev. O pogojih, pod katerimi bi se ruski begunci vrnili v Rusijo. i>iše med drugim:
Društvo narodov nrnviminja. da so boljševikl podoisali Kelloggov pakt. no katerem se odrekajo načelu vojne ak-
cije proti katerikoli državi. Mi res. da nismo država, ako pa bi nas vse skupaj preselili v Rusijo, čeprav na naše stroške, z vsemi našimi organizacijami, z našim svobodnim tiskom, z našimi prosvetnimi zavodi, z našimi običaji izražanja osebne inicijative. z našimi nazi-ranjl o privatni lastnini in ako bi nam dali ozemlje, bi emigrati lahko ustanovili neodvisno državo. Število beguncev presega število prebivalcev na primer take države, kakor je Estonska, ki je članica Društva narodov. Ako bi Društvo narodov opozorilo boljševike na podpis Kelloggovega pakta in nam pomagalo, da se skupno preselimo v kak del Rusije, bodisi na obalo Črnega morja, ali v Turkestan. v primorske pokrajine ali v zabajkalske kraje, bi tam lahko organizirali neodvisno državo. Pri nas bi se sestavila vlada, ki bi isto-tako podpisala Kelloggov pakt Mi iam-čiimo, da bi ta vlada ne bila manj demokratična. nego je n. pr. Društvo narodov.
Venizelos poseti Nemčijo
Berlin, 21. septemb.ra. b. Grški ministrski predsednik Venizelos bo dospel koncem Rep tembra e svojo soprogo za več dni v Berlin kjer bo gost nemške vlade.
Streeruwitz o potrebi ustavne reforme
Ustavno reformo zahteva ljudstvo, ker sedanja državna uredba
ni primerna časovnim potrebam
ditvljo odnošajev med državljani na temelju ustave, ki bo prilagodena sedanjim prilikam. Dunaj, 21. septembra, s. Govorice,
ki so se razširile v zadnjih dnevih glede skorajšnje spremembe v zvezni vladi, se ne potrjujejo. Vse skupine, ki so predlagale zveznega kancelarja Stree-ruwitza na to mesto, mu zvesto slede in obljubljajo nadaljnjo podporo. Da je položaj nespremenjen, dokazuje tudi potek današnjega zborovanja nižje avstrijskih kmetov v Sofijinih dvoranah, ki se ga je udeležilo 4000 kmetov kot zastopnikov 100.000 nižje-avstrijskih kmetov. Zborovanje se je izreklo z vso odločnostjo za demokracijo in parlamentarizem.
Dtraaj, 21. septembra, s. Na zborovanju nižje avstrijskih kmetov je imel rvezni kancelar Streeruvvitz nagovor, v karterem je omenil tudi politične po-krete zadnjega časa v Avstriji. Zvezni kancelar je med drugim izvajal, da Je postal narod nezadovoljen, ker državne uredbe iz časa prevrata niso več primerne, zato je treba izvesti tudi te reforme, ne da bi pri tem trpelo gospodarsko delo za državo in narod. Te reforme niso samo politični bojni klic posameznih ljudi ali skupin, temveč prihajajo iz dna ljudske volje, ki se je ne sme prezirati, sedaj še mnogo manj kakor kdaikoli preje. Tudi v krogih, ki cenijo najbolj gospodarske ukrepe, se po pravici izraža mišljenje, da se bo uspešno gospodarsko življenje doseglo z ure-
šahovski furnir v Rogaški Slatini
Vodstvo je prevzel Rubinstein — Zopet štiri partije remss
2ivaiwo gibanje avstrijskega He!mwehra
Velikansko zborovanje na Dunaja — Socijalisti pošiljajo po mestu patrulje, da izvedo nakane nasprotnikov
Dunaj, 21. septembra, g. Danes popoldne se je vršilo na Heldenplatzu veliko zborovanje heimwehrovcev. Že dolgo pred napovedano uro se je zbralo ogromno število udeležencev in je doseglo že takrat 12 tisoč oseb. Udeleženci so bili deloma uniformirani, deloma pa v civilnih oblekah. Posebno pozornost je vzbudil prihod 2 tisoč cest-no-žeiezniških nameščencev, ki so prikorakali na zborovaiišče korporativno v uniformah. Izmed odličnih osebnosti 6e je udeležil zborovanja grof Starhem-berg ter vodja heinrvvehrovcev doktor Steidle, ki je Imel daljši govor. Komunisti iz Ottakringa so skušali zborova-
nje motiti, toda kmalu je posredovala straža, ki je morala dobiti ojačenje. da je prepodila komuniste. Med prepiranjem je bil neki policijski uradnik težje ranjen s trdim predmetom na glavi. Re pubiikanski Schutzbund je uvedel v vseh svojih zborovalnih lokalih stalno službo za pripravljanje. Ravno tako je uvedel patrulje, ki pa ne hodijo v uniformah, temveč v civilu, tako da jih na zunaj ni poznati. Odhod Heimwehrovcev z zborovanja je potekel mirno in brez incidenta. Na zborovanju so razni govorniki ponavljali znane zahteve hei<mweh-rovcev glede spremembe avstrijske ustave.
Nove madžarske niahinacije
Madžarske oblasti so prijele pet
teli polastiti
Budimpešta, 21. septembra, r. Madžarske oblasti so aretirale v četrtek v SatoraJya-Ujhelyju pet češkoslovaških državljanov zaradi vohunstva. Teh pet oseb je ponoči prekoračilo mejo in baje hotelo okrasti županijski urad v Satoralya-Ujhelyju z namenom, polastiti se dokumentov, ki se tičejo organizacije vojske ter društva Levente.
Lord CeciS za revizijo pogodb
Pariz, 21. sept. s. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je angleška delegacija v Ženevi ponovno nastopila za revizijo člena 19. pakta Društva narodov. Lord Cecil je zagrozil, da bo v primeru, če bi kitajski predlog za revizijo prej omenjenega člena ne bil sprejet, zahteval revizijo vseh pogodb, ki so registrirane pri Društvu narodov. Cecilovo stališče je izzvalo med zavezniki in Malo antanto veliko razburjenje. Vse se pripravlja, da čimbolj energično odbije ta sunek, ki bi lahko omajal načela teritorijalne nedotakljivosti evropskih držav.
Obsodba nimonsldh upornikov
Bukarešta, 21. sept. AA. Danes je bila zaključena pred vojaškim sodiščem razprava proti udeležencem tkzv. fašistične zarote, ki je bila prirejena začetkom julija t. L Tekom razprave se je izkazalo, da je cela zarota imela dokaj neresen značaj. Vodil jo je bivši polkovnik Avgust Stoica. Za svoje načrte je pridobil 4 nižje oficirje in nekoliko nadzornikov in delavcev v vojaškem arzenalu. Vojaško sodišče je ugotovilo, da so zarotniki zagrešili kaznivo dejanje poskušenega prevrata proti dTŽavni politiki in je obsodilo bivšega polkovnika Stoico na en mesec zapora in 2000 lejev denarne kazni, rezervnega podpolkovnika Bra-zuja na 6 mesecev zapora in 4000 lejev, podporočnika Georgesca na 14 mesecev in podporočnika Gmulesca na 5 mesecev zapora. Obtoženi nadzorniki in delavci arze-nala so bili obsojeni na 15 do 180 dni zapora. 28 obtožencev pa je sodišče oprostilo.
Stolica za telesno vzgojo na sofijski univerzi
8ofija, 21. septembra. AA. Na sofijskem vseučilišču bo ustanovljena stolica za telesno vzgojo. V zvezi s to stolieo nameravajo ustanoviti na sofijski univerzi akademski športni klub, ki se bo razvijal v najtesnejšem stiku z novo stolieo za telesno kulturo.
Pariški nadškof težko obolel
Paril, 21. septembra. AA. Zdravstveno stanje kardinala Duboisa je postalo kritično. Kardinala so danes prevideli z zadnjo popotnico.
Zaroka italijanskega prestolonaslednika
Rim, 21. septembra, s. Govorice o skoraj-gnji zaroki prestolonaslednika Humberta z belgijsko princezinjo Marijo Jožefo, se vedno bolj potrjuje. Zatrjuje se, da ni izključeno, da bo oba zaročil papež.
Bitka s pobeglimi kaznenci
London, 21. septembra, s. Kakor poročajo lz Tegucigalpe v Hondurasu, je izbruhnil med kaznenci državne jetnišniee v Marcali upor, med katerim je ušlo veliko število kaznencev. Pobegli jetniki so se utaborili ob državni meji ter se uprli s hudim ognjem vladnim četam, ki so jih zasledovale. V boju so bili težko ranjeni tri je častniki in več vojakov. Po dolgem naporu se ie končno posrečilo vreči upornike iz postojank ter jih pregnati v gore. Vsega je ušlo 250 jetnikov.
Ogromno sleraarstvo na Angleškem
London, 21. septembra, b. Policija je snoči aretirala finančnika Hatryja in nekaj drugih oseb iz njegove okolice, ker so si prilastili pod krivimi pretvezami milijonske zneske za razna finančna podjetja.
Čehoslovakov, ki so se baje ho-
važnih listin
Aretiranci so baje pri zaslišanju izjavili, da jim je bilo za ta čin obljubljenih 50.000 kron in da je bil dogovor sklenjen v prisotnosti nekega češkoslovaškega kapetana. Vso stvar je vodil neki bivši madžarski detektiv, ki je bil svoječasno obsojen na Madžarskem zaradi vohunstva.
Odličen ameriški novinar na Biedu
Bled, 21. septembra 1. Včeral in danes se je mudil na Bledu lastnik in glavni urednik »Newyo*k \Vorld« g. Ralpn Pulitzer, ki potuje že dalje časa po Evropi. Najprej se je mudil na Škotskem, v zadnjem času pa je potoval po Srednji Evropi ter se mudil na Dunaju. Včeraj se je pripeljal z Dunaja z avto taksijem na Bled o čegar okolici se je zelo navdušeno in pohvalno izrazil. Na vprašanje, kako mu ugaja na Bledu, je odgovoril samo z besedami: »čudovito lepo«. G. Pulitzer je tipičen Američan. List »Newyork World«, ki izhaja ziutraj v 360 tisoč izvodih, zvečer pa v 350.000 izvodih, izdaja s svojima bratoma. Ustanovil ga je njegov oče. G. Pulitzer Je danes popoldne odpotoval z Bleda na Reko ter bo posetil Dalmacijo, nakar se bo vrnil preko Benetk in Francije nazaj v Ameriko. Vašemu dopisniku je izjavil, da naših razmer sicer še ne pozna, da pa bo najbrž zopet prišel dru-go leto ter ostal dalje časa v Jugoslaviji in nato potom svojega lista seznanil Američane z našimi razmerami.
Poljsko odlikovanje predstavnikov slovanskih mest
Varšava, 21. septembra, p. Varšavski župan je odlikoval z varšavskim mestnim redom udeležence kongresa slovanskih mest ki se je vršil te dni v Varšavi. Odlikovani so med drugimi predstavnik Ljubljane Ivan Tavčar, praški župan dr. Baxa in sofijski župan dr. Vazov.
Avdšjenca vojnega ministra
Beograd, 21. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel davi od pol 11. do 12. v av-dijenco ministra vojske in mornarice armij-skega generala Stevana Hadžiča.
Zagrebški nadškof na slovaški proslavi
Bratislava, 21. sept. h. Danes dopoldne je prispela semkaj pod vodstvom zagreb škega nadškofa dr. Antona Bauerja in mo-starskega škofa msgr. Alojzija Mišiča ju-goslovenska delegacija, ki se bo jutri udeležila slavnostnega odkritja spominske plošče bivšemu zagrebškemu kardinalu-nad-škofu Juriju Hauliku v Trnavi. Haulik je živel za časa Strossmayerja in je bil po rojstvu Slovak iz Trnave. Kot zagrebški nadškof si je pridobil mnogo zaslug za Hrvate.
Spremembe v policijski službi
Beograd, 21. septembra, p. »Službene No-vine« objavljajo več ukazov o premestitvah in spremembah v policijski službi. Premeščeni so skoraj vsi šefi oddelkov (kvartov) beograjske policije in mnogi višji uradniki notranjega ministrstva.
BaTon Rotchild bo zgradil vilo pri Trogirju
_ Split, 21. septembra, n. Baron Rotchild, čigar jahta je že par dni v splitski luki, je izrazil željo, da bi kupil v bližini Trogirja kompleks zemljišč, na katerem bi zgradil svojo vilo, ker mu izredno ugaja splitska okolica.
Rumunski zdravnM v Dalmaciji
Zagreb, 21. septembra, n. Rumunski zdravniki, ki so včeraj prispeli v Zagreb, so si tekom dneva ogledali razne zdravstvene iu higijenske ustanove. Jutri odpotujejo na Sušak, odkoder bodo nadaljevali svoje potovanje po Dalmaciji.
Rogaška Slatina, 21. sept. Danes se je vr-ftilo tretje kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Današnji rezultati so bili naslednji: Rubinstein je premagal dr. Geigerja v 33. potezah, Konig je zmagal proti dr. Sin-gerju y 31. potezah, Canal pa je v 21. potezah nadviadal Rožiča.
Remis so končale naslednje partije: Ma-roczy : Griinfeld po 13. potezah, Flohr : Przepiorka po 45. potezah, Samisch : Honlinger po 35. potezah in Pire : Takacs. Partija Brinckmann : Jovanovič je bik prekinjena.
Stanje po III. kolu je nastopno: Rubinstein 2 in pol, Flohr, Takacs 2, Konig, Ca-nal 1 in pol (1), Griinfeld 1 in pol, Pire, Maroczv, Przepiorka, Samisch, Honlinger 1 (1), dr/Geiger 1, Jovanovič pol (1), dr. Sin-ger pol, Brinckmann 0 (2), Rožič 0 (1).
Jutri se vrši četrto kolo.
•
Rogaška Slatina, 19. septembra. Ob prisotnosti številnega občinstva se je danes ob 14. uri pričelo I. kolo. Največjo pozornost je vzbudila partija med velemojstroma Rubinsteinom in Grunfeldom. Rubinstein je kot beli otvoril z damskim kmetom in je iz tega kasneje nastal damski gambit. Po živahnih zapletljajih je Rubin-
Vprasanje pcdrzavljenja
ljubljanskega liceja
V včerajšnjem »Slovencu« čitamo nove ves-ti o usodi ljubljanskega liceja. Poročilo je objavljeno v oblikii telegrama te Beograda. (!) »Slovencev« informator pravi: »Če bi ministrsitvo ne hotelo podržavitl liceja radi kake protiafcrije iz Ljubljane, bi ljubljanska občina radi znanega svojega gmotnega položaja pri-Sla najbrž do tega, da licej ukine. V tem slučaju bi bila država prisiljena otvoriti na svoje stroške v Ljubljani posebno žemslko gimnazijo, oziir. bi moraila na kalk drng način poskrbeti, da se učenke, ki se šolajo na žen. Iroeju, spravijo kam pod streho, čujemo, da je občina odločena, da liceja na svoie stroške ne bo več vzdrževala in v stočaiju, ako bi do ipocMaviieniia ne prišlo, ni izključeno, da se bo občina odločila, da Hcej enostavno opusti.«
Mi simo najmarlkaintne.lša mesita tega (poročila podčrtali in dostavljamo:
Po prvotnem poroelki prof. J are a gre ®a to, da se licej likvidira s postopnim prevzemanjem liceisfcih goijenik na eno od obstoječih ljuMjanskii realnih gimnazij. Proti tej nameri ie »Jutro« v soglasju s ce lakiranim naprednim javnim Trrierrem v LjuMjairi irn po deželi postavilo tezo. da se .mora licej kot zavod podržavitl Novo poročilo »Slovenca* postavila sedaj, celo stvar na gflarvo. »Slovenec« povrh namigne na neko proti-akcijo i'z LMMiane. V smilshi njegovega inovega poročila bi megla ta proti akcija biti le ona. ki hoče mesto podržavlje-nja demontiran ie zavoda in prepis go-jenfk na III. drž. realno gimnazijo! Drugi del novega »Slovenčevega« poročila je popolnoma raznamlijirv. Če ministrstvo, t j. dmžava ne bi hotelo podržavvti liceja, ga bo občina ulkinlla, bo država ustanovila posebno žemslko srednjo šolo, torej storila pirilfciiičmo isto, kar bi prvotno odklonila! Od koga je »Slovenec« v Beogradu iizvetdd, da namerava cfcčima licej enostavno opustiti, je uganka. Ljubljanska občima taike namere gotovo nima irn cela stvar zelo diši po intrigi. Ne-donarstoo :;e tudi. da se take vesti datirajo iz mesta, kjer se niso porodile.
Iz istega vira se je sinoči po Ljubljani raiznašala govorica, da je ministrstvo pr osivele dalo pristanek na aranžman v simidkt prvega poročila g. prof. Jarca. Po na§'h informacijah te vesti niso točne. Medtem pričenjajo ljubljanske realne gimnazije v ponedeljek z rednim po-iiikom.	_
Gimnazija v Murski Soboti
Po velikih naporih se je vendar posrečilo, da se bo obdržala višja gimnazija v Murski Soboti. Ne državna, ampak občinska oz. oblastna. Zaradi nedostajanja učnih moči se bo otvoril pouk šele s 1. oktobrom. Za enkrat se bo moralo sicer krpati na vse pre-tege, kar pa naj bo postranskega pomena. Glavno je, da bo zadoščeno lokalni potrebi in ponosu Prekmurja.
Ker občina soboška nikakor ne bi mogla vzdržati višjih razredov, je naprosila oblastna odbora v Mariboru in v Ljubljani za podporo oz. za popolno vzdrževanje. In ni naletela na nema srca. Oba odbora sta dokazala svoje razumevanje za najvišji kulturni zavod v Prekmurju in ljubezen ter naklonjenost do PrekmuTcev. Mariborski oblastni odbor ni mogel obljubiti ah dati za letos ničesar, ker mu tega ni dopuščal že izgotovljeni finančni načrt, pač pa je obliubil za prihodnje leto 200.000 Din, torej toliko, kolj:r>r je potrebno za popolno iz-državanje višjih razredov. Ljubljanski odbor pa je že dal za letošnje leto 35.000 D m, a za prihodnje leto je obljubil 100.000 Din. Jasno je, da nam pričujoče številke, ki bo^ do šele prihodnje leto dobile svoj pravi pomen, niso osigurane z nobenimi paragrafi. Upamo na nje ravno toliko, v kolikor sta oba oblastna odbora trdna v volji, da jih bosta realizirala, bodisi okrnjene, bodisi cele. Vendar, že v naprej se zahvaljujemo za dobroto in naklonjenost.
Kakor se izve iz zelo pristojnega mesta, bo višja gimnazija v Murski Soboti v kratkem podržavljena. V kratkem! Leto se tukaj računa za en dan. Torej čez tri, štiri dni. Ako bo res tako, potem oblastna odbora ne bosta nosila dolgo prekmurskega bremena in tudi z gimnazijskega kurato-riia, ki se je pri seji že vpisal v drugi letnik znojnega študija, se bo zvalila precejšnja masa. A za l^tos bo še moral skupno z občino preskrbovati višje razrede z vsem potrebnim. Tudi profesorje seveda .. Toda nikar naj ne omaga. Zaupa naj lastnim močem, predvsem pa na g. ravnatelja Va-gaio, ki si je s svojim ugledom na vplivnih mestih stekel zelo, zelo mnogo zaslug za soboško gimnazijo, neprimerno več kar kor se misli
tfeia ■ fino kombinacijo dobil enega kmeta, toda Griinfeld je a spretno pcotikom-binacijo izsilil zameno dam, dobil kmet« nazaj, nakar jo rezultirala končnica • stolpi, ki je ostala remis.
Brilantna je bila zmaga Tekacta, ki j« kot beli proti dr. Singerju igral Zuckertort-Rettijevo otvoritev, s spretnimi manevri insceniral napad na pozicijo črnega kralja ter je sijajno prodrl s presenetljivo žrtvo dame. V partiji Flohr : dr. Geiger (odklonjeni damski gambit) je beli prišel takoj v prednost in vehementno napadel pozicijo črnega kralja ter je slednjič, ko je dr. Gei-ger v časovni stiski še napravil pogreško, prodrl. V partiji Canal : Hčnlinger (odklonjeni damski gambit) je beli nasprotnika nadigral; v časovni stiski je Honlinger zgubil enega kmeta, toda v prekinjeni poziciji — končnici stolpov — ima črni še izgleda na remis. V partiji BnncJkmann : Rožič (odklonjeni damski gambit) je beli ki je imel že boljšo pozicijo, prezrl izgubo enega kmeta, potem še izgubo kvalitete in je ^artija prekinjena v precej brezupni poziciji za Brinckmatrna. Ker sta Maroczv in Przepiorka dospela prekasno, se bosta partiji Konig : Prziepiorka ter MaToczy : Samisch igrali naknadno.	E. K.
Odkritje spomenika kralju Petru
Bosanska Krupa, 21. sept. n. Danes dopoldne je bil na svečan način odkrit spomenik pokojnemu kralju Petru I. Svečanosti sta se udeležila kot zastopnik kralja general Radovanovič a Banjaluke in kot za- j stopnik vlade minister Nikola Uaimovič.
Zakon o pospeševanju kmetijstva uveljavljen
Beograd, 21. sept. n. Današnje »Službena Novine« objavljajo zakon o pospeševanju kmetijstva. Zakon je stopil s tem v veljavo. Ob enem objavljajo »Službeno Novine« pravilnik, ki ga je izdal finančni minister glede razmejitve državnih, samoupravnih in javnih posestev povodom katastra-cije zemljiSč.
Kongres veterinarjev
Novi Sad, 21. septembra. 6. Dopoldne Je bil v mestni posvetovalnici otvorjen VIII. redni kongres Udruženja jugoslovenskih veterinarjev. Kongresa se je poleg 200 delegatov udeležujejo tudi zastopniki ministrstva za kmetijstvo, velikega županstva in novosadske občine. Po otvoritvi zborovanja ob 10. dopoldne Je bila krallu odposlana pozdravna brzojavka, nakar le predsednik Udruženja, Inšpektor ministrstva za kmetijstvo dr. Kondič predaval o stanju živinoreje v Vojvodini. Popoldne so se nadaljevala strokovna predavanja in razpra« va o stanovskih vprašanjih. Jutri bo upravnik Pasteurjevega zavoda dr. Kempf predaval o steklini, podpredsednik udruženja dr. Mladenovič iz Subotice pa o mleku in mlečnih proizvodih. V ponedeljek bodo udeleženci kongresa posetili kemično tvornico »Serum« ter tvornioo konzerv »Kulpin«. Popoldne bodo napravili izlet na Fruško goro.
IzPAB
Beograd, 21. sept. p. Kralj je danes podpisal ukaz, s katerim je imenovan za generalnega tajnika Privilegirane agrarne banke bivši šef poročevalskega oddelka finančnega ministrstva Jovan Stoškovič. Banka bo pričela s poslovanjem za stranke v kakih 10 dneh. Med tem časom bodo sestavljeni potrebni pravilniki o vseh panogah bančnega poslovanja. V ponedeljek se sestane-ta k skupni seji upravni in nadzorni odbor. Urad niš tvo PAB bo imelo enake plače kakor uradniStvo Narodne banke.
Grd zločin dveh pijanih vojakov
Sarajevo, 21. septembra, p. Tukaj je bil snoči izvršen krvav zločin, ki Je razburil vse prebivalstvo. Redova tukajšnjega polka Pero Gjurič in Marjan Nikollč sta imela svojo krstno slavo ter sta vse popoldne popivala. Zvečer, ko so bile že vse gostilne ln kavarne zaprte, sta pijana odšla pred kavarno Boška Antiča v sarajevskem predmestju. Tudi ta kavarna je bila že zaprta. Ko jima na ponovne pozive niso odprli — v kavarni ni bilo nikogar — sta vlomila vrata in vdrla v hišo. V sobi poleg kavarne je spal 16 letni kavarnarjev sin Boško. Pijana vojaka sta ga tako obdelala z bajoneti, da je obležal mrtev v mlaki krvi. Na dečkove obupne klice je prihitela iz druge sobe njegova mati. Vojaka sta napadla tudi njo in ji zadala več ran z bajoneti, tako da se ie nezavestna zgrudila. Nato sta premetala vso kavarno, a našla sta samo 100 Din. S tem plenom sta izginila v noč. Med tem se je ranjena kavarnarka zavedla in klicala na pomoč. Sosedje so o dogodku takoj obvestili policijo ln vojaško komando. Kmalu zatem sta bila oba napadalca prijeta pri vnodu v vojašnico. Sprva sta dejanje tajila, ko pa so ju izdali krvavi madeži na obleki, sta priznala. Izročena bosta vojaškemu sodišču.
Včerajšnje nogometne tekme
V	Beogradu so je včeraj vrSila nogometna tekma med beograjsko in zagrebško reprezentanco. Zmagala je beograjska reprezentanca s 4 : 0 (1 : 0). Zagrebčani so sicer igrali požrtvovalno, vendar niso dosegli niti častnega gola. Publike je bilo zaradi deževnega vremena le okoli 1000.
V	Sofiji je gostovala beograjska Jugoslavija, ki je s 7 : 2 (1 : 1) porazila moštvo oficirskega kluba AC 23. Jugoslavija je bila ves čas v premoči. Za Jugoslavijo so »cortali Hrnjiček 3, Jovanovič 2, in Dobri-jevič ter Miroževid po 1. Pri Bolgarih se je odlikoval vratar Dramonski. Publike zelo mnogo.
Na Dunaju jo prvenstvena tekma II. lige med BAC in Weisse Elf končala z 2 : 2 (0 ; <0 neodločene*,
Zborovanje hišnih posestnikov v Mariboru
Maribor. 21. septembra.
Danes so se tn pričele prireditve organizacij hišnih posestnikov lz vse države. Ob 16. se je v dvorani Uniona vršila peta glavna skupščina državne Zveze društev hišnih posestnikov. Otvoril jo je podpredsednik g. Frelih iz LJubljane, ki je uvodoma pozdravil zastopnika mestne občine podžupana dr. Lipolda ter zastopnike pokrajinskih mest ln delegate lokalnih društev iz Ljubljane, Zagreba, Karlovca, Subotice, Osijeka, Splita itd., zlasti pa delegata beograjske pokrajinske zveze dr. Pa-vloviča. Nato je podal poročilo o delu Zveze izza zadnje glavne skupščine. Ker je predsednik Mihajlo Marinkovič tekom leta odstopil, je on začasno vodil posle zveze. Delo Zveze sta finansirali skoraj Izključno zagrebška in ljubljanska pokrajinska zveza, Sukalo pa se Je zlasti okrog davčne reforme, stanovanjskega zakona in organizacije hišnh posestnikov. Zveza Je v prvih dveh vprašanjih dosegla lepe uspehe zlasti glede na hišnonajemninski davek ln pa glede na olajšave po stanovanjskem zakonu za hišne posestnike. Predsedniško ln blagajniško poročilo so delegati odobrili. Sledila je volitev upravnega odbora. V smislu pravil so delegati vzeli na znanje, da tvorijo upravni odbor člani, ki so Jih določile posamezne pokrajinske zveze. Za predsednika je bil soglasno izvoljen znani prvoboritelj za interese hišnih posestnikov polkovnik v pok. Juraj Čačkovič lz Zagreba, urednik glasila hrvatskih hišnih posestnikov »Svo-jina«. Gospod Čačkovič se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo svoje skromne moči posvetil v prid stvari.
Skupščina Je ob koncu sprejela »e resolucije, v katerih se zahteva ustvariteY zadružnih ln drugih gospodarskih organizacij hišnih posestnikov se Izreka proti vsakemu podaljšanju stanovanjske zaščite, češ, da je stanovanj danes že zadostno število, se zahteva ustanovitev zbornic hiS-nih posestnikov ln reforma avtonomnih davščin. Nato je bila skupščina zaključena, zvečer ob 20. pa Je mariborsko društvo priredilo v Unionu na čast delegatom animiran zabavni večer ob sviranju vojaške godbe.
Nadaljnja imenovanja t okrajne cestne odbore v mariborski oblasti
Oblastni komisar je Imenoval nadalje S» po tri člane v okr. cestne odbore Rogatec, Slov. Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Šmarje in Šoštanj. Imenovani so: v okraju Rogatec: Janko Slavič, župnik v Koprivnici; dr. Fr Šter, ravnatelj zdravilišča, in Vinko Šket, posestnik, oba v Rogaški Slatini; v okraju Slov. Bistrica: Ivan Koe, posestnik v Slov. Bistrici; Fr. Koban, posestnik v Zgor. Poljskavi; Jakob Vazzaz, župan v Spodnji Novi vasi; v okraju St. Lenart t Slov. goricah: Fr. Gomilšek, župnik v Sv. Benediktu; Anton Rop, župan v Lormanju; Matija Vra-čič, posestnik v Lenarski; v okraju Šmarje: Fr. Lom, dekan v Šmarju; Flor. Gajšek, župan v Loki pri Zusmu; Miha Skale, j>ose-stnik ▼ okolici Šmarja; v okraju Šoštanj: Fr. Schreiner, župnik v Št. IIhi: Matevž Va-čovnik, posestnik v Belih Vodah; FK-.no Schwarz p. d. Cepelnik, posestnik v Šoštanju.
Tri težke nesreče
Novo mesto, 21. septembra.
281etni zagrebški juvelir Kolman BirtiS se je podal z motornim kolesom po svojo zaročenko Zdenko Pavlovidevo v Kranjsko goro. Pod rateškim klancem pa je padel t motorja in priletel v obcestni kamen ter se težko poškodoval na levi nogi. Prepeljali so ga v bolhico usmiljenih bratov v Kandiii, kamor je na brzojavno obvestilo dospela tudi zaročenka.
Posestnik Ignac Marolt iz Leskovca je peljal v Št. Janž tramove. Ko je srečal v temni noči neznanega voznika, so se mu konji nenadoma splašlli. Marolt je padel pod voz tako nesrečno, da mu je kolo zdrobilo levo nogo. Z avtom g. Jakila so ga prepeljali v lcandijsko bolnico.
Pri delu v eirkularni žagi g. Štrumblja T Straži je zagrabila transmisija 241etnega delavca Jožeta Bukovca in ga vrgla ob tla. Bukovec ima zlomljeno levo roko in težke poškodbe na glavi.
RenHtearii
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 21. septembra: Faust. Premijera. Nedelja, 22.: Velika abeceda uspeha. Premijera. Izven. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24: Zaprto. Sreda, 25.: Strahovi. C. Četrtek, 26.: Velika abeceda. R. Petek, 27.: Zaprto.
Sobota, 28.: Nevesta s krono. Premijera.
»Gledališki list«
Uprava Narodnega gledališča v LjablSami be 4®da letos izdajala »Gledališki Kst», kn se Je prt j naši publiki že tako priljubil, da ne bi ga mogla ! več po-grešatd. List bo raJiajaJ letos ob vsaiki pre-j imijeri v operi ali drami in bo obsegal pred vsesn i razpraive o premojeirsikemi deta. Prva številka }e jfcSla včeraj; posvečena je Goethe]oven-vu »Fajustu-c s katerim Je bčDa sinofi oibvorjeoa dramska se-iona. Posame®na Stervilka ve^a 3 Dim.
Hmeljski trg
2atce, 21. septembra, h. V preteklem tednu je bilo v žateški pokrajini živahno nakupovanje hmelja. Nakupovanja so se udeležile vse komponente, domači in tuji ko-misijonarji ter pivovarne. Kakor računajo, je bila že polovica letošnje žetve prodana iz prve roke, kar je zelo značilno. Cene se gibljejo v okvirju od 350 do 650 Kč, in sicer tako, da se plačuje za prvovrstno izbrano blago 550 — 625, za prvovrstno blago 550, za srednje vrste 450 — 552, za boljše srednje vrste 400 — 450 in za podrejeno blago 350 — 400 K5. Cene za prvovrstno in prvovrstno izbrano blago so zelo trdne. Hmelj iz glavnih okrajev žateške okolice je po večini že prodan. Do včeraj je bilo v Žatcu overovljenih 10.000 meterskih stotov žate-Skega hmelja letošnje žetve. Hmeljski trg v mestu se začenja polagoma razvijati; kupci iščejo največ hmelj prvovrstne kakovosti Letošnje kupčije se vrše že po zakonu ii leta 1921., po katerem se sme v Zatcu pro dajati samo hmelj iz žateške pokrajine.
»JUTKOc St 222
NetfdKa, 22. IX. 1929
Alojzij Leban, rodom Iz Pušna r k tri. Pobrala ga Je proletarska bolezen ietlka. V Mount Olivu Je preminul Franc Maček, star 65 let, rodom lz St. Pavla v Savinjski doli-ni. v Pueblu pa Alojzij Lovšin v starosti 46 let, rodom iz Brezja pri Ribnici.
*	Za kruhom v Ameriko. V bližnjih dneh odplove iz splitskega pristanišča parobrod »Washington<, ki bo prepeljal 160 naših emigrantov v prekomorske dežele. Izmed teh 160 emigrantov je 120 Dalmatineev, 40 pa jih je iz ostalih krajev naše države. Letošnja izseljeniška kvota še ni izčrpana.
*	Ljudska samopomoč v Mariboru, naznanja cenjenemu občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom III. skupina z oddelki A-II,. B-n, C-II, D-II v katere se sprejmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splošno želio vsem onim starejšim osebam, ki so prejšnje oddelke zamudili, oziroma se zaradi previsoke starosti niso mogli sprejeti. Glej današnji tozadevni inserat.
*	Naši uradniki v Južni Srbiji. Za tzvrS.-tev poslov, zvezanih z uvedenjem novega davčnega zakona, sta dodeljena na začasno službovanje v Južno Srbijo višji inšpektor Matko Kieifi in inšpektor Konrad Škoflek, oba od finančne direkcije v Ljubljani. Prvi je bil določen na službo pri davčnih upravah v Bitolju, Prilepu in Kičevu, drugi bo pa vršil posle v Kosovski Mitrovici in Prištini.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslala
gospa Vera dr. Ivanškova iz Rogatca 151 Din. Znesek ie nabrala v spomin obletnice 20. 9. 1908. Iskrena hvala.
*	Triglavske zanimivosti. Triglavski dom (Kredarica) v oskrbi g. Šesta ie dosegel že 3330 vpisanih posetnikov, lansko leto pa v celi sezoni 2700. V koči imaio sedaj krovce, ki krijejo streho na novo. Tudi streho Staničeve koče so poravili.
*	Zanimiva naredba za kopalce. Beograjske »Službene Novinec objavljalo zanimivo naredbo upravnika mesta Beograda o kopališčih i" kopanju. S to naredbo se predpisujejo celo kopalni kostumi za moške in ženske. Po tej naredbi se v splošnih kopališčih, bazenih itd. v bodoče ne bodo več smeli kopati skupno moški in ženske, marveč le v ločenih in ograjenih bazenih. Kopanje je dopuščeno samo v kopalnih kostumih ter se za moške predpisuie, da morajo kopalne hlačke segati do 20 cm nad kolenom in mora kostum pokriti tudi prsa. Ženske morajo imeti kopalni kostum s spodnjim krilom, ki sega do 20 cm nad kolenom. Kostumi morajo biti komodnl in široki. Zabranjeni pa so kopalni kostui iz prozornega blaga ali druge podobne tkanine. Prepovedano je tudi prt.ia.lati v kopalnem kostumu v bifeje in restorane pri kopališčih. Kopanje sme ob večjem navalu trajati le eno uro. Končno Je prepovedano kopanje v odprti reki ter tudi kopanje po 20. url.
*	Obilen dež na našem Prlmorlu. Kakor poročajo s Sušaka, je po dolgem času suše predvčerajšnjim na našem Prfmorju padel obilen dež, ki je osvežil naravo ln bil pravi blagoslov za žejno zemljo. Upati Je, da bo obilni dež vsaj deloma odpomogel tudi ve» likemu pomanjkanju vode.
*	Vihar in toča v Dalmaciji. Po vesteh iz Splita je bila okolica Troglra, zlasti pa selo Stratovo, močno prizadeto po toči In viharju. Toča Je skoraj popolnoma uničila trto in tobak.
*	Iz ruskega ujetništva se le vrnil po
petnajstin letih Marij Milič iz Sežane. S seboj je privedel ženo in sinka.
*	Dan sirot. Narodna zaščita, zveza dobrodelnih društev na Hrvatskem in v Slavoniji, priredi tekom prihodnjega meseca v vseh krajih kjer ima svoje organizacije, dan sirot. Pri tej priliki se bodo nabirali prostovoljni prispevki v razne dobrodelne namene.
*	Smrtna nezgoda v Dubrovniku. V četrtek zvečer se je v Dubrovniku pripetila huda avtomobilska nezgoda. Taksi je v bližini vile Miconi povozil desetletnega dečka, ki je na sprehodu spremljal svoiega očeta. Dečka so z avtomobilom prepeljali v bolnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Šofer je bil aretiran.
*	Smrtna nesreča. 81 letni posestnik Josip Furlan je šel peš iz Lozic pri Vipavi k znancem v Razdrto. Ker ga le ni bilo nazaj, so ga šli iskat in so ga našli mrtvega v bližnjem potoku. Vračal se je po ozki bližnjici in padel, v vodo, zadel ob kamenje in se ubil.
I>r. Ivan I> rob nič
Ordlnira:
od »/s9 do 7,12 in od 3 do 7,5
Telefon 81«!	11451*
ITO — zobna pasta najboljša I
*	Dr. Breskvar Viktor zopet ordlnira.
*	Moški uporabljajo proti slabosti znano sredstvo Casanova cream iz tovarne dr. Ricnarda Weissa v Berlinu. Tube s Casanova cream se dobijo v lekarnah in droge-rijah. Pojasnila razpošilja proti poslanju 2 Din v znamkah zastopstvo tovarne dr. Richarda Weissa, Zagreb, Petrinjska uiica 30-31.
*	Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Ključavničarska ulica 3-iI.
*	Obleke kemično čisti, barva, piisira In lika tovarna Jos. Reich.
Šolski predpasniki, oblekce in plaščki do 16 let v krasni izbiri pravkar dospeli.
M. K'ištifič - Bdčer, Stari trg stev. 9
Špecijalna trgovina za dame in otroke!
Iz Ljubljane
ti so tesen m simo H
v krasnih damskih plaščih in
toaletah nudi v velemestni izbiri
Fran Lukič, Stritarjeva ulica,
n— »Velika abeceda uspeha«, štiridejan-ska komedija, delo pisatelja Pagnola, je dru ga dramska premijera v nastopajoči sezoni. »Velika abeceda« je trenotno najbolj igran, pa tudi najbolj uspel komad, ki ie prišel v letošnjem letu na deske. Z »Abecedo« so se proslavili veliki igralci Palmberg in Ra-šilov ter drugi v vlogi učitelja Topaza. V Ljubljani ga igra g. Cesar, ostale glavne vloge so v rokah gg. Gregorina, Lipaha. Kralja, Potokarja in Zeleznika ter gospe Nablocke. Režija je prof. Šestova. Premijera bo v nedeljo 22. t. m. izven abonma-na. Cene normalne dramske.
u— Dramski tečaj ZKD se otvori s 1. oktobrom. Opozarjamo interesente, da se zanesljivo zglase v pisarni ZKD med 5. in 6 uro in se vpišejo. Vpisovanje bo trajalo samo še prihodnji teden. Ako se priglasi vsaj 15 gojencev prejšnjih letnikov, se otvori tudi drugi letnik. Pouk tečajev bo vodil prof. Šest, predavanja pa se bodo vršila na srednji tehnični šoli vsak torek med 19. in 22. Tečaj bo trajal pet mesecev od oktobra do marca. Mesečna šolnina znaša 30 Din.
u— »Ljubezen In narava«. Danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD zadnjič veleza nimivi film o postanku sveta, človeka, o razvoju živalstva itd. V filmu ie krasno predočena ljubezen kot gonilna sila življenja pri vseh bitjih od najnižjih oa do najpopolnejših, kakor tudi pri človeku. Ogled sporeda je dovoljen Ie odraslim od 16. leta dalje. Predstava bo v Elitnem kinu Matica. Poučno razlago bo podal g. prof. F. Dolžan.
u— Himen. Danes se poročita znani športnik g. Gabrijel Vodišek in gospodična Milči Kornova, hčerka znanega ljubljanskega instalaterja. Bilo srečno!
q— »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek ob 20. vaja mešanega zbora za »Radio«. Točno vsi in vse!
u— Pevsko društvo »Slavec«. V torek ženski zbor, v sredo moški, v petek mešani zbor. Vsi in vse točno! — Pevovodia
u— Dvorska knjižnica še vedno posluje na Borštnikovem trgu 4, kjer dobivajo cenje ni odjemalci najnovejša dela slovenskih, srbsko-hrvatskih in nemških pisateljev. Imenik na razpolago.
u— Kopališče »Ilirije« je še vedno odprto. Voda ima 22 stopinj in je kopanje ob solnčnih dneh prav prijetno.
u— Namesto venca na grob pokojnega veletrgovca Josipa Medveda daruje odvetnik dr. M. Pire po 100 Din dijaški kuhinji »Domovina«, Društvu slepih in Ciril-Meto-dovl družbi.
u— Pravoslavni učenci in dliakf se pozivajo k službi božji, ki se bo vršila danes ob 10. dop. Prizivanje svetog Duha!
u— Zanemarjena ulica. Prejeli smo: Regulacijska dela Vegove ulice in sosednih ulic se bližajo koncu. Toda ena ulica v tem okraju ne dela lepega utiša in to je Soteska, ki so jo pri teh delih popolnoma prezrli in ki bo naibrže ostala tako zanemarjena kakor je bila do sedaj. V deževnem vremenu bljuvata hiši 1 in 2 deževnico na-ravnost na ulico. Ljudje so primorani po vodi gaziti. Zaradi ožine ulice ni hodnikov. Pozimi pa drči na ulico neprenehoma sneg raz streh prej navedenih nasproti si stoječih visokih hiš, tako da so pasanti v vedni nevarnosti, ker se ne morejo nikamor umakniti. Še hujše pa je, če se sneg nekoliko stopi in potem zopet zamrzne. Cela ulica je polna ledu kakor kakšno drsališče. Vzrok teh nedostatkov je v tem, ker nim^1 ulica od sredine v smeri proti Vegovi ulici nobenega kanala, kamor bi lastnika hiš 1 in 2 izpeljala žlebove. Tudi kanal od sredine uli" ce proti Simon Gregorčičevi ulici je skrajno pomanjkljiv in se redno vsako leto zamaši. tako da nastane v sredi ulice celo jezero in udira voda skozi vrata na dvorišča ali kleti. Ti nedostatki bi se lahko z malimi stroški odpravili sedaj ob priliki regulacije Vegove ulice. Treba bi bilo znižati ulico v obeh smereh proti Vegovi in Simon Gregorčičevi ulici, napraviti Iz sredine ulice proti Vegovi ulici kanal, sedanji kanal od sredine proti Simon Gregorčičevi ulici pa temeljito popraviti. Ti nedostatki pa naj se odpravijo še pred zimo!
u— Potreba nasipanja cest. Prejeli smo: Dunajska cesta od železniškega prelaza dalje proti Posavju se nahaja v skrajno slabem stanju, kar občutijo tudi pešci. Cesta je razkopana. ponekod vzbočena. drugod zopet vegasta in brez prave vspetine za odtakanje vode, a je močno frekventirana. Ob obeh straneh sta sicer prirejena hodnika kjer pa pasanti tudi niso varni pred blatom, ki ga mečejo vozila v naglem diru izpod koles. Enak položaj je za pasante tudi na Gosposvetski cesti in višje gori na Celovški cesti. Merodajna oblastva nai se pobrigajo za popravila te.i cest.
u— Adaptacija vogelne hiše ob Dunajski ln Gosposvetski cesti. Velikansko palačo, v kateri se nahaja kavama »Evropa« so popolnoma renovirali in najmodernejše preuredili. Hišo so prepleskali tako ob Dunajski kakor ob Gosposvetski cesti. Izpred kavarne je izginila steklena veranda.
u— Tatvine. Tesar Anton Novak iz Rovt je bil uslužben pri tesanju in podiranju stavbnega lesa v gozdu trgovca Verbiča y Rožniku. Delavci so si postavili tamkaj tudi zasilno barako, kjer spravliajo svojo obleko in druge predmete. Včeral dopoldne je med delom vlomil v to barako neznan tat ter odnese! Novaku iz kovčega uro z
Domače vesti
•	Osebna vest Ostavko n* državno službo ]• podal konceptni uradnik drž. zastopništva v LJubljani g. dr. Slavko Pretnar. Kakor čujemo, se je posvetil odvetniškemu poklicu in otvoril svojo pisarno v Metliki.
•	Frekvenca zagrebške univerze. Dne L oktobra letos se bo pričelo na vseučilišču v Zagrebu 5B. Studijsko leto. Otvorjena je bila univerza 1. oktobra 1874 po inicijativi velikega prosvetltelja škofa Stroesmayerja. V prvem študijskem letu je bilo vpisanih na vseh treh fakultetah (juridični, filozofski in teološki) 290 slušateljev, leta 1900 770, leta 1920. 8009, v preteklem Studijskem letu 1928./29. pa 4156. Veterinarska fakulteta v Zagrebu je edina te vrste v naši državi. Prve slušateljice so se na zagrebški univer-si pojavile ob koncu 19. stoletja, v prošlem študijskem letu pa jih je bilo že 735, in sicer: na filozofski fakulteti 407, farmacevtk 135, na juridični fakulteti 106, na medicinski 66, na tehniški 18 in na veterinarski fakulteti 3.
•	Vlak — uradni nazhr. Prometno ministrstvo je s posebnim odlokom odredilo, da se službeno rabi naziv »vlak« ln ne več »voz« ali drugače. Na ta uradnj naziv bodo spremenjene tudi vse tiskovine.
•	Francoski geografi v Dalmaciji. Kakor Javljajo iz Splita, bodo francoski geografi ki se nahajajo na ekskurziji po naši državi danes zvečer prispeli v dalmatinsko glavno mesto, kjer se Jim pripravlja lep sprejem. Člani ekskurzije prejmejo po en lrvod albuma z originalnimi posnetki. Iz Splita odpotujejo v Makarsko. Na tem potovanju se bodo seznanili s posebnostmi kopne in obmorske Dalmacije.
•	Državoznanstvo in šole. Na šolali, kjer »e poučuje nauk o državi, državni organizaciji jn zakonih, more služiti kot pomožna knjiga »Državoznanstvo« dr. Frana Ogrina (Kamnik). Dobi se v knjigarnah, v oblastni zalogi šolskih knjig in učil in pri pisatelju. Cena (povsod) za broširan izvod 40 Din, Prt skupnem odvzemu najmanj 10 izvodov »5 Din komad. Knjiga (v veliki obliki) obsega 156 strani.
•	Hospltantke za ženski obrtni Soli. Vpisovanje na oddelkih za šivanje perila, izdelovanje oblek in za vezenje bo od torka 24. do sobote 28, t. m. v Šolskih odmorih ob pol 11. in ob 16. v damski sobi ženske obrtne Sole na tehniški srednji šoli v LJubljani.
•	Anglešld fzletat&l pa i ob rod na našem Jadranu. Prihodoff torek prispe v splitsko pristanišče veliki angleški Izletniški parobrod »Ranchi« s 500 potnikL Ta parobrod obišče vsako leto Dalmacijo z izletniki iz najboljše angleške družbe.
•	Spremembe v potniškem prometa na prod Ljubliana—Kamnik ln Jesenice—Rateče—Planica. Pričenši od 22. septembra t 1 dalje bo vozil na progi Ljubil, gor. kol. Kamnik ob nedeljah in praznikih, mešani vlak št. 8466 z odhodom lz LJubljane gor. kol. ob 7.03 in prihodom v Kamnik ob 8.25. Potniki, ki bi hoteli potovati s tem vlakom iz Ljubljane gl. kol., vporabijo do Ljubljane gor. kol., gorenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6.52 In prestopijo nato v Ljubljani gor. kol. v kamniški vlak. Na progi Jesenice—Rateče—Planica vozita potniška vlaka It 8617 (odhod iz Rateč-Pla-nice ob 18.17 ln prihod na Jesenice ob 19.) ter vlak št. 8618 (odhod iz Jesenic ob 22.20 ln prihod v Rateče-Planlco ob 23.21) pričenši od 21. septembra t 1. dalje samo ob sobotah In dnevih pred prazniki ter ob nedeljah ta praznikih. Vozni redi teh vlakov so razvidni na postajah pri potniških blagajnah.
•	Nov vozni red za državne poštne avtomobile. Oblastna poštna uprava v Ljubljani Je pravkar izdala nov vozni red za državne poštne avtomobile, ki stopi v veljavo 1. oktobra ter potniški in prtljažni cenik, ua kar opozarjamo Interesente.
•	Kongres Narodnega ženskega saveza le preložen Iz tehničnih ozirov In se bo vr-iil 6., 7. in 8. oktobra v Splitu. Državne uradnice, ki se udeleže kongresa, bodo Imele dopust. Dovoljena je četrtinska vožnja In stane vozna karta h Llubljane do Splita (preko Zagreba) tja in nazaj v drugem razredu 255 Din in 150.25 Din v tretjem. Vabimo naša ženska društva, da se poslužijo teh ugodnosti In pošljejo čim več delegatk v Split Na kongresu bosta imeli poleg Srbkin] in Hrvatic referate dve Slovenki. Gospodična Alojzija Štebiieva predsednica Ženskih pokretov bo govorila o složnem delovanju ženskih društev, g. Min-ka Kroftova, glavna tajnica »Atene« pa o telesni vzgoji jugoslovenske žene. Tajnica saveza bo v ponedeljek 23. in v torek 24. t. m. od 16.—17. v Splošnem ženskem društvu na Rimski cesti 9, na razpolago vsem, ki žele še kake informacije o letošnjem kongresu Narodnega ženskega saveza.
•	Razpis mesta za mehanika. Pri mer-nlčkl četi M. armijske oblasti v Skoplju je razpisano mesto mehanika. Prošnje je poslati komandi omenjene čete do 30. t. m. Priložiti je dokaze o državljanstvu, o dovršeni vojaški službi, da prosilec ni starejši od 40 in ne mlajši od 22 let. o neoporečnosti, o usposobju kot moister-elektro-mehanik, o popolni fizični sposobnosti (pre-
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josef-ova grenčica«
do urejenega delovanja želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preiskusili. da »Frana Josef-ova voda« v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. Franz-Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
gled pri komisiji HI. armijske oblasti), o pismenosti in dovršenih šolah. Nastop takoj, plačo določi ministrstvo vojske in mornarice. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
*	Ravnatelj Fran ZniderŠJč t. V Goric! j« umrl srednješolski ravnatelj gospod Fr. Znideršič. Pokojnik se je rodil leta 1864. v Stari vasi pri Brežicah. Pred več nego 30 leti Je priše! v Gorico ter služboval na realki In gimnaziji, nato pa je bil dolgo časa ravnatelj na ženskem učiteljišču. Po vojni Je bil nekaj časa ravnatelj v Idriji na realki. Pokojnik je bil odličen šolnik in prijeten družabnik. Dokler Je izhajala Edinost je opisoval v njej zelo zanimivo svoje izlete v goriško okolito. Časten mu spomin!
*	Rudarsko glavarstvo za Slovenijo sporoča, da je v »Uradnem listu« objavljeni razpis mesta zvaničnika pri omenjenem glavarstvu razveljavljen.
*	Samaritanski tečaji Rdečega križa. Pomembna slavnost se je vršila 17. t. m. v dvorani OUZD. V prisotnosti zastopnikov civilnih In vojaških oblastev so polagali prvi samaritani iz delavskih slojev izpit in prav z navdušenjeni stopili v krog sodelavcev Rdečega križa na polju človekoljubij a in humanitarnega dela. Hvale vredna je njih požrtvovalnost tem bolj. ker so kljab celodnevnemu zaposlenju žrtvovali .40 ur svojega počitka ter redno obiskovali večerna predavanja, ki so jih imeli v dvorani OUZD naši mestni zdravniki dr. Mavricij Rus in dr. Franta Mis. Od 48 rednih obiskovalcev jih je pristopilo k izpitu 43, ki so ga v veliki večini s prav dobrim uspehom dovršili. Vsi so se tudi prijavili za višji tečaj, ki se bo pričel s 1. oktobrom. V višjem tečaju se bodo poučevali o vseh panogah hi-gijene. Še 40 ur svojega počitka bodo prostovoljno žrtvovali naši vrli samaritanci iz delavskih krogov. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani vrši s priredbo teh sama-ritanskih tečajev eminentno važno delo na polju povzdige narodnega zdravja, človekoljubja, humanitarne solidarnosti napram bližnjemu in ljubezni do domovine. V teku Je tudi samaritanski tečaj za učiteljstvo in naše vrlo orožništvo.
*	Nova uprava Ženskega pokreta. Predvčerajšnjim se je v BeogTadu vršila prva seja uprave Ženskega pokreta, na kateri se ie novo izvoljeni odbor konstituiral. Za predsednico je bila vnovič izvoliena g. Alojzija Štebijeva, za podpredsednici, pa sta bili izvoljeni gg. Zorka Kasnar-Karadžiečva in dr. Ksenija Atanasijevičeva.
SNAŽI VSE V H1§1
Kino Ljubljanski dvor
VELEMESTNA MLADINA
HARRY LIEDTKE im MARIA PAUDLER (Danes ob Kil, 3., V:5., 6., ia 9.)
verižico, nekaj drugih predmetov, iz žep« hlač pa denarnico z okrog 100 Din gotovine. — Lastnik avtogaraže Pavel Štele, stanujoč v Kapiteljski ulici, je prijavil, da mu je bila te dni ukradena iz Disarne garažna registr. štev. za osebne avtomobile 15 A—22. Ker bo skušal neznani tat avtomobilsko številko bržkone zlorabljati, Je odredila policija, da se proglasi imenovana številka za neveljavno. — Prodajalka Angela Škrbčeva, stanujoča na Turjaškem trgu 1, je prijavila, da ji je bilo 19. t m. ukradeno iz veže imenovane hiše žensko kolo znamke VVaffenrad. Ukradeno kolo J« črno pleskano. Ker so v poslednjih dneh slične tatvine zelo pogoste. Je sklenila policija, da prične zopet s preganjanjem sumljivih tipov, ki so se natepli v Ljubljano na jesen.
u— Žalne obleke za dame, plašči in Črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi pri tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici.
u— Izjava. Gdč. Marija Prosenova, St. vilja, Velika čolnarska ulica, nas prosi za izjavo, da ni identična z neko Marijo Pro-senovo, ki je bila po časopisnih vesteh nedavno aretirana. Obenem opozaria vse, ki bi širili o njej neosnovane vesti, da jih bo sodnijsko zasledovala.
u— Plesni krožek Tabor. Odbor sporoča vsem cenj. lanskim obiskovalcem (kam) da bo vodil tudi letos svojo plesno šolo, ki se bo vršila v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Pričetek 6. oktobra. Odbor najvljudneje vabi k posetu šole vse, ki se zanimajo za lep in družaben ples. Prijave se sprejemajo v pisarni Sokola I na Taboru ali pa na dan otvoritve v dvorani. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Za začetnike-(ce) se bodo vodile posebne vežbe. Vodstvo šole je poverjeno priznanemu plesnemu mojstru g. Košičku. 1186 u— Dr. Dereani. Kongresni tre 14, zopet redno ordinira za očesne, ušesne, nosne ln vratne bolezni.	1181
u— Cirkus Columbia (Variete-Theatrale) Po dolgem času imamo zopet dober cirkus v Ljubljani. Posebno pozornost vzbuja med občinstvom nevarna, vratolomna atrakcija tako zvanega kralja topov, ki s svojo pripravo vrže 42 kg težak projektil 2—4 m visoko v zrak ter ga vjame na tilnik. Nekaj posebnega je tudi produkcija z metanjem nožev po mehiškem načinu, pri čemer igra glavno vlogo lepa mlada deklica Emi, imenovana deklica brez živcev, ki vzbuja splošno pozornost in odobravanje občinstva. Razen tega vidimo atrakcijo iste gdč. na žični vrvi, ki je vse pohvale vredno. Omeniti moramo tudi damo, ki se zvija na čudodelne načine kakor kača. Originalni so klovni in pajaca Mikica in Funci. ki zabavajo občinstvo, da se vse krohota. Oglejte si to cirkuško zabavo saj je vstopnina mala.	1216 u— Parna In vročezračna kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo od 24. t. m. zopet otvorjena in sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredah ln petkih za ženske, vsakikrat od 14. do 18. 1178
KINO IDEAL EVELYN HOLT
v filmu oirfouSkeiza čara
Deklica in trije klovni
Ob 3., 6., Yi&. In 9Vi uri.
*	Dom za siromašne dijakinie. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se poslopje bivšega trgovinskega sodišča v Beogradu odstopi Udruženju dijakinj beograjske univerze pod pogojem, da se v tem poslopju uredi Dom za siromašne dijakinje. V poslopju je prostora za 50 dijakinj. Vsaka dijakinja bo plačala 150 Din mesečno.
*	Smrtna kosa. V Bregani le umrl po kratki težki bolezn; g. Josip Kalin, veleposestnik, mesar in gostilničar, star 58 let. Danes ob 16. bo položen k večnemu počitku. Pokojniku blag spomin, rodbini iskreno sožaije!
*	Uletova koča na Peci odprta. Pišejo nam: Uletova koča na Peci bo zaradi lepe Jeseni še do nadaljnjega odprta, skoro gotovo do srede oktobra. Ker je avtomobilski promet zelo ugoden, naj planinci ne zamudijo priliko, ogledati si Peco v lepi jesenski obleki. Ko bo pa koča zatvorjena, se bodo nahajali ključ! za zimske posetnike v Mežici pri tov. Francu Brezniku, v Črni pri tov. Petru Kolenbrantu in v Podpeci pri gospodarju koče tov. Maksu Golobu. Zimske posetnike Pece že sedaj naprošamo, da držijo v koči najlepši red in snago in da ne poškodujejo inventarja.
*	Naši v Ameriki. Po poročilih lz New, Vorka sta člana ljubljanske opere gg. Ba-novec in Ropasova 27. avgusta prispela v Newyork s parnikom »01ympic«. na katerem sta imela uspeli koncert. Ko sta stonila na ameriška tla, so ju povabili gostoljubni rojaki v svojo sredo. Dne 30. avgusta sta došleca odpela več slovenskih pesmi za gr« mofonske plošče na Columbia Phonograph Company, ki ju je ponovno angažirala za 4. september. Potem sta se Banovec in Ropasova podala na koncertno turnejo po slovenskih naselbinah Severne Amerike___V
Clevelandu, kjer je največja slovenska naselbina v Zedinjenih državah, se bodo v kratkem vršile volitve v mestno zbornico. Prvi slovenski »concilman«, ki je prišel v zakonodajno zbornico milijonskega mesta Clevelanda kot zastopnik naših tamkajšnji,! rojakov, odvetnik Mihelič, je bil že dvakrat izvoljen v mestni zastop in je sedaj svojim voliicem naznanil, da Je letos zoDet kandidat za mestno zbornico v tretiem dikstrik-tu> _ Smrtna kosa je med našimi ameriškimi rojaki tudi v zadnjem času zahtevala več žrtev. V Chicagu je 13 avgusta umrl Ivan Hodnik po več mesečni mučni bolezni. Rojen je bil leta 1877. v Gornjem Logatcu. Zapušča ženo, štiri sinove in eno hčerko Istotam je 5. avgusta v starosti 49 let umrl
e— Giedalikl abonma je razpisan in se
sprejemajo vpisi pri tvrdki Goričar in Le-skovšek do sobote 28. t. m. Abonma obsega 15 predstav (10 dramskih in 5 glasbenih) in se plačuje v petih zaporednih mesečnih obrokih, začenši z oktobrom, po 75, 70, 65, 60, 50, 35, 30, 25 Din, kakor si kdo Izbere sedež.
e— Današnji sokolski praznik v Gaberju.
Po dolgih 15 letih bo danes popoldne zopet oživela dvorana in prostorno zunanje telo-vadišče v Sokolskem domu v Gaberju. Spored sokolskega nastopa je prav izbran. Dolžnost vsega narodnega občinstva Je, da se po dolgih letih zopet udeleži prireditve v Sokolskem domu v Gaberju.
e— Odprodaja mestnega sveta. Celjski mestni občinski svet ie sklenil na seji 25. avgusta, da pooblasti finančno-gospodarski in stavbni ter vodoregulacijski odsek, da sporazumno določita zemljišče na Spodnjem Lanovžu ob podaljšani Benjamin Ipavčivl ulici ali pa zemljišče pri kozolcu mestnega oskrbništva, ki naj se po ceni najmanj 10 Din za kvadratni meter odproda za grad-bo tekstilne tovarne češke tvrdke H. J. Bergman iz Cvitave. Na podlagi zadevnega sklepa omenjenih odsekov z dne 30. avgusta se je odprodal omenjeni tekstilni tvrdki del zemljišča meščansko - oskrbovalnega fonda občine "a Sp. Lanovžu med projektiranima vsporednicama južno in severno od poslopij Sp. Lanovža in podaljšanje Be-
njamtai Ipavčeve ulic« ▼ »meri proti 3p. LaBovtu r Izmeri okrog 18.000 do 20.000 kvad. metrov po ceni 10 Din za kvadratni meter.
e— Zatvoriter mestnft kopališč. Predvčerajšnjim »o zaprli moško in žensko kopališče ob Savinji za javni poset. S tem se je oficijelno zaključila letošnla kopalna sezona r Celju ki je bila prilično zelo dolga ia je potekla večinoma v najidealnej-iem yremenu. Včeraj je temperatura v Celju padla na tako nižino, da na prostem skoro oi bilo mogoče vzdržati brez površnika. Potniki, ki so prispeli v Celje z Jutranjim vlakom, »o pripovedovali, da je ce, io nižje vrhove v Savinjskih Planinah v pretekli noči pobelil sneg,
e— Surov napad v temi. Ko ae je pred-•nočnjim okrog 20.30 vračal čevljarski pomočnik Blaž Oberčkal od svojega mojs::a Jagra z Ostrožcega proti Gaberiu z dela domov, «ta ga v bližini Grahove gostilne napadla dva mlajša nepoznana fanta in ga je eden nahrulil z besedami: »Ti pa bolj ravno iiodi!«, nakar mu je Oberčkal odgovoril, da dovolj ravno hodi. V tem pa je že prvi napadalec zavpil: »Bežal boš!< ln v naslednjem trenutku je zadel Oberčkala v meča desne noge kakor pest debel kamen. Oberčkal Je pospešil korake, fanta sta ga pa zasledovala. Prvi napadalec ie iztrgal iz bližnje ograje lato in zasledoval Oberčkala ki pa Je srečno ušel. Pozneje je policija Izsledila napadlca v osebi 22 letnega Franc Romiha, delavca v Westnovi tovarni, ki je doma lz Koretna, občina Šmarje Dri Jelšah.
e— Drobiž s policije. Posestniku Josipu Suherjn v Zavodni 61 pri Celju je ukradel ' v eni preteklih noči neznan tat izpred hiše 2 stola iz bukovega lesa. vredna 20 Din. Za tatom nI sledu. — V mestu ie Izgubila 18. t m. Marica Vošnjakova. stanujoča na Kralja Petra cesti, siv klobuk z modrim trakom, vreden 100 Din. Klobuk je bil v papirnatem zavitku. — Na Ljubljanski cesti pa Je našla zasebnica Julija Bajdetova t Ljubljanske ceste 27, usnjat sedež, ki^ ga Je izgubil neki mimovozeči motocikiist. Lastnik ga prejme pri najditeliici.__
Tedensko dohajajo najnovejše blure kakor tudi obleke samo dunajskega izdelka. M. Krlštific — Bučar, Stari trg štev. 9
Špecijalna trgovina za dame in otroke 1
lz Maribora
a— Mariborski gledališki abonma. Ker
se do sedaj kaže posebno mnogo zanimanja za bodočo sezono, je gledališka uprava sklenila, da podaljša priglasitveni rok do prihodnje sobote 23. t. m.
a— Nevihto z nalivom smo Imeli v noči od petka na soboto po blagodejni gorkoti Jesenskih dni. Tudi še včeraj dopoldne je padla obilica dežja, krog poldneva pa je že spet pokukalo solnce. Gorice je pobelila prva slana. Nevinta je ponoči izruvala drog električne svetilke na vogalu Meljske ceste Mestno električno podjetje ie takoj zjutraj ukrenilo vse. da se preprečijo morebitne nesreče vsled dotika z električnim vodom.
a_ Jesenske konjske dirke na dirkališču
Temo pri Mariboru se zaključijo danes popoldne. V dirki za sistemizirano konjerej-sko nagrado se bo bil boj med Radoslavom in Felčiko. Ta dirka je nekak kmečki derby in nagrado daje vsako leto mariborsko ka-»aSko društvo. Dirka Maribor bo najzanimivejša v jesenskem meetingu, ker bodo morali konji na daljšo progo dati dokaz vztrajnosti. V dirki za premijo je prijavljenih 25 konj. V tolažil nem handikapu starta nad 20 konj in bo treba to dirko najbrže izvršiti ▼ dveh oddelkih. Dvovprežna amaterska handikap - vožnja zaključi dirke. Postava konj se določi po njihovih sposobnostih šele pred dirko samo. Posetnike dirk opozarjamo, da se bo po tretji dirki vršilo žrebanje vstopnic, ki dobi kot premijo konja - zmagovalca. Konja pa se mora dati na dražbo, katere se more udeležiti tudi posestnik srečne vstopnice. Ako za konja ne bo dražiteljev, ga dobi Imetnik izžrebane vstopnice, če se doseže večji izkupiček kot 5000 Din, prejme posestnik vstopnice ta znesek, presežek pa gospodar konja po odbitku 15 % za društvo. Vsaka vstopnica more torej zadeti konja ali najmanj 5000 Din, ki se bodo takoj po tej dirki izplačali posestniku izžrebane vstopnice. Izplača se torej kupiti po več vstopnic. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Začetek točno ob 14.
a— Gozdovniki! Danes se vrši ob 10. v državni realki V. redni občni zbor rodu »Severnih Wignamov< mariborskih gozdovni-kov. — Beli Lisjak.
a— Gibanje nalezljivih bolezni v Mariboru. V času od 15. do 21. t. m. so obolele v Mariboru na nalezljivih boleznih 3 osebe ln sicer 1 na davicl, 1 na legarju In 1 na Škrlatinki. Umrla je 1 oseba.
a— Posvetovalni sestanek obrtništva sklicuje za sredo 25. t. m. ob 20. uri v re-stavracijo Narodnega doma Slov. obrtno društvo. Vabljeni so člani in vsi tovariši obrtniki, ki hočejo sodelovati za interevs obrtništva.
a— Iz Dravske doline. Pri nas, zlasti krog Marenberga in Vuzenice, se Je tekom zadnjih let nasadilo veliko hmelja. Ker pa so cene stalno slabe (letos se sučejo med 3—6 Din za kg), je minilo posetnike vse veselje za hmelj in ga bodo pometali ven. — Šola v Vuzenici Je z min. odlokom razširjena na 5 Tazredov. Peti Tazred oo oktobra otvorjen. — Vuzeniška občina m gasilno društvo sta si za lokalne in izvenlokalne potrebe nabavili skupen lahek tovorni avto, ki bo prispel že v par dneh.
a— Volk Je ušel z verige g. Kercogu v Pekrah. Volk — samec je star 4 mesece in velik kakor voljči pes. Gotovo se bo klatil kje v bližini ali po Pohorju. Lovci se opozarjajo nanj, da ne bo napravil v loviščih preveč škode.
a— Se en bresstanovalee pod državnim mostom. K tej notici nam poroča hišni posestnik Pavel Heričko, da se stranka Marija Ulbl ni izselila iz njegove hiše iz strahu pred rubežnijo svojega pohištva, ker zaostale dvomesečne najemnine ni pismeno zahteval, še manj pa jo iskal potom rubež-nl, pač pa je Marija Ulbl na splošno željo svojih sostanovalcev, s katerimi je živela v večnem prepiru in na podlagi razsodbe
elicijskega komisarijata za žaljiva pisma, }ib Je pisala hišnemu gospodarju, dobila sodni jsko odpoved.
a— Z avtobusnim] vozovnicami sta hotela goljufati Pavel M in Ivan Z. na vozu, ki je privozil iz Sp. Dupleka. Oba so Izročili oblasti In se bosta morala zagovarjati zaradi goljufije.
a— Mariborska porota. Vderal se Je vršila zadnja razprava lesenskega porotnega zase'danja. Zagovarjal se Je 57 letni profesor Hilarijon Tofan zaradi hudodelstva posilstva in nasilstva nad svojo služkinjo. Na podlagi njenih ovadb je bilo uvedeno postopanje, v katerem se je obdolženec kakor tudi v današnji razpravi zagovarjal, da služkinje ne pozna ter je zanikal njene ob-dolžitve. Porotniki so potrdili stavljeni vpra šanjl, na kar je bil Tofan obsoien na leto dni težke Ječe. Zagovarjal ga Je dr. Ko-derman, ki je vložil ničnostno pritožbo.
a— Begunka. Irena Š., o kateri se je domnevalo, da je pobegnila na Dunaj se je javila materi iz Pančeva pri Beogradu. Namerava se vrniti v Maribor.
a— Kako prodajajo tatovi blajfo? Kakor smo poročali, je bi! Izvršen v stanovanju učiteljice Karoline Conč v Sv. Juriju v Slov. goricah še drugi vlom, pri katerem so tatovi odnesli tudi šivalni strol. Stroj Je bil te dni zasežen v Murski Soboti, kjer so ga zlikovci prodali, a je bil kupec vendar toliko previden, da je zahteval od njih potrdilo, odkod je stroj, predno jim izplača celo svoto. Dal jim Je pa »are« 500 Din. Seveda zlikovcev s potrdilom ni več bilo. V šoli v Sv. Juriju pa so po drugem vlomu naročili šolskemu slugi, da mora do konca počitnic spati v Soli. Ako bi se bilo to prej uredilo, bi do drugega vloma menda sploh ne bilo prišlo.
Iz Kranja
r— Današnja tombola na Glavnem trgu bo največji dogodek poslednjih dni v Kranju. Pričakuje se, da bo rekordna udeležba. Poleg tega priredi gasilno društvo pri »Peterčku« keglanje na dobitke za moške in za dame posebej. Keglanje bo nocoj zaključeno.
r— Obisk turistov na Stolu je letošnjo sezono znatno prekoračil lanski poset. Vpisna knjiga v Prešernovi koči (2193 m) beleži že nad 2000 posetnikov, zlasti mnogo iz Avstrije. Prešernova koča, ki jo oskrbuje nad vse zadovoljivo gostilničar Arh, bo odprta do 15. oktobra.
r— Iz zmedenosti. Pretekli četrtek so pozvali iz Bitnjega tukajšnji rešilni oddeiek. Domačin Alojz Zavrl, mizar pri progovni sekciji v Kranju, si ie v zmedenosti prere-zal žile na roki. Rešilni oddelek je Zavrla peljal z avtomobilom v Ljubljano, kjer so ga pa morali odkloniti zaradi prenapolnje-nosti v splošni bolnici in na opazovalnici.
Iz Kamnika
ka— Pozor, občinel Mestna občina kamniška je prepustila transformatorski stolpec za vremensko hišico, ki se bo postavila v Kamniku. Predelava stolpca v vremensko hišico pa ni priporočljiva, ker bi stroški predelave znašali več kakor se je prvotno domnevalo. Občina bo prodala transformatorski stolpec pod zelo ugodnimi pogoji in naj se interesenti obrnejo direktno na županstvo. Županstvo ima na pTodaj tudi več pouličnih petrolejskih svetilk.
ka— Ugotovitev. Naše petkovo poročilo o poteku občinske seje prinaša med drugim tudi kritiko poročila preglednikov računov odnosno kritiko občinskega gospodarstva sploh. Nekateri so si besede napačno tolmačili, zato ponavljamo, da je v debati, ki je nastala pri tej točki dnevnega reda kritiziral gotove izdatke mestne občine, ki naj bi bili preko proračuna izdani, g. dr. Karba. Odgovarjala sta mu gg. dr. Žvokelj in župan g. Kratnar. V koliko so bili proračuni prekoračeni in če so bili, se bo ugotovilo na prihodnji občinski seji, ki bo v ponedeljek. Našega poročila pa ni nikakor razumeti tako, da bi g. župan sam preko dovoljenih mu kreditov izdajal denar za razne občinske naprave.
ka— Igra narave. Ob kamniškem nakla-dišču imamo divji kostanj, ki je pričel letos vdrugič cveteti. Delavci so drevo precej oskubili, tako da je v cvetu le še vrh drevesa,
ka— Nabiranje Članov za športni klub. Petčlanski odbor starega športnega kluba je v poslednjem tednu izvedel akcijo za pridobivanje članov. Za ponedeljek je sklican redni občni zbor. Izključeno ni, da bo klub, ki je že razpadal, ponovno oživljen, kar bodo mnogi pozdravili. Pri tej priliki povdarjamo, da bo imel klub precej agilno nogometno sekcijo, ki bo lahko prva nastopila v javnosti kot reprezentant kluba.
Iz Šoštanja
št— Ob industrijskem tiru, ki vodi h kemični tovarni zida g. Skaza iz Sela pri Velenju poslopje za novovrstno trgovino. Na zalogi namerava imeti drva za kurjavo, premog, apno in opeko. Novemu podjetju se obeta uspeh.
št— Cesta med kolodvorom in hotelom »Jugoslavijo« je skoraj stalno do polovice širine zatrpana z lesom lesnih trgovcev, ki imajo tamkaj svoje ležarinske prostore ob železnici Mnogokrat je bil promet mirno teh kupov z vozovi zares oviran. Ker opomini niso nič zalegli, se je okrajni zastop odločil napraviti med cesto in železniškim svetom plot vzdolž lesnih skladišč. Železniška uprava bo morala ležarinske prostore za les pač premestiti na zgornjo stran postaje. To doseči si pa itak prizadeva občina in pa olepševalno društvo, ker kupi lesa skoraj v sredini mesta Šoštanju pač niso v okras.
Iz Ljutomera
1J— Sokolski kino je zopet pričel z rednimi predstavami ob sobotah in nedeljah. Poset je zadovoljiv iu se bo z bližajočo jesenjo še dvignil.
Iz Zagorja
z— Tragična smrt matere. V torek zjutraj je na 14. porodu umrla 401etna žena rudarja Marija Hudomalova iz Dolenje vasi. Tragična smrt priljubljene žene je pretresla prebivalstvo, ki je hodilo v velikih trumah kropit mater in otroka. Pogreb pokoj-nice se je vršil ob veliki udeležbi občinstva, sočustvujočega s prizadeto obiteljo, ki je zgubila dobro mamico.
z— Blagoslovitev spomenika v vojni padlim vojakom. V nedeljo se je v Kolovratu vršila slovesna blagoslovitev spomenika 26 padlim žrtvam svetovne vojne. Slavnostni govor je imel kanonik g. Sušnik iz Ljubljane. Slovesnosti se je udeležilo izredno veliko število občinstva. Popoldne je bila ljudska zabava s petjem in srečolovom.
z— Za veliko kmetijsko tombolo, ki bo v nedeljo 6. oktobra ob pol 3. popoldne pri Sokolskem domu, raste zanimanje od dne do dne. Kmetje kakor tudi drugi prijatelji kmetijske podružnice »o zbrali toliko lepih, vrednostnih pa tudi originalnih dobitkov, kolikor jih pač na naših tombolah doslej nirno bili vajeni. Glavni dobitki so naslednji: 1. krava, 2. prašič, 3. 1000 Din, 4. Sa-ckov plug, 5. 2000 kg premoga, 6. blago za moško obleko, 7. vreča moke, 8. koštrun, 9. električni likalnik, 10. električna stropna svetilka. Poleg tega še 2U0 drugih dobitkov, tako žito, sadje, orodje, umetna gnojila itd. Kdor bo hotel svoj dobitek zamenjati ali prodati, bo to storil lahko na igrišču. Mnogo tablic je že razprodanih, zato sezite hitro po njih, da ne bo prepozno. 1185
z— »Ne zataji svoje žene/« Sokolsko gledališče uprizori v nedeljo 22. t. m. v Sokolskem domu igro »Ne zataji svoje žene!« Dobiček bo v korist Zveze slovenskih vojakov. Začetek ob 8. zvečer, konec ob 10.
Iz Novega mesta
Dr— Zahvala. Tem potom se podpisana najlepše zahvaljujeva novomeškemu Gasilskemu društvu, ki je z veliko požrtvovalnostjo, trudom in vnetostjo gasilo ter reševalo najino hišico ter gospodarsko poslopje, vpepeljeno v noči od 13. na 14. t. m. Franc in Marija Skedelj, Gaberje. 1184
Iz Hrastnika
h— Vpisovanje v obrtno-trgovsko Solo se vrši v nedeljo 29. t. m. v deški šoli. Vajenci naj pridejo ob 9., vajenke pa ob pol 11.
h— Sprememba posesti. Svoje posestvo nad hrastniško postajo je prodal g. Dier-mayer, uradnik kem. tovarne — steklarni. To posestvo je bilo v posesti Diermayerje-vih 42 let. Poprej je bilo pa last kmetov Martinčkov. Oficijelno bo prevzela posestvo steklarna baje šele prihodnjo pomlad.
h— Plot na postaji se je podrl samo deloma. Kakor čujemo. bi se moral podreti ves plot. V-. nšamo direkcijo železnic, čemu se to ni zgodilo?
h— Preselitev. Danes v nedeljo sta se izselila iz Hrastnika gospa in gospod Koba-le. Bivala sta v Hrastniku 32 let. Gospa je upokojena učiteljica in je službovala v Trbovljah in v Hrastniku do upokojitve. Največkrat je poučevala v elementarnem (prvem) razredu, za katerega je bila kakor ustvarjena. Kot vestna in ljubezniva učiteljica bo ostala Hrastničanom v najboljšem spominu. G. Kobale — rudniški paznik — je služboval pri TPD 35 let. Opravljal je svojo službo pri lesnem oddelku zelo vestno. V dokaz temu je. da ni bil tekom dolgih let službe niti enkrat kaznovan, kar se pri strogem nadzorstvu lahko zgodi. Sedaj je g. Kobale upokojen, s tem mu odpade rudniško stanovanie in se zato preseli v lastno hišo v Laško. Lastno streho sta si zakonca Kobale nabavila iz svojih prihrankov. — Želimo jima, da uživata za-
služeni pokoj 9e dolgo let zdrava in zadovoljna ter da se jima priljubi lepo mesto Laško tako, kakor se jima je Hrastnik, od katerega se danes zelo težko ločita.
Iz Kostanjevice
ko— Občinska hranilnica je pričela z adap-tacijskimi deli poslovnih prostorov v svoji hiši na Miklavževem trgu. V sprednjem delu bodo pisarne in prostor za stranke, v zadnji sobi pa posvetovalnica in arhiv. Hranilnica se preseli v nove prostore še tekom letošnje jeseni. Dela bodo gotova s 1. novembrom.
ko_ Meščanska korporacija preziduje svoje poslopje na malem trgu ob mestni tehtnici v udobno stanovanje mestnega tehtni-čarja, ki bo na ta način voznikom in prodajalcem živine vsak čas na razpolago.
ko— Kolavdacije. V četrtek 12. t. m. sta oblastni odbor in gradbena direkcija kolav-dirala novo zgrajeno oblastno cesto Kostanjevica - Oitrc in je istočasno prevzel to cesto v oskrbovanje cestni okrajni odbor kostanjeviški. Z gradbo drugega dela od Oštrca do čemeče vasi pa se nadaljuje in bo tudi ta del letos gotov. — V petek 20. t m. pa je politična oblast kolavdirala parno žago lesnega trgovca Josipa Glihe. Želimo novemu domačemu podjetju najlepši razvoj in napredek.
ko_ Smrtna kosa. Na Dol. Brezovici pri St. Jerneju je umrl tamošnji posestnik g. Aleksander Wutscher. Kot podnorneea člana ga je spremilo k večnemu počitku 18. t. m. gasilno društvo šentjernejsko, domača godba pa je igrala žalne komade. Vnetega lovca so spremljali na zadnji poti tudi njegovi lovski tovariši, ki so ob glasih lovskega roga oddali lovsko salvo Pokojnik je bil sin po vsem Dolenjskem znanega odličnega gospodarja in veletržea, že pred leti umrlega Ignacija \Vutscherja in brat gosp. Franca Ksaverja Vučerja, kapetana linijske ladie naše vojne mornarice. Kot absolvent eno-loškega instituta v Klosterneuburgu je bil v vinarski in sadjarski stroki teoretično zelo naobražen, slovel pa je tudi kot izvrsten botanik in lovski zoolog. N. v m. p.l
ko— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva r Kostanjevici se je udeležila v častni meri sadne razstave v Brežicah, enako tudi gospa Sidonija Belletova iz Avguštin. Oba se namera%7ata udeležiti s prav lepim sadjem in namiznim grozdjem tudi sadne razstave v Ljubljani, ki jo v oktobru priredi osrednje Sadjarsko in vrtnarsko društvo.
ko— Kopalna sezona gre h koncu, vendar se še vsak dan dobe pogumni kopalci v Krki, posebno naša mladina. Starejši pa so pričeli s čolnarenjem po sedaj zelo romantični reki. Znana 6kupina pod vodstvom g. Rabuseja je celo prebrodila do izliva Krke do Brežic, tako da je sedaj končana cela tura od izliva do izvira reke Krke, ki so jo prvi dosegli v lesenem čolnu kostanjeviški čolnarji.
Cr®sp0(larstY0
Poštnocekovni promet v Sloveniji tekom 10 let
Včeraj je bila otvorjena palača podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Da je bila zgradba primernega poslopja za to važno institucijo nujno potrebna, nam pokazuje podružnični promet, ki je tekom desetih let stalno naraščal in se po veliki zaslugi našega uradništva razvija! v najlepšem redu, o čemer nas pouči v glavnih potezah podana zgodovina ljubljanskega poštnočekovne-ga prometa po vojni
Ko so bile po vojni z ustanovitvijo Jugoslavije zveze bivših avstrijskih pokrajin s Poštno hranilnico na Dunaju več ali manj pretrgane, se je takoj pričelo misliti na ustanovitev institucije, ki bi prevzela pošt-nočekovni promet na območju Slovenije. Po skepu narodne vlade v Ljubljani je bila ob koncu 1. 1918. poslana na Dunaj komisija pod vodstvom poštnega ravnatelja v Ljubljani dr. Bože Maričiča z nalogo, da prouči organizacijo dunajske Poštne hranilnice in pripravi vse potrebno, da se ustanovi enak zavod v Ljubljani. V izredno kratkem času je 5 slovenskih uradnikov izvršilo vse priprave za poštno čekovno poslovanje. Z 31. januarjem 1919. so bile pretrgane vse zveze s Poštno hranilnico na Dunaju in 1. februarja je že pričel poslovati v Beethovnovi ulici novoustanovljeni poštno-čekovni zavod, ki se je takoj začel lepo razvijati.
Lepi uspehi poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani in pozneje ustanovljenega poit-no-čekovnega zavoda v Zagrebu kakor tudi Poštne hranilnice v Sarajevu, ki je poslovala nepretrgoma od 1. 1911., so dali vladi v Beogradu pobudo za ustanovitev Poštne hranilnice kraljevine SHS. In res je 5. aprila 1922. stopil v veljavo zakon o poštno-hranilnem, čekovnem m virmanskem prometu v kraljevini SHS. na podlagi katerega je bila 1. novembra 1922. ustanovljena Poštna hranilnica kraljevine SHS v Beogradu s podružnicami v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu, katerim se je lani pridružila še podružnica v Skoplju.
Da pokažemo, kako se je v prvem desetletju obstoja naglo razvil promet ljubljanske podružnice Poštne hranilnice, navajamo tu nekaj številk, in sicer gibanje števila čekovnih računov pri podružnici, število vplačil tekom leta in skupni letni znesek vplačil v milijonih Din (znesek izplačil odgovarja približno znesku vplačil, v kolikor se ne spremenja stanje vlog na računih, dočim je število izplačil manjše, ker se dvigajo povprečne večji zneski, ki se nabirajo na posameznih računih):
Število	Število Znesek v
računov vplačil milijon. Din
1919.	1656	612.000	237.3
1920.	2321	1,003.700	770.9
1921.	2952 1,459.600 1.495.3
1922.	3319	1.651.000 2.724.0
1923.	3738	1.893.100 4.115.1 1924 399S 1.924.600 4.115.6
1925.	4208	2.098.800 4.353.6
1926.	4470	2.412.000 4.395.5
1927.	4733	2.665.800 4.787.8
1928.	4914	3,108.700 5.360.1 Število čekovnih	računov pri ljubljanski
podružnici se je dvignilo torej od 1656 ob koncu 1. 1919. na skoro 5000 ob koncu preteklega leta in je ob koncu avgusta t. 1. doseglo že 5062. Število vplačil se je povečalo od 612.000 v znesku 257 milijonov Din v letu 1919. na 3.108.700 v znesku 5 milijard 360 milijonov Din v preteklem letu. Skupno je bilo lani že preko 4 milijone vplačil in izplačil, dočim je promet (skupni znesek vplačil in izplačil) prekoračil že 10 milijard dinarjev.
Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani upravlja precejšen del slovenskega narodnega premoženja, saj se njeno stanje vlog
giblje med 120 in 150 milijoni Din in je ob koncu avgusta doseglo celo 160 milijonov dinarjev.
Del teh denarnih sredstev nalaga centrala v Beogradu v državne papirje. Ona sredstva, ki jih je treba likvidno nalagati, pa daje podružnica po sklepih nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice v Beogradu v obliki kratkoročnih posojil dobro fundiranim denarnim zavodom. Poleg tega daje Postna hranilnica kratkoročna posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. Ta posojila, ki jih najemajo večinoma privatniki, znašajo pri ljubljanski podružnici že okrog 15 milijonov Din. Del razpoložljivih sredstev ljubljanske podružnice je sedaj naložen tudi v novi palači na Aleksandrovi cesti, ki stane skupno z ureditvijo centralne kurjave okrog 7 milijonov Din.
= Zagrebški obrtniki m posebne obrtne ibornice. Načelnik obrtniškega odseka zagrebške Zbornice za TOI g. Avgust Scholz je ob priliki plenarne seje imenovane zbornice podal pismeno izjavo, da obrtništvo odločno zahteva svoje posebno obrtne zbornice. Ta zahteva obrtnikov ima po ompnjcni izjavi tendenco, da se obrtniškemu stanu omogočita normalen -azvoj in napredek, kar mu je v skupnih zbornicah n-emogoče. V izjavi se omenja, da je uveden volilni sistem, po katerem so obrtniki deljeni v velike in male, čeprav obrtniški stan v sv >i h vrstah te razlike ne pozna Obrtni stan da je tudi v zagrebški zbornici zastopan z nezadostnim številom zborničnih svetnikov. Obrtniki prosijo predsednišivo zbornice, naj v smislu te izjave stori potrebne korake pri kraljevi vladi.
= V tehniški literaturi je gosp. inž. prof. Stane Premelč z »Osnovnimi pojmi tehnologije' kovin v zvezi s tvarinoznanstvom« podal že dolgo pogrešano delo našemu obrtništvu v dober pripomoček pri delu samem kakor tudi pri vzgoji naraščaja. Na podlagi najnovejših pridobitev tehnike je temeljito in nazorno opisal vsa tehnološka dela kovinske stroke ter na ta način podal osnovo in smernice za dobro, solidno in ceno izdelovanje. Izčrpnemu tvarinoslovju kovin, zlitin in lesa je dodal še pripomočke za obdelavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in segrevanje. Temu sledi opis livanja, kovanja, valjanja, teganja, vtiskovanja itd., ki ga zaključuje opis izdelave cevi. Nadalje je nazorno obravnavano struženje, rezkanje, vrtanje, piljenje, brušenje itd. z vzporednim opisom tozadevnih pripomočkov in strojev. Zaključno poglavje vsebuje dovršilna dela, zavarovanje kovin pred razjedanjem in razpadanjem ter olepševalna dela. Knjiga daje tehniško podlago racijonalijemu izdelovanju, je pisana lahko razumljivo ter v boljše razumevanje in po-nazorjenje vsebuje tudi 68 slik. Tehniški izrazi so povsem posrečeni, zadenejo bistvo ter je želeti, da se splošno vdomačijo in uporabljajo. Delo je namenjeno za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Snov je_ podana po obsegu in načinu opisa tehnoloških del temu primerno, dobrodošla .bo pa tudi vsakemu mojstru, ker mu poda važna navodila in podatke iz njegove kakor tudi iz sorodnih strok. Za obrt pomen ia knjiga veliko pridobitev, ker izpopolnjuje občutno vrzel naše strokovne literature. Cena vezani knjigi je 20 Din, torej za naše razmere izredno nizka.	Inž- L D.
= Obtok novčanie Narodne bank« se i? v tednu od 8. do 15. i. m. zaianjšal za 40 28 milijona na 5596.23 milijona Din. Istočasno se je okrepila kovinska podlaga za 11.25 na 395.81 milijona Din. Stanje posojil je poraslo za 8.91 milijona na 160357 milijona Din.
= Zopet dovoljen i*v.ir krmil iz češkoslovaške. Češkoslovaško trgovinska ministrstvo je z veljavnostjo o t 30. avgusta zopet dovolilo izvoz važnejših krmiL
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 50.000 kg portlandskega cementa In raznega lesa. Strojni oddelek direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave balat - jermenov; do 2. oktobra glede dobave 1150 kg volne za ležišča ter glede dobave motorjev za vrtilni tok; do 4. oktobra glede dobave žagic za kovino, svedrov in 8150 komadov Samotne opeke. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribanje in krp za čiščenje. Direkcija državnega rudnika Banjaluka sprejema do 28. L m. ponudbe glede dobave 300 kg cilinder-skega olja; do 30. t. m. glede dobave 500 m konopnenih cevi za gašenje požara; do 1. oktobra pa glede dobave 300 kg dinamo-olja. Direkcija državnega rudnika Mostar sprejema do 1. oktobra ponudbe elede dobave 2000 kg kave. 2000 kg svinjske masti, 2000 kilogramov olja. 30.0n0 ke pšenične moke in 3000 kg pralnega mila. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave pločevine, raznega železa, žičnikov, tračnikov, jekla, rudarskih sekir in strgač, lopat za gramoz, pil, jeklenih peres za šale. zakovic in strešne lepenke. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave 200 komadov žarulj. 8000 kg karbida in 30 m plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave 1350 kg žr-bljev in 2 kopalnih kadi. Dne 24. t. m. se bo vršila pri 40. pešpolku v Liubljani licitacija glede dobave usnja. (Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.) Dne 4. oktobra se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobava bakren :h cevi.
Položaj na naših borzah
o	Ljubljana, 21. septembra.
Ljubljanska devizna borza je bila tudi v preteklem tednu v znamenju lahnega "opuščanja tečajev. Promet je bil napram predzadnjemu tednu večji, in sicer je znašal okrog 24.3 milijona Din proti 22.9 milijona v predzadnjem tednu in 24.8, 19.5 in 21.0 milijona v prejšnjih tednih. Oslabeli so v preteklem tednu: Dunaj od 8.011 na 8.0027, London od 275.75 na 275.67, Nevrvork od 56.79 na 56.77, Trst od 297.5 na 297.35, Praga od 168.44 na 168.27.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je bil v državnih vrednotah neznaten promet in so tečaji za malenkost popustili: Vojna škoda za aranžma od 406 — 407 na 404.5 — 406, investicijsko od 88 — 89 na 84.5 — 85.25 in agrarne od 52.75 — 54 na 52 — 53.5. Vojna škoda je bila včeraj za kaso zaključena po 405. Investicijsko je bilo po odbitku polletnega kupona (3.50 Din) zaključeno v začetku tedna po 84.5. Pri privatnih papirjih, ki so v splošnem zopet precej «a nema r jeni, je bilo proti koncu tedna več zanimanja za bančne kakor za industrijske vrednote. Praštediona se je malo okrepila in zabeležila zaključke po 860 napram 855 _ 857.5 v predzadnjem tednu. Trgovale so se še Union po 202. Jugo po 81, Katolička po 32, Poljo po 15.75, Srpska po 155.
V industrijskih papirjih Je bil v začetku tedna še priličen promet, ki pa je popustil, tako da včeraj sploh nf prišlo v teh vrednotah do nikakega zaključiva. Čvrstejša je bila šečerana, ki se je tekom tedna zaključevala po 415 — 432.5, dočim se je v predzadnjem tednu trgovala po 410 — 415. V Šečerani je bilo precej prometa. Od ostalih industrijskih vrednot beležijo zaključke: Trbovlje no 485, Slavonija po 120 — 130, Gutmann po 195, Brod vagon po 140, Union mlin po 155, Isis po 17. Vevče so bile zadnje dni brez prometa in so notirale 132 denar.
Devize in ralnte.
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1S.54,
Budimpešta 9.9249, Curih 1095.9, Dunaj 8.0027, London 275.67, Ne\work 56.77, Pariz 22.53, P rasa 168.27, Trst 297.35.
Curih. Beograd 9.1275, London 25.15875, Newvork 519, Pariz 20 HI. M.lan 27.1425, Madrid 76.69, Berlin i23.05, Dunaj 73.02, Praga 15.365, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.50, Sofija 3.76, Varšava 58.20.
Dunaj. Beograd 1/U8875 — 12.52875. Berlin 169 — 169.50, London 34 41 - 34.51 Milan 37-155 — 37 255, Ne\vyork 709.65 do 712.15, Pariz 27.775 — 27.S7-5, "raja 2J 0025 do 21.0825. Curih 136 76 — 137.26; dinarji
^Razmere na žitnem trgu
Naše žito najcenejše v Evropi.
Ljubljana, 21. septembra.
Tendenca na žitnem trgu je v splošnem mlačna. Cene v Chiragu in Budimpešti so popustile, vendar pa je pri tem v Budimpešti prav živahen promet. Na jugosloveiiEkem tržišču so ostale cene v glavnem nespremenjene. Producenti zadržujejo blago, ker upajo na boljše vnovčenje, zakaj cene naši plenici in koruzi eo še vedno pod pariteto in smo v žitnih cenah najcenejši v Evropi. Prav tako je mrtva kupčija za domači kon-sum, ker imajo oo deželi še povs >d kolikor toliko domači pridelek, ki zadostuje za prve potrebe.
Cena novi koruzi Je tudi slaba. Imela pa bo Jugoslavija prvovrstno blago, s katerim se bo razvil, kakor se pričakuje, živahen ekspert.
Na ljubljanski blagovni borzi je bila koncem tedna mlačna tendenca in s« je ponujala baška pšenica, nova. 80/81 kg, 1 % primesi, promotna. slovenska postafa, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh on 252.5 — 255; moka »Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu, pa po 365 — 370 Din. Na novosadskl blagovni borzi je notirala včeraj baška pšenica, 77 kg 192.5 — 195 Din, a moka jOg« 2S0 do 300 Din.
Žito.
■f Chicago (21. t. m.) Pšenica za september 128 in pol, za december 136 ln ena osminka, za marc 142 in ena osminka. Tendenca nestanovitna
-f Novosadska blagovna borza (21. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (20. t. m.) Razpoloženje na dunajski Lorzi je bilo glede na inozemska poročila mirno. Tečaji so ostali v vs?h predmetih popolnoma nespremenjeni in tudi obseg efi-ktivnih po«lov se Je gibal v o^kih mejah. Domača pšenica se je ponuiala od 33 šilingov, dunav-ska koruza za marc april pa po 110 Kč.
Hmelj.
+ Savinjska dolina (21. t. m.) Po prvovrstnem blagu živahno povpraševanje. Ponuja se 5—6 Din za kg. Nan£:'a za to blago se težje krijejo, ker ie v*č;na najlepšega Naga (tretjina pridelka) if prodana. Po drugovrstnem blagu slabo povpraševanje (4 Din za kg). Cene 9—11 Din, ki jih je plačala neka švicarska pivovarna za neka} desetin 6totov, so ostale brez vpliva na razvoj cen.
Naši Kraji in ljudje
■ . j
■	-V :•:.■:•..: .
f x 'v ^ - * ; '
■i;'::®«;iv^-SSi;:;:-;?! ' :	■ ■

■illili ilSlllill
ipif
- . * *
liill

Prva slika Nj. Vel. kraljice Marija z najmlajšim kraljevičem
Andrejem
Slfka Je posneta po fotosratijl, kl Jo Je kraljica Marija poMonBa ljubljanski poštni wa<Wd gdč. Heleni Kerzincvi v spomin na njeno telefonsko službo v noči 28. junija, ko je MI kraljevič Andrej rojen. »Jutro« je o tem poročalo že pred par dnevi.
Na grobišču francoskih vojakov
Napoleonov spomenik v Ljubljani ne bo stal samo v spomin mogočnemu zmagovalen, ki je oživil Ilirijo in e tem prvič zvezal usodo naše domovine z usodo Francije, marveč obenem grob neznanega francosko-ilirskega junaka, ki je padel v borbi za našo zemljo proti sosednim sovražnikom. Francoskih grobišč na slovenskih tleh je precej; žal, da so ostala večinoma nezazna-menovana. Res je, da se niso vršile pri nas odločilno velike bitke, ki jih pozna zgodovina ne dobe. Zato nimamo zgodovinskih bojišč, razven na Predilu, kjer stoji spomenik avstrijskim braniteljem trdnjave.
Vse trikrat, ko so Napoleonove armade preko naših pokrajin drle proti Dunaju, se je prehod preko slovenskih krajev izvršil razmeroma brez velikih bojev. Glavna obrambna črta je bila vedno Soča, Ljubljana je kapitulirala po par dneh in avstrijske čete so bile prisiljene umikati 3e v notranjost, da zavarujejo glavno mesto Dunaj. Pri umiku so se vršili le manjši boji med avstrijskimi zadnjimi četami in francoskimi predstražami, zato iz let 1797., 1805. in 1809. nimamo velikih grobišč. Še največje (po ljudski goyorici) je pri Ljubljani na Fužinah, kamor so 1. 1809. pri borbi za ljubljanski grad odpravljali ranjence.
Mnogo več grobišč imamo iz L 1813., ko eo se francoske čete umikale in z zadnjimi silami branile naše kraje proti prodirajo-čim Avstrijcem. Popis teh bojev bo prinesla brošura, ki jo izda odbor za postavitev Napoleonovega spomenika. Za danes vas povabim s seboj na eno največjih bojišč v okolici Ljubljane, kjer se je skoraj odločila usoda francoske armade, ki je branila Ilirijo.
Izletniki, ki radi zahajate na Škofljico in se ustavljate v znani gostilni pri Javorniku, se pač ne zavedate, da se nahajate sredi velikega bojišča, ki je segalo v Pijave gorice preko vseh grebenov in gričev, ki obkrožajo tu ljubljansko Barje, pa do Pleš, od-nosno Sostrega. Tu se je bila velika bitka dne 14. septembra 1813 in je v njej padlo 300 francoskih vojakov. Dne 12. septembra je namreč zasedel polkovnik Milutinovič, poveljnik graničarskega polka vas Šmarije in zasedel vrhove na obeh straneh. Imel je 6 kompanij pešcev in dva eskadrona hužar-jev. Njegov namen je bil, dobiti zvezo z Nu-gentom, ki je prodiral od Notranjske, zato je zasedel rob ljubljanskega Barja: levo krilo je zavzelo Gumnišče, desno pa vrhove, ki se vlečejo od znanega svetokriškega klanca (pri treh križih) proti Plešam; to je vas, ki se vidi s ceste proti severu, kjer naredi železniška proga velik ovinek.
Pred začetkom bitke je dobil Milutinovič ge dva polka ojačenja. Francoskim četam je poveljeval sam podkralj Evgen Beauharnais, Napoleonov pastorek, ki je hotel pognati Avstrijce nazaj: tu se namreč združita dve glavni dolenjski cesti: Karlovska in ona, ki vodi preko Turjaka na Velike Lašče in na Notranjsko.
Dne 13. septembra je prišla francoska vojska do Ljubljane in drugi dan je podkralj razpostavil čete: en oddelek je imel napasti Gumnišče, drugi je imel preko Pleš priti sovražniku za hrbet in prodirati proti Šma-riju.
Pri Škofljici se je vnel kratek boj, nakar so se Francozi umaknili v gozd, da počakajo odločitve na Plešah. Do 4. popoldne sta čakali vojski na odločitev. Milutinovič je ukazal stotniku Nikšiču, naj gre proti Plešam in napade Francoze iz zasede, sam pa je sklenil napasti podkraljeve čete z vso silo in se v noči umakniti proti Višnji gori.
Nikšič je presenetil Francoze, ko so ravno lezli v breg. Izstrelil je salvo in Francozi so se morali umakniti. Podkraljev načrt se je ponesrečil. Medtem je nastal krvav boj za Gumnišče in Zaloški hrib. Tu je stal major Reinbach z graničarji in se je branil tako, da so se morali Francozi umakniti. Boj je trajal do 9. zvečer. Podkralj je izgubil 300 mrtvih in ranjenih mož, 2 oficirja
in 95 ujetnikov. Ljudsko sporočilo pravi, da je bil podkralj zelo žalosten, 5eš: »Izgubil sem svoje najboljše ljudi...«
Drugi dan je ponovil napad, toda Avstrijci so se ponoči umaknili in se ustavili šele na Medvedjeku.
Spomin na to bitko se Je obranil v vaseh okoli Škofljice, kjer govore, da leži od Glinka do Drglerije pokopanih 300 Francozov. Prejšnje čase so kmetje pri oranju izorali še marsikaj, kar je spominjalo na ta boj.
Razdrto. Vso pot od Škofljice do Razdrtega traja eno uro in nam nudi poleg zanimivih zgodovinskih spominov tudi mnogo razvedrila.
Umestno U bilo, da bi se na kapelici, ki stoji ▼ spomin teh bojev, napravil napis.
Ljubitelji popoldanskih izletov bodo poslej gotovo večkrat poeečali ta zanimivi kot ob ljubljanskem Barju in prav je, da se oživi spomin na dogodke, ki so se tu vršili v borbi za našo Ilirijo. Tn spe neznani junaki, ki so padli za svojega velikega cesarja, braneč njegovo čast in oblast, ki je preustvarjala Evropo in pri tem dvigala iz mrtvila življenje narodov. Eden teh junakov bo zako-an v temelj Napoleonovega spomenika v rjubljaaL
A zdaj pojdite z menoj na grobišče! Od Škofljice zavijmo po cesti na levo: preko proge pridemo do mostu (Lenivec), kmalu nato se cesta razdeli: desna gre na Ig, leva pa zavije proti mali vasici Klanec. Pred nami se dviga okrogel grič z drogom na vrhu — to je Zaloški hrib, na njem je vas Zalog, rojstni dom narodnega buditelja Janeza Pri-mica. Na drugem griču se pokaže lepa cerkev; to je Gumnišče, (ljudstvo govori: Gr-mišče). Baje je dobila ta cerkev francoske obligacije, zato je bila najbogatejša v šmar-ski fari. Zavijemo na levo proti Glinku, to je mala vas s par trdnimi kmetijami. Tako smo obšli Zaloški hrib in tu se nam razjasni vsa važnost položaja. Pot se začne počasi dvigati navzgor, odkriva se pogled na ljubljansko Barje, ves čas hodimo ob robu gozda in vsa okolica nudi posebno v tem času krasen užitek. Naenkrat obstojimo pred kapelico, ob kateri se križajo poti. To je francoska kapelica, tu je grobišče. Zelo zanimiv gozdni kot. Svoj čas je tu stala skromna kapelica, ki je bila sezidana n3jbr-že kmalu po vojni: pred kakimi 40 leti so jo prenovili in povečali. Kje so grobovi, ne moremo natančno razločiti — prerastlo jih je grmičevje in gozd. Ako hočemo videti še en lep spomin na te čase, gremo po grebenu naprej in čez dobre četrt ure pridemo do grmade, o kateri pravi ljudski glas, da je tam umiral neki >Hrvatar«, graničar. Potnik, ki gre mimo, vrže vejo na kup in tako se je grmada ohranila do današnjega dne. Tu ee steka šest potov in steza — tudi tu so ee vršili boji, kajti pozneje se je na teh krajih bila še ena bitka med Avstrijci in Francozi. Lahko se vrnemo jx> poti nazaj na Glinek, še lepši pa je sprehod skozi gozd na levo — zove se Zelenike — in v petih minutah pridemo v krasno dolinico, preko katere vodi pot proti mlinu in do bajerja, obdanega od strmih bregov, nad katerimi se v ozadju (nad progo) dviga most in vas
UteM e J>ih IT-
v gostilni pri »fajtneitru*
Deset let gasilske godbe v Krškem
Krško, sredi septembra.
Ba5 te dni je deset let, odkar je završalo v našem ličnem mestu: »Godbo dobimo I« — >2abkarjev Pepi organizira »plehmuzi-ko«, ki jo bo imel pri gasilcih.«
Morebiti je bil takrat kdo med nami, ki ni veroval, da bo naša gasilska godba obhajala še kak večji jubilej, kakor samo prvo obletnico. Zdaj pa vemo, da ni nobenega več med nami, ki bi prišel zaradi naše godbene družine še kdaj v kak dvom . . .
Proslava desetletnega obstanka Zabkarje-ve godbe je pokazala, kako ceni ves naš okraj naše odlične godbenike. Seveda ni manjkalo običajne baklja-le društvenemu načelniku g. A. Omerzi in župnemu načel-
niku g. R. Engelsbergerju pa so zaigrali podoknico. V priznanje zaslug, ki sta si jih stekla za našo godbo, so ju nan.reč izvciili za častne člane godbenega odseka. Drugi dan nato pa se jo vršila na sejmišču lepo obiskana prireditev. Naši godbeniki so pridno sviralL Da je bil pa tega jubileja najbolj vesel gosp. Žabkar sam, pa menda ne bo treba še posebej povdariti. Vasel je bil, da so mu Krčani priznali polnih doset let dela v prospeh domačega kraja in domačinov. Godba krškega gasilnega društva pa je znana tudi po vsem Posavju, v-is čas svojega obstoja je rada sodelovala na neštetih prireditvah, slavnostih in drugih prigodah.
Očanec iz okolice Vidma čaka kupcev. - (Glej članek na 12. strani.)
Uspehi Antona Šublja v Ameriki
Februarja 1928 je odpotoval naš mladi operni pevec Anton Šubelj v Ameriko. V Newyorku se je začela njegova karijera, ki je brez primere med slovenskimi koncertnimi pevci: od prvega koncerta dalje uspeh za uspehom, en sam triumf slovenske narodne pesmi, od Atlantskega oceana do Pacifika, preko širnega ozemlja Zedinjenih držav.
Prvi njujorški koncert, kl ga je priredil tamošnjim Slovencem, je pomenil zanj mejnik v umetniškem udejstvovanju: razprodana dvorana, nepopisno navdušenje, dodajanja točk, številne ponudbe za nadaljnje koncerte. šubelj je bil prvi, ki je prinesel ameriškim Slovencem z izbranimi narodnimi pesmimi več kakor 6amo umetniški užitek; naša pesem jim je odprla spomin na domovino, 6pomin na domačo vasico, na domače planine, ob uživanju naše narodne pesmi jih je prevzelo domotožje, občutek, da je onkraj morja njihova domovina, ki jo je Šubelj pričaral v njihova srca z mojstrskim {.red-našanjem. Iz Newyorka je nadaljeval koncerte po vseh slovenskih kolonijah; vedno je imel razprodane dvorane, moral je dodajati točke, ponavljati koncerte, sprejemati vabila v ameriško družbo, skratka, njegova turneja je bila zmagovita.
Maja je koncertiral v Chicagu. Imel je več koncertov, pel je tri večere v radiju in tudi za gramofonske plošče, še v istem mesecu je imel v Clevelandu prvi koncert za angleško publiko; uspeh je bil enako velik, slovenska narodna pesem je navdušila tudi Američane. Iz Chicaga je bil povabljen v Newyork, da poje v High Society na čajanki v čast jugoslovenskemu poslaniku.
Do avgusta je šubelj absolviral že 60 koncertov širom Amerike, nakar je odšel v Florido na enomesečne počitnice. Medtem je pričel dobivati nonudbe ameriških družb za koncertni angažma. Do tedaj je namreč vse koncerte sam sklenil in tudi sam odpel, in to po večini le v slovenskih naselbinah ameriških mest.
Po počitnicah je sprejel ponudbo ameriške koncertne družbe Adulf of Education. ki ga je vezala za 40 koncertov od Newyorka do San Francisca. Angažma je začel 15. septembra, prej pa je absolviral še lastne koncerte v Pittsburgu, Rye Beachu, Oaklandu. Elyju v Mfnesotti, Little Fallsu ter v New-yorku, kjer je ponovno pel v radiju jn za gramofon.
Angažirano turnejo je začel 15. septem-brav v Newyorku s koncertom, Id je bil namenjen predvsem neslovenski amer. publiki. Šubelj je imel takrat že velik renome in razprodani koncerti so bili najboljši znak njegove popularnosti. Pol programa je pel v angleščini, v drugi polovici pa slovenske narodne pesmi: nastooil je pri tem v pristni gorenjski narodni noši. ki jo je dobil iz domovine. Uspeh prvega koncerta v angažma ju je prekašal vse dotedanje. Slovenske no vine so že prej mnogo pisale o Šublju, so daj pa tudi angloameriški listi niso štedili
s pohvalo in Šubelj je dobil ime, ki mu je zasiguralo uspeh vseh nadaljnjih koncertov, ki so se nato naglo vrstili do San Francisca. Kako so učinkovala baš takrat na uredništvo slovenskih dnevnikov v Ameriki prihajajoča pisma iz domovine, da je v Ljubljani mnogo boljših pevcev kakor je šubelj in da naj povabijo te v Ameriko, si je lahko misliti . . .
Božični večer je prebil Šubelj v Holy-woodu. Tam se je sestal s slovensko filmsko igralko Zalo Zarano in s Slovencem Listom, ki je »cameramani pri United Artisto. Spoznal je tamkaj še nekega Slovenca - milijonarja, ki mu je iz veselja, da se je znašel z rojakom iz domovine, razkazal ves Hollv-wood, naposled pa je naletel še na premožno Slovenko, ki biva v Hollywoodu že od svojega 16. leta in ima tam prekrasno vilo.
Zanimiv je bil Šubljev uspeh v radiju
m&a&ifr Minivecvjeteni
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da sesadežni madeži dajo lahko in sigurno oprali. — To omogoča edino Schichlov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
v San Franciscu. Še med koncertom je dobila postaja nešteto telefonskih pozivov, naj se koncert ponovi, nakar je postaja podaljšala program za 15 minut. Na sporedu so bile samo slovenske narodne pesmi.
Iz San Francisca je nadaljeval Šubelj svojo turnejo skozi Denver, Kock Springs, Red Lodge, Detroit, Cleveland, Indianopo-lis, Chicago itd. nazaj v Ne\vyork.
Da je v zvezi s tem velikim umetniškim uspehom našega šublja tudi primeren gmotni uspeh, je umevno. Pa tudi svoji domovini je z zmagovitimi uspehi mnogo koristil na ugledu. Novine so redno povdarjale, da je Šubelj Jugosloven, da je prišel iz Ljubljane. »Millwaukee Yournal< je prinesel pred kratkim veliko kelorirano sliko: Šublja v gorenjski narodni noši. Sedaj se vrača po 18 mesecih v domovino. Na oddih! Na svoji koncertni turneji je prevozil samo na vlaku okrog 46.000 km. živeti je moral tipično ameriško življenje, ki zahteva mnogo dela, mnogo naporov in ki mora končno tudi dobiti oddih in osveženje. V domovini namerava ostati le kratko dobo, nato pa se povrne v Ameriko.
Kljub vsem tem svojim uspehom in veliki slavi pa je ostal Šubelj vedno nespremenjen, priprost in skromen, kakor ga je poznal vsakdo v Ljubljani. Sam si ni delal nikake reklame, niti 6vojcem ni poročal o sebi in svojih uspehih tako, kakor so želeli.
Koncem septembra bo Šubelj v Ljubljani. Bilo bi želeti, da ga čujemo z njegovim ameriškim sporedom tudi pri nas, pa tudi ljubljanski radijo bi morda ustregel svojim poslušalcem s Šubljevim večerom. _J. G.
V mestni hiši na Ahaeljevi cesti
Je kopališče odprto
od 9. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 8. zjutraj do 12. opoldne.

DA3VES! DANES!
VELIKA GASILSKA
TOMBOLA
V KRANJU
Ako nenigodoo vreme, bo prihodnjo nedeljo.
Selitev v novo šolsko palačo
Novo mesto, 21. septembra.
V pred kratkim dograjeno hnpozantno šolsko palačo sta se vse; lili te dni obe osem-razredni osnovni ljudski šoli, deška in dekliška. To vam je bilo veselje, ko se je pričel včeraj redni pouk!
slopij v Sloveniji po vojni, največ zaslug župan dr. Režek in njemu ob strani stavbni odbor občinskega sveta, obstoječ iz gg. šolskega nadzornika v p. Matka, trgovca Ed-munda Kastelica, zobotehnika Ogriča, tovarnarja Povha, učitelja Pirnata. Va'esa in
Veseli so vsi: ne samo učenci, temveč tudi učiteljski zbor in ne v zadnji vrsti tudi mestna obema, ki stremi pod županom dir. Režkom, da zasijejo Novemu mestu boljši časi. V palači je prostora seveda še >a druge šole. Proračun za palačo je znašal 5 milijonov Din in najbrž« ne bo prekoračen, kljub vsem izpopolnitvam in naknadno naročenim delom Kakor znano, ima za palačo, ki je eno najmodernejših šolskih po-
prof. Ambrožiča. Palača je last novomeške občine, ki je s tem doprinesla veliko žrtev, obenem pa tudi podala dokaz, da ji skrb za šolstvo ni le na jeziku.
Naša slika nam kaže kolavdacijsko komisijo, obstoječo iz župana dr. Režka na sredi, iz že omenjenega stavbnega odbora, občinskega sveta, ljubljanskega stavbenika Angela Battelina ter gg. domačih mojstrov, ki so jim bila izročena razna dela v palači.
Dc/ores del
v frimu organske ljubezni in strasti
Danes ob 3., Jf5., 6., in 9. uit Prdcrasno!
tf
O svet a"
.<a®un tega II. Ufa žuroal Letatekd meeitrnig Mate \r.itante. Fniedriohishaifea, ZappeHm i. dcu®o.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Vsled povečanja konfekcijskega oddelka se prodajajo najnovejši
plaSS od Din 360— naprej večerne obleke od Din 195 — naprej obleke , , 240— ,	hišne halje „ , 120-— „
bluze	, 60'— ,
P. Magdič, LjnMjana Aleksandrova cesta 1
Vremenski preobrat
LJubljana, 21. septembra.
Po štiritedenskem krasnem vremenu je nastal davi s prvim jesenskim dnem nov močan naliv. Zadnji večji naliv v Ljubljani in okolici je bil 22. in 23. avgusta, od takrat je bilo neprestano lepo in solnčno. V petek so od za-pada pridrveli črni zgoščeni oblaki, ki so se podili proti vzhodu. Ponoči je pihal močan jug, a hkratu je začel še sil-neje pritiskati sever. Okoli 3. zjutraj v Ljubljani, po drugih krajih že okoli polnoči. je prišlo do silnega naliva. Lilo Je v presledkih, kakor bi se oblak vtr-gal. Najhujši naliv, spremljan z bliskom in silnim treskom, je bil davi okoli 7. Deževalo je neprestano do 8.30 dopoldne. Tedaj je nastal zopet nov preobrat Jug se je umaknil severu, ki Je razgnal deževne oblake.
Barometer je kazal prav značilne va-rljacije. Od prejšnjega dne je ponoči ob nalivu rapidno padel kar za približno 10 mm, a po nalivu se je začel danes mova rapidno navpično dvigati, tako, da se je že ob 11. dopoldne dvignil od 756 na 760 mm.
Od včeraj do danes je v Ljubljani tekom 14 ur padlo 56.6 mm dežja. To dejstvo najbolje karakterizira jakost naliva. To se je poznalo tudi pri Ljubljanici. Od zjutraj do približno opoidne je Ljubljanica narasla skoro za 1 m. Popoldne je že začela padati.
Dež je prav blagodejno vplival na poznojesensfke pridelke, ki niso mogli zaradi večtedenske suše ugodno pro-spevati. Kmetje so bili tudi v skrbeh, kdaj naj začno z oranjem za ozimino, ker zemlja je bila povsem razsušena. Za ajdo, repo, korenje in peso je bil ta dež naravnost božji blagoslov. Na ljubljanskem polju je bilo danes po nalivu opažati nenavadno živahno gibanje.
Velika požarna nevarnost
Ljubljana. 21. septembra.
V skladišču mestnega vodovoda v Klečah je že nekaj dni sem pretila nevarnost velike požarne katastrofe. Omenjeno skladišče, ki se nahaja tik poleg kotlišča, je bilo zabasano s 30 vagoni premoga orehovca, ki je pričel nenadoma tleti. Delavci, ki so zaposleni tamkaj, so opažali že nekaj dni, da odhaja iz kupov premoga čuden plin, ki se je razširjal naokrog. Meneč pa, da na stvari ni ničesar posebnega, so pustili pojav v nemar. Predvčerajšnjim je eden izmed delavcev zopet opazil, da se kadi iz skladišča in je javil stvar predstojniku. Ta se je prepričal na mestu, da res ni nekaj v redu, ni pa smatral pojava kot resnega. Vsi so menili, da se kadi zaradi vetra le prah iz premoga. Velikansko pa je bilo presenečenje, ko se je pričelo sinoči kaditi iz skladišča čedalje hujše.
Ko je prišel davi v službo strojnik g. Dekleva in je stopil do skladišča, je nenadoma opazil udarjati pri vratih iz premoga plamen. Istočasno je ugotovil, da tli premog tudi nekje v sredini skladišča. Spoznavši grozno nevarnost, je takoj odhitel k telefonu ter nemudoma obvestil o preteči nevarnosti ljubljanske poklicne gasilce. Istočasno je sklical delavce, ki so, videč, da gre za res, pričeli hitro donašati vodo in jo zlivati v tleči premog. Vse to pa seveda ni zaleglo. Iz kupa premoga je udarjala pri izlivanju vode v zrak le dušljiva para. dočim nevarnost ni bila s tem niti malo omejena. Okrog 8. so prispeli na mesto preteče nesreče z motorno brizgalno gasilci, ki so takoj stopili v akcijo. Morali so najprvo odkriti streho skladišča, kajti premog je bil nasut skoro do vrha. Zatem šele so zamogli naravnati na kupe premoga Štiri cevi, ki so delale in bruhale vodo v ogromno skladišče dobri dve uri. Dasiravno pa je bil pritisk vode izredno silen, kajti črpalke so zajemale iz glavne cevi, učinek ni bil zadosten. Požrtvovalni gasilci so morali na delo tudi z lopatami, da so premog razkopali. Njihovo delo je bilo skrajno naporno, kajti v prostoru so se pričeli stvarjati dušljivi plini, ki so močno ovirali delo gasilcev. Voda je pri tem kar vrela v premogu in se je odtekala vroča kakor krop tudi po dvorišču.
Pri tem je bila velika nevarnost, da se užgo dušljivi plini, kar bi imelo za posledico, da bi bilo naenkrat v plamenih tudi vse leseno skladišče. Izključeno seveda tudi ne bi bilo, da bi prišel požar tudi na druge dele stavbe mestnega vodovoda. V premogu je tlelo tudi še popoldne in so ostali gasilci na straži do večera. Medtem je prišlo gori 29 .mestnih delavcev, ki so spravili vso zalogo premoga na dvorišče, nakar šele je bila nevarnost povsem odstranjena. Kvaliteta premoga ie zaradi vbrizgavanja močno trpela. Brezdvomno ie izguba na kalorijah. Kako je o»enj nastal, nI še porvnlnoma dognano. Po mnenju strokovnjakov pa je pričelo tleti zaradi
tega, ker ie bil premog spravljen v skladišče v mokrem stanju in so se stvariali v skladišču razni plini.
Škoda ki jo je povzročil ogeru, je k sreči minimalna, kar se je zahvaliti g. Deklevi, ki je še pravočasno opozoril na nevarnost in pa požrtvovalnim gasilcem, ki so položaj popolnoma obvladali.
Nekaj podatkov o ljubljanskih šolah
Ljubljana, 21. septembra.
Prihodnji teden se vzpostavi na vseh ljubljanskih srednjih šolah povsem normalen pouk, ker so sedaj deloma premagane razne težkoče. ki so se pojavile glede razdelitve učencev in učenk. Razdelitev uečncev in učenk na obeh realnih gimnazijah in na realki se izvrši v ponedeljek dopoldne. Učenci in učenke pridejo v svoje razrede, na kar jim bodo naznanili, kam so dodeljeni.
Danes od 10. do 13.30 se je vršila na prosvetnem oddelku velikega župana konferenca šefa prosvetnega oddelka dr. Lončarja z direktorji omenjenih treh srednješolskih zavodov. Definitiv-no se je v številčnem pogledu dosegla naslednja razdelitev učencev in učenk:
II.	državna realna gimnazija na Poljanah dobi 827 učencev in učenk, od teh 449 učenk, za katere bodo urejeni posebni razredi,
III.	državna realna gimnazija v Beethovenovi ulici dobi 493 učencev (sami dečki),
državna realka v Vegovi ulici dobi 820 učencev, med njimi 13 učenk, ki so že preje posečale realko in so sedaj že v višjih razredih.
Zanimivi so podatki o navalu dijakov in vpisovanju na posameznih srednjih šolah. Takoj začetkom leta se je vpisalo na posameznih srednjih šolah naslednje število dijakov, odnosno dijakinj:
I.	državna humanistična gimnazija 714 dijakov, od teh 92 dijakinj, ki ostanejo še'nadalje na gavodu, V I. razred se je vpisalo 144 učencev, med temi 22 deklic.
II.	državna realna gimnazija na Poljanah: vpisanih v začetku leta 1155 dijakov, med njimi 449 deklic. V I. razred se je vpisalo 140 dečkov in 100 deklic. Na III. realno gimnazijo v Beethovenovi ulici se je vpisalo 381 dečkov. V I. razred 92 učencev. Na državno realko se je vpisalo 594 dečkov in 13 deklet, v I. razred 70 učencev. Tako imamo na teh srednjih šolah 2844 dijakov, med njimi 554 deklic. Za silo so zanje na teh zavodih še na razpolago učne sobe.
Zanimivo sliko kažejo podatki o ljubljanskih osnovnih šolah, ki so vse do zadnjega kotička prenatrpane in je bilo mogoče učence spraviti le za silo pod streho. Osnovne šole izkazujejo naslednje statistične podatke:
Dečki: I. mestna deška šola na Ledini 408 učencev, II. mestna deška šola na Grabnu 355 učencev, III. deška šola združena s V. na Vrtači 351 učencev, IV. mestna deška šola na Prulah 210 učencev, VI. mestna deška šola v Spodnji Šiški 410 učencev.
Deklice: 1. mestna dekliška šola Sv. Jakob 410 učenk, lice j 382 učenk. IV. dekliška šola v Spodnji Šiški 297 učenk. Poleg tega šteje manjšinska šola na Grabnu 44 učencev, od teh 24 dečkov in 20 deklic in tako zvana pomožna šola za manj nadarjene 50 dečkov in 23 deklic.
Tako je celotno število učencev na javnih osnovnih šolah 1828, a učenk 1132, torej skupaj 2960.
V privatnih šolah je učencev odnosno učenk: na vnanji šoli pri Uršulinkah 239 učenk, v Lichtentburmovem zavodu 418 učenk in v Mariianišču 246 učencev.
Otvoritev okrevališča mestnih uslužbencev v Kamni gorici
Liubliana 21. septembra. Ob 10-Ietnici svoje bolniške blagajne so si magistratni usužbenci s solidarno požrtvovalnostjo zgradili v Kamni gorici moderno okrevališče, ki bo jutri dopoldne na slovesen način otvorjeno v prisotnosti predstavnikov vlade, mestne občine in drugih korporacij. Okrevališče stoji na prav lepi razgledni točki, od koder je zlasti diven pogled na Triglavsko pogorje. Hkratu je okrevališče prav primerna izhodna točka za izlete na vse smeri, tako na 1393 m visoko Jelovco, po kateri se bo tudi okrevališče imenovalo.
Že leta 1919. je izšla iz krogov masri-stratnih uslužbencev inicijativa, da bi se ustanovila samostojna bolniška blagajna magistratnih uslužbencev, ki naj bi nudila svojim članom zdravniško pomoč, brezplačna zdravila, bolnico II. razreda in druge ugodnosti v slučaju bolezni. Inicijativo za ustanovitev blagajne je prvi dal bivši magistratni uradnik dr. Vrančič. sedaj pod-ravflatelj Pokojninskega zavoda, ki je izdelal tudi pravila blagajne. Ta pravila so se
Izkazala že takoj po ustanovitvi kot zelo
umestna, praktična in socijalno potrebna. Načelstvo zlasti »načelnik dr. Fux, se Je lotilo z veliko vnemo trdne organizacije bolniške blagajne, ki je sedaj dosegla z zgradbo okrevališča velik socijalen uspeh. Deset let so magistratni usužbenci zbirali prispevke, ki so se deloma stekali tudi v poseben fond, s katerim je bila omogočena gradnja lastnega okrevališča v čistem in zdravem planinskem zraku oa Gorenjskem. Načelstvo je proučevalo razne načrte za okrevališče ter se mu je končno posrečilo nakupiti nekdanje posestvo dr. Lovra Tomana, bivšega državnega poslanca, narodnega voditelja in pesnika. Posestvo je bilo sedaj last g. Antona Pogačnika iz Podnarta. Po daljših pogajanjih je bila sklenjena kupna pogodba in bolniška blagajna si je pridobila v last poleg Tomanove hiše ki ima 13 sob, sedaj moderno opremljenih, še veliko gospodarsko poslopje z obširnim dvoriščem. To poslopie se bo polagoma tudi adaptiralo za stanovanja. Poleg tega je blagajna pridobila še nad 3000 kv. m obsegajoč, leno urejen park. ki leži ob potoku Ltpnici. Ta park bo nudil okrevancem in članom udoben in miren počitek.
Okrevališče bo otvorjeno celo leto. Ima svojega skrbnega oskrbnika ter je sedaj na razpolago 16 postelj. Okrevališče bo po možnosti na razpolago tudi turistom športnikom. osobito smučarjem po zimi. Okoli okrevališča je najugodnejši teren za smučanje.
Stroški za nakup Tomanove hiše ln adaptacijo niso razmeroma previsoki. Celotno je bolniška blagajna izdala okoli 300.000 Din. Kje drugje bi bili stroški veliko večji.
pismo
Kočevje, 21. septembra.
Letina je letos pri nas izvrstna. Zadnje solnce je še zdebelilo krompir, ki se v primeri z lanskim loči i po količini i no kakovosti. Fižola ie istotako veliko, tako da se je naš kmet, ki je že pet let zapovrstjo otepal koruzne žgance in nezabeljen močnik, vidno oddahnil. Tudi uradnik upravičeno uca, da bo v zimi lažje živel, ker bo cena najpotrebnejših živil z ozirom na lep in velik pridelek padla.
Po nekaterih krajih naše Kočevske so se ooiavili. kakor smo že poročali, divji ora-šiči. Ti delajo ogromno škodo na zapoznelih jesenskih pridelkih in groze uničiti vse. Kmetje se čudijo tako velikemu številu divjih prašičev, katerih ooazijo včasih na eni sami niivi po štiri ali še več. Da bi omejili vsai malo škodo, ki jo povzročajo, so župani prizadetih občin, tako iz Mozlia kot iz Verdrenga in še drugih manjših pozvali prebivalstvo posameznih vasi, da samo sodeluje in pomaga najetim lovcem pri lovu. Napravili so ponovno pogone, toda zaman Vepre je težko izslediti, ker ne puščajo za seboj nikakršnega sledu. Lažje bo to takoj po prvem snegu, ker bo sled vidna. V zadnjem času se je zaredilo v naših krajih tudi veliko jerebov, ki so kaj pripravna tarča za številne poklicne in tudi nepoklicne lovce.
Cigani, katerih je na Kočevskem še zelo veliko, so prenehali z delom pri naprav-ljanju šodra. Sedaj si bodo poiskali primeren kraj, kjer bojdo prezimili. Najpriprav-nejšj kraj- za to so pač željnske podzemske jame približno utd;..lj«fda iz Kočevja.
Zadnji topli ..dnevi'.so tudi letos dokazali, kako potrebno bj*T>ilo za mesto, če bi občina poskrbela za primeren drevored. Hauffov, ki je majhen in komaj odgovarja potrebam šetališča, je privatna last in ga lahko lastnik zapre, kadar hoče. Vsako mesto pa skrbi tudi zato da se olepša, za kar navadno skrbi mestno olepševalno društvo, katerega žal pri nas še ni. Pri nas bi ne bilo treba veliko denarja in bi imeli drevored, za katerega bi nas lahko zavidalo vsako drugo mesto. Komaj slabih deset minut iz mesta se nahaja ob obronku šahna tako-zvani Abazia Wald, krasen naraven smrekov gozdiček, katerega bi bilo treba samo izplanirati in nekai dreves zaradi simetrije posekati. Do tja naj bi izpeljala mestna občina z drevjem obsajeno pot. Potreba bi bila prav za prav le cd gostilne »Kropf«. Neki Nemec iz Rajha mi je rekel ob vstopu v gozdiček, da je milijone vreden, in da se čudi občini, da ne izrabi tako lepega prostora za mestni park.
Istotako bi lahko občina poskrbela za izboljšanje poti po gozdičku okrog Corpus Christi. Stalo bi malo, meščanom pa, ki plačujejo težke novce (»bčini. bi se s tem zelo ustreglo. Premisleka vredno, da pride še pravočasno v proračun!
Mesto ima dvpje pokopališč: za spodnji del mesta ter vasi Šalka vas, Cvišlerje, Željne ter Rudnik pokopališče ob Cankarjevi cesti za zgornji ter za vasi Mahovnik in Klinja vas pa Corpus Christi. Slednje se nahaja v zelo zapuščenem stanju, dasi je 1 po svoji legi kakor tudi po urejenosti grobov lepše kakor prVo. Čas bi bil, da se to pokopališče temeljito popravi in pa, da se reši končnoveljavno enotno pokopališče.
Sadja ie v naši okolici letos izvanredno veliko. Dobro so rodile jablane, še najbolj pa slive in češplje. Vendar še danes ne razumemo da prodajajo okoličani sadje tako drago, dasi ga prinesejo dnevno na koše v mesto
Naši domači psi - ovčarji
O priliki binkoštne razstave dsov v Ljubljani je bilo razstavljenih tudi 7 kraških ovčarjev, ki so vzbujali zlasti kot skupina splošno zanimanje in občudovanje. Pri tej priliki je nastopila prvič pred javnostjo skupina teh v resnici naših domačih psov in se je občinstvo prepričalo, da ni treba hoditi v inozemstvo in plačevati tujcem toliko denarja za pse, zlasti za nemške ovčarje, ki niso prav v nobenem oziru lepši in boljši kakor ti domači psi.
Kraški ovčar biva na našem ozemlju že preko 2000 let, je bil torej v naši domovini še pred prihodom naših prednikov. Napredujoča kultura in z njo združeno napredovanje poljedelstva, ki je skušalo izrabiti vsak košček plodne zemlje v' poljedelske svme, sta omejevala vedno bolj ovčjerejo, pri kateri je igral kraški ovčar nenadomestljivo vlogo spremljevalca in čuvaja ovčjih čred. S tem neprestanim krčenjem svojega delavnega polja pa je ginila počasi tudi pasma, ki se je obdržala do pred vojne le še v ozkem, popolnoma kraškem terenu, kjer so se ljudje pečali z ovčjerejo.
Po inicijativi dr. Lovrenčiča. ki Je rešil pogina že našega domačega lovskega psa — istrskega braka, se je lotil Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani težke nalo-
ge, da reši propasti tudi drugo na So doma. čo pasmo — kraškega ovčarja. Mnogo poskusov se Je izjalovilo in šele do dolgem z velikimi žrtvami združenem trudu se je posrečilo, zbrati s pomočjo nekaterih navdušenih kinologov majhen kader kraškia ovčarjev, ki so po svoji zunaniosti odgovarjali pravemu tipu tega našega psa. Na zunaj karakterizira kraškega ovčarja nje* gova široka, klinasta glava s klapastimi uhlji, njegov močni, široko zgrajeni, v kosteh zelo močni trup, ki Je pokrit z dolgo dlako. Pod vrhnjo dlako, ki mora biti pri tipičnem psu železnosive barve, se nahaja silno gosta, svilena podlanka, ki omogoča psu bivanje na prostem v najneugodnejših klimatičnih razmeram. Poseben okras našega ovčarja tvori njegov zelo košati rep, ki ga nosi zavitega kot pahljačo nad svojim hrbtom ali pa ga položi lepo navzdol. V tem položaju Je pes naravnost slikovit in se ne more meriti ž njim noben nemški ovčar.
Kljub lepi zunanjosti in dobrim lastnostim kraškega ovčarja so si morali oa naši kinologi le priznati, da naš današnji kraški ovčar ni več oni pes, ki je tako uspešno čuval in branil črede naših prednikov. Počasi je degeneriral in postal hišni pes —• čuvaj, ki je zaradi tega Izgubil svojo pr. votno Impozantno postavo, predvsem pa svojo veliko ostrost in borbenost. Napredek kulture je iztrebil iz naših krajev zveri, zlasti volkove, ki so neprestano zalezovali črede. Proti tem zverem Je moral nastopati naš ovčarski pes, ko zveri ni več bilo. je preostala psu le še vloga navadnega čuva-Ja. Treba Je bilo torej poiskati sorodno pasmo, s pomočjo katere bi se dala našemu ovčarju zopet njegova prvotna forma in borbenost. Vsi poznavalci psov so vedili, da žive še danes v osni in Južni Srbiji krasni ovčarski psi, ki so obdržali svojo prvotno obliko in svoj prvotni temperament. Po dolgotrajnih, zelo dragih, toda brezuspešni.1 poskusih se je našel požrtvovalen kinolog, ki je šel na lastne stroške v Južno Srbijo in našel slednjič tik albanske meje na Šar-planini iskane živali. Na ta način smo dobili skupno 6 psov in psic .z Južne Srbije, ki niso z našimi kraškimi ovčarji samo v sorodu, marveč predstavljajo popolnoma isto pasmo, seveda v mnogo bod izraziti, prvotni, še ne degenerirani obliki. Ovčarski psi v osni in Južni Srbiji imajo vse tipične znake naših kraških ovčarjev, so pa mnogo krepkejšl in imajo še vedno oni borbeni temperament, ki jim ga Je ohranilo neprestano bivanje v prosti naravi, združeno z neprestano borbo z volkovi.
V dneh 14. In 15. avgusta se le vršila na Dunaju jubilejna razstava avstrijskega Ky-nologenverbanda. Te razstave so se udeležili tudi naši kraški ovčarji. Skupino so tvorili trije psi, importirani že orej z našega Krasa ter štirje šele v zadnjem času iz Južne Srbije pripeljani psi. Uspeh tega, z velikimi žrtvami združenega poskusa je bil sijajen. Ves Dunaj Je gledal naših sedem ovčarskih psov, ki so bili predmet neprestanega povpraševanja, občudovanja in fotografiranja ter bi bili mahoma vsi razpro. dani, če bi bili sploh na prodaj. Sest psov je dobilo oceno prav dobro s srebrnimi kolajnami, divni Sar pa je dobil ocen0 odlično s častnim naslovom »Zmagovalec Dunaja 1939.«
S tem uspehom Je dobilo delo slovenskih kinologov mednarodno priznanle. inozemski strokovnjaki so pse videli ter brez pridržka izjavljali, da bo ta naš pes po svoji zunanjosti in po svojem izTednem temperamentu pri pravilni vzgoji In vzreji ne le dosegel, marveč prekosil vse druge, tuje ovčarske pasme.
Naši kinologi bodo šli svojo not dalje ln skušali doseči cilj, ki so si ga stavili ne morda samo iz kake pretirane liubeznl do psov, marveč predvs. v interesu države in njenega gospodarstva. Vsi naši kraji so danes polni takozvanih nemških ovčarjev, ki pa ne zaslužijo tega imena. BaS zadnja razstava je dokazala, da Ima celotna Slovenija le prav malo nemških ovčarjev, ki so nekaj vredni, več kot 99% teh živali pa tvorijo razni mešane!, ki ne nudilo nikake koristi in so zaradi svojega nebrzdanega temperamenta le v nadlego javnosti in v sramoto naši kinologijl. Koliko denarja Je šlo v tujino za razne tuje pse! Ves ta denar je osta! brez haska za državo in naše narodno gospodarstvo. Danes imamo domačo pasmo, ki po svoji lepoti prav nič ne zaostaja za tujimi pasmami, jih pa znatno nadkriljuje po svoji absolutni uda-nosti in splošni uporabnosti.
Slepar pod masko irskega revolucionarja
| Pred dobrim tednom je začela krožiti po j listih vest, da je utekel iz jetnišnice angle-: ške trdnjave na otoku Cipru irski revolu-! cijonar inž. Alfred Stewart, ki je bil leta 1923. od vojnega sodišča v Londonu najprej obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na 201etno težko ječo. Vesti o njegovem begu so se kmalu pridružile fantastične zgodbe, kako je irskega revolucijonarja rešila iz ječe hčerka nekega paznika in kako je ubežnik po raznih težavah utekel svojim zasledovalcem. Ko se ta vest še ni niti polegla, so že neki beograjski listi poročali, da je irski revolucijonar in na visoko vsoto ocenjeni begunec našel zatočišče baš v Beogradu. V nekem listu se je na dolgo in ši-rpko poročalo, kako se je mož pojavil na policiji, zagotovil, da bo pokoren vsem predpisom ter dodal še patetično izjavo, da ne bo sedaj nihče zaslužil visoke vsote, ki je razpisana na njegovo glavo.
Te dni pa je dopotoval z večernim beograjskim brzovlakom v Zagreb gospod visoke postave, pristna angleška pojava y družbi nekega bivšega podpolkovnika. Oba sta se podala v hotel Espianade in zahtevala sobe. Slučajno sob ni bilo več na razpolago in napotila sta se na privatno stanovanje v Mesničko ulico. Anglež je od svojega spremljevalca še izvabil 1600 Din češ, da mu še ni dospela denarna pošilja-tev iz Anglije. Bivši polkovnik je svojemu odličnemu znancu rad posodil denar v veri, da ga dobi že drugi ali tretji dan nazaj. Ker se to pričakovanje ni izpolnilo se je
fouk živih jezikov
(francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine, španščine) v skupinah in za posamez/nSke. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do pol 7. zvečer. Beethovnova ulica 7. pritličje levo. — Vodstvo: ProL S. J. Jeras-Guinot.
mož obrnil do policije, ki j« Angleža pozvala v svoj urad.
Ta je med tem na rvojem stanovanju žo izpolnil predpisane zglasilnice ter je tudi na policiji s posebno uglajenimi manirami ; iz-povedal, da je rudniški inženjer Alfred Stew*rt, rodom iz Corka, kjer je bil njegov oče polkovnik britanske vojne. *udi on sam je leta 1919., ko je dovršil tehniko, stopil v vojsko in postal poročnik. Služboval je v Kalkuti in tu so ga brez vsakega razloga odpustili iz vojske.
—	In ko sem zvedel, da se je taka krivica zgodila tudi mojemu očetu, sem se zavzel za svobodo Irske in kmalu sem se spoznal z vodjo Sinn-feinovcev de Valero.
—	Ah gosipodje, kaj bi vam na dolgo pripovedoval, je vzkliknil »revolucijonar«. Vseh zarot proti Angliji sem se udeležil in končno je tudi mene doletela usoda. Leta 1923. sem bil najprej obsojen na smrt, potem pa na 20 let težke ječe v ciperski trdnjavi. - Tej kratki izpovedi je sledil dolg roman o mladi hčerki jetniškega paznika Lilijan Smith.
—	Oh ta mala, srčkana Lilijan, kako sem ji hvaležen! Ko sem bil zaposlen v pisarni, sem jo spoznal. Rada me je imela in preskrbela mi je ključe, da sem utekel. Preoblečen v pazniško uniformo sem utekel iz ječe. K sreči sem našel neko turško ladjo in odplul z njo v Solun. Iz Soluna sem prišel v Sofijo, kjer sem ostal par dni, potem pa v Beograd, kjer sem se takoj prijavil policiji, in potem odpotoval, kakor vidite gospodje, sem v Zagreb.
Na vprašanje po dokumentih .1« gladko odvrnil:
—	Starše» sem že pisal, naj mi pošljejo vse listine in 3500 funtov šterlingov (to je okrog 840.000 Din). Nameravam se posvetiti trgovini in se ne bom več bavil s politiko.
Po tem zaslišanju je lahko Stevrart zopet zopet odšel in od tega časa ga nt več v Zagrebu. Med tem je dobila policija še rasne prijave, kako je neki »odlični Anglež* napravil tu in tam dolgove in ko je preiskala njegovo zapuščeno stanovanje, je našla tudi koncept oglasa naslednje vsebine: Visoko izobražen inozemee, 371etni inženjer se želi poročiti z gospodično ali vdovo ia dobre rodbine, staro do 35 let. Premožne imajo prednost. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »American«. — Kakor se je ugotovilo, je dobil slepar na ta oglas precej odgovorov od raznih zagrebških dam, ki sedaj ravno tako brezuspešno iščejo »odličnega inozemca«, kakor zagrebška policija, ki je že ugotovila, da se pod krinko irskega revolucijonarja skriva nevaren pustolovec. Pravi Alred Stewart še sedi v angleški trdnjavi na Cipru, sleparja pa zasledujejo sedaj s tiralico.
Na debelo!
Ha drobno!
Anton Jenko
strojna pletama Domžale
bdehiie prvovrstne ženske obleke in vseh vrs* puloverje, krila t«* vso trikotažo. Delo rek) so-iitdino. Cene k-oukuren&K. Prepričajte se. 112.17
Razglas.
V veliki pratiki je pomota, da bode sej m v GROSUPLJEM 23. septembra. SEJM v GROSUPLJEM bo SO. tega meseca.	n«
Iz Prekmurja
pm— Ljubljanski škof v Prekmurju. V sredo 17. t. m. se je pripeljal v Mursko Soboto ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič. Na kolodvoru so ga pričakovali domar či duhovniki z g. Kleklom, prekmurski bo-goslovci, zastopniki okrajnega glavarstva in drugi. S kolodvora se je knezoškof v sprem stvu g. Klekla in nekaterih duhovnikov odpeljal na Tišino. Posetil je še Martjance, Bogojino, Beltince, Dobrovnik, Crenšovco in Dol. Lendavo. V četrtek zjutraj pa se je z avtomobilom vrnil v Ljubljano.
pm— Agrarna reforma. Zadnje dni se je razdelilo nekdanje veleposestvo grofa Sza-parya med agrarne interesente. Seveda s® v celoti ni moglo ustreči željam posameznikov. Nekateri niso zadovoljni, ker so dobili zemljo predaleč od mesta, drugi zopet, ker so jo dobili premalo, a tretji, ker so jo dobili preveč. V Murski Soboti se mudi delegat iz Maribora, ki sprejema pritožbe.
pm— Agrarna zajednica, r. z. z n. z. v Murski Soboti, ki ji je predsednik g. Josip Klar, bo prosila 200.000 Din državnega posojila. Revnemu ljudstvu, ki bo moralo odplačevati odmerjeno mu zemljo bo dajala posojila po 5 odst. obrestih.
pm— Tombola Sokola v Murski Soboti. Dne 8. t. m. je Sokolsko društvo priredilo običajno tombolo, ki je izvrstno uspela kakor vse sokolske prireditve. Prekmurje je na Sokola že navajeno, zato rado poseča njegove prireditve. Na minuli tomboli so dobili glavne dobitke: Cor Terezija, Lipovci, 2000 Din v bankovcih; Dittrich Janez, dijak v Murski Soboti, žensko kolo; Grabar Štefan, Polana, moško kolo; Benčec Franc, trgovec v Murski Soboti, seženj trdih drv; Kumin Franc, trgovec z živino v Marki-ševcih. vrečo najfinejše moke; Kovač Štefan, kolar v Črenšovcih, plug: Toth Ludo-vik, mesarski pomočnik v Murski Soboti, sadni servis, in Slavič Marko, Babinci, otroški voziček.
pm— Kulturno delovanje v Sokolu. Gradba Sokolskega doma je povečala aktivnost med članstvom. Sokolski pevski zbor, ki je pred dvema mesecema zaradi počitnic prekinil vaje, je začel zopet pridno delovati. Vodi ga g. profesor Justin. Razen tega sta gg. Justin m Lah ustanovila šolo za orkester. Obiskuje jo 15 članov. Ker veči>-na bodočih muzikantov ne pozna glasben« teorije, se predava za enkrat samo teorija. Vaje so dvakrat na teden. Če ne bo pošlo veselje, lahko računamo, da bo sokolski orkester r treh letih uspešno nastopaL
Luckmanna, da zgradi velike plavže v Skednju pri Trstu, kjer bi pridobila ia visoko*odstotnega železovca, uvoženega iz Španije, cenejše surovo železo. V to svrho potrebni kapital je družba pri* dobila s prodajo ogromnih gozdnih kompleksov verskemu zakladu, v skup« ni izmeri nad 45.000 oralov. Ti gozdovi leže večinoma v Bohinju, na Pokluki, Jelovci. na Mežaklji, v Martuljku, in so še danes last verskega zaklada, uprav* Ija pa jih sedaj troje šumskih upravt v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Kranjski gori. Leta 1897. se je pričela raditi velika plavžarska naprava v kednju pri Trstu in koncem leta je že stopil v delo prvi plavž, tedaj pravo čudo sodobne tehnike. Poleg plavža so se tu zgradile tudi peči za izdelovanje koksa in druge obsežne naprave, ki so bile dograjene šele v letu 1901. S po« močjo 4 velikih razkladalnih žerjavov so lahko hkratu iztovorili dva velika parobroda. Pomen plavžev na Skednju za Jesenice pa se je podvojil, ko je bi« ln. dograjena nova. bohinjska železni* ška proga in so dobile Jesenice direkt* no zvezo z morjem in Skednjem.
Čim so škedenjski plavži v zadostni meri zalagali jeseniške obrate s sirovim železom, sta bila usašena zastarela plavža na Savi in na Javorniku, v letu 1903. so bili ustavljeni tudi vsi rudo« kopi družbe. Rudarji so težkih src za* puščali pozorišče mnogoletnega dela in rat>ora, se vračali v dolino in nastopili delo v novih tovarnah.
Koncem leta 1899. je pričela družba graditi veliko moderno valjamo na Ja* vprniku in jo v pičlih dveh letih do« gradila.
Ravnatelju Luckmannu ni bilo usoje* no, da dočaka popolni razmah družbe, za katere procvit je žrtvoval vse svoje najboljše moči. Dne 24. julija 1906. je umrl na Bledu v 65. letu starosti.
Bil je rojen leta 1842. v Ljubljani. Tu je absolviral nižjo gimnazijo in Mahro« vo trgovsko šolo, nakar se je podal v Nemčijo. Komaj 24 let star se je v Augsburgu povspel do mesta knjigo* vodje in blagajnika neke tamkajšnje predilnice. Ko se je vrnil v Ljubljano, je prevzel vodstvo nekdanjega ljub* ljanskega paromlina. ki ga je v krat* kem času dvignil do razveseljivega razmaha. Ob ustanovitvi Kranjske in« dustrijske družbe je bilo Karlu Luck* mannu, tedaj komaj 271etnemu, pover* jeno vodstvo družbe, kateri je posvetil ves svoj izredni trgovski in organiza* cijski talent. Uslužbenstvu in delavstvu družbe je bil dober in pravičen šef. Tudi v javnem življenju se je pridno udejstvoval. Bil je član državnega že* lezniškega sveta in je v tej funkciji mnogo pripomogel do tega, da je no* va zveza alpskih dežel s Trstom bila speljana preko Gorenjske. Bil je eden najstarejših članov deželnega zbora, Trgovske in obrtne zbornice itd. Umlji* vo je, da je smrt tega moža pomenila za družbo silno hud udarec in skoraj nenadomestljivo izgubo.
A zopet je imel upravni svet, Id mu je tedaj načeloval dunajski industrija* lec Hugo pl. Noot, srečno roko, ko ja poveril vodstvo družbinih podjetij Karlu Nootu, današnjemu generalnemu ravnatelju družbe. On ie od leta 1906.
Podjetje KID na Dobravi pri Jesenicah.
Tovarna KID na Javorniku pri Jesenicah.
Prokurist ln generalni tajnik KID dr. Maks Obersnel
Bistrici, na Pozabljenem ln na Stari Fu* žini mnogo zemljišč in rudoslednih pra« ■vic. Nadalje je kupila družba koncem leta 1871. od Viktorja Ruarda, grašča* ka na Stari Savi, vso obsežno blejsko vlastelinstvo, ki je bilo preje last bri« ksenških škofov, fužine in plavže na Stari Savi, na Plavžu in v Mojstrani s pripadajočimi rudokopi, rudoslednimi pravicami itd. ter velike gozdne kom* plekse, prej montanerarične, na Plani* ni, na Jesenicah in Javorniku, v Hruši* ci, Kranjski gori, Podkorenu in v Goz* du*Martuljku. Da bi si osigurala po* trebne sirovine za lastna podjetja, ka* kor železne rude in premog, je poku« pila družba koncem leta 1872. vse dele« že fužin in rudnika Petrova gora v To* puskem na Hrvatskem. Leto dni ka* sne je se je družba vselila tudi v tržiški kotlini, kjer je kupila vlastelinstvo Tr* žič kneza Sulkowskega s fužinami in pilarno vred, nadalje jeklarno »Slap« od Stanislava pl. Sabornegga ter Pri« možičeva posestva »Pristava« in »But« terhof«.
Zemljiško posestvo družbe je s tem "doseglo okroglo 65.000 oralov površi* ne in je obsegalo impozanten del Go* renjske. — Cvetoča železna industrija Gorenjske je bila večinoma združena v rokah družbe. Ta industrija se je že tedaj lahko ponašala z bogato in staro
Predno kuoite peč
1869 Kranjska industrijska družba
• Kratek zgodovinski pregled ob 60 letnici našega največjega podjetja
preteklostjo, ki je segala globoko na* zaj v čase rimskega imperija. Izdelki gorenjske železne industrije so bili že zdavnaj zasloveli, kar nam potrjuje tu* di Valvazor, ki hvali gorenjsko jeklo, da rado pije turško kri.
Kranjska industrijska družba je ime* la v obratu veliko število vsakovrstnih železarskih podjetij. Posedovala je na Gorenjskem 5 rudnikov in veliko šte* vilo rudosledb. — V Savskih jamah, v Bohinju in na Begunjščici se je na* kopalo letno do 250.000 stotov železov* ca in manganove rude in 4 plavži so komaj zalagali 12 obratujočih fužin s potrebnim sirovim železom. Na Stari
strijskih alpskih dežel je zabredla v težko krizo, ki je ugonobila mnogo pre« je cvetočih podjetij. Ta industrija je bila namreč osnovana na malih obra* tih, ki so uporabljali za peči večinoma drvno oglje, in ni mogla vzdržati kon* kurence moderniziranih inozemskih, predvsem angleških in švedskih pod* jetij, ki so bila uvedla izdelovanje žele* za in jekla po novih metodah. Kriza tudi ni prizanesla KID. ki je samo v lastnih gozdovih zaposlila preko 500 oglarjev in imela najetih poleg lastnih še nad 550 tujih voznikov. Družba je obratovala leto za letom z večjo izgu* bo.
1929
Karel Luckmann t
soustanovitelj in prvi ravnatelj KTD (1869—1906).
Kranjska industrijska družba je bila ustanovljena na ustanovni glavni skup* 5. septembra 1869. in je bila vpisana v register trgovinskega sodišča v Ljub* ljani dne 18. septembra istega leta. Osnovna glavnica je znašala ob usta* novitvi 600.000 goldinarjev. Za pred* sednika upravnega odbora je bil izvo* Ijen baron Michel*Angelo Zois, za pod* predsednika V. Seunig, mesto ravna* telja pa je bilo poverjeno Karlu Luck* mannu.
Nalogo, ki si jo je stavilo novo pod* jetje, nam razodevajo družbena, pravi* la. katerih prvi odstavek se glasi:
Namen družbe je pridobivanje in obratovanje montanističnih podjetij in onih industrijskih panog, ki morejo služiti izkoriščanju izdelkov teh pod* Jetij.
Prvi korak na začrtani poti je bil v septembru 1869. izvršeni nakup ljub* ljanskega privilegiranega paromlina v šentpeterskem predmestju od Neže Ja* marjeve. V januarju 1870. je kupila družba od dedičev po Karlu baronu Zoisu vsa podjetja in posestva Zoisove obitelji na Gorenjskem. Nakup je ob« segal poleg plavžev in fužin na Javor* niku, v Radovni, v Mostah, Bohinjski
Pogled na današnje podjetje in njegov okoliš na Savi pri Jesenicah.
Savi ln v Mojstrani so bile v obratu poleg plavža tudi pudlarske peči in vodna kladiva ter se je izdelovalo in predelovalo iz sirovega železa pridobi* vano pudlarsko jeklo. Na Javorniku in v Radovni je bilo v obratu poleg plav* ža več vodnih kladiv in pudlarskih pe* či, a v visoki peči se je razen sirovega železa izdelovalo tudi leskeče železo in feromangan. V Bohinjski Bistrici, na Pozabljenem in v Starih Fužinah je obratovala visoka peč, dve kupolni pe* či, 5 talilnic z ognjišči na oglje za iz* delovanje jekla iz sirovega železa, ena valjarna in vodna kladiva. V bohinj* skih fužinah se je izdelovalo železo in jeklo v obliki polizdelkov, takozvanih »cagljev«, kot izvaljano železo in je* klo v šibikah. Letni promet v Bohinju je dosegel povprečno 20.000 meterskih stotov. Sirovine in izdelki so se pre« važali do tedaj najbližje železniške po* staje v Lescah potom voznikov v Bo* hinj in nazaj. V Tržiču se je v 6 talil* nicah in na 4 vodnih kladivih izdelo* valo in predelovalo raznovrstno jeklo, v posebni pilarni so se izdelovale pile.
Posebne uspehe je družba dosegla v obratih na Javorniku, kjer je pričela z izdelavo feromangana in leskečega železa v visoki peči, in sicer iz mangan« skih rud, ki jih je kopala na Begunj* ščici. Ta način izdelovanja feromanga* na je izum družbe; bil je najprej vpe* ljan in preizkušen na Javorniku in je od tu šele začel prodirati v ostali svet potem, ko so visokoodstotni mangan* ski izdelki družbe na svetovni razstavi na Dunaju v letu 1873. vzbudili sploš* no pozornost.
Kljub prvotnim uspehom se je mora« la družba po letu 1874. boriti z veliki* mi težkočami. Železna indusfrija av*
Toda ravnatelj Luckmann ni klonil glave. On ni izgubil nad na boljšo bo« dočnost, z veliko čilostjo je branil svo* je stališče napram vedno bolj pogostim poizkusom, da bi se ne več rentabilna železna industrija opustila in da bi se družba omejila zgolj na racionalno iz* koriščanje obsežnih gozdnih komplek« sov. Ravnatelju Luckmannu je uspelo, da je pridobil za svoje načrte dunajsko velepodjetje Vogel & Noot, ki je pre* skrbelo potrebni kapital za širokopo* tezno začrtano modernizacijo družbinih podjetij. V letu 1889. sta vstopila v upravni svet družbe, čigar predsednik je bil tedanji ljubljanski bankir Josip Luckmann, tudi veleindustrijalca Hugo Noot in Friderik Vogel z Dunaja, pred*
Josip Vilfan
prokurist in glavni blagajnik KID, uslužben pri podjetju že celih 58 let
Tehnični direktor KID inž. Kurt Hoffmann
Le za bohinjska podjetja družbi ni uspelo najti novih interesentov, in ko je požar v noči 27. oktobra 1890 uničil vse objekte fužin v Bohinjski Bistrici, je družba opustila tudi obratovanje na Pozabljenem in v Starih Fužinah. Tu raste danes trava, dočim so prej skozi stoletja donela težka fužinska kladiva. To je bila bridka izguba za bohinjski kot, katerega prebivalstvo se je v ve* likem številu izselilo in sledilo razvi* jajoči se veliki industriji na Jesenice.
Dograditev novih obratov je tu na* glo napredovalo. Začetkom leta 1891.
i'e bila zakurjena druga Martinova peč, :ateri je šest let kasneje sledila tretja, v letu 1899. pa še dve nadaljni peči. V tem letu je bila tudi dograjena nova mehanična delavnica in livarna. Pod* jetje na Savi se je neprenehoma širilo in je dobro uspevalo. Izdelki, kakor rkznoteri železni polfabrikati, železo v šibikah in trakovih, žeblji itd. so zašlo* veli po svoji izvrstni kakovosti in so se kupovali doma kakor v inozemstvu.
Nagli razvoj podjetja na Jesenicah je silil družbo k zagotovitvi zadostne množine cenejših sirovin in osvojila je načrt svojega podjetnega ravnatelja
ZaMeiva-jtte brezplačen cp.s! j
ZEPHIR TVORNICA PEČI D. D.
Sabo tica
Samoprodaja za Ljubljano: Breznik 8L Fritscb.
Saracprodaja za Celie: D. Rakusch. Samoprodaja za Maribor: Pinter & Le-nard.
Najstarejši veteran KID
Nikolaj Bernard
preddelavec v mehanični delavnici, ki je zaposlen nepretrgoma 60 let pri podjetju In je letos spomladi praznoval zlato poroko.
\
Na Savi pri Jesenicah začetkom 1. 1889. ob pričetku graditve novih
železarn
Karel Noot
od leta 1906. generalni ravnatelj KID.
vprašaje svojega rojaka, prijatelja a5 znanca, ki že ima ZEPHlR-pcč, ki brez dvoma bost« slSaU o tej peči samo najboljše, ker je kurjenje z mi bfflgideosko, pr,Sečno isi s ZEPHIR-jeun najcemežt
stavnika močne skupine novih delni* carjev družbe, med njimi baron Julij Born iz Berlina, ki je bil leto kasneje izvoljen v upravni svčt. S pridobitvijo novega kapitala je bila podana podla* ga za nadaljni razvoj družbe.
Začetkom leta 1889. se jc pričelo z graditvijo novih modernih fužin in že* lezarn na Savi blizu Jesenic. Kot sedež nove industrije je bil izbran ta kraj največ zaradi vodne moči, saj je bilo tu razpoložljivih nad 2500 efektivnih konjskih sil. — Ugodna je bila tudi geografična lega. Nova tovarna se je gradila tik železnice, sredi rudnikov in plavžev, v bližini Trsta in Pulja, ki sta iz ladjedelnic in arzenalov lahko doba* vila mnogo dobrega starega železa za nove Martinove peči.
2e v aprilu 1890. so zakurili prvo Martinovo peč in v maju so pričele obratovati tudi valjarna. žičarna in žeb* liarna. Družba je koncentrirala na Sa* vi polagoma vse svoje manjše, raztre* seno in bolj neugodno ležeče obrate, ostale pa je prodala. Podjetje v Tržiču in Mojstrani so kupili drugi podjetni* ki, ki so tamkajšnje industrije preure* dili in močno razvili. Vlastelinstvo Tr* žič pa je bilo prodano leta 1890. Juliju baronu Bornu, predniku sedanjih go* spodarjev.
Haljo s veliko spretnostjo vodfl to ve« lepodjetje do največjega procvita, ko jo iznašala letna produkcija sirovega jekla nad 70.000 ton in ko je podjetje Izvažalo svoje izdelke v Malo Azijo, Indijo in celo Mehiko, vodi ga z ne« »lomljivo energijo tudi danes. Njegov tehnični pomočnik je direktor inženjer Kurt Hoffmann.
V letu 1917. je družba zgradila tvor* nko na BIejski*Dobravi, kjer se izde< lujejo elektrode za električne peči. Vo» di jo že od početka prvovrstni stro» kovnjak in imejitelj mnogih tovrstnih patentov ravnatelj Kari Becker. Ta to* varna je bila ena prvih te vrste v Ev* ropi in je izvažala svoje izdelke v mno* jge inozemske dežele.
Baš ob svoji šestdesetletnici stopa Kranjska industrijska družba glasom novinskih vesti v novo obdobje. Pred desetimi leti, kmalu po prevratu, je ne* ka italijanska skupina pridobila veči* no delnic podjetja, sedaj pa je prevze* la večino neka domača jugoslovenska skupina. Nadejati se moremo, da bo prišlo za družbena podjetja pod no» vim} gospodarji do nadaljnjega dobre* ga razvoja, zlasti ker bo za družbo mnogo lažje zastopati svoje interese napram odločujočim krogom, ako bo večina v domačih rokah in ne več v Inozemskih.
Tako se lahko zaznamujejo v razvo* Ju Kranjske industrijske družbe štiri periode: 1869 — IS89, ko so vodili pod* jetje domači ljudje, 1889 — 1919, ko sta bili udeleženi na pod let fu skupini Born in Noot, 1919 — 1929, ko ie bila večina delnic v italijanskih rokah, in od 1929 dalje, ko ]e podjetje zopet v domači posesti. V v.-em tem času Je imelo podjetje le dva generalna ravna> telia, pokojnega Karte Luckmanna od 1869. do 1906. leta in sedanjega gene' talnega ravnatelja g. Karla Noota, ki vodi podjetje od leta 1906. dalje.
Kranjska industrijska družba je do* Sivela v povojni dobi težke in nevarne krize. Toda neumorni in neuklonljivi generalni ravnatelj Noot se je tudi v najtežjih urah izkazal kot mož na me* s tu. Srečno je vodil podjetje skozi vse povojne težkoče. Vztrajal je, delal ln ustvarjal in uspelo mu je, da je podjet* je konsolidiral in mu zagotovil nadalj* nI obstoj. Sedaj obratujejo na Jeseni* cah tri Martinove peči, v katerih se iz sirovega in starega železa izdeluje si* rovo jeklo. Na Javomiku se iz blokov sirovega železa izdelujejo polfabrikati in iz teh železo v šibikah, tračno žele* zo, tračnice, fasonirano železo in plo« čevina. Del polfabrikatov se vrača na Jesenice in se tu predela v valjano ži* co, iz katere se izdeluje vlačena žica najrazličnejših vrst. Iz žice se nadalje v posebnem obratu izdelujejo tudi naj* različnejši žeblji. Razen imenovanih iz* delkov izdeluje podjetje na Jesenicah tudi jeklo in sivo litino. Na Dobravi pa izdeluje tovarna elektrode za elek* tričr\e peči. Celotno podje*je razpolaga s približno 8000 HP lz vodnih sil in uporablja mesečno nad 590 vagonov premoga. Delavcev je zaposlenih okrog 2400, nameščencev pa vsega okrog 150. Že te številke same lahko predočijo sliko o obsegu in pomenu Kranjske ln* dustrijske družbe.
Najstarejši uslužbenci KID
Ob priliki 601etnice obstoja velepod* jetja Kranjske industrijske družbe ne smemo prezreti onih, ki so z duševnim in fizičnim delom pripomogli, da se je podjetje širilo in procvitalo. To so na« meščenci podjetja, delovodje in delav« ci. Mnogi izmed delavcev so nastopili delo pri podjetju že kot mladi dečki, ter so danes po dolgih desetletjih vsa* kdanjega truaa postali sivi starčki, ki pa so zaradi svojega solidnega živi je« nja še vedno čvrsti in dobro ohranjeni. Nekateri izmed njih so si tekom let s štedenjem in velikim trudom postavili hiše, v katerih bivajo s svojimi otroci, pa tudi že vnuki in pravnuki.
Evo nekaj vzgledov zvestega, nepre* kinjenega dela pri enem in istem pod* jetju tekom dolge življenske dobe: ^ Prokurist in glavni blagajnik KID §. Josip Vilfan je nepretrgoma zapo* sle® pri podjetju že nad 58 let in je ne* davno dosegel tretje četrtstoletje svo*
{ega življenja. Geometer g. Ferdinand Cren je v službi 56 let in dosegel je že starost 86 let. Delovodja v hladnodelni valjarni g. Peter Rozman, dela že 47 let, zidarska delovodji Josip Kislyk in Josip Pribil nad 40 let ter valjarniški preddelavec g. Alojzij Cop 46 let.
Še daljšo dobo kakor navedeni usluž« benci pa imajo za seboj naslednji: preddelavec v mehanični delavnici Ber« nard Nikolaj je zaposlen nepretrgoma 60 let, torej ves čas obstoja KID. Na* vzlic svojim osmim križem je še vedno veder in zdrav. Delavci Miha Globoč* nik, Lovro Markizeti in Šimen Zavel« cina so uslužbeni po 55 let, Anton Mar« kizeti in Fran Mencinger po 53 let, Ja« nez Markizeti s kratkim presledkom istotoliko, Janez Ravnik 51 let, Jože Svetina in Blaž Plasin iz Javornika po 50 let, Matevž Zupan, Jože Rozman, Franc Bohinc, Vinko Lavtižar, Janez Rozman, Jakob Šoberl, Luka Šoberl in Janez Prežel vsi po 49 let, Franc Tan* car 48 let, Janez Mencinger in Franc Preželj 47 let, Anton Ličof in Janez Markizeti po 46 let, Pavel Zalokar 45 let, Franc Sodja in Matevž Rabič po 44 let, Anton Pavlič 43 let, Jakob Arh 42 let, Franc Erlah, Jakob Razinger in An« drej Hlebanja po 41 let ter Martin Bi« Ček, Ivan Kunčič in Miha Ravnik po 40 let
Mnogi izmed navedenih so prišli še iz prejšnjih tovarn KID v Bohinjski Bistrici, Starih«Fužinah, Radovni in Tr« žiču ter so morali včasih, ko še ni bilo
strojev mnogo fizično trpeti. Delali »o po 12 ur dnevno in tudi več. Zelo radi prioovcdujejo, kako se je delalo vča« sih in kako se danes dela v tovarnah, ko se sicer zahteva od delavca več zna« nja, zato pa manj trpljenja.
Razmah industrije na Jesenicah je tesno v zvezi z blagostanjem-prebival* stva Jesenic in precejšnjega dela Go* renjske. Da so danes Jesenice mesto z okroglo 6000 prebivalci je največ pri* pomoglo to, da se je zgradila gorenj* ska železnica, ki je v veliki meri po* spešila razvoj železarske industrije v zadnjih desetletjih.
Pred 40. leti, ko je bilo tam gori še vse v bolj primitivnem stanju, so bile Jesenice same še dolga planinska vas — nič večja in nič manjša kakor dana* šnje Dovje ali Koroška Bela s svojimi 700 do 800 prebivalci, ki so se večino* ma preživljali kot rudarji, vozniki, dr* varji, oglarji, mali trgovci, obrtniki in kmetovalci. Na Savi, to je v okolišu to* varne, je bilo le nekaj hiš, najstarejši med njimi graščina in takozvana kasar* na, sicer pa je bilo daleč naokrog to* varne same nepregledna goščava in ta* ko zvana Gmajna z ogromnimi skala« mi, ki so se tekom stoletij privalile s strme gore Mežaklje. Tekom let pa se je na Jesenicah, Savi in Javorniku zgradilo okrog 500 novih hiš. Največ so si jih postavili delavci sami, pa tudi podjetje je zgradilo nekaj hiš in tudi vil za uradnike višjih kategorij.
Leta 1895. je zgradila Bratovska
skladnica s pomočjo KID nekako src
di med Savo in Javornikom bolnico, ki se je v letu 1922. in tudi letos izdatno razširila ter ima podjetje pri tem ve* like zasluge. Izdatno je KID prispeva« la tudi z izrednimi subvencijami, doba* vo in dovozom stavbnega materijala in delavskimi močmi.
Dokaj veselo življenje polje v zad* njih letih po jeseniških cestah. Od bli* zu in daleč prihajajo delavci z vseh smeri peš, z vozovi, s kolesi in tudi z vlaki na Jesenice — v tovarno na delo. In ko ob končanem delu ali pri izme« nah zatuli sirena, tedaj se vsuje nepre« gledna množica delavstva iz tovarne, zadovoljna, da je zopet zaslužila za se* be in svojce kruh. Kranjska industrij* ska družba je prva uvedla takoimeno* vano angleško soboto s prostim popol* dnevom. Zaradi tega ne trpi nikake iz« gube, nasprotno, pripomogla je delav« stvu do zasluženega oddiha in vzbudi« la v njem zadovoljstvo.
Iz visokih dimnikov KID se vali dim, ki znači delo, zaslužek in zadovoljstvo še vse dalje naokrog, kakor se vidijo visoki dimniki. Železarske tovarne so magneti, ki vlečejo k sebi mnogo kmet« skih fantov in deklet iz belih gorenj* skih vasi. Res ni lahek zaslužek v mr« kih delavnicah, kjer mogočno ropočejo stroji in pojejo kladiva svojo trdo pe« sem. Toda neoporečno je, da se Kranj« ska industrijska družba dosledno in vidno prizadeva, da svojemu številne* mu delavstvu Izboljša socijalni položaj.
Kaca kot filmska zvezda
Če prideš v Afriko, je prvo, kar doživiS, nov krst in sicer zato, ker si domačini ne zapomnijo naših imen, ki jih ne morejo izgovoriti. Po dveh do treh dneh te že imajo na dlani in te okrstijo z več ali manj blago donečim imenom. Večinoma dobiš celo dve ali več imen: eno, s katerim te ogovarjajo, in drugo, pod katerim te domačini poznajo, kadaT govore sami med seboj. Tako so na primer mene nazvali zaradi texaškega klobuka, ki je bil v Afriki nekaj novega, kratko malo »Bwana Cofia« (Gospod Klobuk), sami med seboj pa so me nekoliko ironično imenovali »Bwana Pi-ga Nagayae (Gospod, ki mora neprestano streljati). In tako so imeli vsi člani naše ekspedicije, ki je v Vzhodni Afriki vrtila za UFA film »Pori«, eno uradno ime in še drugo, ki je bilo vse prej ko laskavo. Samo režiser Dungern je bil tako srečen, da jo imel samo eno ime: »Bwana Yoka« (Gospod Kača). Za to čast se ima zahvaliti tej prigodi:
Nekega dne smo se vozili iz Arasho v naše taborišče. Bilo jo proti večeru. Iznena-da je eden Izmed spremljajočih nas črncev razburjeno pokazal v travo in vzkliknil: »Yoka, yoka!« In res se je v travi vil tako zvani piton, več ko tri metre dolga kača - velikanka. Prišla nam je ko nalašč: za neki prizor filma »Pori« smo brezpogojno potrebovali kačo, in sicer no krotko, divjo ka.čo.
Domislil sem se, da si je naS režiser Dungern, ko je bil s filmsko ekspedicijo v Braziliji, nabral mnogo izkustev s kačami. Ker nismo bili več daleč od taborišča, sem poslal avto tjakaj po Dungerna. Ko je prišel, je bilo že dokaj temačno. Plazilka se je bila med tem zvila v klobčič in je ležala v travi. Gospod Dungern je stopil počasi proti njej in vzel v levo roko robec, ki ga je vihtil pred seboj. Kača je takoj planila v napad. Trenutek je z glavo sledila gibanju robca, potlej pa je bliskovo švignila naprej in zasadila zobe v robec. Teda trenutka pa je Dungern ravno čakal. Še preden si je kača utegnila osvoboditi zobe, jo je bil že zgrabil z desno roko tik za glavo in jo vtaknil v pripravljeno vrečo. Zmagoslavno smo se vrnili v taborišče: imeli smo novega igralca za naš film »Pori«.
Čez nekaj dni smo imeli snemati prizor s kačo. Kača naj bi iznenada napadla far-marko, ki je ležala v postelji. Kačo smo postavili pod mizo; bila je čisto mirna. Aparati so bili pripravljeni, stvar se je lahko začela. Toda tisti trenutek, ko smo odejo oprezno potegnili s postelje, se je kača po bliskovo vzpela in hlastnila, tako da je dama, ki je igrala farmarko, jedva še utegnila pravočasno odskočiti. Gospod Dungern je takoj planil h kači in jo zgrabil za vrat toda to pot v naglici predaleč od glave, tako da je kača mogla obrniti glavo in mu zasaditi zobovje v zapestje. Ehm-gern je mirno, a naglo s prosto roko pograbil kačo za tilnik, ji odprl gobec in opremo sprostil ranjeno roko. Nato jo je dvignil iz postelje in jo srečno spet spravil v vrečo.
Ugriz je bil boleč, a ker piton ni strupen, za življenje ni bilo nevarnosti. Toda črnci so bili uverjeni, da gospod Dungern ne bo videl drugega jutra. Toda ko se je gospod Dungern drugi dan pojavil čisto dobre volje, ni bilo med črnci niti enega, ki ne bi bil trdil, da jo gospod Dungern vsaj »fundi copigat«, to je zelo učen mož, če ne celo »Bwana hrndi yoka« (čarovnik za kače).
Kačo smo spet spustili na prosto. Zdaj se gotovo na varnem piazi v »poriju«, afriški gošči, plaši bojazljive črnce in se včasi čisto brez vzroka vzpne v travi, nabrekne goltanec in strahotno zapiska. Potem pa se utegne domisliti, da bi bila nekoč imela nastopiti kot filmska zvezda, in je gotovo eno izmed redkih ženskih bitij, ki ne kaže prav nič navdušenja ne za filme ne za filmsko snemanje.
Pismo iz Hollywooda
HoIiywood. sredi septembra.
Le neznaten del občinstva si ie v svestl. da je temeljita ln smotrena dramaturška obdelava za kakovost filma Drav tolikega pomena kakor filmsko snernanie sdmo. Pomen filmskega dramaturga bomo razumeli šele tedai. če vemo. da le za inscena-oljo filma potrebno mnogo več filmskega traku kakor ga pozneje vidimo na platnu. Pri snemanju nekega prizora v Janningso-vecn filmu »Patrijot« Je bilo hkratu zaposlenih kar petnajst filmskih kamer, ki so snemale prizor Iz vseh mogočin kotov. Pozneje, ko so film obrezali, so izbrali le tiste snetke. ki so naibolie ustrezali. vs» ostale pa zavrgli. Stroheimoveea filma »Ženitovaniska koračnica« le bilo porab-nega samo 3046 metrov, zavreči na so morali nič mani ko 9138 metrov filmskega traku. Ko pride film dz ateliela. sestoji Iz samih brezveznlh prizorov. Šele potem so začne dramaturgovo delo. ki sestavi kolo-
bocijo v zmiselno celoto.
•
Hollywood izraža svoje bogastvo raiši v čustvih kakor v dolarjih. Niegovi naivečii zakladi so večinoma drugače neznatna stvarce. Vprašatjte o priliki znane igralce, kaj jim je najdražje, ln pokazali vam bodo nemara kak zarlavel meč ali obledelo klovnsko obleko, ne da bi orl tem le za trenutek pomislili na svoie krasne vile ah dragocene umetniške zbirke. Emilu Jan-ningsu ie mnogo več do nlegove papig« kakor do katerekoli druge stvari na svo-tu. Dobil io le pred dvema letoma in pol od evropskih oboževalcev, preden Je odpotoval v Ameriko. Ko se le ored meseci vrnil v Berlin, ie bila papiea še zmerom pri njem. CIari Bowovi Je naidražle kovano oriientalsko bodalo, ki ca le dobila od pokoineea Rodolfa Valentina. Junak »Wingsa« Charles Rogers strastno visi na zveženl avtomobilski kuni. ki mu io ie bil podaril njegov oče. ko ie bil še v šesti šoli. Ridiard Arlen skrbno shraniuie boksarske rokavice z avtoirramo-n bivšega svetovnega prvaka Jacka Demoseya. Ri-c.iard Dix se naiboli ponaša s orstanom. \ katerega ie vdelan turkiz: oodaril mu ga Je neki indiianski ooglavar. Bebe Daniel-sova pa pravi, da bi fotografi ie največjega izumitelja sveta Thomasa Alve Edison« ž njegovim avtogramom ne zameniala zu vse zaklade sveta.
Dick Grace Je Junak od nog do glave In se preživlja kot letalec. A ni navaden letalski pilot, nego prireja s svoiim aparatom vsakovrstne akrobacije in trike kakor nn primer pristanek na krilu, ali pa zajadra v elegantnem loku med hiše. in iznenadi občinstvo s kakim vratolomnim karambolom. Grace je bil tudi tisti, ki ie v »Wingsu< izvajal drzne letalske umetni le. Meni le zelo drag zaradi svoiega nosnima in ne prenesem, da bi kdo kal zabavljal nad njim. Nu. in včerai... Vozil sem se s svo»
Račun Poštne hran. Ljubljana št. 10.680,
Kranjska hranilnica
Ljubljana
fe denarni zavod ljubljanske oblasti, k! Jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo.
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje nevezano po 5%, vezano višje do 7* brez odbitka rentnega davka«
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu, v tekočem računu Jn proti amortizaciji, daje menična posojila, vrši vse kontokorentme posle.
Afajfce/; varna naloiha denarja
10439a
flm avto-n ▼ ne prenaglem temna to Vin« Street (eni izmed naiboli živahnih hollv-woodskih cest), ko sem moral nenadoma zavreti. In prav takrat so tudi povsodl okoli mene zaškripale zavore. Zakaj? Ke» je po pločniku veličastno stooal velikanski policeman. za niim pa maihen možic, ki se je neprestano nervozno oziral na okoli. B:t
je Dick Grace. sloviti letalec!
*
Prva Janningsova vloga v zvočnem Rimu. Dr. Carl Vollmoeller in Carl Zuckma-yer pripravljata s sodelovaniem Heinricba Manna po njegovem romanu »Profesoi Unrath« zvočni film. Film bo režiral Josef von Sternberger. a naslovno vlogo prevzame Emil Jannings.
»Kadar odda svoie srce«, film z Llllan Harveyevo. prirejenim no romanu Lud. Wahla »Vagabund z ekvatoria«. ie dovršen. Film. v katerem igraio glavno vlog« Lilian Herveyeva. Igo Sym in Harrv Halm. so snemali več tednov na Kanarski,! otokih na veliki plantaži banan v Las Palmas.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m). ZAOREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAOA (342 m), BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 ra). FRANKPURT (390 m). LANOENBERCS (473 m), STUTTOART (360 ra). BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 ra), RIM
(441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).*
Nedelja, 22. septembra.
LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkven« elasbe. — 10JO: O botaiSki postelja. — 11. Koncert radio-orkestra. — 15: Predavanje ie poljedelstva. — 15JO: Reprod. tfasba. — 16: Humorist ične vo: MiJčšn&kl. — 16.30: Koncert cdtraSkega krožka .Ve&ne«. — 20: Prenos t Zagreba. — 22.15: Končani radio-orkestra.
Ponedeljek. 23. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov. _ 17: Koncert radio - orkestra. _ 19: Zdravstveno predavanje. — 19.30: Pravno predavanje. — 20: Koncert radio - orkestra: valčkov večer. — 22: Napoved časa in poročila.
—	ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert _ 20.30: Prosto sa prenos. — BEOGRAD 12.10: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio-kvar-teta. — 17.30: Popoldanski koncert — 20.30: Pevski koncert ge. Lize Popove. — 21.30: Poročila. — 22.15: Koncert radio - kvarteta.
—	PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Prenos programa iz Brna. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 17:
Koncert komorne glasbe. _ 19.05: Prenos
slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Kabaretni večer. — VARŠAVA 18: Koncert lahke godbe. — 20-30: Operetni večer. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: koncert kvarteta. — 20.05: Koncert Fallovih skladb. — Jazz-band. — BERLIN 17: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Zabaven program. — 21: Od menueta do valčka — Plesna godba orkestra. _ FRANKFURT 17.25: Prenos koncerta iz Stuttgarta. _ 20: Literaren program. — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Godba za ples. — LANGENBERG 17.35: Reproducirana glasba. _ 20: Večerni koncert orkestra. — 21: Muzikalne zgodbe o živalstvu. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert — 20: Zabavne lstorije in koncert orkestra. — 21: Prenos programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Koncert solistov. — 17.15: Reproducirana gl&sba. — 19: Koncert ciganske kapele. — 20.40: Orkestralen koncert. — 22.10: Koncert salonskega orkestra ln ciganske godbe. _ LONDON 19.45: Židovske pesmi
_20: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 22.15:
Chaminadove skladbe. — 23: Plesna godba iz Manchestra. — RIM 17.30: Popoldanski koncert — 21: Koncert orkestra in solistov, veseloigra. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke godbe. — 2020: Koncert zbora kitar.. — 20.50: Beethovnova klavirska sonata št 8. — 22.10: Schubertov godalni kvartet op. 29.
ATMOSFERIČNE MOTNJE
se ne dajo xi£Boo<!ti poipo toama odstrani:*, pr* uporabi
TUNGSRAM BARIJEVIH CEVI
pa se daido ze3o otnilM.	2
Torek, 24. septembra
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra._ 19.30:
Slovenska literarna zgodovina. _ 20: Koncert moškega in mešanega zbora »Ljubljanski zvon«. — 21: Koncert radio-orkestra. _
22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. _ 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos
zborovskega koncerta iz Ljubljane. _ 22.10:
Koncert radio-orkestra: lahka glasba. _
BEOGRAD 18: Prenos koncerta iz »Moskve«. — 20: Koncert radio-kvarteta in solistke ge. Pinterovifi. — 21.30: Poročila. — 22.15: Koncert ruskega orkestra balalajk.
—	PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19.05: Godba na pihala. — 20: Simfoničen koncert. — 22.20: Godba za ples. — BRNO
16 30: Prenos koncerta iz Prage. _ 19.05:
Orkestralen koncert. — 20: Prenos 6imf. koncerta iz Prage. _ VARŠAVA 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.50: Prenos
opere iz gledališča v Poznanju. _ DUNAJ
11: Dopoldanski koncert. _ 16: Koncert
orkestra. — 20.05: Johann Strauss _ oče in
njegova floba. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert — 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Simfonični jazz-band in operetna glasba. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert orkestra — 20: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert komornega zbora, — 20: Koncert orkestra. — 21: Koncert tria.
—	STUTTGART 16.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20: Koncert komorne glasbe.
—	21: Sluhoigra. — 22.15: Poljuden koncert filharmoničnega orkestra. — 23.15: Slagerji. - BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio-kvarteta. — 11: Koncert godbe na pihala. — 17.45: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19.30: Klavirski koncert. — 20.15: Dramski večer. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Mešan program. — 22.20: Godba za ples. — RIM 17.90: Popoldanski koncert. — 21: Auberova lirična opera >Fra Diavolo«. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe.
—	20: Koncert švedske glasbe. — 22.10: Pevski koncert.
(*)
Paz.it na laiiiuoi znak!
"4-rivnost ^ha vsčk?qs mojega
1«M v uporablja-varnjc CASANOVA CREAM tovarne Dr. Richard We:ss, Berlin. Kupujte v apotekah in droserijah CASANOVA CREAM v tubah. — Navodšla in poskusne Skatljice razpoš:»;a proti pripcsla-nju vsote od 10 dinarjev (zr.aimke v pismih): zastopstvo
Dr. RICHARD WEISS, Zagreb. Petrinjska ul. 30H.
Kmetijski mM
Zajcerejcem
Za rejo domačih zajcev se zanima ž« precejšnje število prebivalstva v Sloveniji. Večinoma goje zajce za pridobivanje mesa. Ker pa meso ni edina- korist reje domačih zajcev, je treba obračati večjo paž-njo temu, da se zraven okusnega mesa pridela čim večja množina kož čistokrvnih pasem. Krasne kože nam dado skoro le srednje in male vrste. Velike vrste so navadno večbarvne. Koža starejših živali je prikladna le za usnje. Zimske kože, izdelane na kožuščke, se uporabljajo za pred-posteljnike in razna pokrivala, ki so sestavljena v raznih oblikaa, kakor krogih, zvezdah, kvadratih in podobno ter iz raznih naravnih barv. Takšni umetno sestavljeni predmeti iz kožuščkov, za kar se lahko uporabi vsak majhen košček kože, so okrasek v sobi med pohištvom.
Okraski za obleke se Izdelujejo le lz enobarvnih kož na pr. belih velikanov, bellii In modrih dunajčanov, činčil, alask, havan, srebrnjakov in hermevlinov. Dobe s« ie tudi druge vrste enobarvnih domačih zajcev, ki pa se v Sloveniji goje le redko.
Zadnji čas se vrednost kož znatno zvišuje s križanjem kratkodlakih domačih zajcev, tako zvanih kastoreks. Ta vrsta Je dosedaj najnovejša In v ceni prekaša vse ostale vrste zaradi svoje kratke in menke dlake. S temi so začeli Nemci In Francozi križati druge že obstoječe vrste ter so s tem priobiii, kakor jih imenujejo bele reks, modre reks, čiu reks itd. Ker je teh vrst zelo malo, v inozemstvu pa zahtevajo pretirano ceno za komad (60—100 mark) Je priporočati, naj si gojitelji sami vzgojijo to vrste, a jih ne bo treba naročiti v inozemstvu. Da bi se pa reja teh zajcev z uspehom uveljavila, naj društva dado članom potrebna navodila o reji in jim pokažejo kakovost že izdelanih kož te vrste, da nam bo mogoče ne samo z živalmi, ampak tudi z Izdelanimi kožami nastopiti v Javnosti.
Potrebno bi bilo, da Ima vsako zajcerej-
sko društvo po možnosti par takšnih samcev, ki bi bili na razpolago za oplojenje.
Strokovni klub za gojenje domačih zajcev Kamnica pri Mariboru le naročil v Nem čiji črne reks kakor tudi kastoreks za visoko ceno ter to vrsto precej razširil. Zato imamo podlago za to rejo že med člani. Ker se pa še vedno pojavljajo reks mladiči v več barvah in se pri oddaji ne more garantirati za barvo, bi bilo zelo priporočljivo, da se gojitelji odločijo samo za eno barvo ter pri oplojevanju ne mešajo, ampak se strogo držijo reda: bele z belimi, črne s črnimi, železnosive tudi z isto barvo S tem bi se omejilo v kratkem času več-barvnost.
Za vsako takšno rejo nai se odločita
najmanj dva člana, ki gojita Istobarvne zajce, da si pozneje lanko medsebojno menjata mladiče kot plemenjake.
Želeti je, da tudi ta reja najde prijatelje. Tako si bomo mogli vzgojiti sami one vrste, ki jih gojijo in prodajajo za pretirane cene inozemski gojitelji našim. Vsako društvo naj bo pripravljeno podpirati to rejo ln dajati pojasnila. Do tega cilja nas dove-deta le složno skupno delo ter vztrajnost Ako drugi narodi celo v velikem obsegu gojijo domače zajce, zakaj bi tudi ml Slovenci ne storili tega. Koristi so evidentne, ako, seveda zajcerejo pametno vodiš in sJ zadostno podkovan.	J. Š.
Najholfše, najtrajne$e, 13	najcenejše!
(peci (9hqo £ucf Sota
izdeluje tvrdka
Srebotnjak & Golob,
Ljubljana, Paharjera ni. 3
Prevzema vsa tozadevna popravi la, katere izvršuje strokovnja«ko, ceno in
brezkonkurenčno.	128
Kraljestvo mode
Beseda o novih lepih jesenskih plaščih
u rnnosro prej kakor običajno stopajo fetos velike tvrdke v ospredle s svojimi stvaritvami za Jesensko sezono. Dasi seveda vodilne tvrdke zaenkrat niso popolnoma odkritosrčne napram splošnosti, so nekateri strokovnjaki vendar že točno poučeni o zadnjih skrivnostih nove mode. Kar bomo letos videli, je baje brez Izjeme okusno elegantno In zaTadi svoie hotene enostavnosti vseskozi odlično. Linije niso vsiljive, a tudi ne monotone, kaiti opažajo se vse možne oblike: poleg ravnin plaščev fletnl raglani, da, celo kimoncrplašči se zopet pojavljajo v okviru mode. Zvončasti tipi nikakor niso redki in prav posebno pri princeznih plaščih absolutno uporabni. Ljubljenec nove mode pa je poldolgi plašč-paleto, ki bo osvojil elegantno damo takoj v početku sezone.
Raznolika kakor modeli so tudi uporabljena blaga ln tudi tu je osebnemu okusu pripuščena svobodna Izbira. Za celo elegantno smatrajo tako Imenovano »damsko tkanino« tc je gladek materija! z lepim svilnatim bleskom, ki pa se krofi samo v temnih barvah: v črnem, modrem to rjavem. Tudi z njim sorodni cibelini so zelo vpoštevani. Sledijo še mnoga popolnoma različna blaga, ki pa niso gladka, marveč prhka. Tako n. pr. se za težje športne raglane uporablja marengo, za lahke pro-menadne plašče pa blago, ki nekoliko spo--minja na svoječasno moderni kasha. Zelo priljubljena so tudi porozna blaga, ki pa si Istih ne smemo predstavljati tankih, temveč debelonitkastlii tn volnatih. Takšne tkanine so brez Izjeme vzorčaste In sicer v dveh ali več barvah, ki pa* so decentne. Običajne so kombinacije: modro s sivim, b£ž z zelenkastim, rjavkasto z modrim, črno z belim ali sivim itd. »Klasični« plašča-stl mode! se najraje kroji Iz temnosivega shetlanda, ki garniran s perzijancem učinkuje odlično.
Oprema s kožuhovlno le letos sploh bolestno dete mode, kajti obilna krznena garnitura Je skoro pogoj elegance plašča. Vodilni modni saloni seveda predpisujejo
pristno kožuhovlno, da otefkočijo položaj onim damam, ki Imajo sicer dober okus, a ozko listnico... V tolažbo nai vendar bo povedano, da je na trgu tudi mnoštvo izvrstno uspelih krznenih imitacij, ki so prav poceni, pa vendar tudi zelo dekorativne.
Simpatičen ln dobro uporaben pocestni model predstavlja poslednja slika: to je ravni plašč z mogočno krzneno opremo na ovratniku in manšetah. Za tak model se uporabljajo omenjena vzorčasta blaga, ki letos gospodarijo v štrapacni modi. Lep piomenadnl komad predstavlja poslednja skica. Tak plašč naj se kroji h temnosivega materijala, garnlra pa z nutrijo. Izvrstno, originalno, bogato opremo s kožu-'novino predstavljata prva dva plašča. Na prvi pogled sta oba izredno mossočna tn elegantna, toda praktična dama bo že sama znala vse tako izbrati, da stroški ne bodo preobilni
Tvrdka
Ii. ROT
LJUBLJANA Mestni trg 9
nudi koižuhovinaste
plašče:
seaJskm	od Din 2500 dlalje
ranit. aobo4fe » » 2850 » » roa. veverice
od > 3200 • » murtnel » * 3600 •
Jopice:
nirtrie*	i
eazeta	i
jamice bele i
garniture:
v vseh modnih branih in barvah » » moške ovratnike » »
gAifeiMfcMMiMjfflBBi
1800 1750 1100
100 lilo
•Vfaslee cette - fino dele - točna postrežba
bogata Izbira vzorcev in modelov so prednosti reno-miranega salona gospe
Zdenke Rodičeve
Ljubljana, Miklošičeva cesta lO/I.
Inkrustacije
•o v modi nogavic najnovejša novost. Dejansko gre tu za svojevrstno kakor tudi tehnično komplicirano modo, ki Ima svoj izvor v Ameriki, kjer se je prvič pojavila v mondenih kopališčih Floride in Kalifornije. Pri nas (v Evropi!) se zdi Izgotavlja-
Cape - kep
Je neopažen po par sezonah prišel zopet stopati v ospredje in razni modni saloni mu celo predvidevajo veliko veljavo, sodeč po veliki zalogi tovrstnih ogrtačev. služečih raznim namenom.
Tako n. pr. predstavila prva skica raven
nje teh modelov Še španska vas. a vendar se v modnih napovedbah že najavlja. Nova Ideja te mode obstoja v tem, da so v mrežo nogavice vdelane čipke In sicer v zelo apartnih, stiliziranih ornamentin. Dasi se običajno inkrustirajo enakobarvne čipke, se včasi najdejo tudi kontrasti, n. p-., črna čipka v naravnobarvni nogavici. Naša skica naj dame sama informira o novi, vsekakor prav zanimivi modi.
plašč s krznenim ovratnikom !n poldolsrlm kepom, ki se da odkopčati. Takšen ojrtaC je za šport primeren enako kakor za pro. menado. V sredini: otmeni. črni popoldanski plašč iz gladkega blaga s kSpom, de-Ijenim v sredini in globokim krznenim ovratnikom. Tretja skica: večerni k$p Iz brokata s kožuhovlnasto opremo in fletno brokatno pentljo, ki predstavlja enostaven, a vendar izredno učinkovit okrasek.
Zdravniška posvetovalnica
G. F. K. v T. Po vašem opisu sodeči mislimo, d« se da izrastek popraviti samo i operacijo. Odločite se torej zanjo ta napotite se v bolnišnico. Proti 6tarim ozeblinam nI zanesljivo učinkujoč ih sredstev. Masirajte se dosledno z jodovim mazilom, katero dobite v vsaki lekarni. — G. G. J. v Kr. a) Če ni strokovna preiskava ugotovila go-nokokov, ni možno govoriti o kapavici. Tudi vnetja druge vrste, kakor tudi obolenja kostanjevke (prostate) povzročajo iztok. Zakaj gre v vašem primeru, določi lahko samo strokovna zdravniška preiskava. Obrnite se torej mi kakega urologa. Fosfaturija je povsem brez pomena, b) Kar smo povedali že nebrojnokrat ln kar ponavljamo skoro v vsaki »posvetovalnici zopet posebej, velja tudi za vas. Takih čarovitih sredstev ni, to je navadna sleparija. Če čitajo ljudje o mazilih, ki zvišujejo telesno dolžino, ali o kapljicah, ki pretvarjajo modre oči v črne, pa bi tudi verjeJi in kupovali za drag denar ničvredne zlivtae. Samo o kapljicah za »pamet« doslej še nismo čitali, pač ker nI povpraševanja po tem očividno nepotrebnem sredstvu. — G. M. P. v L. Glavobolje kot tako nima ničesar opraviti z malimi možgani. Možgani so vobče malo občutljivi; pač pa opne, ld so vanje zaviti.
—	O bolezenskem primeru, katerega ne poznamo, jasno, da ne moremo Izreči sod1-be. Malo verjetne se nam pa zde navedeno zdravniške izjave. Ali so napačno razumljene, tako tolmačene ali slabo reproducirane.
—	Da bi »žleze v divljah« ©tekale zaradi »živcev««, je nezunisel. Dvomimo, da bi kaj takega trdil kak zdravnik. Isto velja o po-ročani trditvi, da so temperature 30 do 40 stopinj C znak skrofuloze itd. Da gre pa za tuberkulozo, ni izključeno. — G. R. K. v V. Take operacije posegajo globoko v telesno kot duševno zdravje, dasi direktno ne ogrožajo življenja in so nedopustne. Ce vas prav razumemo, gre v primeru, v katerem iščeta sveta, za psihično alteracijo. Obrnite se torej na kakega strokovnjaka za živčne In duševne bolezni, ali vstopite v ljubljansko bolnico. — Proti mučnim raz-draženjem jemljite po 2 do 3 noževe konice bromovega natrija na dan. — G. T. K. v M. Novine podado marsikaj v pretirani obliki. Izključeno pa ni, da bi bil tak pripetljaj nemogoč. Nad vsak dvom so ugotovljeni primeri, seveda izredno redki, ko so ljudje umrli po kratkem bolehanju ali tudi takoj po piku ene same čebele aH oso. Nastopivšo smrt so smatrali povzročeno po šenu, kar seveda ni dosti več kot beseda in ne razloži ničesar, še najboljše bi se dal tak smrtni pojav tolmačiti za silno reakcijo s takojšnjim in totalnim izčrpanjem živčnih središč za bitje srca in dihanje, re-flektorično povzročeno zbog prekomerno občutenega senzibilnega ali psihičnega dražljaja. Premisa vsemu temu je pa seveda vedno: telesno-psihični ustroj posebne vrste. — Ob takih ta sličnih prilikah se pojavljajoče zameglenosti, zamračenja, zmedenosti ta krčeviti napadi so pa brezdvom-no psihoznega značaja. Tudi njim je treba iskati vzroka v posebnem ustroju. — Kar velja za ose ta čebele, velja seveda tudi za vbade brenceljna ta končno muhe, od katerih pa, v naših krajih živečih samo ena, navadni domači muhi slična vbada. Ta sicer ni strupena, lahko pa prenaša kot ostale njene tovarišice ta žlahtnice, bolezenske kali. Sicer pa tudi, 5e bi bila strupena kot sršen, v zmislu naših izvajanj, nikakor ni iskati vzroka razmotrivanim pojavom do eventuelne smrti, v strupu. Za učtakovanjo le-tega je tudi čas prekratek. — »Eros na Be.« Gre brezdvomno za možgansko kap, ki pa ni nastopila zbog krvavljenja, ampak zaradi momentanega zamašenja pristojno arterij«. Ker ste stari, je verjetno, da trpite na arteriosklerozi, ki jo v poznih letih skoro vedno vzrok takim pojavom. Skrbite za redno stolico, izogibajte se vsemu količkaj napornemu telesnemu delu, predvsem pri-vzdigovanju, nadalje vsakemu napenjanju pri kašljanju, kihanju itd. Tudi ne jejto mnogo naenkrat, rajše po večkrat, a vedno le malo. Prav tako pijte samo kar najmanj možno. To ne velja samo za alkoholne pijače, katere po možnosti opustite, ampak tudi za vodo, za slatine itd. Najboljše bo, če stopite k zdravniku, da vas preišče ta odredi potrebno. — G. S. D. v P. Če ste prebrali zadnjo »posvetovalnico«, ste našli v njej odgovor na vaše vprašanje. Sredstev, ki bi odstranile tavtavažo. ne da bi tkanine ne uničile, ne poznamo. Nekaj se da doseči z operacijami, elektrolizo, izžiganjem L t. d. Mnogokrat pa zaželjeni efekt izostane. Vrh vsega je stvar draoa, združena pogosto z bolečinami itd., tako da je najboljše, da
rtite vse na miru. — G. prof. M. T. v S.
Iz teže možgan sklepati na duševnost imejiteljevo, je nevarna stvar. Navadno že velja, da se odlikujejo možgani duševno visoko stoječih mož po svoji teži (n. pr. Tur-genjev 2012 gr, Cromwell 2231, Byron 1807, Kant 1650 gr itd.V Toda tudi možgani povsem priprostega delavca so tehtali 2000 gr, drugega (analfabeta) 1900 gr itd. Poznamo tudi duševne velikane z izredno nizko možgansko težo. Večje vrednosti za presojo vrednosti takih možgan je njihov ustroj, njihova zgubančenost, njihova finejša mo-delaclja in zgradba. — G. P. V. v C. Vaše zastarano obolenje ušesa more zdraviti samo strokovnjak. Treba je potrpljenja, nikakor pa ni priporočljivo, da neprestano menjavate zdravnike. Adres načelno ne navajamo. — G. Č. K. v V. Ali res mislite, da vam bomo mi na podWi poslanih par vrstic vašo bolezen pres/dili boljše, nego vaših dosedanjih sedem zdravnikov, ki so vas utegnili preiskati tn opazovati? Ne pričakujte vendar nemogočih stvari in se zaupajte makari rajše — osmemu zdravniku.
Tu | dre mož j
katerega muči ka- • Selj. Zakaj pa tudi ■ ne vzame S
Kresival-a? [
J Priznani in okusni Bayer 2 jev proizvod.
Razvijamo našo zastavo
■
- a l I
i4
e osnova/nJem naše dtnuab« v Jugosiavifl. ki si je postavila nalogo, da pomore ta pospeši čudežni izum Rada ta da ga dvigne v naS državi do najvišje popolno« tt.
Gsflanjajoč se na tisoče naShl izobraženih tehnikov ta Meob> Jev-toiaJditeljev, ki dedaijo in eksperimentirajo v najmodernejših tovarnah ta laboratorijih, smo v poloiatfu, da stalno lahko nudimo ono, kar Je najnovejšega v Radiu
Za sdušatelje v Juigoslavi® mi ie davno več nlsimo tuji ta opo-rarjaimo saimo na dirvne uspeh« naše širom sveta poznane oddajne postaje P. C. J., na kratike valove.
Nadejamo se, da bomo s pomočjo starih znancev nagUo dobiti oove in taiko upravičili sivoj postavljeni ciilSJ.
Urefnfe dr. Milan Vidmar
Za velike mojstre jo bilo v Karlovih Va-rah kolo, ki so v njem zadeli na gospodično Menčikovo, kritično. Vsak igralec ima dneve brez prave navdušenosti za boj. Tudi velemojstri delajo napake. Toda kaj za to, če pride nesreča v partiji proti Johner-ju, Thomas-u ali recimo Gilg-u? Vse to je mogoče. Biti premagan od edine dame, to je nekaj čisto drugega. Vsi smo »e bali gospodične Menčikovo.
Spielmann jo zalel v svoji partiji I njo v popolnoma izgubljeno pozicijo. Rešil se Je, toda kaj Je prestal! Jaz sem imel zelo težko partijo ž njo. Mislim, da bo baš ta partija naše šahiste interesirala. Gospodična Menčikova jo je igrala izvrstno. Beli: dr. M. Vidmar Črni: Vera Menlikova
1.	d2—d4	c7—c5 Spielmann-ov gambit
2.	d4—d5	d7—dfl a e2—e4 Sg8—f6
4.	9bl—cS	g7—g8
5.	t2—f4 Beli ie začenja z napadom.
6	...........Sb8—d7
Na 5......LfS—g7 sledi 6. e4—e5 ter
e5—e6 s ali brez Lfl_b6+
6. Sgl—18	.....
Grozi zopet e4—e5— e6.
6	...........Dd8—<?T
7.	Ddl—e2	Sd7—b6 Črni ne more vej direktno ubraniti se
napada e4—e5, zato vzame kmeta d5 pod kontrolo ln ee krije na ta način Indirektno.
8.	a2—a4	Lc8—g4!
9.	Sc3—b6	Dc7—b8
10.	e2—c4	.....
Do nepreglednih komplikacij vodi 10. e4
—e5. Žrtev kmeta Je	najbrže opravičena.
Toda nisem se mogel	odločiti, da igram riskantno.
10............a7—a6
11.	Sb5—c8	Lf8—g7
12.	h2—h3	Lg4xf3 18. De2Xi3 0—0
14.	Lfl—d8	07—«6
15.	d5Xe6	.....
Solidneje je bilo roširati in	po e6Xd5 zasesti e-linijo.
15............17Xe6
16.	0-0	8b6—c8! Izvrstna poteza. Skakaj gre preko ej in
c6 na d4.
17.	g2—g4	Sc8—e7
18.	g4-g5	SIS—h5!
19.	Df3—g4	Lg7—d4+!
20.	Kgl—g2	Sh5—g7
Zelo spretno Je črni zavzel močno pozicijo in parira v naslednjem čisto enostavno grožnjo f4_f5.
21.	Sc&—e2	Se7—c8
22.	Sc2Xd4	Sc6xd4
23.	Lcl—e3	DbS—c8 24 Le3Xd4 o5Xd4
25.	b2—b8	Dc8—c5
26.	Tal—dl	Ta8—c8
27.	Tfl—f2	Tc8—c7
28.	Tdl—fl	Tc7—f7
29.	h3—h4	.....
Beli ne more prodreti s f4—15. Zato poskuša pripraviti žrtev h4—h5, ki bi pač omogočila napad z f-kmetom.
29. -----Dr5-b4
80.	Dg4—dl	Db4—a5
81.	Ld3—e2	Da5—b6
82.	a4—a5t	--_
Ce pripusti beli	potezo a6—a5 je na dam-skem krilu popolnoma blokiran.
32. —----Db6Xa5
83.	DdlXd4	Da5—c5
84.	Dd4—d2	a6—a5
85.	Kg2—h2	b7—b6 36. Kg2—h2	b7—b6
86.	Kh2—g2	___
Beli nima nobene možnosti, da bi začel z
napadom. Zadnji dve njegovi potezi sta jasen dokaz, da čaka na napako nasprotnice. 36.------Sg7—h5?
PHRMfPS
Jugoslovensfeo trgovačko a. cL BEOGRAD - ZAGREB
Pričakal Je. 87. Lc2—dl	Sh5—g7
38. Ldl—g4!	Dc5—a3
Le navidezno boljše ja 88.--—
Dc5—c6, 39. Dd2—d3, e6—e5, 40. !4Xe51 Tf7Xl2+ 41. TflXf2, Tf8Xf2+ 42. Kg2Xfc, Ded—c5+ 43. Kf2—g2 Dc6Xe5 44. Dd8-» d5+ ker dobi beli boljšo končnico. 89. Tf2-f3	Da3—cB
Na 39.---a5—a4? dobi beli i 40.
b3—b4 damo.
40. Dd2—d3	Tf7—a7
Pozicija črnega Je Jako močna. V VBtrajnl defenzivi bi bila izven vsake opasnosti. Ravno to pa daje gospodični Menčikovi pogum, da sama zarine i napadom na dam-skem krilu.
41.	Tfl—dl
42.	Dd8Xd6
43.	TdlXd6
44.	Td6Xb6
45.	Tb6XbB
46.	Tb3—e3
47.	Kg2-g3
a 5—a4
Dc5Xd6 a4xb8 Ta7—C7 Tc7Xc4 To4—c2+ Tc2—cl
Napad se ni izplačal Beli Je dobil kmeta Interesantno pa je, da ta kmet ni veliko vreden. Pozicija belega kralja je preveč ne-sigurna. Črni grozi * večnim šahom na gl in hI.
48.	Te8_ef2	Tel-gl-F
49.	Te2—g2	Tgl—©1 Ba e4—e5 Tf8—b8
51.	Tf3—c3	Tel—al
52.	Tc8—©6	Tal—a8-4-
53.	KgS—h2	Ta8—a4 51 Tg2—f2 Kg8—TI
55.	Tc6—c74*	Kf7—g8
56.	Kh2—g3	—__
Zelo težko, skoro nemogoče Je uveljaviti
kmeta. Beli zopet radi tega čaka na napako nasprotnice. Zopet ima s to svojo taktiko srečo.
56	.---
Odločilna napaka.
57.	Lg4Xf5
58.	Tf2—c2
59.	Tci_cS 60- Tc7Xc3
Sg7—ffi+?
e6Xf5
Ta4—a3+ Ta3Xo3 Tb8—b7
Sledeča končnica Je Jasno dobljena za b®« lega. Zmaga je pa vendar še daleč in zaplet-Ijaji so še zelo interesantni.
61.	Kg&-f3	Kg8—g7
62.	Kf3—e8	Tb7_a7
63.	Tc3—b3	Kg7_tj
64.	Tb3—b4	Kf7—e7
65.	Tb4—b5	Ta7_d7
66.	Tb5—b6	Td7—a7
67.	Tb6—c6	Ke7—d7
68.	Tc6—d6+"	Kd7_e7
69.	h4—h5	----
Beli je s previdnim manevriranjem m pripravil za končni napad, ki ga zadnja njegova poteza uvaja.
69.	—----Ta7—aS+l
70.	Ke3—d 4	Ta3—a4-f
71.	Kd4—e3	Ta4-e3+!
72.	Ke8—d4	___
Napačno bi bilo 72. Td6—d8 radi 72. — —
Ta3Xd3+ 73. Ke3XdS, g6Xh5 74. KdS—«8, Ke7—f7, 75. Ke3_f3, Kf7—g7U 76. Kf3_g«, h7-h6! 77. Kg3-h4, Kg7-g6 78. «5—efl, h6Xg5+ 79. f4Xg5, f5—f4!I in partija ie remis.
72.	_----Ta8—a4-K
73.	Kd4—d5	Ta4—a5+
74.	Kd5—c6	Ta5—a6+
75.	Kc6—o5!	Ta6—«4
Na 75.---Ta6—a5+ sledi seveda
Kc5—64 z istimi posledicami.
76. h5Xg6	h7Xg6
77. Td6Xg6	Ta4X»
78. Kc5—d5!	Tf4—«4
79. Tg6—g7+1	Ke7—18
80. Tg7—b7	Ta4—a6
81. e5—e6	15—f4
82. Kd5—e5	f4—18
83. Ke5—16	Ta6—a8
84. g5—g6!	18—12
85. e6—g7+	Kf8—g8
86. Tb7—bi	— — —.
Grozi mat s Tbl-	-hI—ha
86. —--	f2—fl postane ■
8T7. TblXfl	Ta8—a2
88. Tfl—el	•e vda.
Amaconka se ie junaSko borila.	
Pogled na dograjeno novo zgradbo
Otvoritvena svečanost
Z lepo svečanostjo je bila včeraj dopoldne otvorjena nova palača ljubljanske podružnice Poštne hranilnice. Zbrali so se ob 10. v zgornji dvorani odlični zastopniki ljubljanskih oblastev in korporacij, tako gg. ciivizijski general Sava Tripkovič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, namestnik velikega župana dr. Andrej ka, oblastni komisar dr. Natlačen, zastopnik univerze vseuč. prof. dr. Kušej, magistratni direktor dr. Zamik, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin in tajnika dr. VVindischer ter Ivan iMohorič, tajnik Zveze industrijcev inž. Su-klje, predstavnik pravoslavne občine pro-ta Jankovič in razni zastopniki ljubljanskih denarnih in gospodarskih zavodov. Iz Beograda je prispel predsednik nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice Jaša Protič in razne deputacije poštnohranilničnega uradništva, tako predsednik centralne organizacije Vlado Jurič, personalni referent in tajnik organizacije Stevo Popovič ter še nekateri gospodje in dame iz Beograda, nadalje iz Zagreba Nikola Dekorti in Ljubo Mandič, iz Sarajeva gg. Šešelj, Rikard Štefani, Fran Klemenčič, Josip Melek in drugi.
Blagoslovitev nove palače in vseh prostorov je ob asistenci župnika dr. Ranta izvrši! knezoškof dr. Jeglič. V okusno de-korirani dvorani, opremljeni s kraljevim kipom in raznimi cvetličnimi aranžmani tvrdke Korsika je nato pozdravil vso odlično družbo upravnik ljubljanske podružnice Poštne hranilnice dr. Vladimir Vidmar.
Slavnostni govor upravnika dr. Vidmarja
V zelo lepem slavnostnem nagovoru Je g. npravnik orisal razvoj ljubljanskega poštnohranilničnega zavoda od prevrata do danes, navajajoč najmočnejše dokaze: rast številk od leta do leta. Samo v lanskem letu se je vplačalo in izplačalo nad pet milijard v virmanu. Poštna hranilnica izvršuje danes gotovinska in virmanska nakazila skoraj v vse države na svetu.
Obširno je upravnik dr. Vidmar podal tudi zgodovino nove palače, trud za njo tekom zadnjih let in njeno snovanje. Izrazil je zahvalo kralju Aleksandru, ki je s svojim odlokom z dne 6. januarja 1929 izpolnil Poštni hranilnici davno željo, da se njeno delovanje raztegne tudi preko mej stare domovine in da se razširi po vsem svetu, kjerkoli bivajo naši rojaki. Nadalje se je zahvalil vrhovnemu šefu ministru Javnih del inž. Savkoviču, nadzorstvenemu svetu in upravniku Poštne hranilnice dr. Nedeljko-viču. ljubljanskemu velikemu županu, mestni občini, Zbornici TOI, oblastni tehnični upravi, arhitektu inž. Cernivcu in ljubljanskemu novinstvu, ki je vedno kazalo razumevanje za težnje in potrebe Poštne hranilnice.
Zastopnik ministra
Ko se Je poleglo prav živahno odobravanje ob zaključku tehtnih izvajanj upravnika dr. Vidmarja je povzel besedo zastopnik ministra g. Jaša Protič. Na simpatičen način je povdaril svojo radost, da lahko otvarja novo palačo, ki bo pripomogla k lepoti že itak lepe in prikupne Ljubljane, nato pa je povdaril zahvalo uradništvu, ki ima največje zasluge za vzoren red in disciplino v poslovanju Poštne hranilnice, — in to ob malih nagradah z_a naporno delo. Vzkliku »Živio!« na čast uradništvu so se pridružili vsi navzoči, nakar je govornik proglasil otvoritev palače in povabil navzoče h krstni slavi udruženja nameščencev Poštne hranilnice.
Resna beseda gospodarskih krogov
Z veliko pozornostjo so bila nato poslušana še krepko argumentirana izvajanja predsed. zbornice TOI Ivana Jelačinaml. Pozdravil je otvoritev nov£ palače in povdaril: Slovenija participira z nad 30% na celotnem številu čekovnih računov. Stanje vlog pri ljubljanski podružnici se kreta okrog 100 milijonov Din in je za to pojmljiv interes gospodarstva cele Slovenije na tem, kje in kako se ta denar plodonosno nalaga, da bi v čim večji meri služil koristim onega gospodarskega področja, iz katerega se steka in kateremu bi mogel v prvi vrsti tudi služiti. Smatramo da je edino pravilno načelo, ki ga je v tem pogledu zavzelo poslovno poročilo Poštne hranilnice z-a leto 1925, ki na-glaša da velja glede geografske razdelitve kreditov načelo, da se nalagajo na področju vsake podružnice oni zneski, ki se na tem ozemlju zbirajo kot vloge. Želja slovenskih gospodarskih krogov je, da se v bodoče uprava striktno drži pri razdelitvi kreditov tega principa. Stanje vlog v celi državi je doseglo že nad 666 milijonov Din, zato tem bolj pogrešamo da v upravnem in nadzorstvenem odboru Poštne hranilnice ne najdemo predstavnikov gospodarskih krogov Slovenije. Končno je predsednik zbornice TOI prosil g. Protiča, da podpre stremljenje za zgraditev poštno-carinskega nrada v Mariboru, kakor nadalje tudi na Jesenicah in v Ljubljani. Prepričan, da je z zgradbo podružnice v Ljubljani končno led
prebit In da bodo kmalu sledile otvoritve nadaljnjih nujno potrebnih zgradb je govornik poželel zavodu v novih prostorih najlepši napredek.
Ogled in krstna slava
S tem je bil oficijelni del slavnosti zaključen in upravnik dr. Vidmar je povabil družbo k ogledu prostorov. Razdeljeni v skupine so si gostje ogledali prav vse ubi-kacije, končno pa se zopet zbrali v zgornji dvorani, kjer je prota Jankovič ob asistenci Vladimirja Kravosa izvršil obred krstne slave. Kot domačin slave je nato g. Jaša Protič nagovoril zbrano družbo in v lepih besedah obeležil verski in nacijonalni pomen slavskega obreda. Eoštno-hranilniške uradnice, oblečene v narodne noše, so po-služile goste z žitom in sladkim, nakar se je vsa družba podala v sosedno dvorano, kjer je bilo kar najlepše in najokusneje poskrbljeno za zakusko. Pod vodstvom ge. Olge dr. Vidmarjeve in ge. Potokarjeve so uradnice z nekaterimi beograjskimi tovari-šicami pridno stregle gostom. Razpoloženje je bilo mahoma kar najprijetnejše.
Popoldne so se gostje iz Beograda in drugih krajev v spremstvu ljubljanskega uradništva popeljali na izlet proti Posavju. Dan so imeli krasen in ne morejo prehva-liti lepih vtisov, ki so jih nabrali v ljubljanski sredi.
konzolaml, ki nič ne nosijo. Fasada nad ka-menito oblogo je skrbno in precizno ome-tana z žlahtno terranuovo, ki jo razčlenjujejo medsebojno s svetlejšimi venci zvezane skupine oken.
Glavni vhod v palačo Je t Aleksandrove ceste, s katere vodijo skozi vrata enoranme stopnice iz pobranega granita v poslovalnico blagajne. Stopnice imajo ob straneh kaskade obložene s pravim švedskim marmorjem, ki pa je skoro ves pokrit z umetnim marmorjem. Tudi stene vestibula so obložene z zelenkasto-črnim umetnim marmorjem, belkasti stipip pa kasetiran v gipsu. Razsvetljen je ve-stibul skozi pisana okenca rozete nad vhodom.
Iz vestibula vodijo na desni stopnice v gornja nadstropja, na levi pa je dohod v spodnje prostore. Nenavadno je, da imajo poleg občinstva in uradništva tudi privatna stanovanja dohod le skozi glavni vhod. Malo čudno je tudi, da imajo v Južnem traktu zgradbe tako hišnikovo stanovanje v prizemlju, kakor tudi privatna stanovanja v gornjih nadstropjih kuhinje na Aleksandrovo cesto.	i I i 4.Š
V poslovalnici Je 96 ms prostora za stranke. Ali to zadostuje, bo pokazala bodočnost, saj je prostor n. pr. mnogo manjši kakor v Ljubljanski kreditni banki. Skozi štiri velike svetline na stropu in okna ob Tomanovi ulici prihaja v poslovalnico dovolj prijetne in mirne luči. Strop sloni na štirioglatih stebrih, obloženih z rumenkastim na kapitlih pa z zelenkastočrnim umetnim mramor-jem. Z enakim mramorjem so obložene tudi poslovalne mize, tlak je pa iz dokaj nemirno črnobelo ornamentiranega keramita. V tlaku so štiri svetline za spodnje prostore.
V gornja nadstropja
vodijo stopnice iz poliranega umetnega kamna. Ograja je železna, stene pa obložene z zelenimi pečnicami čeprav se danes peč-nice za stopnišča navadno ne uporabljajo več. V drugem nadstropju je za upravnika lepo stanovanje s prostorno kuhinjo na Aleksandrovo cesto, v tretjem nadstropju pa je pet uradniških stanovanj. Vsa stanovanja imajo lepe, velike kopalnice, nimajo pa vsa — jedilnih shramb, ki jih naše gospodinje pogrešajo pač ravnotako težko, kakor kopalnice.
Na prostornem podstrešju, ki ga razsvetljujejo okrogle line, so shrambe za stranke, večji del pa je za uradne potrebe. Streha je krita z zarezno opeko, z nižje ravne terase s težkimi stebri v ograji je pa krasen razgled na planine in Tivoli.
Iz Tomanove ulice vodi v palačo še en vhod, ki ni v osi oken nad njm- Vhod vodi na malo dvorišče in k drugemu stooni-
Slavnostni gostje pri otvoritvi. Na desni divizijonar Sava Tripkovič; na levi (1) predsednik nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice in zastopnik ministrstva Jaša Protič; zadaj (2) predsednik centralne uprave Udruženja uradnikov Poštne hranilnice Vlado
Jurič.
Sprehod po novi palači
Nova palača Poštne hranilnice v Ljubljani stoji na eni najlepših točk mesta, na oglu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice. Zgradba ima torej dve fronti, krajšo na Aleksandrovo cesto, daljšo na Tomanovo ulico, obe pa več ali manj na odprtem prostoru brez vizavijev. Tako pride štirinadstropna palača še prav posebno do veljave in dobiva še bolj reprezentativen značaj. Zgradba res ni povsem taka, kakršno bi si želeli in kakršna bi morda lahko bila, brez dvoma pa bo moderni Ljubljani v lep okras.
Arhitekt g. Josip Černivec je imel za stavbo tako velikega urada na razpolago razmeroma majhno parcelo, saj je zazidanih le 958 m2.
Zato je moral stavbo pognati v višino, tako da ima razun suterena in prizemlja v višini ceste še visoko pritličje in nad njim še troje nadstropij. Srečno je arhitekt višino na primeroma ozki parceli omilil z razdelitvijo na tri dele. Prizemlje in visoko pritličje je kot močno bazo, ki mosi vso težo ostalega poslopja obložil z lepim, a mehkim zelo peščenim školjkastim apnencem iz Vrabč pri Zagrebu. Iz istega kamna je grajena tudi zagrebška katedrala.
Mirno ploskev tega podstavka poživljajo bela omrežja oken in dve figuri kiparja Jurkoviča ki povdarjata portal,
dvoje ozkih vratic, kateri tišči k tlom težka, z bakrom krita strehica. Nad njo je velika rozeta z železnim omrežjem izpolnjenim s steklom v štirih barvah. Pločevinasti državni grb nad rozeto bodo naknadno, zamenjali s kamenitim plastičnim grbom.
Železno omrežje na oknih je pač le dekorativen element, ker pri sedanji varnostni straži in pri sedanjih blagajnah in tresorih železje zaradi varnosti skoro ni dosti več potrebno. Pri tem bi bil lahko arhitekt dosegel potreben efekt z dekorativno razdelitvijo lesenih okvirov oken, ki so že itak tako preobložena z lesom, da poleg železja tudi okenski les ovira pristop svetlobe v notranjost.
Za zunanjost palače
Je arhitekt srečno zdmžil okna zgornjih nadstropij v skupine, ki kot močni pasovi vežejo stavbo in omiljujejo višino. Dvoje srednjih nadstropij je še spojil z močnim okvirjem ob strani in zgoraj ter tako dosegel ravnovesje med vertikalami in horicon-talami, čeprav ta okvir ni utemeljen v konstrukciji, • kakor tudi ni utemeljen poldrugi meter široki strešni napušč & kasetami in
I šču,. ki pa nima dvigala kakor prvo. Od tod je tudi pristop v prižemi je kjer se nahaja
pod poslovalnico veliki tresor.
Hodnik okrog tresorja ni namenjem samo za stražo, temveč tvori tudi dostop v prostore tiskarne, knjigoveznice, ekonomata, dveh arhivov, stanovanj za ekonoma in hišnika, ki je obenem kurjač, in v skladišča. Po tem hodniku bo torej ves dan živahen promet, kar pri drugih denarnih zavodih ni v navadi in kar je v malo čudnem kontrastu z železnimi mrežami na zunanjih oknih stavbe.
V	suterenu je razen kleti in pralnic še kakih 7 m globoka kotlarna centralne kurjave za vse poslopje.
Notranji uradni prostori
so razvrščeni v prvem in drugem nadstropju. Če je njihova razdelitev praktična, se bo šele videlo. Vsekakor pa je mnogo prostora izgubljenega zlasti * velikimi predsobami in malimi koti, ki so odveč, dočim so hodniki primeroma ozki in zveri-ženi ter mestoma celo prekinjeni s prehodi čez stopnice.
V	prvem nadstropju je nprava, velika dvorana za knjigovodstvo ter inkontracija, v drugem nadstropju pa je vknjiževalnica, v kateri bo imelo vseh sedanjih 27 uslužbencev dosti prostora. Dvorana je praktično opremljena s pnevmatično pošto in električnim dvigalom za akte. Povsod so nameščene tudi garderobe in umivalne sobe.
Uradni prostori so patronirani v lahkih nežnih barvah raznih deloma že malo zastarelih vzorcev. Ogromna je množica vrat, ki prevladujejo stene, vsa pa so lepa iz ru-menkastobelo popleskanega, solidnega vezanega lesa.
S kakim pohištvom bo palača opremljena, ne vemo, videti je pa že sedaj, da se naročnik ni držal modernega principa, da je tudi hišna oprema le del poslopja, ki za njo napravi načrt arhitekt obenem kakor za zidovje.
Zgradbo palače
po Izdelanih načrtih je prevzelo po licitaciji gradbeno podjetje inž. Frana Tavčarja ki gradi danes tudi veliko palačo Drž. hipo-tekarne banke v Sarajevu. Stavbenik' se je seveda moral točno držati načrtov. Premo stil je vse ovire ter težavne probleme izpeljave globokih temeljev in armiranih že-Iezobetonskih rebrastih plošč, potrebnih za plasiranje centralne kurilnice. Železobeton-ski so tudi stropi v vseh nadstropjih in stebri. Delo je firma dovršila kljub nepričako-
vanim In velikim terenskim težkočam Ie z malenkostno zamudo.
Tudi ostale firme — z malimi izjemami onih dobav, ki jih ni mogoče izvesti v državi, le domače tvrdke — so pri tej priliki znova okrepile sloves naših domačih podjetij. Večina opeke je z Vrhnike, kamnoseška dela je izvršila deloma tvrdka Toman, deloma tvrdka Battelino. Domala vsa ključavničarska dela je oskrbela ljubljanska tvrdka Rudolf Geyer, štiri velike svetline nad poslovalnico pa tvrdka Martinčič. Cen-
črtov Izmed predloženih. Vodstvo pa nobenega teh načrtov ni odobrilo, temveč je naročilo pri nekem beograjskem arhitektu docela nov načrt. Ko pa je prispel ta novi načrt v Ljubljano, se je izkazalo, da ne odgovarja potrebam zavoda. Ljubljansjca gradbena direkcija ga je morala zato Temeljito predelati in je poverila to delo svojemu arhitektu Josipu Cernivcu, ki je moral zastaviti vso svojo voljo in znanje, cL» je častno rešil težko nalogo.
Nato je delo hitro napredovalo. V juniju
Načrt za palačo Poštne hranilnice, sestavljen od arh. Lavrenčiča in L 1923 nagrajen od ljubljanske žirije s prvo nagrado.
tralno kurjavo Je Instalirala Obnova, elektriko inž. Gaberšček, električna dvigala pa podružnica firme Wertheim. Montažo najmodernejšega tresorja je izvedla firma Arn-lieim iz Budimpešte, leseno streho pa domače tesarsko podjetje Martine.
Vsi strokovnjaki so edini v sodbi, da se na domače tvrdke tudi pri najtežjih nalogah lahko zanesemo in jim zaupamo tudi največja dela.
Zgodovina gradnje
Ljubljanska podružnica Poštne hranilnice je bila že od prevrata sem med vsemi poštno - hranilničnimi zavodi spravljena najslabše pod streho. Ko je bil imenovan njen prvi direktor dr. Rutar, je zato že 1. 1923. sprožil vprašanje zgradbe novega poslopja za zavod. Ker mora biti Poštna hranilnica z ozirom na svoje posle blizu pošte in blizu Narodne banke, je bila izbira prostora za novo poslopje v Ljubljani določena že precej sama po sebi, ker druge primernejše parcele ni bilo na razpolago razen one, kjer danes novo poslopje stoji.
Upoštevajoč dane potrebe in razvoj zavoda v bližnji bodočnosti, se ie sestavil stavbni program za novo poslopje, pri čemer je prostovoljno sodeloval višji svetnik ljubljanske gradbene direkcije inž. V. Ska-berne. V Beogradu je bil tedaj na čelu Poštne hranilnice še njen prvi organizator dr. Fr. Pavlič kot pomočnik generalnega direktorja. Dr. Pavlič je imel polno umeva-nje za potrebo zgradbe novega poslopja in je v kratkem izposloval tako odobritev stavbnega programa kakor nakup parcele. Pri podrobnejšem . pretehtanju stavbnega programa se je izkazalo, da bo kupljena parcela premajhna za poslopje, ki ga je zahtevala potreba zavoda, in da bo treba dokupiti še nekaj zemljišča od sosednega mestnega stavbišča. Za to prodajo pa od tedanjega komisarja mestne občine dr. Pe-riča ni bilo mogoče dobiti dovoljenja, zaradi česar se je ta nakup zavlekel za celo leto, dokler ni prišel na mestni magistrat gerentski sosvet z dr. Pucom na čelu. Potem je bilo to vprašanje rešeno hitro vendar pa se je zgradba poslopja, ki bi bila sicer najbrže dovršena že do konca leta 1925., zaradi tega incidenta zavlekla do danes.
Ko je bilo zasigurano stavbišče, je bil za izdelavo načrtov razpisan javen natečaj in dovoljen je bil kredit za nagrade. Konkurentov je bilo čez trideset; prvo nagrado je dobil načrt mladega slovenskega projektanta Lavrenčiča. Njegov kalkulirani proračun za zgradbo ie znašal okroglo 7 milijonov dinarjev. Načrt je bil kratek čas razstavljen tudi v Ljubljani.
Nagrajeni projekti so bili predloženi takoj nato centrali Poštne hranilnice v Beogradu, v katere vodstvu pa so bile med tem izvršene važne spremembe. Dr. Pavlič se je po šestletnem delu za organizacijo Poštne hranilnice umaknil drugemu, ž njim pa je izgubila tudi misel zgradbe lastnega poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani. Novo vodstvo je bilo namreč zaradi nepoznavanja razmer mnenja, da ljubljanska podružnica ne rabi tako velike stavbe, kakor je bila projektirania. Na tem je stvar obtičala.
Ko pa se je potreba lastne velike stavbe poiavijala vedno nujneje. je prišla djuga nevarnost. Začele so iz Ljubljane prihajati ponudbe za stare hiše. ki naj bi jih Poštna hranilnica kupila in adaptirala za svoje potrebe. V poštev so prihajale hiša Jadransko podunavske banke nasproti pošte, njene stanovanjske hiše na Miklošičevi cesti, nekdanja Zvezna tiskarna na Marijinem trgu in še druge. Vse so se izkazale za neprimerne vrh tega se je vsa javnost z občinskim svetom vred odločno izrekla proti nakupu kake stare hiše in tako je zopet prišla v ospredje zgradba novega poslopja na že kupljeni parceli pri Narodnem domu.
Ljubljanska žirija je bila poslala vodstvu Poštne hranilnice pet ali šest najboljših na-
1. 1927. so bil načrti izgotovljenl, tekom Jeseni še malo izpopolnjeni, v januarju 1928 sta jih odobrila vodstvo Poštne hranilnice in poštno ministrstvo, v marcu 1928 je prevzel po licitaciji gradnjo inž. Fran Tavčar in kmalu nato so se dela že tudi pričela.
Prvotna inicijatorja nove zgradbe sta imela v vseh teh peripetuah "kaj težavno stališče: zaradi svojih službeno podrejenih pozicii sta mogla delati za svojo zasnovo le indirektno. Včerajšnji slavnostni otvoritvi menda nista prisostvovala, ker Ju je politična nestrpnost, ki je vladala pri nas v desetetniih razmerah pred 6. januarjem, pognala v predčasni pokoj. Imata pa vendar lepo zadoščenje, da je koncem koncev prodrla njuna zasnova.
Zadeve kranjskega vodovoda
Prejeli smo: Vodovodni odbor v Kranju se že bavi z načrtom povečanja vodovoda za mesto Kranj. Z ozirom na to bi bilo priporočljivo, da bi se odbor poleg načrta za zajetje novih studencev na Čemseniku nad Kokro zainteresiral tudi za izvir potoka Bistrica nad Preddvorom. Voda je prvovrstna, vodni pritok zadosti močan in vedno enak, poleti kakor pozimi in istotako ob suši ali dežju. Količina vode bi zadostovala za vse vasi na desnem bregu Kokre, — Nova vas, Preddvor, Breg, Suha, Predoslje — ij poleg tega tudi za povečanje kranjske2a vodovoda.
Vse navedene vasi trpe na pomanjkanju dobre pitne vode in bi bil pravi blagoslov za nje, ako bi prišle na kak način do pre-potrebnega vodovoda. Velika pridobitev bi bila to v gospodarskem in zdravstvenem oziru, poleg tega pa bi se mnogo bolj povečal razvijajoči se tujski promet, ki je brez dobre pitne vode skoro nemogoč.
Omenjeno bodi, da so zgoraj imenovane prve tri vasi že zaprosile lansko leto oblastni odbor za napravo vodovoda od izvira Bistrice. Vodo je higijenslci zavod v Ljubljani že preizkusil.
Prizadeti prosimo, da oblastni odbor prošnjo ugodno reši in da bi merodajni činite-lji ukrenili, da bi se čim preje moglo pričeti z graditvijo vodovoda, na kar okoličani težko čakajo.
Novo mesto dobi hidroelektrično centralo
Novo mesto, 21. septembra.
Občinski zastop je te dni ponovno obrav-naval perečo zadevo elektrifikacija Novega mesta. Sedanja električna cSntrala v Luknji je namreč preslabotna za potrebe novomeške obrti. Koristna naprava je ostala v ozadju, ker njeno vodstvo ni računalo s potrebami in razvojem mesta. Tok se večkrat prekine, ko imajo naročniki največ dela in potreb po gonilni sili. Da se enkrat za vselej odpomore temu neljubemu nedostatku, je sklenil mestni občinski zastop, da se pridruži akciji ostalih zainteresiranih občin ter začne z gradbo hidroelektrične centrale na Dvoru. Občinski zastop je izvolil v pripravljalni odbor župana dr. Režka, občinskega odbornika g. prof. Ambrožiča in kot namestnika obč. odbornika g. J. Pavčiča. Poleg tega se bo mestna občina bavila tudi z načrtom vzpostavitve kalorične centrale, kakor jo ima Ljubljana
Za šolsko polikliniko, nastanjeno v novi šolski palači, se nabavi ves potreben inventar po dobljenem prospektu neke zagrebška tvrdke. Nabavi se tudi potreben inventar za učilnice in konferenčne sobe nove šole.
Uredi se lastna občinska inštalaterska delavnica, katere vodstvo se poveri novona-stavljenemu instalaterju g. Ernestu Beletu. Ker se je avtomobilski promet v mestu zelo razširil, se je ugodilo prošnji petrolejske družbe Anglo - Jugoslovenska d. d. za upo-stavitev avtomatične bencinske črpalke. Postavili jo bodo pred hišo trgovca Osoreutza.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 21. septembra 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	Cas		Temper.	m CZ — s?	Smer vetra	9 = c
		Barom.				co i
Opazovanja				> "S Oi	v m. Ln sek.	3 i O
Ljubljana		75S5	12	60	N 4	10
Maribor		'55-1	1)	80	NW 7	9
Zažreb	8	'565	13	80	N 7	10
Beograd		75 i 0	20	95	N 7	8
Sarajevo		753 5	13	80	SSE 4	10
Dubrovnik						
Skoplle	7.	76P3	16	70	mirno	6
Split		7567	21	80	mirno	10
Padavine
Vrsta
Dež
Dež Dež
v mm do 7. nre
52 6 16-15 15-
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21.2 C, najnižja 11 C. Solnce vzhaja ob 5.47, zahaja ob 17.59, luna vzhaja ob 19.57, zahaja ob 11.0. Dunajska »Temenska napoved za nedeljo: Spremenljivo, hladno ln vetrovno,
111
0 nebesih in peklu
Bilo je v času, ko je na zemlji naj« lepše in je Zemljanom najtežje umre* ti. Španski bezeg je že cvetel in rože so poganjale mlado popje. Tedaj Sita stopala po nebeški cesti popotnika, si« romak in bogataš. Na zemlji sta bila soseda. Bogataš je bival v veliki lepi hiši. a siromak v bajtici. Ker pa smrt ne dela razlike, se je zgodilo, da sta oba istočasno umrla.
Zaradi tega sta se našla tu na ne« beški cesti in sta molče stopala na« vzgor. Cesta je postajala bolj in bolj strma in bogatašu je huda predla. Kajti bil je debel, zmanjkovalo mu je sape in svoje žive dni še ni bil šel peš tako daleč. Tako se je zgodilo, da ga je si* romak prehitel in prvi dospel pred ne« beška vrata. Ker pa se ni upal potrkati, je tiho sedel na prag in si mislil: »Po« čakam bogataša. Morda bo on potr« kal.«
Slednjič je prisopihal bogataš, a ko je videl, da so vrata zaprta in da mu nihče ne hiti odpirati, je pričel razsa* jati in razbijati po vratih. Prihitel je sveti Peter, odklenil duri, si ogledal po» potnika in je takoj vedel: Debeluhar je razbijal. Zato ga je presunljivo in strogo pogledal, da je bogataša minula objestnost. Siromaku pa je dal roko, da je laže vstal s praga.
»Stopita v preddvorje, za drugo že poskrbim,« In res. To še niso bila ne* besa. kamor sta stopila, bila je nebe« ška veža, prostrana dvorana z mnogi* mi zaprtimi vratmi in klopmi ob ste* nah.
»Oddahnita si,« je dejal Peter, »in počakajta, da se vrnem. A svoj čas do* bro porabita in premislita med tem, kaj in kako si želita tu gori. Vsakemu izmed vaju se bo tako godilo v več* nosti, kakor si bo sam zaželel. Premis* lita dobro. In ko se vrnem, mi bosta lejpo in natanko povedala svoje želje. Nikar ničesar ne pozabita, drugače bo prepozno.« In je odšel.
Ko se je čez čas vrnil in vprašal, če sta že premislila, kako si želita živ« ljenje v večnosti, je planil bogataš s klopi in dejal, da si želi velik zlat grad in vsak dan najboljšo hrano; za zajtrk čokolado, opoldne telečjo pečenko z jabolčno kašo in mlečni riž s pečeni* cami in sirove štruklje, zvečer pa ocvr* to piško in steklenico starega vina. Po* tem da si želi udoben naslanjač in ze* leno svileno pidžamo. Tudi na dnev* nik, ki je bil nanj naročen že na zemlji, naj Peter nikar ne pozabi, da bo vedel, kaj se godi po svetu.
Sveti Peter ga je pomilovalno pogle* 'dal pomolčal, nato pa dejal: »Druge* ga si nič ne želiš?«
»Še to,« je hitel bogataš, »da bi imel cekinov na kupe, vse kleti polne, da bi jih še prešteli ne mogel!«
»Vse dobiš,« je obljubil Peter, »poj* di z menoj!«
In je odprl eno izmed mnogih vrat in peljal bogataša v blesteč, zlat grad. Tam je bilo vse tako, kakor si je bil želel. Ko mu je Peter vse pokazal, je odšel in zapahnil za sabo grajska vrata z velikim železnim zapahom. Bogataš pa si je oblekel zeleno svileno pidža* mo, sedel v naslanjač, jedel in pil, a ko je bil sit, je bral dnevnik. In vsak dan je hodil v klet in si ogledoval ku* pe cekinov.
In prešlo je trideset in devetdeset let in zopet devetdeset, da jih je bilo dvesto deset, a to je komaj drobec večnosti. Takrat je bil bogataš svoie* ga blestečega zlatega gradu že sit. »Te* leči.3 oečenka in pečenice so tudi od dne do dne slabše.« je tožil. A to ni bilo res. Le naveličal se jih je bil. »In dnevnika se mi tudi ne more brati. Vse eno mi je, kaj se dogaja na zemlji. Saj ne poznam nobenega človeka več tam doli. Vsi znanci so že davno pomrli. Ljudje, ki živijo sedaj, si izmišljajo

J
M. J.s
Zviti tiček
Vera si je prst potolkla, da ji teče rdeča kri in od joka vsa zamolkla mami tožiti hiti.
Mama prstek ji umije in obveže ga skrbno. Da se reva potolaži, da ji čokoladico.
To pa vidi mali bratec, ki tam v kotu skrit čepi. Brž priteče in se cmeri: «Mama, prstek me boli!«
Mama sinčku prst pregleda, no, pa vidi, da ni nfČ, vendar da mu žlico meda in se smeje: »To si tič!«
Vinko Bltenc:
Idila na dvorišča
Lep, topel pomladni dan. Na Kodra-novem dvorišču, ki je vse posuto z belim peskom, se solnčijo: Psiček Brdavs, ki leži pred svojo hišico na levi-strani dvorišča; petelin Kokodajs in Kura Kokodajska z vso družino se kopljejo v pesku na nasprotni strani dvorišča; mucek Godrnjavs sedi na ki opici ob vodnjaku in se poželjivo ozira na kostanj, kjer so razposajeni vrabci pravkar pričeli s koncertom.
Kokodajs. Spet so začeli svojo pesem ti presneti vrabci-potepini.
Kokodajska. Zakaj se jeziš nanje? Jaz jih pa rada poslušam. Pri tem se vedno spomnim na ono noč jeseni, ko bi me bila kmalu ugrabila lisica, da niso vrabci —
Kokodajs. Nikar ne pričenjaj! Kolikokrat smo že slišali tvojo istorijo.
Več pišk. Le pripovedujte, mamica!
Kokodajs. Tiho, otroci! Treba bo iti iskat živeža, gospodinja Meta se še ne vrne tako kmalu s polja, da nam nasuje pšenice.
Kokodajska. Ti misliš pa. tudi samo na jed. Pusti mladino, naj se malo spočije in poigra, pravkar smo se vrnile s travnika.
Ena izmed pišk začivka Kokodajski: »Mamica, povejte nam istorijo o lisici.« Vse druge piške <n petelinčki pritrdijo. — Petelin Kokodajs pa se mahoma razkorači in zapoje z visokim glasom: Ki-ke-ri-ki! Potem jo pa na vso moč ubere preko dvorišča proti sosedovi lesi. Tam je namreč zagledal petelina Grebenjaka, sedečega na plotu. Treba se bo pač ž njim poizkusiti v viteškem dvoboju.
Kokodajska. (zavpije za njim) Le pojdi se spet pretepa vat! Enkrat jo boš že izkupil. (Petelinčkom) Sinovi, da mi ne boste posnemali očeta. Ostanite mirni
in se nikar ne bojujte. — A podoba je. da to ne bo držalo, zakaj za hrbtom kure Kokodajske skačeta pravkar dva petelinčka bojevito drug v drugega.
Psiček Brdavs Pa nenadoma plane pokoncu in glasno zalaja proti sosedovi hiši: »Belin, Belin, (tako je namreč ime sosedovemu psu) zapodi našega peteli-nazaj.« Mucek Godrnjavs se tako prestraši tega laježa. da jo neutegoma pobriše na kostanj; glasno kričeč se raz-beže vrabci na vse strani. — Sosedov Belin se ne zmeni za Brdavsovo lajanje, ker ga najbrže ni doma, ampak je šel z gospodarjem na polje. Zato se psiček Brdavs vrne na prejšnje mesto in takoj zapazi mucka na kostanju.
Psiček Brdavs (zarenči nad muckom). Po kaj pa si splezal na kostanj, a? Ali spet zalezuješ ptičke?
Mucek Godrnjavs (se boječe stiska). Ne, ne, gospod Brdavs, vašega lajanja sem se bil prestrašil, verjemite ml, samo zato sem zbežal sem gor.
Brdavs. Ne vem, če bi ti verjel Mačjega rodu si, zato si neodkritosr-čen. Pazi se!
Godrnjavs. Prav gotovo ne lažem. Kaj ne. gospa Kokodajska, da je bilo tako.
Kokodajska. Nisem videla, res ne vem. Ravnokar sem začela pripovedovati istorijo o lisici. Menim pa, da se je Godrnjavs zadnje čase poboljšal. — Psiček Brdavs se torej pomirjen zopet vleže. Mucek počasi pripleza s kostanja in se zadovoljno zlekne na klooico. In reče: »Le pripovedujte, gospa Kokodajska.«
Kokodajska. Kakor sem rekla, smo lansko jesen prenočevali na svislih, šele pozimi so nas naselili v hlevu. V podstrešju so gnezdili vrabci. Neko mesečno noč so jeli vrabci na vso moč vriščati. Gospod Godrnjavs, vi ste najbrže iztikali po podstrešju. (Pri tem pogleda na mucka. Mucek se skrivaj ozre na psička Brdavsa in se prihuM.) To vriščanje nas je zbudilo iz spanja. In sreča je bila, zakaj mahoma zagledamo ob lini, skozi katero smo hodili na svisli — strah in groza — zvitorepko lisico. Kokodajs in za njim vsi ostali začnemo vpiti na pomagaj. Toda lisica je že skočila na gredi, ravno proti meni. V tistem trenutku pa zalaja spodaj. lini naš hrabri Brdavs —še danes sem mu hvaležna. (Pes Brdavs na žalost ne sliši te pohvale, ker je bil zadremal.) Lisica se je tako prestrašfla, da je zvi-škoma skočila doii in jo popihala skozi duri, zakaj hlapec, ki je spal na senu, se je bil tudi zbudil, hitel ven in v naglici pozabil zapreti vrata. Tako smo bili rešeni... — Kura Kokodajska hoče še nekaj pripovedovati, toda zdajci se čuje od sosedove strani kokodakanje domačih kokoši in petelina Grebenjaka. Kakor na povelje začno vse Kodranove kure in piške in petelinčki sodelovati. Psiček Brdavs se predrami, pogleda okrog sebe in ko vidi, da ni nič posebnega, se zopet vleže. Mucek Godrnjavs jo je bil pa snet pobrisal na kostanj. Preko vrta od soseda sem priteče petelin Kokodajs.
d)o&a$ano je,
da more perilo pravilno očistiti le milo. Edino to brez Škode odstranjuje umazanijo iz tkanin. Cenj. gospodinje imejte to dejstvo vedno pred očmi ter perite samo s pravim
ter p en t ino vim milom
GAZELA4
Kokodajska (ga vpraša) Kaj je pa
bilo?
Kokodajs. Nič posebnega. Sosedova Grahorka je znesla jajce.
Kokodajska. Oh. pa tako vpitje I — Polagoma se pomirijo vse kokoši in piške in petelinčki. Solnce se je že precej nagnilo, s čudovitim bleskom zlati vrhove gora ta oblake obroblja z zlatim trakom. — Gospodinja Meta se vrača s polja. Psiček Brdavs ji veselo hiti naproti. Ko pride gospodinja Meta na dvorišče, začne klicati: «Pute. na, na! Pute, na. na!« In vse kure in piške. petelin in petelinčki so mahoma zbrani okoli gospodinje. Mucek se priliznjeno plazi ob njenem krilu in zadovoljno prede. Vsi dobe jesti. Kokošja družina prosa in pšenice, psiček Brdavs ln mucek Godrnjavs pa mlečne kaše, ki je ostala Kodranovlm od kosila. Za ori-boljšek pa dobi psiček Brdavs še kost od prejšnjega dne, ko je gospodinja Meta kuhala juho. In tako so vsi zadovoljni	,
Utva:
Poliča tulita
Ml imamo eno putko, ta-le putka je pa taka, kadar znese jajce, vse dopoldne kokodaka.
Kokodaka: »Kokodajce, veste, da sem znesla jajce, zve naj to se v pet vasi, druge take pirtke ni...!«
Pa imamo tudi Micko, Micka je pa tudi taka. kadarkoli kaj napravi, vsepovsod razkokodaka.
Take putke — to so tutke, take .Micke - ficke facke - packe.
Šale za male
V vaški šoli so prvikrat govorili o tem kakšne podobe j« zemlja. Da hI otrokom vse lepo nariloM, je vzed učitelj svojo fcofoaGnioo v rofko. Bila je okrogla.
»Tole je zemlja — tole je pa mesec!« je dejal in pokajzai namestot meseca grahovo zrnce.
•ZaipamnMe rt, da Je tudi zemlja okrogla!« Tako govoreč je podržal to-ibačnioo kvišku.
A to okroglo tobaCntoo Je raibH gospod učitelj samo med! tednom, ob nedeljah je nosil v žepu lopo srebrno, ki je bila na štiri vogale.
Nekega dne Je priSd gospod Šolski nadizornik in jel sam vpraševati
»Kakšne podobe je zemlja?« ie vpra-Sal PetrtSka.
Iti Peter, ki ni neumen dečko, se je odrezal:
»Ob nedeBah Je zenrfja na Štiri vogale, med tednom je pa okrogla!«
Križanka „SoInjak"
Vodoravno: 1. Protlvni vezirfk: B. prislov: 6. osebni zaimek: 7. reka v Ruslil: 8. kemični znak za element: 9. števnikt
10.	mesto v Rusiji: 19. poškodba: 20. esfo-čanski bog: 21. utežna enota: 22. del sta-novanja. — Navpično: 1. Predloe: 2. verz. 3. srednjeveški narod: 4. časovni veznlk:
11.	fizikalna enota: 12. časovni veznik: 13. žensko krstno ime: 14. krafevni prislov.
15.	rimski bog poljedelstva; 16. število; 17. Reka v Srbiji; 18. medmet
Rešitev križanke »čeveljček«
Vodoravno: 2. ss: 4. Ahll: 7. Nikobarti 11. ali: 12. Irida: 14. lok: 15. moka: 17. salon: 19. Boka; 23. Koldilieri: 31. osat; 32. Odeon: 34. Ivan: 37. Lena: 38. sak: 39. Anaksimen.
Navpično: 1. Eshil: 3. Sikli: 4 Anal: E. Io: 6. sidol; 8. bik,- 9. ar: 10. rima: 13. ako
16.	Ana; 17. oboi; 18. Re; 20. ose; 2L Kan; 22. ata: 23. kos: 28. Ida: 29. ris: 30. Ivi.
tako neumne stvari in pišejo tako čud* no, da se človeku pri čitanju kar v glavi zvrti.«
Obmolknil je in zazdehal, ker se je strašno dolgočasil Nato je godrnjal: »S kupi cekinov tudi ne vem, kaj bi po* čel Čemu jih sploh imam? Saj ne mo* rem ničesar kupiti. Kako sem le mogel biti tako neumen in si želeti v nebesih denarja!«
Nato je vstal, odprl okno in pogle* dal skozenj. A kakor je bilo v gradu svetlo, tako je bilo zunaj temno, tem* no kakor v rogu, dan za dnem, noč za nočjo, leto za letom in tiho kakor na pokopališču. Zato je zaprl okno in se* del nazaj v naslanjač. In vsak dan je po dvakrat do trikrat vstal in pogle* dal skozi okno. Pa je bilo slednji dan temno. In slednji dan za zajtrk čoko* lada, in opoldne telečja pečenka in ja« bolčna kaša, mlečni riž in pečenice in sirovi štruklji. Zvečer pa ocvrta piska in steklenica starega vina. Slednji dan.
A ko je prešlo tisoč let, je zaškripal železni zapah, vstopil je sveti Peter in vprašal: »Nu, kako ti ugaja?«
Tedaj se je bogataš razjezil: »Kako mi ugaja? Slabo, zelo slabo! Kako naj vzdržim v takem dolgočasnem gradu
tisoč let? Ne slišim nič, ne vidim nič, nihče se zame ne zmeni. Same laži se trosijo po zemlji o vaših slavnih ne* besih in vaši večni blaženosti. Zanič ste jih uredili!«
Poter pa ga je začudeno pogledal: »Saj morda niti ne veš, kje si. Misliš, da si v nebesih? V peklu si! Saj si si sam želel, Tvoj grad stoji v peklu.«
»V peklu!« se je prestrašil bogataš, »to, da je pekel? Kje so pa parkeljni in ognjeni zublji?«
»Mar misliš,« mu je odvrnil Peter,« da parkeljni še vedno grešnike pečejo in parijo kakor nekdaj? Ze dolgo ne več. V peklu pa si, na to se lahko za* neseš. in še precej globoko, da se mi kar smiliš. Kmalu se boš sam tega za* vedel«
Tedaj se je bogataš sesedel v na« slanjač, skril obraz v roke in zasto« kal: »V peklu, v peklu! Kaj bo z me* noj?«
In zopet je prešlo sto let in še sto, ir čas je postal bogatašu neznosno dolg. In ko je spet prešlo tisočletje, je prišel Peter: »Joi,« ga je sprejel bo* gataš, »kako sem hrepenel po tebi. Na smrt sem žalosten! Ali bom moral ved* no ostati tu, vso večnost?«
Peter je odvrnil: »Ko bo minulo de« set tisoč let, se bo večnost komaj pri* čela!«
Ko je to čul bogataš, mu je glava omahnila na prsi in bridko se je raz* jokal A Peter je stal za njegovim sto« lom in skrivaj štel solze. Ko je videl, da jih je toliko, da bi mu Bog lahko odpustil, je dejal: »Pojdi z menoj. Po« kažem ti nekaj lepega! V podstrešju je v steni luknjica, kjer je izpadla grča. Skoznjo se vidi v nebesa.«
In ga je peljal po stopnicah v pod* strešje, mimo stare šare v kamrico. Ko sta vstopila, je padel skozi luknjico zlat žarek svetemu Petru naravnost na čelo, da je bilo videti kakor zlat pla* men.
»Ali prihaja to iz pravih nebes?« je vztrepetal bogataš. -
»Da, le poglej,« je odvrnil Peter. A luknjica je bila precej visoko v steni in bogataJ je bil bolj majhne in okrog* le postave, da jo je komaj dosegel.
»Stegni se in na prste stopi,« mu je svetoval Peter. In bogataš se je stegnil in stopil na prste in ko je "okukal skozi luknjico, je videl prava nebesa. Na prestolu med oblaki in zvezdami je se«
del Bog Oče v nebeškem sijaju med vsemi svetniki in angeli.
»Joj, kako lepo! A povej mi, kdo se« di Bogu Očetu ob nogah in mi kaže hrbet?« _
»To je siromak, ki je bil na zemlji tvoj sosed in prišel s teboj gor. Ko sem ga vprašal, kaj si želi v večnosti, je prosil le za pručko, da bi sedel lju« bemu Bogu ob nogah. Dobil jo je ka» kor ti svoj grad.«
Ko je to povedal, je tiho odšel, da br^atrš niti opazil ni. Stal je še vedno nepremično na prstih, gledal v nebesa in se kar ni mogel nagledati. Prsti so ga že boleli, vendar se ni mogel ločiti od luknjice, ker je bilo prelepo, kar je gledal
In zopet je minulo tisoč let in sveti Peter se je zadnjikrat vrnil Bogataš je stal še vedno v podstrešju na prstih in nepremično strmel v nebesa in je bil tako zamaknjen, da ni Petra niti opa« zil Tedaj mu je Peter položil roko na ramo in rekel: »Pojdi z menoj! Dovolj dolgo si delal pokoro. Grehi so ti od« puščeni. Prišel sem pote, da te pope« Ijem v nebesa.«
Foshay Tower v Minneapolisu
Skrivnosti patentiranega babilonskega stolpa — Doživljaj z dvigalom — V mizo vdelani vodometi
Je in rame ne rože so cvetele povsod,
•tudi po veliki mizi in zidovih. V mizo so bili vdelana vodometi, ki so v l<uči
Tri dnd smo b:® gostije Minneapobsa, pol milijonskega mesta, ki leži ob Mis-sissipptju. Ogledali smo si industrijska podjetja, predvsem velike mline, letališče, univerzo, umetniški muzej im krasne parke ob reki, a tudi okolico, posejano z lepimi jezer), ki se skrivajo v bohotnem zelen»ju. Priznati moraim, da je malo mest v Zedindenih državah, ki bi imeli talko ljubko in prikupljivo okolico, kot jo ima Minmeapoliis.
' S
> um flij
. »tirm t ifit'H? I
* tm*„ .. f «f| i.ffjti .M!«j iflil

Največja zanimivost tega mesta je Foshay Tower, nebotičnik čisto nove oblike. Predstavlja namreč ogromen obelisk. Ta igla, ki je bila predana prometu in Slovesno posvečena 30. avgusta letošnjega teta, je postala znamenje mesta Minneapoliisa: od katere kol; strani se mu bližate, povsod jo'vidite že iz daljave. Stolp ima 32 nadstropij in je zgrajen tako solidno, da za tudi našmoč-nejši vihar ne bi mogel podreti Stal je tri in pol milijona dolarjev. Njegov posestnik je trgovska družba in zavarovalnica, koje načelnik je W'ilbur B. Fo-shay, po katerem je tudi stolp dobi svoie ime.
Naši družbi evropskih publicistov so priredili slavnostni banket v 25. nadstropju tedaj znotraj še ne popolnoma dogotovijenega poslopja. To je bila sploh prva prireditev v tej zgradbi. Ko smo se ob osmih zvečer znašli v pritličju pred dvigalom, so nam povedali, da je bilo šele pred štirimi urami montirano in da smo mi prvi, ki se z njim vozimo: res prav ameriška počastitev.^ Nas niso ravno obhajali preprijetrni občutki, ki se je začel dvigati Iiift Šilo je vedno hitreje in hitreje navzgor, kar naenkrat ... .resk... s silnim poskokom se ustavimo.
Škoda, da ni fotografa, da bi bil ove-koveči'1 obraze nas vseh v onem trenutku. Vsak si je stavil vprašanje, kaj bi bilo, če bi strmoglavil deset aifi petnajst nadstropij navzdol? Kakšne so ameriške varnostne naprave v dvigalih? Ali so takšne naprave pri tem novem Jiftu že montirali, ali pa jih bodo morda šele jutri? Te misli nam je prekinil monter, M se je vozil z nami; dejal je čisto malomarno:
— Tok je prekinjen.
Pa smo čakali, da bo tok spet vključen ter se skušali držaiti ravno tako brezbrižno kot naš vozn ik.
—	Ali poznate najnovejši sistem zavarovanja HittoV v nebotičnikih pred strmoglavljenjem v globočino? sem vprašal svOie tovariše ter jim na njih negativni odgovor razložil ta sistem, o katerem ni je bil nekaj dni poprej pravil neki ameriški novinar.
—	Med tem ko se lift dviga, so vrata vseh nadstropij, ki vodijo k liftu, avtomatično zaprta, in sioer na ta način, da je ves jašek, po katerem hiti liift navzgor. -pod njimi na vse strani henmetično (zaprt. V slučaju, da bi iz katerega koli vzroka začel M padati, b: ne mogel nikamor zriniti 'zračnega stebra, ki je pod nJim. in bi' se p« padem skozi nekaj nadstropij slednjič vjel takorekoč na zračni blazni Poskusi s tem sistemom so se prav dobro obnesli.
—	Menda nas ne mislijo počastiti tudi na ta' način, da nam pokažejo poskus z »zračno blazino«? je vprašal eden mojih tovarišev.
Odgovor je dal monter, ki je rekel, dia Je tek zopet vtoSjučeft. Pritisnil je na gumb in srečno smo se dvignili v 25. nadstropje. Lahko si mislite, da se nam »e nekoliko odleglo, ko smo spet stopil« oa trdna tla.
Banket, ki nam ga je dal tu mfnnea-polski t'sk. je bil najkoiosaluejši, ki sem Ka sploh tod®' videl. Ne trnslirrc t>ri tem jedi, ki so briile prvovrstne, temveč vso prireditev. Petindvajseto nadstropje je ena sama velika dvorana z okni na vse štiri stran' sveta. Le v sredi je oglat močen steber, skozi katerega vod,} lift •navzgor in navzdol. Dvorana je bela spremenjena v basjen vrt: modre delifini-
raznobarvnih električnih žarnic brizga-li vodo do stropa. Na eni steni so bile pritrjene med cvetkami zastave vseh držav, iz katerih smo bili prišli gosti, tudi jngosdovenska je bila med njimi Ko sem med večerjo izrazil Američanu, ki je sedel poleg mene, svojo zadovoljno-st nad to pozornostjo, mi je zaupal, da so diva dni iskali povpraševati in brskali po knjigah, a naše zastave niso mogli najti nikjer, slednjič je pa le nekdo iztaknii barve naše trdbojnice v nekem leksikonu nove izdaje ta... domovina je bila rešena.
Za izbrani koncertni program je poskrbel g. Henry Veirbruggem. direktor nrinneapofeke simfonije. Jedila za banket so pripravljali v električni kuhinji, k8 so jo bili postavili v ta namen eno nadstropje nad nami.
Krasen je razgled s stolpa preko mesta na parke ob Mississippiju in zeleno okolico, iz katere se svetlika netoroj jezer, minneapolčani praiviijo, da jih je deset tisoč, to se praivi prevedeno v evrop-šlSino, da jih je precej. Posebno lep je bš pogled na mesto* ko so se po solnč-nem zahodu začele prižigati električne luči blizu in daleč.
Najzanimivejše pri Foshayevem stolpu pa je to, da sta zaprosila g. Foshay, predsednik družbe, ki je dala sezidati stolp, in Gottlieb R. Magney, soiznajdi-telj zgradbe, pri patentnem uradu v Wasbingtonu za patent za izredno obliko zgradbe tega nebotičnika. Stolp je namreč, kar se tiče oblike, imitacija velikega obeliska, ki so ga postavili v spomin prvemu predsedniku Zedinjenh držav, Georgeu Wash?ngtcnu, v mestu Washingtonu. Ta obefek se imenuje »Washington Memorial«, to je spomenik. Zato so tudi Foshayev stolp imenovali tako. Novo pri tem nebotičniku je sledeče: oblika stolpa, oziroma obeteka, z zidovi, ki navzgor konvergiraijo, način notranje dispozicije sob .in ob enem potrebne varnostne naprave, kakor tudi posebna konstrukcija strehe, pod katero so postavljene specialne električne naprave, ki pozimi tope led in sneg, ki bi se nabiral na vrhu.
Inženjerski svet v Zedinjenih državah je seveda zelo radoveden, ali bo patentni urad zda! zgradiiteiljem patent za to stavbo.
Salonit
Cešpljev žegen na Dolenjskem
Originalnost Američanov, ali Polije rečeno tudi Američank se pa kaže v sledečem: zasebna tajnica g. Foshaya, ki igra veliko vlogo v žeruski družbi ameriškega severo-zapada, je prišla lani na Silvestrovo v Minneapo®s in našla na svoji mizi povabilo na novoletno noč za maskiran plesni venček v Minikatoda kluibu, enem najbolj ekskteivnih golf klubov v metitu. Ker je 'meda samo nekaij ut časa do veselice, da si napravi nov kostum, ji .je prišlo na misel, da se tmaskira kot »Foshay Tower — a Wa-•shington Memorial«. Naša slika nam kaže to iepo mlado Američanko v njenem izrednem kostumu, ki je naravno vzbudil na vteselici veliko občudovanje.
Dr. Pavel BrežnJk.
cementno azbestni škrllj
ie za pokrivanje zgradb nad' bol?§i materija!
Videm, sredi septembra.
Češpjje so — kranjske klobase z zeljem seveda predinjačijo — nekaka odlična naša domača jed, posebno če so zavite v obod okusnih »knedelčkov«, kije r so češplje — glavni sestavni del češpljevih cmokov.
O, ja! Češpljeivii' cmoki! Marsikateri sladkosnedinež in pcfjedež komaj čaka jeseni baš zaradi teh odličnih božjih dobrot, »ovečkenkmedlov«, kakor se jim pravi v domačem narodnem žargonu našh kuharic.
Češplje so v češpljevih cmokih tako važen del te božanske delikatese, da šmartenska Magdica — 4-letno pumče — odgovarja na vprašanje, kaj najraje je, le kratko: knedel v — oešpljah...
Tako že mala Magdica, ki jo šoferska učenost ni pokvarila, vporabi vso zvito pesniško fantazijo, da v dopustni prispodobi poveličava knedelčke v — češpljah...
So pa češplje mogoče še v neštetih varijamtah, da pridejo na mizo v dostojni obliki, bodisi na mizo siromaka ali bogataša, ki si jih opremi še z najbolj visokoletečmi osladki, vložki, prilogami, vlogami — ali kar si drugega je še izmislil kuharski slovarček.
Mimo teh zgolj glavnih ciljev, komur služijo češpljevi sadeži, pa so češplje tudi siredstvo umetnjakarjem, da izražajo svoja umetniška čustva; posebno v dolgih zimskih mesecih.
Ne verjamete?
O, pa ja! Le spomnite se na sv. Miklavža... no, kaj pa... cešpljev par-foeflj...
Kai j se res še niste nasmejali groteskni figuri hudička, ki je — paličasto Okostje dekorirano s suhimi češplljaimi
No ja! Že poznate parklja češpljevoa! Dobro! V tej-le češpljevi razpravi pa bi ne bilo napačno, ko bi se spravila zveza med češpfljami in paragrafom. Zveza je, čeprav na videz za las privlečena
Prijatelj, kar zini', daj. komu: — »češplijevec«. Morebiti mu žaBjivko še stopnjuješ: »češpiiavi češplievec«. Dovodi si se pregrešil, paragraf te bo zavlekel v kamrico, kjer boš naijmanj 24 ur dlnžavmi gost — na ričetu — o če bi ti dali — češpljeve kaše, sladke, poou-krane, zabeljene, bi morebti postal še zločinec, v drugo iu deveto, tako bi se navadi'1 arestanitotvske koš te.
Pa škoda. Za arestante je le ričet, m se ne bodo preobjedli — sladkega d&-ru: češpljeve kaše.
Prijateljem — češpliarjem letos ne bo slaba preciga. Ne bodo podelali. ne, vseh bož)'h darov, kar so jih obrodila letos drevesa, pa če se spravijo na češplje Po tri šbibe na dan: za zajtrk, kosilo in večerjo, in morebiti še za kako malco..
Toliko, kolikor nosijo letos veje teh žlahtnih, višnjevih sadov, jih še ni bilo menda nikoli.
Vlprašal sem v Krških hribih starega očanca. ki mi je hitel hvalit letošnjo letino: »Kaj, oče. dvajset let sem pa že niso bile češplje še nikoli tako polne, kakor so letos.«
»Kaj. dlvaijset?« — in si je možlček položili desn:oo na prsi, kakor bi hotel z znaimeroem srca pi:*rdfti svojo izpoved — »niti trideset, nit? petdeset let nazaj ne pomnimo, da bi bile veje tako povešene zaradi toikeiga sadtu, niti sploh ne pomnimo tolikega češplievega žeg-na.. Morebitii se zgodi tako le na vsakih sto let.«
In mi je pripovedovala ženica, ki ba-ranta po vsej ckoffioi s pščanci da se lomijo radi pretežkega bremena cele i veje, in odpadlega sadija niti ne pobira-! jo več. Toliko ga je vsepovsod po krških hribih in dolini.
Sadni prekupčevalci in sadni trgov* j o: prihajajo vsak dan na Videm, kjer je zdaj nekaka češipljeva borza. Pri To-mažiču se udarjajo kupčiije, tam stoje dolge vrste voz, na njih za zvrhani koši češpelij. Veriga češpljevih voz Se vleče par sto metrov daleč dan na dan do videmskega tovornega kolodvora. Res, nenavadne slike tudi za našo Dolenjsko. Vozniki čakajo odrešenja, spe zlek-njeno na vozovih, mesto blazin pa: češplije...
Kimeitje čakajo v seno' drevoreda rešitve: pa se jeze: včasih ni kupca, včasih pa ne vagona. In kako nakladajo! Spred Tomaž .'čeve tehtnice povlečeijo vozove — mimogrede povedano tehta voz češpelj od 1800 kg do 3000 kg — na raimpo. Boljše, sortirano sadije znosijo bolj pridno v vagone, one češplje, ki so pa namenjene za kuho, bodisi za mezgo ali pa žganje, ne uživajo preveč respekta.
Jaj sem se nad neobičajnim^ nakladanjem zelo čudil: Sredi voza, še do polovice napolnjenega s češpljami je stal krepak fant — dejal je, da je iz Šmarje-te in je 5 ur daleč prispel z vozom — z c kovanimi- žebfiiji je gazil po vozu in je kar z lopato metal sadje v — vagon.
Baš zaradi oblice sadja, % zaradi tega, ker so češplje po večini drob-neCše kakor druga leta, nimajo nič kaj dobre cene. Kilogram se suče med 50 p in in med dinarjem, kupec gledaš da čim ugodneje pride do blaga, naš kmet pa ni, žafifoože, v tem pogledu nič, ali pa vsa jpremalo organiziran, zato mu prehuda konkurenca zbija cene navzdol.
Sad:e na ti ponujajo v nakup pratv povsod. Ko sem sedel zraven krškega mo-»ta v 2rvtfbans, ki še nedolgo veže kraje med Vidmom in Novim mestom, se je med naimi. potniki, kod razpredla govorica o letošnji 'znedni sa.dni ]ietini. Ma'lo nas je razgrelo toplo jesensko softnee. ki je še kl'iub kasni popoldanski uri sijalo močno skozi visoka avtomobi-lova okna, malo pa govorica, da simo slekli suknjiče, bi so bili res odveč. Se
pri(jaznemu župniku tam nekje od Kostanjevice doma, se je zdel naš zgled tako miičem, da je kljub ženski navzočnosti odvrgel orni suknjič in je kar golorok posegel v besedo.
»Po dinarju Vam jih prodam« je obdelava! mojega soseda, in mu je tiščal pod nos krasne »rnuštre« lepo nabreklih, modrih češpelj. Pa sta se zedinila za 85 par po kili. »Nag bo«, ga je prijel župnik vesel z obema rokama, »sati to je moja prva kupčija, ki sem jo sklenil po amerikansiko: v avtu.«
Pa ti je res divota, taka jesen. Ko setm pešačil po leskovškh vaseh, se nisem mogel nagledati obilice sadja. Sadovnjaki, skoraj drug tik drugega so se šib® pod sladkimi bremeni v vseh barvah, jabolka v krvavo-rdečih nijansah,
hruške japonsko orumenele in češplje
vijoličasto navdahnjene.
Drevesa so vsa tako polna, da ličisjo bolj gozdom, velikim gozdom, kot smo jih nekdaj gledali v zgodbah o obljubljeni deželi, obtežene veje pa se klanjajo in se šibe pod čarovito težo.
Zdaj-le je, potniki in turisti, naša Dolenjska v najlepši oMeki Ne samo sadovnjaki Vinske gorice Vas vabijo; pridite, navžijte se ob pogledu na zorne veje in trse!
Nedeljski izlet, združen s piknkorrt v senci košate brajde ti bo ostal nepozaben. Naši Dolenjci so imenitni ljudje, ne boš šel lačen pod oboki sadnega drevja, in če boš sklenil kupčijo za kak zaboj darov tetke jeseni, ne bo žal niti tebi, niti prodajalcu, s katerim si ostaneta — stara priljatelja.
Zatorej, ob prvi priliki na dolenjsko stran, v češpiiljev paradiž!
—nč—
Motociklisti in njihove nezgode
Padec v 65 km diru na glavo
Dan na dan poročajo časopisi o vne-bovpijočih nesrečah: Strašna katastrofa motociklista! — Karambol: 4 žrtve neprevidnosti! — Pri blazni hitrosti z glavo v cestni kamen! Itd. In ljudje takole obsojajo žrtve motorja: Prav jim je, kaj pa nore okoli! In kdo bo poslušal to vražje ropotanje! Vsi naj se pobijejo! — Aa — tak tako! Padli ste — pa saj ne more biti drugače! Po dveh nogah, prijatelj, je le najsigurnejše! — Kaj pa imate tega vraga na glavi? Motor? A-ja-ja! Vidite, kdaj sem vam že rekel!
Ubogi motociklisti! Vse jih obsoja in preganja: stražnik na vogalu, meščan
očesom: Napredek slovenskega moto* ciklističnega športa!
Ljubezen do hitrosti — najhujši sovražnik, ker — nepremagljiv! Ljubezen, pa naj bo te ali one sorte, je namreč nepremagljiva, to je siva resnica.
Samo tisti, ki je sam užival hitrost na motorju, more razumeti, kako nesmiselno je za motociklista svarilo: Vozi počasi! On ga ne vidi, zaljubljenci so slepi.
Tudi sam sem zašel med motocikli-ste. Nepremagljiva želja me je zapeljala. Ali spadam med »mrliče« ali med »ta hude«, ne vem in ne povem, to je takorekoč usodna tajnost. Boril sem se z žeblji in s slovenskimi cestami, s prijatelji ropota in čuvarji cestnega reda. S precejšnjim upehom: 12
na pločniku, kmet na cesarski cesti. In vendar so dečki! Slava lovske latinščine bo kmalu zatemnela pred latinščino motociklistov! In pa njihovi izrazi! Treba bo sestaviti poseben leksikon. N. pr. motociklist ne pozna ovinka, pač pa »kurfno«. On tudi nikogar ne prehiti, zato pa ga — če more seveda — »nadre«. On nikoli ne pade, se nikdar ne zaleti, pač se pa »zadrajsa« ali »zakanta«.
Sami se delijo v dve kategoriji: v mrliče in v »ta hude«. Mrlič je tak-le: Ima popolno »bojno« opremo. Vsi gumbi so skrbno prišiti. Očale kupi preje kot motor. Orodja ima za dve torbi, sveče snaži če so zamazane ali ne. Njegov motor je vedno čist in bleščeč. V garaži sitnari neprestano: bogve, ali je vse v redu? Kaj pa, če morda ta-le vijak odpove? Morda bi bilo vseeno dobro, če pregledamo razplinjač? Itd. Če se mu kedaj posreči, da potlači šlapo v sebi in požene recimo na 45 — več ne, nikakor ne! — potem je junak! Sam sebi ugaja! Ako pa se mu pri vseh varnostnih merah le pripeti, da se »zakanta«, proda motor: uskoči in postane najhujši protimotorski drukar!
»Ta hud« pa je popolnoma druge sorte fant Na motor sede kar takole — mimogrede. On si nič ne p r i z a d e-va, vse gre kar samo od sebe.
Ne pazi na obleko. Motor čisti le redkokdaj, na njem sedi kot na konjičku in v najhujši situaciji napravi tako, kot bi ne bilo ničesar. Vozi z eleganco, pade z eleganco. Popraskan in ranjen je neprestano, obvezan le, če so ga nezavestnega pobrali kje na cesti. O hitrosti izpod 70 sploh ne govori. Defekt prizna le, če ga je kdo videl.
Lažejo pa vsi motociklisti brez Izjeme. Ne morda iz zlobnega namena. Temveč kar tako, zaradi »lepšega«. Pripovedujejo o nezaslišanih brzinah, o »situacijah«, pri katerih se vam lasje kar ježijo, o čudovitih rešitvah iz strahovitih zagat. Ne da bi jim človek ne smel ničesar verjeti! To ne! Pripovedovanje motociklista je kakor lepo pisan roman: izločiti je treba le jedro in ugotoviti količino literarnih okraskov. Skratka, umetniki so vseskoz!
Motociklisti imajo — kot sem že dejal, mnogo sovražnikov, najhujši pa so: pristni domači žeblji, slovenske ceste, ljubezen do hitrosti.
Gotovo ste že videli takega nesrečnika, kako čepi v prahu poleg svoje »mašine« in »flika« predrto pnevmatiko! Solnce ga žge neusmiljeno, na debelo požira prah mimodrvečih vozil, v potu svojega obraza krpa svojo ubogo »kračo«! In če je bil poleg tega še preveč »hud«, pa je pozabil doma toli potrebni »flikcajg« — potem je ta žrtev športnega napredka res vsega pomilovanja vredna!
Morda pa ste tudi gledali junaka, kako se bori, da bi si utrl pot iz Ljubljane recimo... čez Ježico! Premetava se revež po motorju, meče ga v zrak, strahotne luknje in kotanje — ta ponos naših cest — mu mečajo čreva in možgane, vozilo škriplje, avtobus trobi na desni umik — v še večje luknje — junak pa vztraja, bori se z zadnjimi močmi, svetel! cilj pred duševnim
defektov na pnevmatiki, par nepomembnih želodčnih motenj, dokaj opozoril glede ropota, 1 (sic!) policijska kazen. Momentano sem invalid, žrtev ljubezni do hitrosti. Mnogi so me že povprašali, kakšne občutke ima motociklist, kadar se takole mimogrede sreča s smrtjo. Naj povem, kolikor se spominjam!
Zavozil sem s približno 65 km tempom v kup gramoza. Prav točno se še spomnim, da sem si dejal: »Nič ne bo! Samo da obdržim volan!« Med tem me je vrglo v zrak, izgubil sem motor iz oblasti in v loku zletel naprej. Občutek letenja po zraku je bil precej ugoden (očividci trde, da tudi za pogled!). Kako in kdaj sem z glavo treščil na cesto, ne vem. Ko sem se pa prebudil iz nezavesti, nisem čutil nobenih posebnih bolečin. Povprašal sem, kaj je z motorjem fto stori menda vsak motociklist). Potolažen, da ni nič hudega, sem se zopet vrnil v nezavest.
Kakih misli na smrt, zadnjih prividov in podobnih zadev pa nisem opazil. Bolečine so pričele šele pri zdravniku in naslednje dni. Tako je bilo z menoj. Moj prijatelj X., ki si je nedavno pri padcu krepko prebil lobanjo, pa je takoj po prvi omotici vstal ter vprašal, če ima cel nos. Ko so mu pojasnili da ga ima, je takoj zopet padel v nezavest.
Ko si človek malo opomore, se počne smiliti samemu sebi, zraven pa se še pridruži prijazna zavest: »No, hvala bogu! Ker je že tako, da mora vsak dober vozač enkrat pošteno zleteti, imamo zdaj maturo za sabo!« Pridružijo se še dobri prijatelji: »Madonca, fajn si se zmazou! Mjduš, de sm mislu, de nau nč več s taba! Tku frdaman glažovnate oči s imu!« Nato še pojasnijo, da so oni padli — ne vem kdaj — mnogo huje in da če so roke in noge cele, to sploh ni padec. Peen.
MLEKARSTVOM K
BLAGOSTANJU I
__j ALFA D. D.
separatorji in stroji za mlekarstvo
ZAGREB, BOŠKOVIČEVA 46
Zastooniki Se iščefo povsod! 519
Sokolstvo
0 naših letošnjih nastopih
Delovanje sokolskih društev r pravkar pretekli sezlji Javnih nastopov lahko smatramo kot živahnejše od lanskeza leta. Ne ■priča nam to samo število prireditev, temveč tudi število nastopajočih oddelkov ln telovadečeza članstva. Marsikatero društvo se le letos tako dobro odrezalo, da le sličil nje rov lavni nastoD okrožnemu zletu in ga celo prekašal. Okrožni nastopi na so tudi zelo lepo uspeli in isto lahko trdimo o vseh žuonffl zletih r Slovenili.
Predvsem pa lahko ugotovimo, da se Je dvignilo število telovadeče dece. Sicer še ni vse tako. kakor bi moralo biti in v naših poročilih o posameznih društvenih nastopih se nam je večkrat nudila prilika, da smo morali dotična društva opozoriti na premajhno skrb za deco. vendar ooažamo tu. di v tem pogledu korake naorel. Nikakoi pa ne moremo biti s tem zadovoljni. Tudi število naraščaja, niti moškega, niti ženskega še daleko ne odgovaria našim težnjam. Na javnih nastopih se ooaža med gledalstvom vse preveč mladin obrazov, ki bi lih veliko raiše videli med telovade-čim naraščajem. Glede članstva bi bilo pripomniti, da se i« zanimanie ra. telovadbo zadnje leto prav gotovo nekoliko osve-žilo. pa tudi tukai še nI vse tako. kakor bi moralo biti.
Tesno v zvezi s tečni zadevami pa 1» vprašanje zadostnega števila m navefba-nosti prednjakov ln predniakinl. V marsikaterem društvu v tem notrledu še daleko ni vse tako, kakor smo bili teza vaiem avoječasno. V mnogih slučajih smo opazili med prednjaštvom mnogo Dremalo gibčnosti in okretnosti na lavnih nastopih. V tem se vidi med prednjaštvom samim ne-dovoljno zanimanje za stvar in premalo poglobitev v leni poklic sokolskega vaditelja - vzgojitelja. Hkrati pa ne smemo prezreti dejstva, da se vrši Pri nas mnogo premalo okrožnih in žuonih orednlaških tečajev, kar pa seveda ni krivda navede-nin enot temveč društev samih, ki v času razpisa za tečal« ne pošlielo svoilh sposobnih telovadcev oziroma telovadk v tečaje, ki se moralo radi tega celo odpovedati. V tem pogledu pričakuiemo v nastopajoči zimski sezijj izboljšanja, razumevanja ln dejanskih ukrepov, da se odnomor« temu nedostatku,
Vodiina društva so oo veHki večini imela svoie lavne nastope že v prvih tednih po letne sezije in so vsi izpadli zelo zadovoljivo. Tudi pripravljeni so bili vsi prav dobro. kar ie znak dobre organizaciie in požrtvovalnega dela načelnikov In vaditeli-stva. Žal. ne moremo tega trditi o vseh ostalih nastopih. Z zadovolistvom pa lanko ugotovimo, da so se povečini vsa društva po svojih močeh potrudila in izvedla proslave v leni in dostolni obliki. Pri tem ss je zlasti v nekaterih predelih naše ožlb domovine ookazaia velika vzajemnost med društvi enega okrožja v medsebovjni pomo či kar je gotovo ugodno vplivalo na Izid na stopa. Nikakor pa ne smelo nekatera društva zanašat! se samo na pomoč drugih ♦emveč morajo iz lastnih sil sestaviti tako močne oddelke dece, naraščaja in članstva, da ie nastop že z njimi moeoč. To bodi smernica onim društvom, ki teza letos šo niso storila. Pri tem igra veliko vlogo pravilno delovanje okrožij kot višiih edinlo nižjega reda. V tem pogledu moramo pohvalno omeniti nekai okrožil v liublianski in mariborski žudi. ki so se s pomočjo žup-nega starešinstva in načelništva dobro oi-ganizirala in tudi letos v splošno zadovoljstvo izvedla ves začrtani proeram. Pač le potrebno, da se naglasi veliki pomen okrožne organizacije, oa bilo v tehničnem in prosvetnem in tudi upravnem oziru. ker to vedno pripomore k boljšim uspehom v notraniem in zunanjem sokolskem delu. Kjer še niso, nai se okrožja dobro organiziralo!
Važna i« tudi zadeva okrožnih in župnih tekem. Letos se je pri nekaterih žuoah izvedla ločitev tekem od župnih zletov. kar se ie pokazalo kot dobro in umestno, ker se v nasprotnem slučaju vzpored župnih zletov preveč natrpa in ni upania na tako gladek potek prireditve kakor pri delitvi deia. To nai se v bodoče izvede. Ne moremo pa pri tem prezreti tudi deistva. da se mnoga društva preveč odtezuieio tekmam. Udeležba pri orodni in tudj prosti tekmi je mnogo preveč omejena na večja društva, manjša se sploh ne prlclašaiol — To ni pravilno! Tekma nai bo vsesplošno merilo navežbanosti vsexi v kaki župi včlanjenih društev in ne le nekaterih edinic. Resnica ie. da ima velik vpliv na izvedbo tega vprašania tudi mnogo druzih činlte-Ijev. predvsem predniaštvo. telovadnf prostori posameznih društev, orodie itd., tod« vse ovire v tem oziru se bodo morale odstrani, ako hočemo res doseči zaželjeni splošni nacredek v naših vrstah.
Potrebno ie. da se dotaknemo tudi letoš-
njih prostih val. Nikakor ni naš namen, ocenjevati posamezne sestave za deco. naraščal in članstvo iz strozo strokovneca stališča, pač Pa moramo povdariti. da bi se moralo paziti pri vsea vaiah predvsem na primernost težkoče za posamezne kategorije telovadečih, dalje na absolutno sklad nost vaj z godbeno spremljavo, ker različnost ritma godbe In vaj zelo moti Izvajanja seveda tudi gledalce. Še tako dobro zasnovane vaje Izgube na vabliivosti in zmanjšujejo interes občinstva, ako se ne skladajo z zodbo. 0 tem smo se lahko Dri raznih nastopih večkrat prepričali. — Orodna telovadba Je skorai povsod v splošnem dobro izpadla, nozrešali oa smo ori marsikaterem telovadcu sistematičnostl v navežba-niu in preveliko stremlienie za izvajanje najtežjih vrhunških vaj. Da je pri tem trpela Izvedba in elegantnost vale. leži ns» dlani. V tem pogledu sp odoira našemu prednjaštvu hvaležno polie tekom zimske.-ga časa za pravilno, sestavljeno vežbanls boljših in okretnih telovadcev in telovadk.
Končno bi bilo omeniti, da smo letos pre-malo storili v propagandnem pravcu. Resnica je, da povzdigne vsak sprevod godba in še posebei. ako ie to sokolska. toda vsaka društvo si stroškov za veliki zodbenl zbor ne more dovoliti. Zakaj se ie opustilo tro-bentaške zbore? — Nekdaj tako mogočni
društveni zbori to popolnoma Izumrli. —-
Dobro propagandno »redstvo oa so zlasti pešizleti članstva v krolu v take kraie. kjer dosedaj še ni sokolske orzanizacij*. Zato obnovimo to institucijo takoi prinod-nje leto in izberimo si kot čili našim oeš-izletom naselja, kier se lahko priredi im. proviziran lavnj nastop vseb oddelkov. Veliko pozornost vzbude med občinstvom tudi dobro organizirane štafetne prireditvs. okrožne in celo župne koncentracije oo daljših pešizletih in iavni nastopi. Zmisel za organizacijo se pozlobi. ako bi se \ vsaki župi priredilo vsako leto vsai po en tajni in po en nočni pohod članov, kakoi imajo to že uvedeno češkoslovaške sokolske župe. S tem se obenem seznanja članstvo med seboi in pričenja uvidevati v vseh ozirih potrebo oo skupni organizaciji. Vse to naj se drugo leto izvede.
Poletna sezila le končana. Naša not nas mora sedal voditi zopet v telovadnice, kjer nai se delo neprekinjeno nadaliule in pričnejo že priprave za drugoletni zlet vsega jugoslovenskega Sokolstva t Beogradu, Toda ne samo za ta zlet. za nastope v letu 1930. moramo položiti temelie takoi sedal v jeseni in pozimi. Cim dali časa bo traiala priprava, tembol! bo uspešen iavni nastop. Slavnostne akademije ob sokolskem prazniku Ujedinienia na dan i. decembra pa naj bodo le merilo naših naporov in storjenega dela. Naprej, brez oddiha v zletno leto 1950 ZdravoI
Obrestna mera v socialnem zavarovanja
Neka delavska strokovna organizacija je v časopisju objavila predloge, kako si ona zamišlja pocenitev sedanjega zavarovanja in e tem možnost uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja.
Svoje predloge organizacija naslanja na dvoje misli: na »milijonsko« prištednjo v upravnih stroških in na 8% obrestno mero. Na prvo misel tudi delodajalci naslanjajo svojo zahtevo po znižanju socijalno zavarovalnih premij; za to svojo zmotno predpostavko so dobili sedaj oporo tudi v predlogu delavske organizacije. S trditvijo, da je prištednja, odnosno višji donos in s tem znižanje premij možno doseči tudi z zvišanjem obrestne mere od 6 % na 8 %, je močno podkrepljeno stremljenje po znižanju sedanjih premij, odnosno je utrjeno mnenje, da je uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja možna brez novih premij.
Ker je s predlogom delavske organizacije oslabljena pozicija interesov socijainega zavarovanja in nasprotnikom zavarovanja moralno olajšana zahteva po znižanju premij, odnosno je olajšan odpor proti uvedbi novih premij za starostno in invalidno zavarovanje, je treba k stvari izreči nekaj korekture. Preprečiti je treba domnevo, da v predlogu delavske organizacije leži ključ k rešitvi problema. Od strani delavskih organizacij v taki obliki iznešeni predlogi so zelo nevarni, četudi so morda dobro mišljeni.
Res je: s pametno in ekonomizirano reformo uprave zavarovanja ,je mogoče; nekaj prištediti; večja prištednja je mogoča z dobro reformo zakona pri predpostavki, da bo reformo zakona vodil duh poglobitve in izr boljšanja zavarovanja. Toda ta kalkulirana prištednja je problematičnega značaja, vsaj kar se tiče zneska. Vsota, ki si jo želimo, ni matematično sigurna in zato ne more tvoriti osnove pro futuro. Prištednje iz reforme morejo šele po daljšem času stabilnosti postati zanesljiva matematična osnova za zavarovalno - tehnične račune. S kakšno vsoto iz prištednje naj računa zavarovalni matematičar pri svojih računih, iz katerih naj reducira znižanje premij, odnosno dohodke za starostno in invalidno zavarovanje? Znesek je odvisen od trenutnega razpoloženja. Trenutna razpoloženja pa pri resni stvari ne smejo biti odločilna ali celo usodepolna. Mi vemo, da je danes zlasti bolniško zavarovanje nefundirano. Nima rezervnih fondov, nima prometnega kapitala. V slučaju večjih kriz pride v resno situacijo. Prištednje je zato predvsem uporabiti v fun-diranje obstoječih panog zavarovanja, nikakor pa ne za spremembo zavarovalno - matematičnih osnov. Z »milijonskimi« prihranki je treba biti previden. Efekta reforme ni lahko predvideti; organizatorji vedo, da je marsikaka dobro mišljena reforma mesto pričakovanega prihranka prinesla škodo.
Torej: vse naj se stori, da bo prištednja iz reforme administracije zavarovanja kar največja, vendar mora biti prištednja naj-preje tu in stabilizirana, predno more priti resno v poštev.
Drugi del predloga delavske organizacije sloni na zahtevi, naj ee obrestna mera zviša od 6 % na 8 %; čim višja je namrež obrestna mera, tem nižja more biti premija. Na obrestni meri je zgrajeno celotno zavarovanje a kapitalnim kritjem. Obrestna mera je temelj zavarovanju. Zato ta temelj ne
sme biti fiktiven, ampak absolutno realen in to ne samo trenutno, ampak tudi za cela desetletja. Obrestna mera v zavarovanju mora biti izraz konsolidiranega in ustavljenega gospodarstva, tako da so kaka presenečenja izključena. Že danes 8% obrestna mera ni zanesljiva in je v splošnem že precej redek pojav. Hranilne vloge in vrednostni papirji se normalno obrestujejo po 5—6 %. Višja, recimo 8% obrestna mera je izrai špekulacije ali izraz potrebe po denarju-— Povsod, kjer zavarovanju dajejo solidne temelje, določajo tako obrestno mero, ki bo predvidoma trajna in stalna. Ta obrestna mera se giblje od 8—4% %. Le malokje dosega 5 %.
Prav je in potrebno, ako zavarovalna institucija tako gospodari, da doseže 8 % ali celo višji donos 6vojih kapitalij. Gospodarstvo in investicija denarja mora biti absolutno pupilarno varna. Kje v Sloveniji znaša pupilarno varen donos 8 %? V socijalnem zavarovanju so lahko špekulacije in >dobro« gospodarstvo zelo nevarne.
Naše gospodarstvo teži za znižanjem obrestne mere. Socijalno šibki sloji imajo še poseben interes na tem. Kako naj bi sedaj so-cijalna institucija sama svoje gospodarstvo naslonila na kolikor mogoče visoko obrestno mero? Bila bi sama sebi in svojim socijal-nim tendencam nezvesta. In še nekaj: go-! spodarstvo želi — in ta želja je v redu — da socijalno - zavarovalne kapitalije pridejo vedno v dobro tudi gospodarstvu samemu v obliki cenenih investicijskih, hipotečnih ali drugačnih kreditov. Kaka bi mogla taka posojila biti po ceni, ako bi kapitalne rezerve 6ame slonele na, obvezni 8% obrestni meri?
Torej: osnova zavarovanja mora sloneti na finančno - gospodarsko absolutno zanesljivi obrestni meri; donos — pupilarno varen — pa naj bo kar največji, toda on ne more in ne sme imeti vpliva na zavarovalno premijo.	Dr. J. B.
Pouk za preprečevanje nezgod ▼ Italijanskih šolah. Italijanska Zveza za preprečevanje nezgod je organizirala pouk o preprečevanju nezgod po šolah. Ta pouk ne bo tvoril posebnega predmeta, ampak se bo tvarina obravnavala pri drugih predmetih, da bo zanimivejša. Za učitelje so prirejeni posebni tečaji. Skušnje so pokazale, da Je z vzgojo, kako preprečiti najrazličnejše nezgode, treba pričeti že v ljudski šoli, ko Je človekova duša najbolj sprejemljiva.
Mezde čsl. delastva. Delav. nezgodna zavarovalnica v Pragi je izdala letno poročilo za 1. 1927. V poročilu je ugotovljeno, da je povprečna letna plača delavca znašala 8602 Kč pri nas znaša povprečna letna plača 8000 Din.
Zakon o poklicni Izbiri. Nemška vlada Je izdelala osnutek zakona, ki po veltkf.i socijalnih in gospodarskih načelih hoče urediti pravilno izbero poklicev. Brezposelnost in nadprodukcija v gotovih poklicih zahtevajo energične protiukrepe. Znano Je, da je n. pr. v Nemčiji zdravnikov za 10 let preveč in bi mogli vse medicinske fakultete za ta čas zapreti.
Plačani dopusti. Angleška vlada je sklenila priznati delavstvu v državnih delavnicah najmanj šestdnevni plačani dopust. Predpogoj je enoletna zaposlitev.
V slovenskem Nazaretu ob Savinji
Nič manj kot 193 stopnic, speljanih po vijugastem, s kapelicami okrašenem stopnišču vodi popotnika na zelen hribček s frančiškanskim samostanom in dvo stolpno cerkvijo, ki je dala celemu seiu novo ime. odkar je na njem ljubljanski škof Tomaž Hren 1. 1624. dal sezidati cerkvico, podobno Marijini hišici v Nazaretu; od tod ime Marija Na-zaret in Nazarji. Prej, ko je bil ta hribček še last gospodov na Zovniku blizu Braslovč, je moral imeti drugo domače frne; zdaj je to pristno slovensko ime pozabljeno in ga bo mogoče najti le v kaki stari listini iz časov pred Hrenovo dobo.
Njegov sosed, še nižji holmček Vr-■bovec, ki se dviga le kakih 40 m visoko na medvodju Savinje in v njo se izlivajoče Drete tik poleg njega, bo doživel s svojim imenom isto usodo in jo deloma že doživlja. Na visoki, sivi skali, ki štrli na njegovi najvišji točki sredi močno zidanega, holmček vladajočega gradu proti nebu, je postavil ljubljanski škof Jeglič lično cerkvico v hladno senco duhtečih smrek in borovcev. jo posvetil Mariji in po njej celemu Vrbovcu dal ime »Marijin grad«, k počasi izpodriva veljavo in pomen starega domačega imena. Sicer pa je tu kakor sploh povsod v gornji Savinjski dolini vse pristno slovensko, bolj kot marsikje v ostali Sloveniji. Prvotno, od škofa Hrena postavljena cerkvica, bolje rečeno kapelica, še stoji in hrani njegov grb nad svojim vhodom. Sedanjo prostorno cerkev in samostan, v katerem se nahaja tudi ljudska šola, ustanovljena že 1. 1786., torej najstarejša v gomji Savinjski dolini, pa so zgradili bosanski Franjevci, katerim je Hrenov naslednik podaril cel hrib s kapelico vred.
Krasen je pogled na hrib s cerkvijo in samostanom s ceste, ki pelje iz Mozirja ob Savinji navzgor v Nazarje in dalje mimo njih v Okonino in Ljubno, še lepši pa je razgled raz njega samega, pa če se oziraš na katerokoli stran. Od Preseke in Mozirja pa tja do Ljub-nega je Savinjska dolina res široka dolina, lepa in skrbno obdelana, z rodovitnimi polji, svežimi travniki in hmelj-skimi nasadi, vsa posejana z večjimi in majšimi vasmi, sredi katerih se radovedno ozirajo v bližnji in daljnji svet na pisano polje, na zelene hribe in skalnate bregove okusne cerkvice z belimi ali rdečimi zvoniki. Na vzhodni strani se razprostirajo pošumljene dobrave. Dobrovolje imenovane, s cerkvico Sv. Vrbana na svojem najmarkantnejšem brežuljku. Tudi proti jugovzhodu in proti jugu je Savinjska dolina, koje središče so Nazarje z gorami Crete, Koka-rico in Menino planino, varno ograjena, da poleti hladijo vroče žarke pekočega solnca. Bližnja vas na vznožju Kokari-ce z idilično cerkvijo čudodelne kokar-ske matere božje in Gorico ob Dreti s cerkvijo in ljudsko šolo. v kateri se nahaja tudi javna ljudska knjižnica, vabita vsakogar, ki se je ustavil na prostorni trati pred cerkvijo Marije Naza-renske, da jo obišče in se odpočije v hladnih gajih, ki ju obdajajo. Sv. Flori-jan nad Gornjim Gradom, kjer je tudi škof Hren pokopan, varuje na visoki terasi Menine planine stoječ, ognja in drugih nezgod nele Sv. Frančiška vasi in Gornjega grada, ampak tudi vso pokrajino, ki se proti jugozapadu ln zapadli razprostira visoko gori na Cemi-vec-Plešivec. na Rogatec z vidnimi udi orjaškega, počivaiočega »Meniha« tja do cerkvice Sv. Primoža nad Ljubnem v »Rosoljah«. »Razsulje« bi se moralo reči. Pa domačini te znajo o tem drugače poučiti.
Ko so zidali ali popravljali cerkev Sv. Primoža nad Ljubnem, je nastala takšna suša, da z delom niso mogli naprej. Zato napravijo procesijo m prosijo Boga za dež. Drugo jutro je bilo po trati okoli gradbenega mesta toliko rose, da so jo zajemali s škafi in tako lahko nadaljevali započeto delo. Te »Rosulje« leže proti zapadu. Proti severu zapirajo ta krasen kotiček Savinjske doline zelene obmejne gore nekdanje Koroške in Štajerske z Ojstrico v ozadju. Tersko pogorje, Medvedjak in
Boskovec, z Mozirsko kočo. cerkvijo Sv. Kunigunde in še z drugimi cerkvami, tako da čez nje pozimi ne morejo semkaj mrzle sape z ledenega severa.
Cerkev Marija Nazaret je bila v prejšnjih časih še bolj obiskana božja pot nego je dandanes, ko se ob beli cesti, ki drži tod mimo v osrčje Savinjskih planin za vsakim avtomobilom, dvigajo in vlečejo velikanske megle dušečega prahu; ko ropoče parna žaga in dela lesna industrija, ki ima nakupičene cele gore hlodov in lesa na »Vrbovcu«. s polno paro, da preživlja skoraj celo dolino.	•
O nekdanjem njenem slovesu pričajo spominske plošče in votivne table. Eno so 1. 1681. poslali Mariborčani z zahvalo zato. da jih je Marija Nazareška s svojo priprošnjo rešila kuge; drugo pa celo Korošci iz Pliberka 1. 1715. V poznem renesančnem slogu zidana, napravi cerkev, na zunaj s svojim visokim pročeljem, obrnjenim proti Gornjemu gradu in s svojima visokima rudečima stolpoma, v notranjosti s svojo dolgo in visoko, zračno ladjo z glavnim oltarjem in z desetimi stranskimi oltarji na vsakogar mogočen vtis, ki se še stopnjuje, pa tudi blaži in lajša, ako stopiš na vaško pokopališče, ki leži ob cerkvi na hribčku tik nad streho enonadstrop-ne, dobro oskrbovane prijazne domače gostilne »Pri Toniču«, ki stoji s svojo verando tik ob žuboreči Dreti, bogati na postrvih in drugih ribah ter tudi na sulcih. Na onem pokopališču, kjer počivajo za vedno vsi, ki so mimogrede za kratko dobo svojega življenja delali in se trudili v Nazarjih, Toniči, Turm-ški, Vodovniki, Primoži. Brezniki, Ko-hovniki, Uratniki. in še mnogi drugi, cveto na grobovih pa tudi okoli njih od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vedno še spreminjajoč, najlepše in najrazličnejše cvetlice, da diši in duhti daleč naokoli ln doli do Drete in Savinje. V kostanjih, ki stoje na trati pred cerkvijo, gnezdijo ptiči im prepevajo spodaj v vrbah, ki obdajajo stari »Vr-bovec«, da imajo svoje veselje bivši in sedanji Nazarji, pa tudi letoviščarji, ki sredi tega edinstvenega in najlepšega kotička cele Savinjske doline uživaj^ blagodati svežega gorskega zraka, prijetnega planinskega solnca, pa tudi blagodati osvežujočih kopel v tolmunih sinje Savinje.	Dr. Fr. Mišič.
Ples slabi srce
Dr. Tfceretedit, profesor na univerzi v Hds:ngtforsu, je opazoval zadnja štiri leta učinek plesa na človeško srce m ugotovil, da je ples precej škodljiva zabava. 60-letnik, ki pleše valček ln se vrti 10 minut, iztoči toliko vročine, da bi ma nji lahko zavrel 5 L vode. Se hujši ie charleston. Pri njem se potroši toliko energitje, da bi lahko ugrel z mjo kar 80 1 litrov vode ali Pa podrl 10 precej močnrh debel. Ce primerjamo utripanje srca pri normalnem človeku, ki ne pleše, s plesalcem, naideimo. da udari srce plesalca 20.000 krat brez potrebe. Ples torej slabi organizem in je škodljiv že na podlagi teh dokazov, k' pa še oddaleč niso po-pcitni im natančni. Zato, sMetpa dr. Tfeer-stedt, žive plesalci mani časa kakor dnu-ljudje im še med plesalci umrejo prej ženisike nego moSki.

„Kongres ljubezni
T« dni se je otvoril v Londonu 3. kongres Svetovne zveze za seksualno refonmo, ki se ga je prijelo ione »kongres ljubezni«. Gre za znano stremljanoe^ da bi postavili obravnavo spolnih vprašanj ma znanstveno podlago namesto dosedanje teologičme. Kongres razpravlja o ipestlrtem številki takšnih vprašana, n. pr. o zakonu im ločitvi, o spolnih boleznih <im prostituciji, o nadzorovanju porodov, o sterilizaciji in splavu, o spolnem vprašanju jm cenzuri itd. Zveza je pozvala na kongres poleg velikega števila odličnih strokovnjakov tudi veliko število znanih osebnosti, ki bodo predavale o raznih predmetih v zvezi s spotam vpra-šanpeim, n. pr. Bernarda Shawa, filozofa Bertranda Russelila, dunajskega socijo-'liosa GoMscheMa Itd.
Maurice Renard:	#	#
Med življenjem m smrtjo
Vraivši se iz mesta domov, je naletel g. Grumbelot v predsobju stanovanja na svojo ženo, ki ga je nestrpno pričakovala. Ze preden je zaklenil hišna vrata, je izpregovorila s sknbečim
»Edmonda še ni dcana. Zelo me sKrot
njegova odsotnost.«
»Ah, ne delaj si skrbi zastran njega,« jo je zavrnil g. Grumbelot. »Ali ima kaj denarja? Nima? Torej?«
»Denarja — nima,« je po kratkem odmoru dejala žena. »Predvčerajšnjim ini je izročil mesečno plačo do zaldnje-ga novca. Nu, saj si je lahko izposodil . . .«
»In zakaj je odšel z doma? Zaljubljeni tepec! Kako se more človek tako navezati na žensko! Nikar si ne delaj skrbi — on jih ni vreden! Tri in dvajset let mu je, pa se vede kakor kak petošolec!«
»Dragi moj, jaz sem vendarle v velikih skrbeh zaradi njega,« je nadaljevala Grombelotova žena. »Pomisli, da ga že opoldne ni bilo k obedu. Bože moj, v glavi mladiča njegovega kova se lahko porodi neumna misel tudi kadar je brez beliča . . .«
Gospa Grumbelotova je težko vzdih-aila. V tem vzdihu je bil ves njen strah in vsa njena groza.
»Beži, nu beži . . .« jo je tolažil mož. »Menda ne boš zaradi njegovih neumnosti skočila iz kože! Butec!«
»Ne, ne, moj dragi, bojim se, da sva bila davi prestroga z njim . . .«
»Kaj praviš, prestroga? Ti si torej za to, da Edmond, sin visokega državnega uradnika in njegove odlične žene vzame v zakon Cecilijo Amielo-vo, šivankarico, ki stanuje v mansardi nad šestim nadstropjem! Kaij ti pride na misel!«
Grumbelot je dal s temi besedami duška vsej svoji mržnjj do ljudi, ki so zavzemali nižji družabni položaj od njega. Sezul je čevlje, nataknil copate in sedel k oknu, da bi lažje prečital list ob zadnjih žarkih večerne svetlobe. • Žena ga je v zadregi gledala in si je grizla nohte in ni vedela, kaj bi rekla.
»Upam, da nisi Jzpremenila svoje sodbe v tej zadevi,« je končno dostavil Grumbelot »Nisem...«
»Potem je vse v redu,« »Ali.. •«
»Kaj ali?« , „ , , »Dragi mol m teran le to, da bi lahko postopala z Edmoncbm bolj obzirno.« »Že prav, že prav.« Z drsečimi koraki je gospa Grumfbe-lotova premerila jedilnico iz kot v kot im pri tem godrnjala: »Kakšno naključje, da sta se ti dve
ženski tukaj naselili! Edmond' ni mogel odoleti lepoti Cecilije Amiiekxve. Razumem ga, razumem. Trefoa pa je pomisliti todi na to, da sta obe, mati hi hči, darni lepih manir...«
»Ljudje, ki so propadli v dmužbi!« je zabrundal Gnuanbelot. »»Prosim te, nehaj že s to pesmijo o ljubezni. Reci kuharici, naj pogrne mizo. Lačen sem in bi rad kaa' jedel.«
Ko le bila mfea pogrnjena in večenja podana. Je hotel Gmuirribelot odložiti novim e in prijeti za pribor. Prav tedaj pa so mu oči obstale v zgornji polovici stolpca. Nelkaj ga je zbodlo v srce, da je raizlbunjen vstal v stola.
»'Buda!iO®t,« si je rekel. »To ni res!«
Žena. ki je opazila na njegovem licu nepričakovano izpremembo, je planila k njemu in mu iztngala list iz rok. Z dirihtečim glasoan je čitala:
»Danes popoldne ob dveh so v bližini mostni Sv. Mihaela potekli Seine trupli dfveh neznanih mladih oseb. Mr-fiča sta bila Po sodlbi zdravnikov le nekaj ur v vodi. Moški je plavolas, oblečen v sivo obleko, star 20 do 25 let.«
»Jezons Marija!« je kriknila žena.
»Ne, ne, draiga, to nI on, to ne more biti om,« jo je z ubitim glasom tolažil Grumbelot.
Žena pa se ni dala irveriff, da ta mrlič ni njem sin. Dirjala je okoli mize in si pulila lase ter očitala moža kruto raivnanje s sinom.
»Beži, nu beži.« ji je prigovarjal, da bi jo pomiril. »Pojdiva, stopiva gor v Šesto nadstropje k gospe Amielovi. pa potpraSajva, če je bil Edimiund danes na oflrsiku.«
Res, a dirjala sta skupno v šesto nadstropje in potrkala na vrata.
Gospa Grumbelotova je brez diha planila v mamsardno stanovanje gospe Amfelove.
»Gospa, draga gospa!« Je vpila s presunljivimi glasom, »rotim vas, povejte, ali se je danes Edimomd kaj oglasil pri' vas?«
Gosipa Amielova se je zbala Škandala in je kratko rekla:
»Prosim vas, milostiva. stopite naprej. Bil je davi tukaj.«
Ko s>ta si ženi stali tako naproti, je moral Grumbelot ugotoviti, da sta obe tepi im obe žalostni. A ko ie stopite k njima še tretja, Cecilija, katere pokKc je bil Gmuimbelotu zanioljiva psovka, se gosipa Grumbelotova ni mogla premagati. Očarana od njene lepote se ji je vrgla okolj vratu in jo poljubila na čelo. Celo Grumbelota so tako obvladala čustva, da se je sesedel na stol im si pok rti obraz z rokami.
Pristopila je gospa Amielova in vprašala:
»Kaj se je zgodilo?«
Minilo je precej časa. da so se razvezah jeziki im sta gospa Amielova in njena hčerka izvedeM, kak namen ima
obisk gospoda Grumbelota tn njegove žene. Ko ji je še Grumbelotova žena pomolila pod nos novine s strašno vestjo o domnevnem samomorilcu, ki je šel v smrt, se je gospe Amielovi zjasnilo lice. Ne da bi črhmila besedico, je odprla sosednja v-rata. Na pragu sobice je srtal Edmond. Njegov pogled na roditelja je bil ves zbegam.
Mati je planila na noge im čvrsto objela sina ter zaiplakala vsa vesela, da je Edmond žiiv in zdrav.
»Mili moj, mati moj, kako sem se prestrašila zaradi tebe!« je jecljala vsa srečna.
Hvala bogu, vse se'je dobro končalo. Edmond se ni utopil. Oče, mati, gosipa Amielova in Cecilija so si brisali solze radosti. Bil je mučen prizor, ki ga je Edmond presekal z besedami:
»Oče... mati... tedaj pristameta na to. da vzamem Cecilijo za ženo?«
Vsa srečna sta roditelja gledala sina in mati ga je za roko peljala ven.
»O poroki bomo govorili pozneje,« je rekel Grumbelot, ko so šli po stopnicah navzdol v svoje stanovanje.
Zobni atelje Bevc Joško
v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4'I. sprejema od pol 9. do pol 13. in od 14. do pol 18. ure. — Na željo se sprejme tudi izven navedenih ur.
Znatna pocenitev
blaga
za Jesenske ln zimske nlstre in suknje ter damske plašče
VečlOO modernih.
vzorcev
Drago Schvvab
Trenaža ameriških športnikov pri vrečah
-^eričani ki so od prvega do zadnjega navdušeni prijatelji športa vseh pano«, so prišli na novo
Mejo ^Le " I Trenirajo se pri - vrečah, ki predstavljajo ^gove nasproti.
, ■j^—■ 1 1
Zakoni med sorodniki in njih potomstvo
Znanstvena literatura se bavi v zadnjem času pogostoma z zakoni med sorodniki, kar je gotovo velikega pomena za splošnost, saj vlada baš glede te stvari med ljudmi mnogo neznanja in krivih nazorov, kl ne izvirajo samo iz verskih in tradicionalističnih predstav, temveč tudi iz življanskega opazovanja. V splošnem prevladuje mnenje, da so
otroci iz takšnih zakonov po navadi degenerirani in duševno zaostali
in sicer tudi tedaj, če sta bila roditelja fizično in duševno povsem zdrava. Tako zavračamo znani pojav degeneraci-je v plemenitaških krogih radi na dejstvo, da so gojili sorodstvene zakone, in v mnogih slučajih imamo prav.
Toda strokovnjaki vedo tudi za primere, ko niso imeli zakoni med najožjimi sorodniki nikakih slabih posledic za potomstvo, da, prečestokrat je opaziti, da so otroci takšnega porekla v vseh ozirih bolje razviti nego drugi. Iz zgodovine poznamo n. pr. slučaj pitolomeiske dinastije in perujskih Inkov, pri katerih so tvorili zakoni v najožjem sorodstvu naravnost pravilo, a vendar prej z dobrimi nego slabimi učinki. To nam kaže, da pridemo lahko
na isti podlagi do popolnoma nasprotnih si rezultatov.
To dejstvo so že davno izkoristili go-jitelji živali, ki s parjenjem sorodnih eksemplarjev prav smotreno vzgajajo nove, izboljšane pasme. Tu učinkujejo pač podedovalni zakoni, ki bodo v enaki meri veljavni za človeški rod kakor za živalske vrste. Znanost jih razlaga na sledeči način:
Podedovane lastnosti izvirajo lahko iz dominantnih ali recesivnih nagnenj. Pod dominantnimi nagnenji razumemo takšne, ki se razvijejo v vseh okoliščinah, če so bile prenešene na otroka. Recesivna nagnenja pa se ne razvijejo vedno, temveč jih dominantna po navadi nekako zakrijejo. Vendar pa žive na skritem dalje in je treba le nekih
določenih okoliščin, da se pojavijo na zunaj v poznejših pokolenjih.
Primer dominantnega in recesivnega nagnenja
Ti zapleteni pojavi se dado pač najbolje razložiti s praktičnim primerom. Vzemimo kot takšen primer barvo oči. Dominanten znak je n. pr. rjava barva oči, dočim se modra barva podeduje recesivno. Otrok bo tedaj imel rjave oči v primeru, da je podedoval le nag-nenje do rjavoočnosti, ali pa v primeru, da je dominantno nagnjenje do rjavoočnosti zakrilo šibkejše nagnjenje do modrih oči. Ce se pa v poznejših pokolenjih sklene zakon takšnega s kritim nagnjenjem do plavih oči obdarjenega individua z individuom istotakšnega skritega nagnenja do modroočnosti, tedaj bo utegnil imeti njiju otrok zares modre oči, čeprav bi bila oba starša rjavooka. To pravilo nam pojasnjuje tudi drugače skrivnostne pojave v zakonih med sorodniki. Stvar je preprosta: Sorodniki imajo dosti podobnih skritih nagnenj v sebi in je zato pri njih veljko lažje, da se ustvarijo tiste okoliščine, ki pospešujejo očitno podedo-vanje skritih lastnosti.
Toda ti zakoni so zelo dvorezen meč
in kakor po eni strani lahko pospešijo predor najrazličnejših dobrih fizičnih in duševnih lastnosti, tako lahko ustvarijo otroke, ki so polni vsega fizičnega in telesnega zla. Šanse so na obe strani enako velike. Če bi bila današnja znanost v stanu, da bi znala že v naprej povedati, kakšna recisivna nagnenja imajo ljudje v sebi in katera se bodo prenesla očitno na otroka, tedaj bi si lahko usodila nasvetovati dvema sorodnikoma, kdaj naj se vzameta ali pustita. Ker pa je takšno napovedovanje pri sedanjem stanju znanosti še nemogoče, bo rajše molčala. Stvarno je dognala do danes bistvenega le to, da so zakoni med sorodniki glede potomstva lahko najmanj tako dobri kakor vsi drugi zakoni.
Centronervin, lek zoper duševne bolezni
Porast refleksov pri žabah. — Od žabje inteligence do človeka
_Vzrok oslabitev centralnega živčnega sistema po sodbi proi
Stemacha
Prof. dr. Steinaeh, znan po svoji po-imlajevalni metodi, je poročal dunajski medicinski družbi o odkritju nove snovi v možganih, ki je po njegovem mnenju poklicana igrati veliko vlogo v zdravljenju duševnih bolezni. To snov, ki ji je dal ime »cemtronervin« in ki jo po njegovih navodilih že izdelujejo v Nemčiji, je odkril' teoretično že za časa svojih prvih raziskovanj o čudežnem hormonu v spolnih žlezah, ki ohranjuje mladost. Po dolgoletnem raziskovanju jn trudu se mu je posrečilo, da je našel način za nje pridobe a raje v čisti oblilki.
Nje učinek je preizkusil naijiprvo na žabah.
Injiciral jim je v lknfatske žleze tekočino iz možganov driu>gih živali. Dosegel je to, kar je pričakoval: Živčno delovanje poskusnih živali je po injekcijah izredno oživelo. Dražilo, ki ga je našel v možganih povečuje namreč hrbtenični mozeg in povzroča povprečno 400 do 600 odstotni porast refleksov,^ ki pa niso a normalni, nepravilni aH krčeviti, temveč v splošni funkcijski okrepitvi pavseim redni. Snov se topi v vodi Na zanimiv način je hotel prof. Steinach ugotoviti, kako učiifaje centronervin ji a duševno biisitrost
Muhe merilo inteligenčne sposobnosti
Dejal si je, da se dado »duševne sposobnosti« kakšne žaibe najbolje primerjati z duševnimi sposobnostmi druge žabe, če primerjaš število muh, ki ga ipožreta vsaka vase v določenem času. Zaprl je torej večje število žalb vsako zase in z enakm številom muh. Po določenem času je ugotovil, da so bile s centronervinom postrežene žabe pojedle vsaka po 150 muh ali tam okoli, druge pa komaj do 79 muh. Od žabje inteligence do človeške je sicer ogromen kompliciran Skok, vendar pa meni dr. Stei-mach. da je našel pravo Pi>t. V svojem
poročilu je dejal dostavno:
»Lahko si predstavljamo, da je slaboumnost v vseh svojih oblikah posledica
nedostajanja tega dražila
in da je njegova pomanjkljiva količina vzro-k oslabitvam centralnega živčnega sistema in psihologičnih aibnormitet« Z drugimi besedami pomeni to, da imamo v centronervinu dobro sredstvo za zdravljenje vsega tega duševnega zla.
Streli v gledališču
V praškem nemškem deželnem gle« dališču je prišlo te dni do razburljive scene, ki bo gotovo zelo škodovala ugledu zavoda, čeprav predstavlja raz« čiščevanje računov med zasebniki.
Igrala se je opereta »Friderika«. Prvi dve dejanji sta minili mirno, v začetku tretjega pa so počili v parterju^ trije streli. Poiskali so neznanca, ki si je pri« voščil neprijetno zabavo s samokresom in ugotovili, da je streljala neka žen« ska. Merila je v nekega pevca, obstreli« la je po nesreči samo sebe. Njen čin je zakrivil po njeni izpovedi član gleda« lišča, ki ji je obetal pred dvema leto« ma, da jo vzame za ženo, potem pa jo je pustil na cedilu. Atentatorka se piše Genofeva Kvapil, je 37 let stara in do« ma iz Poljske. Baje je bila poprej čla« niča nekega dramskega ansambla, a je svoj poklic opustila, ker se je odločila posvetiti družinskem" življenju.
Miss Čehoslovaška
Na plesu praškega velesejma Je bila te dni Izvoljena Miss Čehoslovaška v oseh! gdčoe Milade Dostalove, katero predstavlja naša slika. Kraljici lepote v Pragi so bili ob tej priliki poklonjeni dragoceni darovi, med drugim tudi dva denarna zneska po 10.000 Kč. Gdčna Dostalova je absolventka trgovske akademije, stara šele devetnajst let, in namerava nadaljevati svoje študije na visok] šoli za trgovino.
Zoro vodo
pj <s> r«
% - W proti sivim lasem!
\ ^ J	Ne barva, temveč vrača
* P*-—^' sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena o<J adravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popol-no. m a neškodljiva. Uspeb siguren ta trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—•
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) ul. 32.
Lekarnam, drogerijam, parfumerilam, brtvtricam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo.
Francija
Anglija
Nemčija
Skandinavija
Kje pustijo tujci največ deč denarja na kontinentu?
Evropa ne živi samo od tega, kar pridela in proda, ampak tudi od tega, kar JI prinese tujski promet. Posebno ameriški dolarji prinesejo našemu kontinentu vsako leto lepe dohodke. Najbolj obiskovana tujskoprometna dežela v Evropi Je Francija; na drugem mestu Je Anglija, na tretjem Italija, na četrtem Nemčija, na petem Švica in na šestem Skandinavija.
»Beneška palača« (Palazzo Venezia) v Rimu
kjer Je bil pred svetovno vojno sedež poslaništva bivše avstro ogrske monarhije In kamor se Je na podlag! sklepa zadnjega Velikega fašističnega sveta zdaj preselil ministrski predsednik Mussolini s svojim štabom. Palačo Chigi, ki Je bila doslej zatočišče ministrskega predsednika, je Mussolini prepustil novemu ministru GrandUu, Id so mu poverjene zunanje zadeve.
Leopard napadel krotilca
V Salzburgu gostuje trenutno cirkus Fischer. ki se producira tudi z leopar« di. Med diugimi točkami je bil zadnje čase stalno na programu prizor z dre« siranimi tigri in eopardi. Ta del spo« reda je bil posebno pri lačen za občin« stvo, ki je trumoma oblegalo blagajno.
Ko je te dni spustil krotilec Lesjak leoparde v areno, je hotel najlepšega leoparda napojiti. Čakal je nanj, a ži« val je pridrla v areno z velikanskimi skoki, podrla pri tem dompterja na tla in ga ranila s svojimi ostrimi kremp« Iji. To pr še ni bilo zverini dovolj. Leopard je pograbil moža in ga vlekel za seboj, končno pa ga je še nekajkrat vsekal po obrazu in vratu.
Občinstva se je pola i:ila strahovita panika Vse je ČH} k izhodom, med« tem pa so pritekli uslužbenci cirkusa ranjenemu krotilcu na pomoč ter s pi« štokmi in ulicami v rokah risilili leo« parda. da je izpustil domu. ;a. Lesjak je obležal v areni oblit od krvi. Bil je v nezavesti in takeča s tfa odnesli v bolnišnico. Leopard mu je razpraskal ves obraz in njegovo stanje je zelo težko.
Štipendij za one. ki bi se radi ločili
Prva žena pred kratkim umrlega ameriškega milijonarja Linderja je mo« rala biti vzor lepote in blagodušnosti, da se je je spomnil po dolgih letih še tedaj, ko je sestavljal oporoko. Lin« der je namreč zapustil sklad 500 000 dolarjev, iz katerega naj bi plačevali podpore možem, ki bi se radi ločili od svojih boljših polovic, pa nimajo za to potrebnih sredstev, kajti ločitve sta« nejo tudi v Ameriki cel kup denarja. Linder se je z grozo spominjal tistih časov, ko se mu je mudilo od mize in od postelje, pa ni mogel proč, ker je bil še v zelo slabem gmotnem položa« ju. Njegov fond za podpiranje sličnih nesrečnežev že deluje, a kakar pišejo ameriški listi ne bo dolgo trajalo, da bo izčrpan, kajti poželenja po ločitvi je v Ameriki rajši več nego manj v primeri s prejšnjimi časi.
Takšni so bili Vikingi
in današnji Norvežani Jih rad] posnemajo, ko se kažejo neustrašene morjeplovce. »Viking«, verno posnet do zadnjega detajla, ki stoji tukaj s sekiro v roki, ie mornar z norveške ladje »Roald Amundsen«, ki se je napotila v propagandne svr-he Iz skandinavskih voda v Ameriko.
Pijančevanje na Angleškem ponehuje
Londonsko notranje ministrstvo pri« občuje statističen pregled, iz katerega je razvidno, da je produkcija sfirituoz v Angliji precej občutno padla. V pri« meri z 1. 1913. je padla proizvodnja pi« va lansko leto na 55 odst., proizvodnja žganih pijač pa celo na 42 odst. Ista« časno je nazadovalo tudi pijanstvo in kazni ter globe, ki so posledica preobil« nega zavživanja alkohola. V primeri s 172.000 osebami, ki so bile 1. 1913. globljene in kaznovane zaradi preobil« nega pitja, so imeli v Angliji lansko leto samo 55.000 takih slučajev. Da so se skrčili tudi smrtni primeri, je po« vsem jasno. Statistika navaja tudi to« zadevne številke, in pravi, da je števi« lo smrtnih primerov padlo od 5800 na 2400. Treznostna akcija na Angleškem torej rodi lepe rezultate, čeprav se ljudje norčujejo iz Angležev, da jim gre prvo mesto med častilci Bakha na žemljL
Nesreča v Gaillspachu
V Gallspachu, kjer leči »čudotvor« ni doktor« Zeilleis svoje vernike z elek« tromagnetizmom, se je te dni prime« rila težka nesreča. Zeilleis je dal zara« di velikanskega navala pacijentov pre« urediti ondotni grad za svoje ordina« cijske svrhe. Posebno se je imel razši« riti laboratorij. V ta namen so posta« vili zidarji ogrodje, ki pa se je zrušilo na zemljo in ubilo tri ljudi. V Galls« pachu govorijo, da je bila nesreča pod« taknjena, da bi se Zeilleis diskreditiraj pred svetom.
Šahovska tekma v aeroplanu
Šahovski mojster Tartakover si je iz« mislil zanimivo šahovsko zabavo. Po« vabil je s seb">j v aercplan, ki je imel leteti v Barcelono, tri tekmovalce in z njimi stavil, da bo ves čas poleta igral šah. Partije je obljubil absolvirati med Budimpešto in Dunajem. Vse tri par« tije naj bi bile simultanke. V Barcelo« no je odšel Tartakover na ondotni ša* hovski turnir.
Prohibicija za šoferje
Kasselska vlada je jizdala odredbo, kl prepoveduje šoferjem javnih avtomobilov zauži vanje vsakršne alkoholne pijače pred vožnjo in med njo, V slučaju nezgod morajo javni organi ugotoviti, dali je voznik okusil alkohol ali ne. V slučaju, da je. mu je treiba šteti to kot obte-žilno okoliščino in mu odvzeti pravico do šofiinanja eventualno za vselej.
K&LHgDGflE""...... j&T
ZAK. ZAŠČIT.	PATENT
TAJNO ZANESLJIVEGA POLEPŠANJA SMO NAŠLI!
KALHIDOR je tekočina rastlinskega soka, preizkušena in odobrena po fiziškoke-mičnem institutu kr. tehnične fakultete in zdravstvenega odseka v Zagrebu pod št 100.863/27.
KALHIDOR izvleče iz obraza plasti po-made in vse nečistosti, tudi najtežje. Daje licu in koži naravno lepoto in jo ohrani <io najpoznejše starosti, ker se gube nikakor ne pojavijo, a kdor jih ima, temu izginejo, ker varuje kožo.
Dobiva se v vseh lekarnah droferijah !n pariumerijah — steklenica Din 35. Pošlje Po povzetju najmanj 2 steklenici za Din 70.—.	240
PROIZVOD KALHIDORA ZAGREB Radičeva (Duga) ulica 32.
Današnje prvenstvene tekme
Danes se vrše v Ljubljani na vsej črti prvenstvene tekme. Poleg nadaljevanja drugorazrednih tekem, nastopijo prvič prvorazredni klubi, da se men j o v ostrem boju ca častni naslov prvaka Slovenije. Tekmovanje * vrši dopoldne in popoldne:
ob 8.30 Slovan : Krakovo, kjer naleti Krakovo na rutiniranega nasprotnika, ki je po dolgih letih padel v II. razred. Boljše izglede ima vsekakor Slovan, kateremu gre za to, da zopet doseže svoje stairo mesto. Sledi tekma
ob 10.45 Reka : Grafika. Reka j« dosegla letos IL mesto ▼ dru-
Sem razredu in gre v boj kot favorit, ven-ar ne bo imela napram prvaku III. razreda Grafiki lahkega stališča, kajti slednja ima fizično jako močno moštvo, ki ima v posameznih delih izvrstne igralce.
Ob 14.30 »tvorita prvenstvo prvorazrednih klubov
Svoboda ; Jadran Svoboda je eden naših najagilnejših khj-bor in je že ponovno dokazala, da je enakovreden protivnik tudi prvorazrednim mo-itvom. Že v II. razredu je igrala vodilno vlogo in sigurno dosegla prvenstvo ter gTe tudi danes z dobrimi izgledi v boj za točko. Jadran bo moral napeti vse sile, ako bo hotel doseči časten rezultat napram svojemu agilnemu protivniku. Kot glavna tekma nedelje se vrši ob 16.15
Ilirija : Hermes HMJa je v tej tekmi vsekakor favorit, Vendar nikakor ne sme podcenjevati svojega protivnika. ki je proti Primorju dokazal, da prav nič ne zaostaja za našimi najboljšimi. Posebno znan je Hermesov notranji trio, ki slovi kot eden najboljših kombinatornih v Ljubljani in je nevaren vsaki obrambi Tudi zaledje je dosti močno ln borbeno, da lahko zavrne tudi najboljši napad. Rezultat bo vsekakor pičel. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja.
Šport
v	ocenjevalni vožnji In <Brlq dne 15. septembra t. L na Trojane Je bi
štirikrat prvi
OceflJ. rafal,, ka*. , prikoEca«*: L W. Stmri-MjMavSč BMW, 750 c«n Šport:
. , „	šoto-" I. Braunsteim M. BMW 500 ccm. Soort % mcMma
Dirka, ke*. , prfco&ami: I. W. S*uwWVWkJ«v« BMW, 750 raTspo^ s^o: I- Braiunsceio M., RMW 500 cam Spor«
Generalno zastopstvo: Autozavodi E. ROSA, L.IUBL.IANA. Poljanska c. 69.
vflSh, bo pozvan na odgovor, njegov Irtrato (kapetan moštva) pa mm bo na poziv sodnika postavil namestnika za dotično tekmo. Za postarv-Uamje srtraniskih sodnikov za rezervne prvenstvene kn J.uniioTtske tekime imajo skrbeti tudi v na prej saimi klubi, razven v primerih, ko to izrecno stori Sekcija ZNS ali LNP. Rak za prijavo le do 25. septembra. — Tajnik II.
ASK Primorje : I. SSK Maribor
Pokalni linale danes v Mariboru
Danes nastopi slovenski prvak na vročih mariborskih tleh v finalni tekmi za pokal LNPa. Nasprotnik mu je ISSK Maribor, ki jo iizšel iz dosedanjih tekem za podsavezni pokal kot finalist.
Oba kluba sta se že dvakrat srečala ▼ boju za prvenstvo Slovenije. Letos so morali Primorjaši odigrati eno prvenstveno tekmo tudi v Mariboru, iz katere so izšli x neoporečnim rezultatom 7 : 3. Toda takrat se je moštvo ASK Primorja nahajalo res v dobri formi, ki je že naslednjo nedeljo v Ljubljani proti istemu klubu popustilo.
Danes ne bodo mogli Primorjaši nastopiti kompletno, kar daje upanja Mariboru za ugoden rezultat. Toda mlade primorjanske rezerve so prošlo nedeljo pokazale, da se jih ne sme podcenjevati in da bodo, ko si pridobe potrebno rutino, z uspehom nadomestile kolege iz dosedanje I. garniture.
Mariborčani so svoje moštvo posebno v zadnjem času izpopolnili. V krilski vrsti je zavel nov, svež duh, ki preveva to vrsto v moštvu. Sistem igre napada je nevaren vsaki prvovrstni obrambi. Najsolidneiši del mariborskega moštva pa je brezdvomno obrambni trio.
Mednarodni miting SK Ilirije
Ateiag prične oib 14. uri. Zanimiva bo že borba pri teiku na 100 m, kier bo šio za prvo mesto med Paivšičeim in liadererjem. V skoku v višino bo ostra borba med Gregortko, Zupančičem, Eojget-tcni kn Jaikmpičem (ilašk); v metu kopija se bosta borila zJ&std Gašper (Concordia) in Kryza (Celovec), ki meče krog 47 m daleč; v skokn ob palici bo Oregorka poisJcusAl postaviti nov rekord. Precej nejasen je izid v metu krogle; Jeglič, Pavšič, Zupančič, Haderer, Gašper so atleti, ki mečejo čez U m. Kdo bo prvi? Prav tako zanomiv bo hoj prti skoku v daljavo; še enkrat se bosta kosala najbrž za prvo mesto Haderer in Paivšič. V teiku na 400 m ima pa Haderer močnejšega na-epfftutnaka v Rittiigiu. V metu kladiva trčita dru.g na drugega zopet stara rivala Gašper in Rotar, ogrožati pa }u utegneta Zupančič in Ferkovič. Ln končno v tekni na 1500 m bomo vid-eli izvrstnega Celovčana Lebana v boju z našim Kumrom lu Soukakan ter Rittigom.
Ako bosta š« sodniški zbor te redflteljstvo dobro vodila miting, bo vsakdo najlepše prebil današnji popoldan na osveženem, zeieneim igrišču SK Krije.
JLAS sekcija saveznlh lahkoatletsMh sodnfkrrr.
Uffitidrao po®irwlijaim savetzne sodnike Samota D., Windiš, Gregorič in Slamič, da sodelujejo na Internacionalnem nwt-'n®u SK Eirije, kri se vrši danes ob 14. uri na igrišču Ilirije. Sestanek sodnikov točno ob 13.15 pri garderobi na igrišču. Prod ornemu sokMou, ki bi odrekel sodelovanje, se bo postopajo v smislu pcarvtfl. — Predsednik.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Rezerva Igr« danes v Celin z SK Celjem v postara« Frantzot, Krašovec, Uniterreiiter, ZittffrSfk I.. Čeme I, Belaik, Lah, Potrato. Sluga (Andolšek, Turna). Odihod ob 12. z gl. kolodvora, podrobnosti v članski kn.fr. Bi v garderobi. Istotam postava za prvenstveno tekmo s Henmesom; garderoba na našem jgri&fti cb 16.15. Jimiorjd igrajo ob 9.30 s SK Mansom. Načetetvo.
SK Krakovo. Danes ob 8. uri n« igriSču SK
Primorja naj se JaviSJo naslednji igrači: RoS, Ka-laš, Marinko, Novak Iv.. Bla.tnik, Jesenko, Marki«, Kos, Logar, Marjetic, Jernejčič. Stranska sodnik Klamčar. Reditelji Grabijam, Kukavic«. Drnovšek I. Prosim točnost. — Kajpatam.
SK Svoboda. Danes ob 9.30 trening JuniiorJev s SK Jadran na igrišču Jadrana. Prvo moštvo igra prvenstveno tetemo s SK Jadranom ob 14-30 na Pirimorfu. Prosim do 13.30 v naši garderobi. Postava na deski istotam. — Načelnik.
SK Jadran. V nedeljo ob 14. morajo bi« na igrcšču SK Primorje naslednji igralci: LogaT, Zor, Brcar, Oven, Rogač, Kosmač, Sandii, Macarofli, Rape, Saois, Benediitič. Rezerve: Zadel, Koman, Reditelji: Goli, Sušnflk, Steinar, Bezl®]. — Točnost.
SK Natakar. Danes, v nedelo ob 1430 tre-g tekma rezerve s SK S!av#o rezervo na igrišču SK Slovana. Radii razdelitve opreme naj) bodo naslednici igraJoi ob 13.30 pri Kačiču: Šare, Cemažar, Petriič II., Jerančič, Bernot, Novak, Pe-čaT, Petrič I., Sušteršič. Kukec, Slaipar, Gostijn-čar, Petkovšek Točnost! — Tajnik II.
SK Ilirija (mednarodni midinig). Naslednje gospode prosim, da pridejo zamesljiivo ob 13.30 m igrišče SK Ilrrije: dr. Lapajne, major Koprivec, kap. Vinjak, Kos Smole. Oblak, Frelih. Ma.hikovec, Habič, Logar, šircelj Karel, Miiklavčič.
Tenis turnir med Slov. tenis kubom Ptmj te I. SSK Maribor se vrši danes v nedeiio v PtmJiu.
Kolesarski klub Ribnica raepdsuije Medklubsloo Mesarsko dirko na gorski progi Sodra>žica—Loški potok, lnn 7. — Diirka se vrši le, ako se prijavi najjimanj 10 članov zunamjlih klubov. Razpi-sana so tri danila in diplome. Prijave se zaključijo brezpogojno v sredo dne 25. t. m. ter je iste poslati na naslov: Kolesarski klub Ribnica, v roke predsednika g. Ivana Križmama mil., v Ribnica.
Kolesarsko In motoclkllstlčno društvo »Sava«
v Utiblijami prired« zaključno Jesensko dirko dne 29. septembra 1929. na progii Glince—Vič—Logatec in obratno. Obenem sodelujejo Zvezna kolesarska društva Sora, St. Vid, Ljubljanica, Do-btiunje Zarja, Zg. Kašelj Triglav, Zadobrova Sneberae. Vozi se v štorih skupinah. Start te Je pri gostita' Kramar, Gltmce. Začetek dirk točno ob pol 14. url
Kasaški jesenski nieetiiisr
__j-^	...........	^^
pri Mariboru ^ 15m 21. in 22. septembra 1929. Začetek ob 14. nn.	Vstopnina Din 15.
114C3
Vsaka vstopnica more dobiti konja ali S ©OO »in.
ter, ki spadajo med prvorazredne na svetu. Sprinterjev nimajo najhujših, toda tudi ti so storili svoje, da so Angleži pred kratkim podlegli Francozom na meddržavnem mitingu. Zelo visoko stopnjo je dosegel francoski kolesarski šport, ki sta mu na svetovnem prvenstvu v Curihu priborila Michaird in Paillaod nove lovorike. Kot teniški igralci so Francozi začasni čuvarji najvišje teniške trofeje Davisovega pokala in tudi sicer postavijo lahko ob vsaki priliki zelo močne zastopnike.
Za Francijo je stopila tudi Italija krepko naprej. Mož izrednih sposobnosti je tekač na srednje proge Tavernari, ki je dosegel v teku na 800 m v času 1:52.2 najboljši čas letošnjega leta. Facelli, tekač na pioge z zaprekami, je tudi letos v formi, ki ga vzporeja z najboljšimi ameriškimi specuahsti te discipline. Razen teh dveh so odkrili zvezdnika med sprinterji Toetti-ja, ki gotovo še ni na višku svoje karijere. Aletajca Poggioli in Zemi sta atleta odličnih kakovosti. Da Italijanov ne gre podcenjevati, so pokazali na tromatchu s Francijo in Švico, kjer so proti pričakovanju mnogih gladko zmagali. Komaj dosegljivo višino pa beležijo Italijani v razvoju kole-sarskeoa športa, tudi njihovi uspehi na nogometnem polju niso povprečni, čudno je, da v deželi, ki jo v velikem delu obkoljuje morje, ni plavalni šport dosegel večjega razmaha.
Med narodi, ki bodo v skorajšnji bodočnosti vkorakali v mednarodno športno areno kot veliki, imenujemo lahko tudi — Poljake. Čeprav zaenkrat še niso zrastli veliki talenti, se vendarle vse češče kažejo, posamezniki velikega kova, ki obetajo še močnejše naslednike. Prvi med njimi je mladi dijak Petkie\vic*( ki je, kakor smo poročali, pred dnevi za 0.4 sekunde nesel Nurmija. Res je, da se je pri revanžu slika
Opalcgraph
raannolevalec s varstvano znamko
•Globus* kakor tvdi potrebičm. dobite edinole pri
C„d.	duhn^, šelenb^va ««*„ Hm*, t
Tetefcm 2980	Pazite na .arstvano znamko,	Vs€ drugo ^^
obrnila, kar pa ne spreminja dejstva, da je moral Nurmi kloniti v Varšavi, česar mu sicer ni bilo treba niti na olimpijadi. Slavna poljska reprezentantinja damskega športa Konopacka se je v treningu z diskom po-vspela na 40 m.
Razen evropskih narodov se dvigajo tudi južni Američani in Daljni vzhod. Argentina n. pr. imajo tekača na srednje proge Ledesmo, ki dosega na 800 m 1:55.4, na 1300 m pa 4:01, kar so vsekakor prvorazredne znamke. KregeT meče kladivo 49 do 50 m. Čilenci razpolagajo z zelo močnim maratonskim tekačem Plažo in 400-m tekačem Solinesom, ki stalno teče 49 sek.
Na Daljnem vzhodu je razmah najvidnejši pri Japoncih, toda tudi v Indiji in na Filipinih so pridno na delu. Japonski skakači Oda. Kimura in Nakazawa uživajo po pravici svetovni sloves Kako je v Rusiji, nam ni znano. Gotovo pa je, da tudi sovieti posvečajo športu veliko pozornost. Materijala imajo v izobilju in nič se ne bomo smeli čuditi, če bodo nekoč nastopili m pokazali svetu, da ne drže križem rok.
Športni pokret se širi z vse osvajajočo
silo in tudi pri nas bo moral zavzeti vidnejše mesto, če bomo hoteli slediti kulturnemu vzgledu velikih narodov.
Novi narodi na športnih poljih
l Službene objave LNP
Qx seje upravnega odbora 20. 9. 1929.)
Tajjmiištvo ponovno objaivSja naslednje princi-pKetoe sklepe upravnega odbora.: 1. V svrho iz-botjšartfa redit e!.iske_ službe pri podsavezniih tek-maii morajo nomariSratii ljubljanski klubi gotovo Število starejših (ipolnoJetnih) članov, ki bodo sposobni opravljati reditelijske dolžnosti strogo točno te nepristransko, in sicer ktabi I. razreda (Primorje, Ilirija, Hermes, Jadran in Svoboda) najmanj po 6 članov, ostali klubi najmanj po 4 člane. Za bodoče tekme smejo klubi postavlja*! reditelje le izmed teh pri LNP prijavljenih rediteljev. Odgovornost za vestno in točno re-diitetjsko službo nosijo slejkoprej klubi. Preki-fcade bo LNP strogo kaznoval po § 52 k. p. — Rok zm. prijave Je do 25. t. m.
2. Da si pridobi in izivežba sodniški naraščaj, obenem pa izboljša slusžba stranskih sodnikov pri podsaveznili tekmah, morajo nominnratJ pod-t&veiv klubi Ilirija in Primorje najmanj po 4, Hermes, Jadran- in Svoboda najmanj po 2 te ostali) ljubljanski klubi vsaj po 1 svojega član* primerne starosti (nad 21 let) in sposobnosti, ko bodo sta.imc opravfeili službo stranskih sodnikov pri tekmah svojega klnba, po možnosti trud? pri telcmah drugih klubov. Tem članom bo LNP nudi?! priliko, da se rzvežbaio za savezne sodnike; vsak dobi podsavezno izkaznico, s katero bo Imel prost vstop k vsem pod.saveznim in klubskim tekmam na podTočtu LNP; podrejeni bodo poslovnemu odbo-ru LNP. ki jih bo imenoma delegiraj k podsavesnfm tekmam I. moštev, po nM"Snosti pa tudii k ostailim tekmam. Ako bi tak stranski sodnik ne prišel na doJočeno tekmo aH oko ne hi vrM svoje službe po določenih pra-
V Angliji je tekla zibelka mnogih športnih panog. Ogromen je razmah, ki ga zar vzema tamkaj športno gibanje. Toda minilo je razmeroma malo časa in prišli so drugi narodi in prekosili tudi v športu svojega učitelja. Morda drži. da angleški šport pri tem ni nazadoval, toda dejstvo je da so drugi boljši, keT so delali s tolikim navdušenjem in takšno energijo, da danes slave zmage nad pionirji športne ideje!
Tako je med najvnetejšimi posnemalci Anglije omeniti na prvem mestu Nemčijo, kier je šport last širokih ljudskih množic. Mnogo srečanj je pokazalo, da ima Nemčija ogromen in zelo številen športni materijal. ki v vsaki disciplini uspešno — gotovo pa častno — tekmuje s katerimkoli nasprotnikom.
Skoraj vzporedno z Nemci se je bohotno razvila športna ideja tudi med Francozi, ki so danes že prav resni tekmeci Nemcem. Kdo je pred letom dni poznal Moulinesa, ki je nedavno obračunal v Parizu s slovitim Buchnerjem? Komu ni znan slavni La-doumeque. tekač na 1500 m, ki mu cUr Pel-tzer ali \Vichmann ne sesata niti »do peta«.-' Zadivili so razen tekačev na srednje proge tudi metalci .Noel, Duhour, in Win-
Moderna loia novih je$i&ovt
Francoščina, nemščina, angleščina, JuH-Janš&na, ruščina. Poučujejo samo akademsko Izobraženi predavatelji, vsak v svojem materinem Jeziku po različni* modemih metodah (Berlitz io dr.).
Hs tetam
nemi&l otroški vrtec
Vpisovanje Tsak dan od 11.—13. in od 18.—»O. nr«
na 9o&powet&ki c. 16
proti Kolizeju (pritličje).
ZačeteG tečajev 1. cGtchra
Ivan in Helena Kvas
klobučama, Maribor, Aleksandrova c. 32
priporočat* u zimsko sezono novo dospe J« pariške in dunajske modele. Tudi vedno veKka sa-Joga najnovejših klobukov. Popravila točila hi poceni.	1135«
Hrastova
suha drva
za kurjavo kupim vsako množino, Ponudbe na: Franc Oset, Sv. Peter,
Sav. dol.
11807
Kupujte šolske knjige
v Tiskovni zadrugi
(Velecenjene občinstvo t
z veseljem naznanjam, da vsak lahko nabavi pri meni od danes naprej gramofon po zelo znižani ceni.

Ravnokar sem prejel nalmodernej. še, električnim potom posnete plošče,
katere dobite v največji izbiri pri meni.
Prodajam tudi na obroke. Pridite in oglejte si ter izkoristite to ugodno priliko. S spoštovanjem
,/GehniG"
ifosip (Sanjat,
£) ub an a,
@ra£aieova ulica it. 19
v palači »Ljubljanski dvor«.
Velik družabni škandal v Newyorku
Newyoršk0 višjo družbo je zelo presenetila stara daima po itnemi Marija Lesliajeva, ki je gojila s to družbo prisrčne stike ju je uživala velik ugled. Sedaj pa So jo aretirali radi velike tatvine draguljev. Znanemu lastniku ogromnih trgovin jn rou'Itiim®:!jonair.iiu \\ anmemakerjoi je odneda za 480.000 dolarjev draguljev. Policija se je Se natančneje pozanimala za njeno preteklost in je ugotovila, da je ta zelo pisana. Med drugum je bila ugledna stara dama presedela že pet le<t v neki angleški ječi. \\ anneimakenru ukradene dragooeno-siti je bila prodala za 90.000 dolarjev.
Radio in policija
Da bi se omogočile hitre aretacije zločincev je dal newyor£ki policijski komisar Whaten napraviti radioaparate na večjem številu policijskih avtomobilov. Sedaj išče še dovoljenja, da postavi lastno policijsko oddajno stanco. Tako bodo palic.«jski avtomobili pri gonji za zločincem v stalnem stiku s centralno sta-nico in o vseh podrobnost h bo mogoče sproti informirati sred'šče in avtomobile pri zasledovanju zločincev.
Trgovski lokal
le«p. velik, v novozgrajeni hiši tik farn« cerkve v večjem prometnem kraju na Dolenjskem, kjer je obstoriala že nad 60 let dobro:doča trgovina, se odda s stanovanjem in skladiščem v naiem. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11278
Kyfrhauser - Technikum
F-ankenhausen, Nemčija
inženjerski in delovodski oddelek za grad« njo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letal, sko tehniko«.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 7. oktobra 19^9
1 komad Univerzalni * rezkalni stroj
in na dan 21. oktobra 1929
1 komad mešalnik (Nasskollergang)
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Ponudbo je vložiti najkasneje do 7. oziroma 21. oktobra 1929 do 11 ure dopoldne. Iz pisarne Di.ekcije drž. rudnika Velenje, štev. 9^69/H.
Ke niiiiojte
3e potrebuje*« >bleko, ampak u-ite-vajte še dane« od veletrgovine S t « r m e c ki aove vzoroe, kjer boste našli ogromno izbiro sukm, Sev*X» In kam-garoa ra moške obleke, krasnega in modernega blaga sa damske plašče, »vile, žameta, pat. henta, platna in razne droge roamufaktu*« za obleke in perifo. - Naročita čez 500 Din pošilja se prosto poštnine. Novi :h»trw«n» eeirik z več tisoč slikami se poiH* vsakem« zastonj in prosto.
VELETRGOVINA R. STERMECKI
Cel|» Ster 26 — Slovela

Model 520 6 ciliiulerski
lova cena
500
franko sedež naših koncesljoiiarjev
^ugoUaven^o Jiat avtomoGiCno
prometno d. d.
Zagreb, Samostanslca 2a
Brzojavi: Jugofiat	Telefon 35 — 45
JRGUS biro
rma c i j s ki KO VI SAI>
Fnto5kn 5	Telefon 39-24
v vsej državi dobro uveden, nudi svoje najkulantnejše usluge po zmerni ceni.	11297
ifCaieit Je |e strup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi „EXU e tabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najstrast-nejši kadilec, če je uporabljal „EXW tablete trikrat na dan. So absolutno neškodljive. 1 omot 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 omotov 145 Din franco. Razpošiljamo po povzetju.	11239
„Aurora" sekt. 16. Xovl Sad, Željeznlčka 38.
Mlajšo delovno moč
sprejmemo
za ustanovitev prodajne za konfekcijski množfoslki predmet. Pogreben kapital aH kavciija 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konfekcija 999«.
Avto-doktor
11408
aparat za iskanje defektov pri automobilih, vseh vrstah motorjev, turbinah, parnih in eiektr. strojih ter vodovodnih napravah Vam takoi pokaže vse nerednosti motorjev, puščanje zračnih in vodnih cevi ter Vam obenem prihrani veliko časa, sitnosti in ogromnih izdatkov. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: V. PODLOGAH, LJUBLJANA, Florjanska ulica 22
Oblastveno koncesionirana
šoferska šola
L GABERSČIK, bivši komisar za šoferske Izpite, Ljubljana, Bleiwelsova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. — Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	11350
Telefon
2580
American HeatinS
je najpopolnejša trajno goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo.
Iščemo povsod	Zastopstvo: „TEHNA" družba
sposobne zastopnike! 109!8 Ljubljana, Mestni trg 25.
OKLIC.
V nedeljo, 29. t. m. ob ».nri zjutraj se bodo oddali t zakup potom fcvne prostovoljne dražbe na Lfcu mesta na Studenec-tea St. 38 in 36 pri A. Mana*ti za dobo 4. tet:	1137)
1.	trgovina, gostilniški prostori, skladišče, vrt ta Se stanovanjski prostori
2.	ob 13. uri (1. uri popoldne) njive In travniki.
Zakupodaj« pogoji se bodo razglas® pred pričetfoom dražbe n« Kon mesta.
Okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 19. septembra 1929.
Tovarna trikotaže išče
dobro vpeljanegi
provizijskega
zastopnika
za viso Slovenijo. Ponudbe v nem/Skem jazfiku na trikotažo »IRIS«, Zagreb, Produilj, Martičeva ul.	11420
1*4
Kupim stalno
kostanje? tanin§ki les
smrekove škornje cele ta droMjeae, rabljene sode od stroj, in jedil, olja, po naijugodoejšilh cenah, takojšnje plačilo.
Franc Osel, Sv. Peter v Sav. dol
steznike, novosti za želodec
po meri priporoča A. HUTTER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11/11, poie® sodin®*.	11378
Otvaranje privre-menih stovarišta soli
Odhukom Upravno« Odbora Samo-stailine Monopotske Uprave M. Br. 2809 od 4. septembra 1919 god. odobrenom od Gospodina Ministra Fmansflia pod K. Br. 217 od 9. septembra 1919 god. rešio je:
»Da se iziu-zetoo od odMce Uprav-Tioff Odbora Samostalne Monopotteke Uprave od 20. rnarta t. g. M. Br. 6839, koiu je odobrio i Gospodi,n Mimistar Fkiamsija 23. marta o. g. pod Br. 77, pored mesta navedenih u toj odluci, mogu otvarati prJvremena stovarišta soli i u drugimi roestima velikoprodaiia kada se za to veliko zatouipci bud»u otoraitlll, pod istim uslovima propisanim u odluci Upraivmog Odbora M. Br. 6839, s tim, da za svaki konkretni slučaj otvaranda stovarišta od!uku ima da donosi Upravni Odbor Po predloga! Upravnika Državnih Monopola, koji če preitihodTio ispitati opraivdanost raizloga za otvaranje privre m enog stovarišta.
Iz kancelarfle Uprave Državnih Monopola — Odelenja Prodaje Pr. Br. 29550
od 10. setptemlbra 1929. godine.
JVtoč osebnega vpliva
Pouk potom dopisovanja
HSpnotteean. »nsestije, moi votk, sragest. rOmr-ijeroje itd. Orig. amenik. metode. Garantiran uspeh. Krasna knjiga z zanimivimi pri4o«aimi ta navodili. Dio 28. Pošilja: »Veda ln znanost«, Celje, Razlagova 8.
11360
Potnik
tekstilne bran že,
kateri Je z dokazanim uspehom zastopal eno tvrdko v Sloveniji preko 8 let, uveden pri prvovrstnih, solidnih odjemalcih, liče mesta kot potnik ali pa prevzame zastopstvo dobrih tvrdk. — Vprašanja na naslov: LUD. SCHUTTA, MARIBOR, Wildenrainerjeva ul. 8
APOTEKA
■	SEMEIid
DUBROVNIK S.
UREDITE SVOJO PREHRANO IN IZGINILE BODO VASE BOLEČINE.
Bolečin« v telodcu ia črevesa, zapeka, glavobol, naval krvi v glavo, nervoznost, nespanje, heraeroidi, slab tek Imajo svoj tovo? v »labl prebavi. Uredite svolo prebavo s preizkušenim eliikslroro »FIGOL«, pa bodo minile Vaše bolečin«. »FIGOL€ eliksir urejuje prebavo ta Vam povrne zdravje. »FIGOL« izdeluje ta potitja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna	233
DR. SEMELIC, DUBROVNIK 2.
Originalni zavojček 3 steklenic s ovojem in poštnino vred Din 105.—, 8 steklenic 245.—, 1 steklenica Din 40.—.
Mnogoštevilne zahvalne Izjave dohajajo vsak dan o uspešnem delovanju »Figola«.
Trgovina s klavirji
F. Bodner
Oeoeralna reprezentanca tovarne klavirjev Kanzler
MARIBOR, Gosposka ul. 2
Etfavj zastopstvo svetovne fcvrdike: EHRBAR in vodečih tovarn klavirjev:
Lauberger & Gloss.
Dalekosežna plačiSa na obroke.
11256
Gostilna in kavarna Zgonc
„Pod Klančkom"
Vsem znancem ta prijateljem ter ostalim ceaj gostom naznanjam, da »em prevzela gostilno In kavarno Zgonc »Pod Klančkom«. Točila bom pristna dalmatinska in štajerska vina, mošt ter postregla vsak čas s prvovrstnimi gorkimj ki mrzlimi Jedili, dobro kavo ta vsakovrstnimi likerji.	So deta je prvovrstni Jazz-band.
Oficijelna otvoritev gostilne bo v nedeljo, 22. septembra 1929.
VlJmdVio * priporočam za obilen poset
FANI FEGIČEVA.
Zahvala.
Vsem, ki 90 spremiti našega nepozabnega očeta, eesped«
Antona Svetka
računskega ravnatelja v p,
k večnemu počitku, se tem potom isikremo zahvaljujemo.
Cut dolžnosti} nam narekuj« izreči posebno zahvalo gg. predstavnikom vojaških in civilnih oblasti, ravnateljstvu in uradni-štvu Mesto« hranilnice Kubliamske, Zvezi drž. nameščencev, Društvu dri. vpofcojemcev ter zboru »Glasb. Matice« za geočji-vo petje ter vsem darovalcem krasnega ovetla.
MaSa zadiušmdca se bo darovala v četrtek, 26. sept. 1929 oto 10. uri dopoldne v cerkvi Martinega Ozn ainenja.
Ljubljana, dne JI. septembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALL
Vašo obleko po men
Izdelale po naj-floue.Sem kroj«
Atelje
SUšNIK
SelenbnrgoDa ulica Steo. 1
Žimo
cnlb ui druge potrebSSlnc kupujte redno tamo pri strokovnjaku
Rudolf Sever
tapetništvo. Marijin trg 2. ki ni najbolje in najcenejše postreže.	I
Zahvala.
Za rnnogoštervfim« terase iskrenega *CHČurtj<a ofe prerarf smrti naše ivadHrse ®ene hčerike, sestre in svakinje, gospe
dr. Vere VaMč
llmnazBske profesoric«
ierefcaino tem poitom rsem svojo oadtoplejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaiMemo gospej ini. Vanetkovi za njeno brezprameamo po-faitivovatao pomoč ta tolažbo v naijtežjlh urah, ravnateljstvu ta profesorskemu zboru 1. ta III. drž. giimmairjje v Ljubljani, ter profesoTskem-u druStvu ta nja-ho-■vniim« odlposlamoema gospodiu prof. dr. Annojcu in gospod-u ravnatelju <Dr. Tomik>-Sku za tople poslovilne besede. Prečastiti duhovSčirai, darovalcem vencev iti oveitja ter vsem, kd so našo nepozabno pokojmico spretniii aa njeni zadiniji poti Vsem iskrena hvala!
Maribor, 2. septembra 1929.
Žalujoči rodbini: VABlCEVA in dr. TOMINSiCEVA
Zahvala.
Za mnoge Izraze prisrčnega sočutja povodom bridke tegube naše preljoubljeme matere. jjo<spe
Elizabete Vodenik
izrekamo tem potom najprisrčnejžo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni 5č. duhovščini, pevskemu zboru »Čitalnice« v Poljča-nah za minljivi žalostinki, gg. železničarjem ter vsem prijateljem itn znancem, ki so milo nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Poljčane, dne 18. septembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem % zmancem pretaižmo vest, da nas je danes za vedmo zapuistiil naš dobri, iskreno Plulbllieni soprog, oče. brat, stric in svak, gospod
JOSIP KALIN
veleposestnik, gostilničar ln mesar
po kratki, nmkapoini bolezni v 58. letu s>voje starosti.
Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti pri Sv. Mariji Magdaleni.
Bregana. dlne 22. septembra 1929.
MARIJA KALIN roj. SVARIČ, soproga. JOSIP KALIN. sin. ALBIN, IVAN, ALOJZ, bratie. AMALIJA ALEKŠIČ roj. KALIN, sestra in ostali žalujoči
sorodniki.
Prane. Petrrl:
Cirkus
Ko se Je Osvaldo Cajpiitl vrni s svojega dolgega potovanja po tujini, je pripeljal s seboj šest iskrili belcev, ki jih je bili kupil na Madžarskem. Živali so bie bele ko sneg, na milih dlaki ni bilo niti najmanjšega madeža. Zato je veljak cfiegova naklonjenost in ljubezen samo njim. Neštetokrat na dan je stopili v hkiv, jih božal in jkn lastnoročno dajal zcfbati ne le ovsa. ampak tudi slaščic.
Zato je bila pirava senzacija, ko se je Hvedelo„ da bo Caipiti s tem' kom® nastopil v cirkusu. Nihče ni hotel tega verjeti. Šele ko so se pojavili na ulicah ogromna plakati, je obanstvo nehalo ejmaievati z ramami. Svet je ugibal, kako je prišlo do tega. Menda ne dela tega zaradi doibička? ie šlo od ust do ust. Kad še! so odgovarjali dragi. Saj ni mo-sroče, ko je mož vendar — milijonar!
Prvi večer, ko se je pojaiviil Caipiti s svojim? konji pred občinstvom, je bil na blagajno tolik naval, da je že pred predstavo zmanjkalo vstopnic. Ni ga pač bilo med zvedavimi meščani, ki bi se bil rad pn svojevoljno odpovedal užitku gledanja, kako jaše bogataš na novih konjih.
V prvi lorH spredaj je sede? sam rfr-buiSkl ravmatelj Aflberto Boreno, poleg njega pa njegova žena.
To je bil pravi korenjak, na oko sMa brutalen človek. Njegova žena pa je bila vitka nežnost in no eni las je so se kakor krona sipletati nad madonskim oibrazom
ipJavolaiske. 00 Ji Je vedno pokrivala ne-
kaficšna sanjska meglica. Sedela je poleg svojega moža mirna in nespremična, med tem pa je občinstvo nastavljalo k tikala in si j« ogledovalo.
Teidajci sta se pni vhodu potfavlla dva 'krasna beilca. Za njfrna sta prišla še dva in potem zopet dva. Capitl je ponosno in strumno jahal na njih. Cirkuški dres s© mu je prilegal kakor da je vlit iz dragocene kovine. Ko se je jahač pojavil, je pufciTka glušeče zaipfekala. Oči so se ustavljale na živaJh, primerjale so jih drw?o z drugo in nazadn je so pogledi Šinili navzgor, k njemu, ki 'je sedel v sedlai kakor pribit -in s prijaznim nasmeškom motril občinstvo. ■
Adela ie kakor vkovana gledala zdaj njega, zdaj njegove konje. Oh, bil je ne-ipoipisen prizor! Pomaknila je sedež bliže. da ji ne bi ušeil noben fcrerautek tega imenitnega dogodka. Tudi njo je iahač očaral. Jahal je na konjih spremeinoma, zdai stoje na prvem in drogem. potem na konicah čevljev na zadnjem. Arena se je tiresla. tako je grtme'o v cirkusu od ploskanja. Ko je bila točka končana, je moral priti Cap;tti še enkrat pred zastor. Priklonil se je in treskanja ni bilo spet •konca ne kraja.
Ko je Osvaldo mini ložo ravnatelja Borena, je prožno skočil najprej, napravil pokloin in z nagiio kretnjo poljubil Adeli nočico. Adela pa je vsa drhtela od razburjenja. Obrnila se je k svojemu možni in rekla:
»Alberto, že dtolgo nisem tako uživala kalkor npcoij...«
Ravnatelj je z naglim pogledom ošl-
nfl ženo ln tgrbančil obrvi. Korobač, ki ga je držal v roki, je nekam posebno nervozno stisnil, kakor bi hotel koga oplaziti. Vendar je bil pripravljen, da se tudi on .pridruži ženini hvali. Prav tedaj pa se je pojavil pred Adelo Ca-piti, ki je bil prišel od zadaj in sunkoma dejal:
»Milostiva gospa, zelo ml je všeč, da vam moji konji tako ugajajo. Dovolite, da vam jih v znak mojega posebnega spoštovanja poklonim.«
2.
Od tega dne naprej je bil Boreno silno vznemirjen. Mora! se je seveda zahvaliti za dragoceni in nevsakdanji dar, čeprav bi ga bil rajši zavrnil. Na tihem je preklinjal Capitija in želel, da bi ga odnesel hudič. Mučilo ga je vprašanje, kakšen je bil prav za prav vzrok, da je jahač poklonil konje njegovi ženi. In kako jih je poklonil! Kakor da so navadna igračka, vredna samo nekaj vinarjev. To je bilo tisto, kar Borenu ni šlo v glavo.
Posihmal pa je ljubosumni ravnatelj tudi vešče oprezoval in bil Adeli vedno za petami. Imel je ženo in Capitija na sumu, da ga za hrbtom varata. Adela pa se ni prav nič izpremenila. Bila je svojemu možu vdana, zvesta in nežna kakor dotlej. Nu, sčasoma se je tudi to zabrisalo. Boreno je negoval belce in bil ponosen, da se je občinstvo brezmejno navduševalo zanje. Najel je tudi mladega akrobata, ki se je produ-cira! z njimi.
Prišel pa je dan, ko se je tudi to predrugačilo. Po neki cirkuški predsta-
vi se je Boreno truden ln upehan vrnil domov. Adele ni našel v salonu. Vehe-mentno je odlpahnil vrata v spalnico — bila je prazna. Postelja je ležala tam nedotaknjena. Bilo je očitno, da Adelq nj doma in da ga vara.
Urnih korakov se Je napotil proti hotelu, kjer je navadno stanoval Capi-ti, ko je bil še pri njem. Ko je čakal pred vhodom, neodločen, kaj naj stori, da se ne osramoti s svojo ljubosumnostjo, 'je videl, kako hiti iz hotela sluga in z roko miga taksiju, naj se približa.
Izstopila je v plašč zavita dama, kateri je šofer vljudno odprl vrata. Bila je res Adela. Boreno se je zdrznil. Razburjen, kakor je bil, je potegnil robec iz žepa in si otrl debele potne srage s čela.
3.
Polnoč je bila že davno minila, ko Je stopil Boreno v cirkuško areno. Ukazal je službujočemu konjarju, naj pripelje šestorico belcev iz hleva.
Mož se je čudil, kaj meni gospodar v tako pozni uri, toda poslušal je molče in izvršil, kar mu je bilo ukazano.
Boreno je vzel v roke dolg bič, za-švrkal nekajkrat po zraku, nato pa začel biti živali. Konji so kakor ponoreli zdirjal? na vse strani. In tedaj je potegnil ravnatelj z besno kretnjo revolver izza pasa ter začel streljati. Zavrgel je samokres šele potem, ko so vse živali hrope ležale na pesku.
Gledal Je strašni prizor, šel domov po ženo in jo pripeljal v cirkus. Pogledala je z nejevernimi očmi in ko je za-
hteval od nje pojasnila, kje ie Mla
zvečer, je rekla:
»Moja prijateljica grofica Orsini Je stanovala več dni v hotelu. Nenadoma je zbolela in prosila, naj jo obiščem. Za jutri sem jo pozvala k nam na obed.«
Ravnatelj Jo Je začudeno gledal.
»Kje pa je Capiti, Osvaldo Capi ti?« se je zdrznil.
Žena je šele zdaj razumela njegovo vprašanje.
»Nisem ga videla,« je odvrnila. »Kolikor vem, ga ni v hotelu.«
Ravnatelj je planil k telefonu in poklical številko hotela.
»Halo! Ali bi mogel govoriti z gospodom Osvaldom Capitijem?«
»Gospod Capiti je odpotoval že pred petimi dnevi!« so mu povedali.
Borenu je padla slušalka iz rok na mizo.
Zastokal je kakor dete: _ .
»Kaj sem storil, moj Bog, kaj sera storil...«
4.
Adela ni bila ženska, ki bi poznala usmiljenje, kadar ni kaj odpuščati. Njeno razburjenje zaradi pomorjenih nedolžnih konj se kar ni hotelo poleči.
Mož jo je kleče prosil odpuščanja. Ona pa je videla v njem zver. ki ni vredna prizanašanja. Da, celo bala se ga je in v tem stanju se je odločila, da ga ostavi, naj jo stane kar hoče.
Sla je od niega jn se napotila po svetu, da najde tistega, ki Ji je bil poklonil šest belcev.
1
Hotiime ^telovnik* Jjumperj*
(puloverja ČUol&e otle&e Utaje šale
v
<&epiee L Ud.
Erport i samo lastnega izdelka 1
Strojno pletilstvo
SAVA
LASTNIN
3.K0CMUT
KRANJ
Dunajska cesta St. 36
patent BOHN, VINKOVCI, zastopnik: „MATERIJAL^dr. s o. M«bMana,
Telefon »7-10
KOLVNOS paste H o«l n«JbolfSMi
najboljša, od najcenejših naijoe-ne&a, t rrh vses* srfo etooo-
kh&čs1&.
1 cn KOLWOSA im mM S-SetMci zadostuje. Pbsfausiite, p« se boste uveri*. 6* je
KOLYNOS
najboljša pasta n sobe.
Dobi se ▼ v««* Jefcarnab, diro«e-rffai is partumeriJaSL
Dvokolesa najboljSih svetovnih znamk ? veliki izbiri, telo pocem Najnovejši modeli otroških vozičko-. jd preprostega do najfinejšega, ii
__ igračni vozički v zalogi. Več znamk
givalnib strojev najnovejših modelov, deli ln pnevma lika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ^TRIBUNA« F. B. L. tovarna drokoles in otroških roiifkov, Ljubljana, Karlofska eesU 4.
Najpopolnejši
Stoewer
iivatni strel t
ra Šivilje, krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pr tvrdki
Luči. Baraga, uubiisna
Šelenburgova uiica 6 1.
Sf92olačei ,outi is-ietn, jerantiji Telefon št. 980. a
kupuje, kakor vsako leto tudi letos po najvišjih 11288	dnevnih cenah vsake množine tvrdka
T. H. Rohrman, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.
■ . v .•-.•'.. ' , .".••-''•j' < •* *. .V	--'-V •'• '•'? »f-'-'-S -,;•:>'.
Zahvala
o4> jwe bridki ieguibi nepo&atonega brata, gospoda
Rudolfa Senica
vsem doStom sorodnikom, prečastiteimu diuh. svetniku Antonu Ve-terafiru, predsedniku slovenskih hmetjskih trgovcev g. Josipu Vovku, žatokeonu »Sokchi« za čjstno stražo, domačim gg- pev-cenn za v srce segajoči žalostim ki pod vodstvom g- Maks Sivca, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so rad-nega v tako o^romrai množini spremili na njegovi zadnji poti in ornim, ki so nas pismeno tolažili »b teh žatostaiih <toeh.
11365
Rodbina Senica
Malo-'	Pozor!
Najboljša brezalkoholna pijača je
Original &On$tttS
Dobi se v vseh gostilnah ln restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova nI 27.
9as£e
so ▼ resnici največji sovražnik mladosti, t gotovo kvarijo lepoto vsake d sune
«EXCELS!OB HENNB.
i>d dr. Doraine & Oio.. Paril, barv« luv pertekt-no ln enako v vseb nian^ab Samo barvanje je 1»*o l»hko in enostavno ta vsakega poeaneinega Ke mat« roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo u la«* in ta nepeh vsakemu jamčimo Garnitura 86 Din
CBNTIPOLIA. kozmetlgkl uvod. Zagreb. Jnriglfeva 8
— Zahtevajte bretpla&ne Ilustrirane pro«™»kt'»I 228-a
ZACtMEB, Marovska
Telefon 4S-8G
ekladišče vseh tehničnih potrebščin. Zastopstvo in skladišče vseb originalnih
KLMGERJEVIH iabrikatov
t« armature
priznano najboljši ventili na batni razvod-nfk (Kolbenschieberventile) in we druge armature.
S¥eto¥iio^iaiaMa znamka
žpped
Prvorazredna kvaliteta gume in platna Jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar.
Generalno zastopstvo;
Ivo Nofakoiic,
Zagreb, Žerjavičeva ul. 12.
202
Za Ljubljansko oblast:
o va i ec dražba z o« z.
Ljubljana, Dalmatinova 11.	Telefon 29—29.
direktno U
Tovarne
CT.tov skladišča
JteinefčKercld
Jiaribor ftioi-B
lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradehia se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj - Slovenija
Tel. Interurb. 32
tlfCf
fitatnino ln sre&rnino
kopSte naJboljSe ta naučene g e
pri stari, priznani tvrdSst
H. SUTTNER,
Uubfjana, Prešernova uiica 4, poke frančiškanske cerkve.
Na)ve>23a ta najsolidnejSa raizpoK-Batadca. RaipošiBa v vse kraje tu-in inozemstva.
Zahtevajte bremplacni cenite
H. SUTTNER, Ljubljana 4.
Lastna protokofirana tovarna ur v ŠvJcl, znamk
IKO, OMIKO, AXO
Cfclna srebrno jedilno orodje t 50-lefcno pismeno tovarniško garancijo.
PlA^ninA kakor Pulloverje> telovnike, jum-M.	per)e> površne jope| cele obleke
za dame, triko maje, spodnje in reform hlače za gospode In dame in skoke za otroke vseh velikosti kupite 11394	najceneje pri
OSTALO DOBEIC, LJUBLJANA Ka debelo PRED ŠKOFIJO St. 15 Na drobno
Vsakovrstne varilne ln rezalne aparate „GRIESO€iEN", kakor tudi različno varilno žico in prašek ima vedno v zalogi in nudi najceneje
ivrdka
FELIKS TOMM n
Iijnbljana, Resljeva cesta št. 38
il.
11388
Na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani
se prične novo šolsko leto 1929/30, dne 1 oktobra Sprejemajo se notranje, ki plača o Din 1000-— mesečno, in zunanji Din 650'— mesečno. Prospekti na razpolago. 10927
Brod: 47-1929.
Natiečai.
11341
Hrvatska ČMaonica na Trsaitu rasipistije ovime natječaj za davanje u zakup prostorija u svojoj zgradi.
Prostorije sastotfe: od 1 vdške dvorane za res tau raci ju, 1 velike prostorije za kavarni, I kuhimje, 2 stambenih prostorija 2 noizprostorija i podruma.
Potanje upute i razjašnjenja mogu se dobiti kod predsjed-nika Mira Kolacia u Sušaku (Delta) — Supilova obala, telefon br. 167, dnevno od 4—5 sati po podme, te kod po+predsjed-nika Egidiija Peltzera na Trsatu, u zgradi Čitaonice svakog dana od 5—6 sati po podne.
Pismene pornide podnijeti na upravu Hrv. Čitaonice na Trsatu najkasmije do 28. ov. mijes.
Na Trsatu, dne 17. mjna 1929.
Upravni odbor.
€«m malim oflamom t
Za oglase, ki služIjo v posredovalne tu socljalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj vove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 8492
tfCdcr hoče
me matih oflafov naj priloži v
da mo mu pomijo po pomti ntzmlov aR GaGo drugo informacijo ticoco a /I^J mieer no bo
prejel odgovora 1
Ceitc malim o f lomom t
lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka Čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.

Sobarico
perfektno in pošteno iščem u takoj. Oglasijo saj se lamo take, ki imajo večletna »pričevala kot »oba/-rice. Natdov ▼ oglasnem Oddelku »Jutra«. 82785
Urarskl pomočnik
s« Izpod 28 let etar, samostojen delavec — veSč veeh zlatarskih poslov ln popravil, dobi takoj trajno nameščenje. Pismene ponudbe n« naslov: Janko Hoffmanna Nasljedoiol — Karlovac.	82791
Natakarico
pridno in pošteno sprejmem takoj r Ljubljani. Naslov t osladnem oddelki Jutra.
82897
Kovaškega
pomočnika
dobro Izurjenega sprejmem — event. oddam kovačnico v najem. Naslov t ogla«, oddelku »Juti«. 82775
Vzgojiteljica
s snanjem nemščine, srbohrvaščine ln event francoščino ter klavirja, dobi s 15. oktobrom t. L mesto, proti dobri plači In oskrbi. Ponudbe pod »Vzgojiteljica. na podružnico »Jutra« T Mariboru.	32S20
Učenca
pridnega. poštenih staršev, k dvema meščanskima Šolama. sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana ln stanovanje v hiši. Učna doba po dogovoru. Vstop takoj. Ivan Traun. Ptujska gora.	82824
Pek. učenca
is poštene hiše. s hrano in stanovanjem »prejme Fr Vavpotič. pekarna v Slov Bistrici.	82842
Delavca
M Izdelavo cementnih eevf
ln drugih cement, izdelkov Iščem. Naeloi v oglasnem oddelku »Jutra« 32862
8 dobrih drvarjev
sprejmem takoj. Zg'asiti «e le: PodmilšSakova št. 88/1.
82881
Mesar, pomočnika
U razume ca delo pri prašičih in govedi, sprejmem takoj. Zglasitl ee je osebno tri Alojziju Bre-celniku, mesarja. Ljubljana VII. Celovška cesta 93
Učenca
za soboslfkaretvo. • hrano Is stanovanjem ▼ hiši sprejme Franc Ambrožič, Maribor, Grajska ulica 2.
83049
Pletilje
dobro Izurjene »prejme »Ika«, mehanična tovarna pletenin v Kranju. 82630
2 sobosllkarja-
pleskarja
res dobro Izurjena pomočnika »prejme takoj Roman Prattea, Trži«.	83224
Dva čevljarska
pomočnika
za fina ibita in i:vana de-la »prejme takoj Ivan Hafner r Kranju. 88186
Učenko
za gostilniško obrt sprejme poštena gostilna, na prometnem kraju na deželi Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod iifro »Gostilna«.	83213
Vajenca
» hrano in -tanovanjem — drugo po dogovorni, »prej me takoj Josip Novak k-rojač v Kranju. 83183
Brivskega vajenca
sprejmem. Prednost imajo taki, ki »o le nekoliko de'ali Koman, Poljanska cesta 18.
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32891
šofer Ja-mehanika
sprejmem v »talno službo k tovornemu ln osebnemu avtu. — Ozira se samo na dobre vozače ter popolno-ma samostojne v popravlja Bju. — Neoženjeni imajo pTednost Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Soliden Šofer«.
Čevljar, pomočnik
sprejme takoj Franjo Kri stan, čevljarstvo v Ljub Ijani TO.	83196
Dekllco-siroto
sprejmem kot varuhi n j o otroka. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Sirota« 33181
Učenko
z dež«le, polteno in marljivo sprejmem v trgovino z mešan blagom. Naslov: Šmartno ob Pakl, poštni predal St. 2.	83179
Natakar, vajenca
sprejme takoj Grajska klet v Mariboru. 82916
Fino kuharico
perfektno, z dolgimi spričevali, sprejmem na deželo Ponudbe na oglas. oddeleE »Jutra« pod »Fina kuharica«.	83182
Plačilno natakarico
s kavcijo ln osebno pravico solidno ter dobro moč — kateri oddam kavarniško restavracijo na račun — sprejmem. Zaslužek % od prometa Ponudbe e fotografijo os ogla-=nd oddelek »Jutra« pod Šifro »% od prometa«.	82295
Vajenca
s vso oskrbo sprejme Slavko Omejec, čevljar v 6t- Vidu 87 nad Ljubliano 82550
čevljar, vajenca
sprejme Makrfm Ježek, čevljarski mojster v Liub-ljani, vila Metka, Za Bežigradom.	82597
Služkinjo
H zna kuhati in opravljati iran hišna dela. iščem Naslov v oglasnem oddell-u »Jutra«.	32771
Ključavničarskega vajenca
sprejme takoj strojno pod-etje Anton Kremžar, St. Vid nad Ljubljano. 89175
Orodničar
inlajll. samski, pošten, ee Bče za samostojno vodstvo manjše delavnice Ponudbe z navedbo prakse ln zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko«.	S2665
Prodajalka
dobro Izurjena manufaktu-rlstinja dobi takoj mesto T trerovini A. Radanovič. Cerklje pri Kranju. 33728
Trg. pomočnika
mešane stroke, verriranega T v*eh panosrah, dobreara aranžeria Izložbenih oknu! sprejmem takoj a1 i pozneje Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« no d »Veletrgovina Ba deželi«.	82730
NadmllnarJa
fcprehne takoi valičnl mlin t Sloveniji (Ijub^ansfta oblasti. e 14 vagoni mesečne kapacitete. Popolna oskrba ▼ hiši. Ponndbe z navedbo p^Še In dosedanje?« »luž-povnaja do 1. oktobra. -Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82732
2 slikarska i" olesk. pomočnika
srrefme takoi Ljudevit Faln, Zazorje ob Savi
S2734
Dekle
dobro vzgojeno, v starosti 15—17 let, sprejme boljša hiša, za čez dan — hrana v hiši, stanovanje doma. Sprejme se le vbogljiva. snažna Im pridna. Celovška cesta 14, pritličje 83156
Pletllnlca
kompletna, z 10 razliSniufl stroji, je radi družinskih razmer ugodno naprodaj — Delodajalca za celoletno delo odstopim, ter vse delavne moči, eventuelno tudi delavnico in stanovanje Ponudbr pod »Takoj 16« na oglasni oddelek »Jutra«
Natakarico
(plačili ol »preimem e 1 oktobrom. Le izvežbane fn poštene s spričevalom nai se Javijo oHneno ali osebno ▼ Tectavraciii pri kolodvora t Kranju. 32741
BlagaJnlčarka
zmožna slovenskega ln nemškega jezika, doba stalno mesto v modni trgovini v Sloveniji pod zelo ugodnimi pogoji. Zgla-siti se je osebno pri vratarju hotela Dnion v Ljubljani dne 26. septembra od 11. dopoldne do 8. poool dne.	83098
Frizerka
in manlkerk?
perfektna, samostojna moč. ki dobro ondulira, lepo manikira in ki Je vešča vodene omdiulaclje, dobi stalno službo. Hrapj. etan in pranje perila dobi pri meni. Nastop 1. oktobra. Plača po dogovoru. Samo na dobro moč reflektiram. Ponudbe na naslov: Josip Kiraly, moSki ln dame ki frizer, Murska Sobota.
88077
Služkinja
sposobna za vse — kakor
tudi za kuhinjo, čista in srednjih let, dobi takoj službo. Prednost Imajo dekleta Iz kmečkih hiš. Nudi »e jim prilfka, da se dobro izuče v gospodinjstvu — Pismene ponudbe na naslov Dr. R. Faninger, odvetnik v Mariboni. Aleksandrova cesta 75. 83053
Dekle
zdravo, zanesljivo ln resno. ki zna lobro kuhati, kakor tudi vsa ostala hlS-na opravila. iSče mlad par z otrokom, starim 9 mesecev. Dobro postopanje, stalno mesto, mesečna plača 500 Din. Samo dekleta z dobrimi priporočili naj pošljejo obširne ponndbe t fotografijo na naslov: Sto iadinovič, Beograd, Čara Uroša flllea 12.
Vajenca
krepkega, iščem za pllar-sko obrt. Stanovanje in hrana. I. Figar, pUareki mojster, Ljubljana, Voš-njakova ulica 6. 83096
Posredovalnica
Plahuta
LJubljana, nujno rabi mla-de natakarice, hotelsko sobarico ter služkinje
33070
Klepar, pomočniki
sprejmem takoj. G. Me-66nnel, Krško ob Savi.
88088
Učenca
v starosti od 15 do IT let sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga Naslov t ogl. odd. Jutra.
83081
Čevljar, pomočnika
dobro Izvežbanega. za stalno službo sprejmem ta koj Naslov r ogl. odd. Jutra.	83080
Trgov, sotrudnika
agilnega ia tTgovino mešanega blaga, špecijalno dobrega manufakturista — sprejme C. Skrbeč, Brežice 7.	83093
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj v delo — Peter Sitar. Kriie na Gorenjskem	33103
Urarsk? pomočnik
ne pod 26 let star, vešč vseh urarskib poslov in popravil dobi takoi »luž bo Pismene ponudbe na Janko Hoffmanr uasljednl-ci. Karlovac.	82791
Učenko
sprejmem za Šivanje perila in vezenje. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Natančna 101«.
Pošteno kuharico
popolnoma samostojno sprejmem » 15 Oktobrom. Ponudbe pod šifro »Kuha rica« n& podružnico »Jutro« v Celju.	32709
Poslovodlnjo
za trgovino i mešanim blagom iščem ia Maribor. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe naj pošljejo osebe s trgovsko prakso, ki si lahko pridobijo obrtni list za trgovino z meša nim blagom pod Šifro — »1893« na podr Jutra v Mariboru.	»2919
Frizerko
sprejme salon Dobaj v Ma-riboru Gosposka ulica S« 82915
Clrkularist
mlalH. »preten in hiter delavec dob1 nameščenje v Litibliani — Ponndbe r. zahtevki plače pod šifro >Ko'i"iT< na oglasni oddelek »Jutra«	SS20?
VeSčo frizerko
ali dam. frizerja sprejmem s 15 oktobrom Ponudbe na naslov' Rihard Tantz. Maribor, Gosposka St 4.
82941
Službo
manlpulanta
skladiščnika aU kot maaj ša pisarniška moč. vešč strojepisja iščem Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Vesten 329«.	82957
Gaterlsta
popolnoma zanesljivega za ostrorez jarmenik takoj sprejmem. J. Andlovic, — Škofljica, Dolenjsko. 83064
Delavec
se sprejme, trezen, ljiv za skladiSče, ki Je lz-vežban v žaganju drv na cirkttlarju. Ponudbe na tvrdko: Franjo Kalan, Celje, trgovina premoga in drv.	83062
Izurjeno pletiljo
vajenko in eno delavko sprejme Pletarna, Vcjaž-niška 2, Maribor
Tapetn. vajenca
sprejme takoj Anton Oerln, Maribor, Gb bregu 4. — 83043
Steklarskega
pomočnika
v stroki dobro izurjenega, sprejme Ivan Kovačič, steklarna. Maribor 33042
Trg. vajenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franc Kramžar, trgovec Šmartno — Slovenjgradeo.
Šiviljo
perfektno, samostojno, § finim okusom, ki bi Sla šivat na deželo, takoj — sprejmem. Delo zasigurano Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna fivi-lja 1000«.	S2937
Pošteno služklnio
kj zna vsaj deloma kuhati in pridno opravlja tud! druga hišna dela, sprejmem s 15 oktobrom. Mora pa biti zdrava, snažna, pripravna ln lepega vedenja tei ljubiteljica otrok, katera sta v starosti 4 ln 7 let. Veliko perilo pere perica. Sprejme se le de-lazmožne Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 82955
Pestunjo
tzvežbano, inteligentno, ki ljubi otroke ln ki bi ev. prevzela v oskrbo tudi dojenčka. iščem k fantku, ki je 1 leto star. Znati mora perfektno nemško, biti mora popolnoma zdrava, stara od 25 do 35 let. Katera reflektira na stalno službo in gornjim pogojem odgovarja, naj se pismeno javi ln pošlje sliko ln prepise spričeval, navede naj reference ln »ta-vi pogoje glede plače. V hiši ima popolno oskrbo. Dopisi naj se naslovijo na M. Grundner, Zreče pri Konjicah.	83001
Vajenca
Iščem za pekovsko obrt. V poštev pridejo dečki, ki »o dovrSili le iS let in so krepke postava ter poite-nih starišev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«	82909
Pošteno dekle
marljivo, solidno, veSJSe kuhajija, pospravljanj* sob in vsakrSnih poslov, sprejme mala obitelj. PonudSe samo z dolgoletnimi dobrimi »pričevau boljših služb na Ireno Bali, Karlovac 82933
Več pleskarskih
pomočnikov
dobro izurjenih »prejme takoj I. Genussi, Ljubljana, Igriška 10.	83220
Kuhinjsko učenko
ki bi opravljala vsa kuhinjska dela. sprejme Mra-kova restavracija na Rimski cesti 4 Stanovanje in hrana v hifii.	88323
Gospodinjo
zanesljivo ln varčno »prej me gospod. Dobra plača in oskrba Natančn- pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesto stalno«	83215
Učenko v trgovin«
pridno in pošteno, ki zna nekoliko Šivati. sprejme L Rot krznar. Ljubi lana Mestni trg 9	82994
Gospodinjo
zdravo zanesljivo in resno, ki zna kuhati tn hiSna dela opravljati, v starosti od 18—25 let. i S 4 e mlad amostojen gospod — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja 48«. 82948
Kuharico
perfektno - te zanesljivo
sobarico
ki sna dobro likati tn Šivati, sprejmem takoj proti dobremu plačilu — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Kranj«.
Služkinjo
veščo kuhanja, pošteno Im snažno sprejme takoj Josip Rus, Št' Vid, poŠta Lukovi ca pri Domžalah.
S2964
Trg. pomočnika
Špecerijske stroke — samo prvovrstnega sprejmem. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten«.
82968
Izurjen gaterlst
za žaganje hrastovine. do bi takoj mesto Upošteva se same prvovrstna moč Zglasiti se je osebno pri J. Pogačniku, Bkofja Loka — ob kolodvoru. 82972
2—3 pletilje
samo dobro Izurjene prve moči siprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 82974
Trgovski pomočnik
finega nastopa, agilen, s perfefctnira znanjem slov in nemščine, ki bi bil obenem potnik, dobi mesto. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalno mesto 011«. 83011
2 mizar, pomočnika In vajenca
sprejme takoj F Zavodu ti mizarstvo — St. Vid nad Ljubljano.	83211
Pisarn, uradnico
začetnico i£6em. Zahtevam znanje strojepisja ln slovenske stenografije. Prednost Imajo z znanjem nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Uradnica.«	88226
Kuharico
samostojno, vežčo vseh gospodinjskih poslov, pranja, likanja Itd., sprejmem takoj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«.	88231
Delavko
sprejmem v Ljubljani — Hradectega vas iter. 40.
83241
Železokrlvec
za večja železobetonska dela. dobi službo takoj pri LJ. gradbeni družbi. Ljub ljana, Slomškova ulica 19 83851
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme J. Hribar, Medvod«. -----
Restavr. kuharico
sprejmemo. — Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod
iifro »Hotel«.
83250
Kroi vajenca
s hrano ln stanovanjem sprejme J. Seiek, Medvode 83*";
Prodajalko
dobro Izurjeno, z 2—8000 Din kavcije in v a J • n c a
sprejmem t slaščičarno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod bCro »Denar«.
33237
Kletarja
«prejm«m takoj v vinsko trgevino. Prednost imajo mlajSl — vojaščine prosti Ponudbe s sliko na naslov; Pire, Logatec
88239
Več potnikov
agilnih. za prodajo dobro idočega pre,In eta sprejme »PoJsest« Miklošičeva c. 4 Pri malo asilnostl možno zaslužiti 200 Din dnevno. Posebno primerno za vpo-kojene železniške uslužben-oo	83189
Potnika
dobro verziraneea v kolo-nljalni stroki, sprejmemo s taVojSnHm nastopom — Prednost Imaio avto samo-vozači. Predstaviti se je osebno pri Tea Import d z o. z.. Ljubl!ana. Miklošičeva cesta 13/1. 331T
Potnike
zanesljive tn poštene zastopnike ter agente »prej me proti d o b t i prcvJziii tvornica pii»č — Ponudbe r>od »Zaneti:lv 28« na n<r' oddelek »Jutra«. 929S9
Zanesljivega
potnika
za prodajo čevljev sprejmem takoj. Pošljite naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno 97«.	82997
Trgovski potnik
z lastnim avtomobilom, ki potuje po v»ej Sloveniji — išče kot sopotnika, šofira-nja zmoinega koleja — za hitro potovanje. Kot odškodnine >amo polovična poraha bencina, sicer brezplačno oroti šofiranju voza Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden kolega«.	82706
Profesor
prevzame instrukcije za vse srednješolske predmete — Privatno poučuje tudi nem ščino. slovenščino, srbohrv. češčino in ruščino V vsa kem «luča,u jamči za uspeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 82634
Gospodične
ki si hočejo Šivati perilo, sprejme v pouk M AleSo ec Ljubljana, Cankarje vo nabrežje l/L
Nemščino
poučujem hitro. temeljito in poceni. VpraSati od 9 do 11 in od S do 5 ure. Kriišnlk realka. 82849
Agente (inje)
vsakem mestu sprejmem za dobre predmete. Zaslužek 3—4000 Din Trgovsko podjetje v Beogradu. Kr. Milana 96.	82798
Potnice (ke)
sprejmem za detajlno prodajo pletenin. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
M
, - - V 'V »,
'illfu 4 I
Obrača se pažnja
zastopnikom in pod zastopnikom da dobe najugod nejSe pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir jev ln zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«. Beograd, Obiličer ve-nac br 25	206
Prodajalce
za naše Švedske posnemal-nik« iščemo v vsakem kra ju proti dobremu plačilu Tehna. družba » o. z. r Ljubljani. Mestni trg 25« 190
Pravi predmet
o pravem času prav prinesen, pomeni premoženje — Kdor hoče postati samostojen ali iiboljšatl svojo eksistenco, nai takoj zahteva moje lukrativno za stopstvo novih, v veliki množini v vsaki hiii uporabljivih Slagerjev. »Omnia« Ljubljana, Miklošičeva 14.
88185
Visok zaslužek
jamčimo serijomim damam in gospodom pri obisku privatnih strank Potreben kapital Din 240. Ponudbe pod »Reelna trgovina« na podr. Jutra t Mariboru.
83048
Inkasante-
zastopnfki proti Bkasl plači In proviziji sprejme tvrdka Blagor, Belenburgova uL 1,5.
83164
Izurjene pletilje
na rtroju St. 10 dobe stalno delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 88166
Osebe
ki M prepisovale naslove, naj sporoče "»no u vsak naslov. Prednost Imajo one. ki Imajo na razpolago sezname ženskih naslovov in pisalni stroj. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod: »Dobri naslovi«. 83117
Par sto Din dnevno
vsakemu In povsod kot stalen ali postranski zaslužek. Strokovnega znanja ali kavclie ne zahtevam Jo«. Vardlan, Ljubljana, Križevniška ulica 5.
>3064
Zastopnike
sprejme takoj Josip Lindič v Ljubljani, Komenskega ulica 17.	8S176
V prepisovanje
na stroj sprejema delo na dom gospodična Delo hitro ui brezhibno. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Nov stroj«.	82958
Zastopnike
za posel privatnih cev. u prodajo srebrne robe na išče »Alem« k d. NikoUčeva ol 7/1 ua je kavcij* tli 15.000 Din.
(ce)
odjemal-date is odplačilo . Zagreb Potreb garancija 27148
Moderna šola novih Jezikov
Francoščino, nemščino, angleščino. italijanščino tn ru&člno poučujejo samo
akadem. naobraieni
predavatelji
vsak t svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz in dr.) v skupinah in posameznike. Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 11. la 12.30 ter 18. in 80
uro na Gosposvetski cesti št. 16, pritličje — nas-proti Kolizeju. Začetek tečajev 1. oktobra.	32700
Francoščino
nemščino in angleščino poučujem po ugodni ceni. — Stari trg Stev. 8/U. desno 83248
Gosli poučuje
hivii nčitelj konserv»torija
Studentovsks ul 9-1 29176
Klavir poučuje
po Izkušeni metodi gospodična. Vprašati na Mestnem trgu 1231	82992
Prva oblan koacesitonlrmoa
Šoferska šola
Camrrtilk t.|ubl|ana !Jnco avto). Dunalak* cesta 36 Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični jonk In praktične vožnj« na različnih modet nib avtomobilih, s pričet kom ▼••koga prvsea 254
Strojno pletlljstvo
je »dlna ugodna prilika sa takojšnjo dosego dobrega zaelužk« tn la-tnega pod jetja brez posebnih stroS kov ln zamude časa Očnt tečaje s* lahko oaetooi vsak -lan Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno r veliki Izbiri na zalogi. F K oe. Ljubljana. Židovska St 5.	191
Mlad Francoz
z visokošolsko izobrazbo, poučuje francoSMno. Dopise interesentov na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »Učitelj francoščine«.
88154
Nemščino
in francoščino
poučuje učiteljica. Gre tudi na dom Pismene prijave na oglas, oddelek Jutra pod »Perfektno«. 83619
Reliefno vezenje
Je kras vsaki sobi. Pojasnila in pouk gratis Josip Lindič. LJubljana Komen-skega ulica 17. 83177
Absolventtnja
učiteljišča daj« instrukcije za osnovno ali meščansko Solo. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutru. 83163
Klavir poučujem
grem tudi na dom. Pismeno oglasni oddelek Jutra pod »Učdtdjica«. 83078
Osmošolec
iSčs tožtrukcdje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »UspeSno«.	82870
Klavirski pouk
dajem po najboljši metodi in zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Nemška dama
poučuje nemščino, gramatiko, konverza-iio. Naslov v ogl. odd. Jutra. 82990
Klavirski pouk
po edini pravilni metodi. Pod Tr*n8o % II., desno.
88013

Boljše dekle
LSts službo ▼ trgovini — Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Govori nemško in ilovensko. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva 28« 83307
Absolventka
metčanske Sole in triletne viSje obrtne iols v inozemstvu. zmožna strojepisja in Italijanščine, leli nameščanja kot blagajniSar-ka, pisarniška moč ali kaj •Učnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmožna«.	83148
Mesar, pomočnik
Izurjen t vseh mizarskih panogah. leli stalne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83168
Kuharica
ftarejla. ki opravi)* m hišna del*, gre k boljši obiteljl. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Mirna In poŠte-na«.	83169
Mesto natakarice
iščem v Ljubljani ali okolici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83167
Strojepiska
s popolnim znanjem »lov.. Italijanščine ln srbohrv.. želi primerne službe Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	83162
Gradbeni tehnik
želi primernega zapo»lenja Deio prevzame event. tudi na dom Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Slfro »Tehnik«	SS158
Lesni manlpulant
kavcije ISče mesta Ponudbe n* ogl. odd. pod Slfro »1500«. 83116
Šivilja
• prikrojevalno Solo. Isll zaposlitve mi boljSl družini Ponudbe na ogl od. Jutra pod »8ivil'a 83«
891S6
Trgovec
w l»t star, vsestransko izobražen, z dobrim nastopom. reprezentativen, ki Je imel dolgo lot več'o trgovino, zadnja Jeta kot zastopnik prepotoval v»o državo, i dobrimi »vezami, želi primernega zapo-slenja kot potnik, zastopnik, poslovodja *li siično. Po potrebi ims bančno jam-čevlno. Cen} ponudbe na oel odd. Jutr* pod: »39-86«. 88086
Uradnik
ml*jil, »ameki, * večletno prakso v trgovski ia odvetniški pisarni ki je vsled vojaščine zgubi' dosedanje mesto, želi »op« nameščeaja. Gre tudi na deželo. Ponudbe n* podružnico »Jutra« Celje pod »Vojaščin« prosu.
83060
Trg. pomočnica
meiane strok«, vajen* tudi domačih opraviL ISče službo Cenj. ponudbe na M. Razinger pri M. Smole]. Jesenic« 1«. Gorenj, sko.	88142
Točllec
priden, marljiv ln polteo, Išče nameščen}*. 88146
Začetna
blaga Jnlčarka
aB plačilna natakaric* — iščem mest*. Ponudbe n* ogl. odd Jutr* pod »Pošten* 22«.	83097
Starejša gospotflčni
Nemk*. Bče družino, ki bi ji zaupala otroke »a popoldanske i »pre bode. — Cenj. dopis« na ogl odd. »Jutra« pod iifro »Nemka«.	88118
Gospodična
i večletno pisarniško prakso. vestna Ia pridna, leli službe. Gre tudi kot bla-gainlčarka. Ponndbe na ogl. odd. Jutr* pod »Strojepiska«.	8812S
Gospodična
vešča veeh pisarniških del, špedicij«, slovenščine In nemščino, ISče primerne službe, gre tudi kot bla-gajničark* »11 pomoč r trgovini. Cenj. ponudba na oglasni oddelek Jute* pod »41etn* praksa«	88071
šofet
trezen la dober zmožen vseh manJSlb popravil, Bče primerne službe. Cenj ponudbe ▼ ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in trezen«.	83076
Kot strugar
aH ključavničar v želemi in pločevinasti stroki, za emajl ln embalažno delo, želi nameščeni* dolgoletni mojster. Ponudbe pod Slfro »Deutsche Praiis« a* ogl oddelek »Jutr*«. 8*830
Elektrostrojnl
mojster
absolvent tehnične Sole na Dunaju, leli službe. Naslov ▼ OgL odd. Jutra. —
V večjo
dobro trgovine
U rad al učit svojega sina • primerno iaobrazbo, 15 let starega, ki ja zdrav in močan ter im* do trgovine veselje. Ponudbe n* ogL odd. Jutr*. 83087
Kuharica
snala« zunanjosti, želi službe k samostojnemu gospodu Ponudbe na poidr. »Jutra« v Celju pod značko »Gospodinja 85 let«.
83057
Mlajši gpspod
vaAČ Slovenščine nemščina, srbohrvaščine. Išče primernega zapoelenja ob dopoldanskih urah Dopise z navedbo zapoelenja na ogl odd. »Jutra« pod zna&ko »Porabljiv«.
Pri boljši šivilji
v Ljubljani, kjer bi se lv učila šivanja. Iščem mesto učenke. Vs« drugo po dogovoru. Ponudbe n* oglas oddelek »Jutr*« pod Slfro »V Ljubljani«.	82967
Korespondent
za angleški, francoski, Italijanski In nemški jerik. ISče zaposlitve v prostih dopoldanskih urah. Dopise na oglasni oddelek »JutTa« pod Slfro »Korespondent« 82976
Kuharica
želi službo pri bol JIH družini. orožnfklh ali finančni kontroli Ponudbe na ogl. oddelek »Jutr*« pod Sifrc »Poštena 93«.	88993
š<tfer
strojni ključavničar, »možen samostojnih popravil, išče primerno mesto — ev. gre tudi kot sluga Nastopi 1. aH 10 oktobra Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv in uporabljiv«.	82749
šivilja
vajen* v s s g * del*. Išče
mesto pomočnice Nastopi l*hko takoj Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutr*« pod »Šivilj* 22«.
82867
Kot hišnica
ali gospodinja
gre vdov*. Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutr*« pod »Zanesljiva 728«. 81728
Modistinja
išče službo »a takoj v ali izven Ljubljane. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutr*« pod šifro »Samostojna dobra moč«. 83198
Čevljar, pomočnik
marljiv — vojaščine prost, išče službo skladiščnika usnja ali kaj primernega. Vešč je enostavnega knjigovodstva, sposoben tudi za potnika in zna na več čevljarskih strojev. Event. gre tudi 1 mesec brezplačno Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Agilen«.	83138
Pisarniška moč
vešč* strojepisja, vestna la prida*. « večletno prakso, išče službo. Gre tudi kot blagajničarka — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra raču-narica«.	82878
Mizar
40 let star, z lastnim orodjem, večleten delovodja, zmožen tudi nemSkega jezika, gre za hišnega mizarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Slfro »Mizar«.	83243
Gospodična
z znanjem nemSkeg* in slor. jezika v govoru in pisavi ter liučena Šivilja, želi mesta k enemu ali dvema otrokom*. — Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljic* otrok«.	83232
Službo varuhinje
»II kaj sličnegs išče dekle srednjih let is boljše hlSi, vajeno kuhanj* ln šivanja Cenjene ponudbe na naslov M Kalčič, Križevcl v Prekmurju, poStno ležeče
Absolventhtja
trg. Sole Bče mesta v kaki pisarni Gre tudi kot praktlkantlnja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnic*«. 83244
Mlad pek
zmožen vsega dela, tudi pri peS. želi premeniti službo takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33236
VjrxxUurx
Male kadi
do 8001 ugodno proda Novakovi4, Ljubljana. Ko-lizej	83149
Hrastove sode
od 100—600 litrov, v najboljšem stanju pro^a Novakov«. Ljubljana, Koli-Ie}	83150
2 vinska soda
115, 117, mesaraki stroj WoIf. mesarski stol. no|. dolg, na prodaj. Vprašata-Most«, Oiglerjev* 804.
9814(0
Premog ln drva
prodaja Jezeriek. Vodmat 200
Hrastove kadi
za namakanje sadja, v naj-boljšem stanju, velike, proda Novakovič, Ljubljana. Kolizej.	33152
Železen štedilnik
malo rabljen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	S3180
Več železnih sodov
po 800—400 litrov proda zelo ugodno Jane, Ljubljana, Židovska ulica Stev. 1 33151
Brivski inventar
kompleten, skoraj nov, poceni prodam. Poizve se pri ogl. odd. Jutra. 82679
Štedilnik
star. sa vridati, s 1 pe-
čenjakoma. omare,	okna
prodam. Naslov t	oglas,
odd. Jutra.	83112
Llnoleum preproga
moderen vzorec. 4 metre dolga, 1 meter Široka, poceni na prodaj, Komenskega ulica 10. I. 83118
Stavbeniki, pozor!
SUlcium brusilne drsalce za brušenje terazzo. umetnega kamna Ima vedno v zalogi Feliks Toman ml. Ljubi lana, Hesljeva ee>?ta »t. 88.	83032
Mesar, stolnica
na prometni točki, lepa bodočnost, na prodaj po zmerni ceni takoj. Naslov ▼ ogl odd. »Jutra«. 83920
35 starih oken
kompletnih in eno železno ograjo i okraski, dolgo 12 m proda NavinSek. Selenburgova ulica. 33218
Otroški voziček
prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 83229
Vsakovrstne vreče
ima v zalogi R Križnič, Maribor, Danjikova ulica 10 32918
Krasna sadna
drevesca
useh najboljših vrst, visoko in nizko deblovana. vrtnice, konifere.. perene, okrasno grmičevje, Ligu-ster vulgaris za ograje, vrbe žalujke, Klematis, Dahlie itd. nudi Mihael Podlogar, dTevesničat in vrtnar v Dobrni pri Celju. Na željo s« dostavi cenik franko.	82905
Trgovsko podjetje
obstoječe 8 leta v Ljubljani, prodam radi zaposlenosti drugod. Potoeben kapital 80.000 Din. Eksistenca. posebnr za potnika primerna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zasiguran* bodočnost«.
83203
Želez, štedilnik
močan, ceno na prodaj. Maller, Ljubljana 7, Janševa ulic* 15.	83021
Mleko
vsak dan svež«, t vsaki množini dostavljam na dom — lahko že ob 6. zjutraj Cenjena naročila prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro mleko«. 83000
Štedilnike
za vzidati z 1 in B peč-nikoma. pečL kotle, birao-parilnike, tehtnic«, mesorez-nice, sesalke. vodovodne cevi, orodje s» obrt, postelje, posteljne vložke in druffO žele«nino prodaja po znižanih cenah A Sušnik, želetnina, Ljubljan*. 93378
Vse na obroke:
Koles* za gospode (n da me. motorna kolesa. Šivalne stroje za krojače, šivilj« tn privatnike žepne ure za gospode in dame. stenske in budilke ter razne vrste gramofonov, prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur Pošljite natančni naslov pod šifro »obrog«« na oglasni oddelek Jutr* ln mi Vam pošljemo takoj našega za »topnik* n* dom. 187
Puhasto perje
kg po 88 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg oo tem čisti boli trah po Din 800 kg L Brozovič ke mička člstion* perja. Za greb Ilica 32	[83
Železno peč
za trgovino ali pbarno
prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 882S2
Vinskih sodov
večjo množino dobro ohranjenih, močnih, transportnih, od 300—700 litr. ter
kompletno sesalko
proda Jernej Btele, Ljub-ljana-SiSka, Gasilska c. 3 83225
Tehtnloo z uteži
normalno tehtnico za Sito. prazne vreče, čistilnico za žito (pajkli), železno blagajno, pisarniško opravo, razno sobno opravo, rabljena vrata in okna. različne štedilnike etc. etc. irodajo Jo«. Zidar dediči, .jubljana. Dunajska c. 31 Na ogled od torka opoldne naprej,	83300
lUulU
Radio
detektor, prvovrsten, nov, k»mpleten, i dvema slušalkama, ceno prodam. —■ Naslov v ogi. od. Jura.
83110
Tovorni avto
lahki, znamke Chevrolet, pripraven za potovanje aii pekarne, je ugodno n* prodaj. Pri jamstvu tudi na delno plačilo Ponudbe na Josip Mlinarič, Maribor Glavni trg 17.	33085
Avto
pet- aH šeste-edežen, dobro ohranjen, kupim Ponudbe z natančnim opisom in zadnjo ceno na podr. »Jutra« v Celju pod »Av-to&ak&a«.	82922
Ugodno na prodai! Automobili:
Torino Fiat. 4 sedežni 10.000 Din Austre - Fiat, feedežni, 25 000 » Chevrolet, 4sedežni
29.000 »
Motorna kolesa:
Harlej - Davidson 1200 cm a prikolico Din 14.000 Rudge - Whitworth 500 cm, OHV, t prikolico, eiek lučjo in rezervnim kolesom	Din 17.000
Vozila so v dobrem in takoj rabljivem stanju. AutozavodI E. ROSA, — Ljubljana, Pol lanska cesta it. 69.
Dvosedežen avto
zaprt, z majhno uporabo bencina, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82963
B. S. A. motor
500 ccm. dobro ohranjen, ugodno naprodaj Naslov t oglasnem oddelku »Jusa«.
82938
Avto-hladilnike
blatnike la drugo popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Puc, kleparetvo — Ljubljana, nasproti tobačne tovarne.	205
Žensko kolo
dobro ohranjeno poceni proda Gorlrič. Komenskega ulica 36, pritličje. 33191
Kolo
v dobrem stanju, zaradi selitve prodam ceno. Naslov v ogl. od Jutra.
Staro žensko kolo
kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Poceni«.	32563
Moško kolo
dobro ohranjeno naprodaj n* Kette-Murnovi cesti 2.
8S987
K°čiJo
enovprežno, lahko (največ
230 kg), poPkrito, novo ali rabljeno, v prav dobrem stanju ktrplm. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Enovprežna kočija«.
82739
		
T,		7!
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih sena!
C e r n e — [uvellr
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Virhišiw
Salonsko garnituro
(modro) z zrcalom in kon-zolo (po liti rano) in hrastovo t/redsobno steno prodam na Aleksandrovi cesti 16, parter, desno. — Ogledati med i. ia 7. aro popoldne 83109
Jedilnico
Ponudbe na Danica Zdunld, dobro ohranjeno, kupim. Kobaridska 48.	8313?
Otomane
vložke, madrace itd. po najnižjih cenah dobite pri tapetniku Ant, Tscherin, Maribor, Ob bregu 4. — it. 8.	88041
Pohištvo
kompletno spalnico la kuhinjo — popolnoma novo, radi selitve po zelo nizki ceni takoj prodam Poizve se v Rožni dolini, e. TU št. 82.	82871
Pohištvo na obroke
novo za spalne ln jedilne sobe kuhinjo itd. iz vsakovrstnega trdega lesa nudimo na dolgoročne do tri-etne mesečne in tedensko majhne obroke vsakomur — tudi delavcem Pošljite natančen naslov na oglasu) oddelek Jutra pod »9t. 456« in ml Vam pošljemo takoj našega zastopnika sa dom,
ust
Več moških oblek
dobro odrinjenih, pripravkih sa <»>ka, oalr. mlajšega gospoda. prfrdam. — Na ogled pri hišniku Delavske zbornic«, Mlkloji-(en e«t», X. stopnišče — IV. nadstr.	83830
Knjige
rttHtae nemike roin»»« k»-pim. počutibe m ogLaani Oddelek »Jutra« pod šifro »Knjig«.	82750
Čevljarji!
% sovo »ezijo treba dobiti norih idej. nuditi strankam nekaj novega! Pripore«*-jno Vam t nakup — doklt>t traja — po izredno niilu esari (180 Din) — • poštnino vred. po povzetju naš* priznano :xvT*tne albume z 240 najrazLičnejši-mi kroji Zanimajte ee tudi za nai*- iMjto — od dunajskega obrtnega ministrstva sijajno ocenjene modelne »parate »Noto«, katere »1 vsafe aa-t/reden obrtnik mo n nabaviti sedaj v začetku asu-tonjl — Sriea 4 StegmdUnr. BpMt. S1S12
Hlode
hrastov« in iipovt kupaje j vsaki množini para« žaga T. SoatfaetU T Ljubici
198
Suh les
mL t«. 10 m', L h., D« prodaj. Ponudb« na •d. odd. Jutra pod »1500.
68115
Jesenove plohe
■nt« ta zdrave, 50—180 nun i »bele kupim. Ponudbe na Ogla«. od-del«ft »Jutra« pod ►Jeeenovina«.	8B£K50
•'L
Sodelavca
strokovnjaka, četudi Ves kapitala, litem ia vtano-riter Umu trgovin«. Točim ponudb« na	odd. »Jutra« pod »Organizator« 88074
Kompanjona
krojaške obrtL kl ima firmo — delavnioo ia ostalo iteaa sam — litem. Ve« po dogovoru. — Prednost imajo zmotni t« oteti. — Cenjene dopis« na ogltfci oddelek »Jutra« pod iifro »V sredini mesta«. 83310
Za posojilo
Din 100.000
nudists protivrednost ▼ zastavo. Ponudb« • pogoji pod »Faustpfand« na ogl. oddelek »Jutra«. 83204
Posojilo
i is • m o h todelaro ne stranako priznanega patenta mehanične stroke — t zn-eska 200—280.000 Din. Cenjene ponudbe z navedbo % mer« na oglasni oddelefc »Jutra« pod značko »Kapital 200.000«.	82760
Lipov les
prvovrstna lesna industrija
M zanima sa v»mko količino rezanega Eoovega ie««-Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod Šifro »Lipa«.
8283?
Brzojavne droge
le« ia paoir, hrastove pod n'.ce sUln0 kupuje Doghella Eeka (Fiume).	25542
Brinje
•dravo, preeejano, jrodaan Vprašati: Ehrenfreund, 8i-aak.	88016
Krompirja
vt?8 vagonov prodam. Cenj. ponudbe na oglas. oddelek ►Jutra« pod »Erport 1929« 826-14
Kislo zelje
prvovrstno rtzano in v glavicah raspoSilja po niz";i ceni Gustav Erklavec, Ko-deljevo St. 818. M-oste pri Ljubljani.	82491
Jabolk
približno 10.000 kg vseh žlahtnih vrst proda graščina Boitanj pri Ssvnici- — Kupci naj osebno zglas«
Hruške (tepke)
s drevesa za odda-ti na Drenikovem vrhu Stev. 1.
88108
20odstotne kronske bone
topu)« Pu^ka Hedioniea, raloici zavod d. d., Osijek, DeeatiSina si 27. 82766
50.000—80.000 Din kavcije
U poloH) sa »igurao «!«š-bo. — Sem vsestransko Iz-obrafam, imam srednjo Šolo, vešč sem »lov., hrv. In nemškega Jezika. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Kavcija«.
88055
HIŠO n Ozljn
vUekopriili&a« — mativno zgrajeno, u glava! tik iupniSča, prikladno za gostilno aU trgovino, obsegajo 8o B seb, kuhinjo in gospodarska poslopja, ■ elektr. razsvetljavo, dam v najem aU prodam. Poblttja pojasnila daje lastnik Fra-njo Kuiovič, Karlovac.
16784
Trgovino
■aradl fnsoUtr« sddam ▼ najem, dobro vpeljano, tik cerkve ln lol«, brez konkurence. Zelo pripravno za začetnika (oo). Potre-bea kapital 20.000 do 30.000 Din. Naslov v po-drubtid »Jutra« v Celju.
83058
Gostilno
* lepim vrtom in vasm Inventarjem prodam. Imam nad 80 abonentor. Le 11 na dobrem prostoru, blizu neke tovarne. Reflektantl izvedo pismenim potom za eeno. Vpraianja aa sadov Jugomoes«, Zagreb, Zrlnje-vac 20 — pod Šifro »377«.
2ago
■ polnojarmenikom Io dragimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m*, tik ob
železnici na Gorenjskem prodam. Vpraianja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »2aga«.	82805
Vinograd, posestvo
blizu Maribora prodam ali zamenjam za biSo v Mariboru ali drugem meetu. Najlov pove oglasni odd. »Jutra«.	83031
Tvomiško poslopje
na ugodnem prostoru — električni pogon, kanalizacija, vodovod, zraven nezazidana parcela, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« bo d značko »Lepa prilika 98«.	82999
Hišo
al dan«, i opeko krito, i dvema sobama, s kletjo, 06 oralov zemlje, 1 uro od postaje Brežice, takoj prodam, eema 88.000 Din. Naslov r OfL odd. Jutra.
88062
V Kranja
oddam v najem pioafr« • skladiščem, prtpravn« za manufakturso ali (Učno trgovino. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 82840
Vinsko trgovino
klet s vsem tortoitarjem oddam takoj t najem radi smrti moža. Ietoiam naprodaj več sodov od 100 do 800 L Marija Jenčlč. MengeS.	83217
Kapitalisti pozor!
Redka prflfka. — Izredno ugodna naložitev kapitala. Vried družinskih razmer prodam veliko ln lepo po-ecftvo, pripravno za veletrgovino, Industrijo ste., na najleplem mestu, I vl-eoklm donosom. Ponudbe le direktnih kupcev pod »Redka prilik« 4,000.000« na oglasni oddelek Jutra.
33208
10.000 Dtn
brez obresti posodim
Ustemu, ki me sprejme aU preekrbi službo v kaki tr-jjovtni v Ljubljani, event. kaj sličnega. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštenost 920«.	83129
Stanovanjsko hišo
s 8 stanovanji	in nekaj
vrta, r bližini	Ljubljane
prodam. Naslov	v ogU.s. oddelku »Jutra«. S2995
MIhi ali Sago
s »talno vodno močjo, ne predaleč od kolodvora kupim. Natančna pojasnila e ceno na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mlin«.
32712
Stavbeno parcelo
do <500 m1 knjdm za Bežigradom aH v Trnovem Ponudbe s eeno na o g), odd. Jutra pod »Parcela 15.000«.	33102
Lokal
primeren za mlekarno, oddam. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 83192
Vrata za trgovino
po možnosti rolo 250 X 100 in dobro ohranjene stelaže kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »V. K.«	83144
Bukovih in
hrastovih drv
kupimo več vagonov. Ponudbe pod »Zadnja cei*i« na ogl. odd. Jutra. 83105
Hišo v Ljubljani
v ceni 100.000 Din kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hiža 200«.
8s172
Posestvo
na prodaj, obstoječe iz umetnega mlina, žage, oljarne, hiže s stanovanjem in gospodarskimi poslopji, 16 oralov prvovrstnega zemljišča, z veo živino in pritiklinami ter s krmo, zaradi smrtnega slučaja po ugodni ceni. Mešetarji izključeni. Vprašanja je nasloviti na gospo POlzl, Žepovci St.^50, poŠta Apače.
Posestvo
obstoječe Iz 1 orala produktivne zemlje, »adna drevesa, zidana hiša z 2 -sobama in kuhinjo ln mali hlev ugodno prodam. Posredovalci i sključeni. Informacije pri: Anton Eranjc, Nova cerkev, Zla-t?če St. 6, p. Vojnik pn Celju.	83106
Posestvo
srednjeveliko ali manJSe, z ali brez gostilne, v bližini Maribora ali Ptuja vzamem v najem. Naflov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32917
Več skupnih
umivalnikov le rabljenih, a dobro ohranjenih, cinastih, phn za delavnice. Ponudbe pod »Tovarna pohištva« na ogl. odd. Jutra. 33092
Športni voziček
dobro ohranjen, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
33104
Kino aparat
kompleten, za projekcijo, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Kino-aparat«.	83018
2 železna štedilnika
rabljena, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štedilnik«. 82971
Polhove kožice
zimske, »t,rojene ali ne-n stroj ene, 100 komadov — event. tudi star, dobro ohranjen kožuh kupim. — Ponudbe pod »M M.« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	83821
Dve hiši
z električno razsvetljavo, čadnim vrtom, v prav lepi legi, 3 minute od kolodvora južne železnice prodam. Ku-jisi se naj oglasijo pod Šifro »110.000 Din« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	32711
Ind. tračnice
»abljene, 50—100 m, profil 6cm, kupi Kari Kovač, stari trg jri Rakeku. ^^
Starih cunj
večjo množino bi nabavil. Interesenti naj poSljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro >St»re eunje«.	81914
Realitetna pisarna
družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva c. proda:
HIBO, utarejto, i«J» sobuo stanovanje, kuhinja, priiiiiine, 1700 m2 vrta, Šiška, 170.000 Dm; HISO, enonadstiopno, Sest dvosobnih in enosobnih stanovanj, veiik vrt — Trnovo, 2Ž5.0U0 Din; HISO, enonadstrcijpno, lokai več stanovanj, mesto — 130.000 Din; HISO, visoko-pritlično, dvosobno stanovanje, priti-kline, 600 m« vrta, Šiška se.000 Din; HISO, aovo. mizarska delavnica, 2 stanovanji in vrt, Stožice, 100.000 Din HISO, enonadstropno, trg. lokal, 2 stanovanji, hlev posestva ca. 8 ha, Dolenjsko. 225.000 Din: POSESTVO, 11 % orala, hiša, 5 sob, pritikline, gospodarska poslopja in dobro vpeljana trgovina, Štajersko, Din 400.000; Poleg tega večje Število hrt, vil, trgovskih, gostiln. objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, par-
' Cel!«I mestn in I^-meetjih po Bajugodnej-
Hh cenah.	88187
Trgovino
s poljskimi pridelki In želj pm na debelo, dobro vpeljano, s pisarniško opravo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
83165
Lokal
oMam s 1. novembrom pod »St. 100«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 33124
Lokal v Kranju
pripraven za pisarno itd., na najpromefcnejšem kraju oddam a 1. novembrom. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal v Kranju«.
Trgovino
z mešanim blagom, z vso zalogo ter stanovanjem na prometnem krajil zaradi bolezni takoj oddam. Ponudbe na podružnico .»Jutra« v Celju pod »Spece-rija«.
3 pisar, prostore
krasne, v Slcvems-kl ulici 8, oddam s 1. oktobrom t. 1. Vprašati istotam pri hišniku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer. Giregoričeva ulica 9, Maribor.	88052
Pisarniške prostore
obstoječe iz 3 lepih sob oddamo s 1. oktobrom v najem. — Ponudbe na Zadružno banko v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13 83170
Večji lokal
t bližini poŠte iSiera. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 06«.
8S006
Lokal v Kranju
obstoječ iz dveh poslovnih prostorov, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82517
Malo delavnico
oddam na Celovški cesti It. 41.	83197
Pisarno ali
delavnico
svetlo, dvorSJno ležečo tako) odda posredovalnica Dunajska cesta 7. 33135
Gostilno aH
restavracijo
dobro Močo, v prometnem ali industrij, kraju vzamem takoj ali pozneje v najem. Cenj. ponudbe na o»la«. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«	8298P
Vpeljano trgovino
e stanovanjem In skladiščem i5f™ t prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Z novim letom«.
Gostilno
v najem ali na račun, dobro idočo, iščem kjerkoli. Imam primerno kavcijo ui osebno pravico. Jože Ja-gcdlo, kolar, Lemberg. pošta Podplat.	tt~wo
2 stanovanji
senarirani, opremljeni. 8 sob, predsobo, vrt, verando, event. planino oddam dobro sltuiranemu samcu, oziroma mlademu paru na Poljanski cesti 12. 83193
Krasno stanovanj«
trah sob in pritikiln oddam takoj. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra« 33160
Stanovanje
1—t sob išče mirna stranka s 1. oktobrom. Cenjene dopise sa oglasa! oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasle osebe«.	83184
Stanovanje
3 sob, eobe z« sluBkinjo in trepalnice. W?em. Ponudbe na oplaenl oddelek »Jutra« poč jlfro »Stanovanje 07«.
83007
Stanovanje
8 ali 8 sob, kopalnice ln pritikiln, iščem za takoj ali oktober. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »F. H.«	83157
Stanovanje
8 solnčnih sob in kuhinj«, v I. nad str. na Tržaški cesti odda Posredovalnica na Dunajski cesti štev. 7 83133
Stanovanje
lepe sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok za Bežigradom. — Informacije v posredovalnici na Dunajski cesti 7.	83134
500 Din nagrade
tistemm, ki mi preskrbi 2—Ssobno stanovanje s pritiklinami v mestu do 15. oktobra. Periferija izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada«.	33128
Stanovanje
oddam, 1 ali 2 sobi s kuhinjo in shrambo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 830C8
Stanovanje
8 sob, kopalnice in pritikiln Išče ta oktober po možnosti t centru samski gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »M. P.«
83028
Brezplačno
stanovanje
dobi gospodična, ki bi poučevala nemščino. Naslov v ogl. od. Jutra. 33022
Stanovanje
solnčno, suho, 2 sob, kuhinje ln pritiklin, oddam s 1. oktobrom stranki brez malih otrok in plačila-zmožni Na6lov v ogl. od. »Jutra«.	83024
Stanovanje
2—3 sob in kuhinje, v sredi mesta išče ves dan odsotna stranka, ki da 200 Din nagrade. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »200«.	83216
Stanovanje
parket, sobe, kabineta in vteh pritikUn, elektrika, vodovod ter del vrta — nad Stadionom oddam s 1. novembrom. Ponudbe yod šifro »600« na oglasni oddelek »Jutra«.	83209
Komfortno
stanovanje
8 »ob ▼ mestu išče odlična mlma stranka brez otrok, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena po dogovoru«.	83205
Stanovanje
3, event. 2 sob, lepo, par-ketirano, prostorno, v I. nadstr., s neopremljeno kopalnico ln pritiklinami oddam v novi hiši, vts a vis Ceste v Mestni Log, Trnovo.
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJubljana, Miklošičeva e. 4
odda v n a j s m sledeča stanovanja:
SISKA: Trisobno, veranda, vrt, 800 Din. — EN0-SOBNO, vrt, 400 Din.— ENOSOBNO, pricikUine, 850 Din.
ENOSOBNO za dvs osebi, Mirje, 400 Din;
2 ENOSOBNI, Bežigrad — Din 400;
ENOSOBNO, pritikline — Rožna dolina, 450 Din;
TRISOBNO na Rim?ki c., Din 800 — proti povrnitvi adaptacij 6000 Din
DVOSOBNO, kopalnica — Bežigrad, november, Din 1000;
DVOSOBNO na Glincah — 600 Din.
Poleg tega več drugih sta novanj, mesečnih eob Itd 83188
Stanovanj« sob« ta kabla js, n «k*»-ber lil* mirna ta »sta
stranka brez otrok, ki plača 400—500 Din. Cenjen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šlfr« »C«nt«r 77«.	82877
Samsko stanovanje
2 ali 8 oob s pritiklinami. kompletno. Iščem za takoj ali november. Pooedbs t navedbo aiiM, nadstropja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom«.	82897
Stanovanje
8—feohno, ▼ ««atrm ali bllzm iščem. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »15. oktober«. 83174
Pritličje
obstoječe is 8 sob, predsob« in shrambe oddam s 1. oktobrom. Event. tadl samo 2 sobi. Naslov pove oglami oddelek »Jutra«.
Stanovanje
kuhinje in »obe oddam takoi za 260 Din v Stožicah »t. 91.	83242
Sobo h kuhinjo
išče zakonski par Vrez otrok T centra mesta ali Sp. Mfti. Plača 400—fiOO Din ta event. stanovanje prenovi. Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod »Do novembra«	83035
Stanovanje
mirno, r sredini___
iščem proti primerni najemnini ta »ovember. Ponudbe s« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«.	82690
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje Is hrano na Resljevi e. l/I. levo.	88190
Separirano sobo
▼ centru mesta oddam dvema osebama. Sprejmem
tri dijake
na stanovanje in boljšo hrano. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 38153
Akademik
išče stanovanje s hrano — najraje pri nemško govoreči družinL Ponudbe pod »Marljiv 78« na oglasni oddelek »Jutra«. 33178
Dijaka
na stanovanje z vso oskrbo sprejme boljša rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83249
Sostanovalko
•prajmem i im «skrb«. — Klavir a* razpolago. Bv. Petra nasip 48.	S8&7
Opremljeno sobo
hno, i »talno, a pos«bclm vhodom, ttaktr. raagvet-ljavo, oddam. Naslon pov« ogl. *dd. Jutra. 86014
Mesečno sobo.
. « štedilnikom aU pečjo litim. — Ponudbe na oglasni oddelek
»Jutra« pod mačko »November 93»«.	88201
Opremljeno sobo
■ praznin vttodom ta »v. uporabo kopalnic«, t sredini mesta išče gospod. — Ponudb« aa oglas oddelsk »Jati«« pod »Opremljeno«
Sobo
priprava« ia	aH
meeečoo sobo. • strog« te-pariranim vhodom, poleg sodišča oddam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra« 82912
Sobo do smrti
aH za v«č let oddam stari gosp« takoj. »vest. i vse oskrbo. Naelov t oglasnem oddelka »Jutra«. 88181
Sobo
z zajtrkom, event. • klavirjem iščeta dva gospoda t* 900 Din. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »600«.	83155
Sobo
čedno fa skromno H5e n takoj RIbard Angelo, LJubljana, Gledališka uL 4,1.
83173
Lepo sobo
r cen trm mesta oddam
boljši gospodični. Naslov T ogl. odd. Jutra. 88126
Opremljeno sobo
lepo, * strogo separiranlm vhodom naravnost » stop-njišča oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 88127
Sobo
s kuhinje oddam i 1. novembrom. Poicv« s« ▼ Florijanski ulici 8. H. n.
88135
Dijaka
t vestno oskrbo sprejme
boljša rodbina brez otrok. Naslov v oglasnem oddettu »Jutra«.	88037
Prazno sobo
vhod iz stopnjišča, oddam Florjanska ulica 23. n.
83188
Opremljeno sobo
parket., separiran vhod ln ele-fctr. razsvetljava, tik cestne železnice, oddam solidnemu gw>podu. Ogleda se med 12. ln 14. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	83083
Lepo, veliko sobo
zračno, svetlo, čisto, mirno in solidno opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko in parketi. aa Rimski cesti »t. 7/1, vts ta 9 oddam s 1. oktobrom le boljšemu stalnemu gospodu 32539
Sobo
lepo opremljeno, snalno ta solnčno, z zajtrkom oddam stalnemu gospodu v vili na Mirju. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 82951
Sobo
lepo, zračno, parketlrano, z elektriko, posebnim vhodom oddam dvema event. enemu gospodu. Naslov V ogl. odd. Jutra. 83147
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, t elektriko in parketom, separirano, oddam v Jenkovi ulici 12.	82748
Prazno sobo
ali majhno stanovanje Iščeta 2 dami. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro 81«.
82781
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom In elektriko, parketlrano, z 2 posteljama oddam s 1. oktobrom v Rožni dolini, ce&ta X/8.	82808
Sobo
» vso oskrbo išče vdovec s 3 Šoloobveznimi otroki — pri boljši, strogi manjSi rodbini aH starejši vdovi. Pofteljno perilo in postelje, posodo itd. ima sam. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro 40«.	32844
Dve sobi
lepo opremljeni, zračni, parketiranl tn i električno razsvetljavo oddam » 1. oktobrom. Naslov r ogla«, oddelku »Jutra«. 82911
2 prazni sobi
veliki, z balkonom, parketiranl In z elektr. razsvetljavo, na Resljevi certi 90,1 takoj oddam mirnima, solidnima, mladima zakoncema brez otrok, s ČMIm pohištvom.	82590
Opremljeno sobo
s separiranlm vhodom oddam i 1. oktobrom f osebama na Resljevi cesti 30.
32591
Sobo
s nosebnlm vhodom t etop-njic, nanovo slikano, parket, elektrika in balkon, oddam s 1. oktobrom ra Rimski cesti 20/1. 33214
Sobo
seoarirano. oddam s 1. oktobrom solidnemu gospod™ Naslov v ogl"nem oddelku »Jutra«.	83247
Lepo zračno sobo
s hrano oddam. Olince, e, 9, št. 80.	83100
Sobico
arafino, išče gospodična, čez dan odsotna. Gre tudi kot sostanovalka. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod značko: Sobico Iščem.
88107
Gospodično
sprejmem na stanovanje e hrano. Vpraša e« Gospo-gveteka cesta 13, vrata 81. I. BItenc.	83119
Prazno sobo
solnčno, oddam za stanovanje ali pisarno. Elektrika, parket. Jenkova ulica 18.	33120
Sostanovalko
snjrejmem. Mestni trg It, 18, H.	33121
Sobo
lepo, separirano. t eentru,
oddam 2 boljšima gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 830C9
Sabo
lepo veliko, s kuhinjo oddam osebi ali stranki brez otrok Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	88067
Prazno sobico
snažno, separatni vhod. elektrika, oddam ia 150 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	88072
Sobo
z 1 posteljama, separiranlm vhodom in električno razsvetljavo oddam v StTe-liški ulici 10.	33212
2 opremljenll sobi
> posebnim vhodom, za obrtno šolo, oddam boljšima gospodoma za 1. oktober. Naslov v ogl. odd. Jutra.	88101
Veliko sobo
oddam v dosmrten užitek. Vsa oskTba lahko v vili. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dosmrtni k 28«.	82952
Prazno zračno sobo
» posebnim vhodom iSčem v centru mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z«.	82961
Sostanovalca
sprejmem takoj na Poljanski cesti 54®. vrata 34.
32962
Lepo sobico
IWe gospodična uradnica s hrano In z vso oskrbo v šentjakobskem okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlma gospodična«.	82986
2 solidna gospoda
sprejmem event. tudi višje-šolca kot sostanovalca na stanovanje v sredini mesta. Kje, pove ogl. odd. »Jutra«.	89040
Sobo
za lokal ali delavnico oddam takej. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	83019
Opremljeno sobo
tšie soliden gospod s L oktobrom v vili bllaa Teh. sr«d. šol«. Najraje i wo oskrbo, ali samo t zajtrkom. Ptsmen« ponudb« sa oglas, oddelek »Jatra« pod Soliden 46«.	----
Gospodično
ki U s« rada lspopolafla t
nemščini, sprejme učlt«2jl-ea aa dobro hrano ta stanovanje po zmerni ceni. — Naslov v oglasnem eddeRu »Jutra«.
Mesečno sobo
čedno, v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 83130
Sobo
suho hi svetlo oddvm ma gospodoma. Naslov r oglasnem oddelka »Jatra«.
82927
Pridem.
Janko!
Pridi 84. ob 9. zvečer pred glavno pošto. — Farni.
88009
Želim znanja
s gospodično ali vdove, t kapitalom od 50.000 Din naprej, za brezkonkurenč-no industrijo, sijajne bodočnosti. lenltev ni Izključena, Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Patent 1875«.	83136
Lepo deklico
visoke postave, črnolasko, starost 17 do 21 let, želim spoznati. — Prednost Ljubljana, okolica In Kranj Resne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »PoznsjSa ženit-ev«. 83139
Znanja z damo
ki govori špansko, želim v svrho konverzacdje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča«.	82746
Vdova
stara 40 let, zelo jffopro-
sta, čedne zunanjosti, dobra ln varčna gospodinja, brez otTok in premoženja, z opravo in stanovanjem, želi spoznati tem potom gospoda, kateri je naobra-žen, koliden, trezen in blagega značaja, v svrho že-nitve. Ozira se samo na resne ponudbe s polnim naslovom in kratkim oni som razmer. Slika za f-i j ena. Cenjene dopise prosim pod šifro »Služba 40« na ogl. odd. »Jutra«.
82660
Podjetnik
88 let star, žeU znanja z
inteligentno gospodično do 35 let za družabnico, katera poseduje 100.000 Din. V »lučaju obojestranske simpatije sledi takojšnja ženitev. Podjetje je brez konkurence, sigurno in rentabilno. Ponudbe t natančnim naslovom pod značko »Dobrosrčna« na podr. Jutra ▼ Celju. 88061
Prijatelja
iskrenega, nad 301etnega lnteligenta, iščem v rvrho korespondence. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Zarok v temo«. S2874
l« i A 4
Krojaški pomočnik
mlad, l£če pošteno dekle, ▼ starosti 20—80 let, če mogoč« i svojim stanovanjem, ki jo poroči takoj. Le resne ponudbe sa ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Divji kostanj 801«. 33114
Obrtnik
33 let star, ŽeU znanja radi lenltve t gospodično do 23 let staro, neomadeieva-ne preteklosti, z 80.000 do 100.000 Din. Cenjene j>o-nudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zajamčena«.
88141
Mlad posestnik ln trgovec
takoj poroči dekle ■ primerno doto. — Dopise pod šifro »Srečna jesen 1929« na oglasni oddelek Jutra.
83159
KOLE§A
Eahtevaite brezplačni
cenik!!!
ŠIVALNI STROJI
BnESOPF
Velika izbira!
Prodaji tudi nt obroke	irTVvnT' A
Ne zamudite ugodne prilike	ffllUlfillVA
za nakup
„Tehnik" J. Banja!
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 1»
st: Palača »Ljubljanski dvor" a
Klavirji
a» strokovnjaško ta najceneje Ugotavljalo t to-varal klavirjev R. WARBINBK Oglaševanje ln poplavila klavirjev ta harmonijev za konservatorij in Glasbeno matico Ur druge zavode se Ugotavljajo »d moje tvrdke. Ljubljana, Rimska 2, Gregorčičeva t. 39111
Pes
volk, dober čuvaj naprodaj t Zg. Siškl štev. 118.
88199
Lovskega psa
prodam, nemškega kratkodlaka, 10 mesecev starega, ima hišna dresoro; tudi ga zamenjam za lovsko puško kal. 16. Anton Ker-£{, Fram.	88078
Petelini
beli amerik. Leghorn ta rdeči Rhode Man d red — najboljše pasme, naprodaj. Gallus Farm, Bačka. Topola.	81995
Strojno mizarstvo
kompletno, z bencinmotor-jem z 12 PH, tvrdka Be-nauer, strugarsti stroj, 50 em (Kugellager), — vrtalni stroj (Fressmaschine in Bohrmaschine), cirkulama žaga (Kreiss&ge) 9 mt. transmisije, kompletno, in razno dru^o orodje je — ugodno na prodaj. Plemena vprašanja pod »Fani 11« na ogl. odd. Jutra.
33079
Steznike in nedrčke
najceneje nudi tvrdka A. Besednik, Ljubljana, Be-lenburgova uL 6. 20i
Parni stroj
■ etepanzljsklm deliteljem, 20 HP ln pripravo za čiščenje olja, vse v dobrem stanju, radi elektriflciranja obrata prodam za 6000 Din Kemična tvornica Ph. Mr. J. Kolar, LJubljana Vn.
82752
Pes doberman
črne barve, ki sliši na ime Ris, ss je izgubil. Oddati ga je proti dobri nagradi v trgovini Ivan Berger — Loke-Trbovlje.	83053
Široko zapestnico
Is amerik. zlata, sem Izgubila t petek zvečer od kavarn« Prešeren po Wol-fovi ulici do kina Matice. Pošten najditelj s« naproša, da jo proti nagradi odda ▼ oglas, oddelku Jutra 38235
Pisalni stroj
»Mignon«, nov, pooeni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 82953
»CONTINENTAL«
najboljši pisalni stroj
nad 400.000 v rabi. Samo-prodaja:
IVAN LEGAT, Maribor, Vetrlnjska nHca 30 Teld. tat. 2434.
Bencln-motor
5—7 HP, aU pa kompletno clrkolarko na vozu, za rezanje drv kupim. Ponudbe s eeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 82«.
83145
Šivalni stroj
rabljen. prodam. Zelena jama 208.	83181
Lokomobilo
8—15 HP, ali »Sau^gs«. motor« kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifTO »Lokomobila 98«.
32998
Pletflc!
Prodam poceni	in ugodno ročni žakat s 5 vzorci. Naslov t ogl.	odd. »Jutra«.	32894
Planino
svetovne znamke »HOlil«, krasen glas, za polovično ceno naprodaj na Poljanski cesti 12.	83194
KLAVIRJI!
Svarim prei nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev! Kupujte na obrok«
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: BOsendorfer. Steinway. FBr Ster, Holzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši I (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sod. izvedenec in biv. učit Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 8. — Velikanska izbira vseh glasbil in strun 198
Pletilne stroje
zaradi znižanja obrata prodam: Jackvard 8-85, 9-35, 18-81. Stroji so skoro novi. Odjemalec dobi pouk brezplačno. Strojna pletarna, Vojašnlška 2. Maribor.	33046
Šivalni stroj
znam1:e »Jaz«, dobro ohranjen poceni naprodaj. — Naflov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32982
Elektromotor
rabljen, v dobrem stanju, »It do 1 HP. za 440 voltov. lstoemerai tok, kupi Kari Kovač, lesna Industrij, Stari trg pri Rakeka.	33238
Stroje
za kompletno mehan. delavnico, s priborom In številnim orodjem takoj oddam ▼ LJubljani. Ponudbe pod značko »Izvanredno ugodno 18« sa oglasni oddelek »Jutra«.	88012
Paral kotel
* kompletno armaturo — kurilnocevni ali stoječ, od 4—<10 m* kurilne ploskve, v dobrem stanju, v svrho impregnacije knpim. Dopis« i navedbo cene, teže Itd. poslati na naslov: Tomo Rakočevič, pilaaa, Kolašin, Črna gara. 32529
Jože Gregorln
prvovrstna krojaška obrt. ee priporoča gospodom in damam. Marmontova ulica št. 19. Na Mirju. 28094
Karkoli želite
kupiti ali prodati, oglasite v agenturni in komisijski trgovini: LJubljana, Stu-dentovska ulica 7. 83200
OsemkIJučne
predaj« del« izdelujem po 5 Din. Naslov t ogl. od. Jutra.	83015
Moške čepice
raznih oMfk, kakor tudi razno vezenje na stroj ter drugo konfekcijsko šivanje sprejmem v delo na dom.
Ponudb« aa ogias. oddelek »Jutri« pod »Celo leto«
33036
Modul atelje Dular
Ljnbljana, Turjaški trg 2
H. nadstr., (skozi dvorišče) naznanja cenj. damam, da izdeluje plašče, kostume in druge vsakovrstne obleke po najmodernejših krojih in nizkih cenah Moda dunaj eka ln pariška.	197
Za trajno kotiranje
a najnovejšim Mayerjevlm aparatom «e priporoča damsko-tnservki salon En gelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska eeeta 20.
166
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra eeeta. 212
<77
Žage . Remscheid
Gaterice ia renecijanke, Stalina naloga vseh vret pri Rudolfu Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 211
Opozorilo!
Podpisana tvrdka izjavlj., da priznava le o-bveznosti z zdolaj označenim podpisom, vplačila pa le, če so vplačana pri tvrdklni blagajni ali pa na njen račun potom položnice Ljubljanske Kreditne banke. Za »Marija Cernak in drug« Podlogar 1. r.	33095
Lisičje, polhove kože
tn vseh dragih divjih vali kupu*c stalno skozi eeio leto 'D Zdravlč. trg. usnja, Ljubljana. Flori jan-•ka ulica 9.	1880-a
flla$naniCo.
Realitetna pisarna „POSEŠT" podružnica Celje se je preselila iz dosedanjih prostorov Razlagova ulica 6 v Prešernovo nlico 6 na dvorišču.	11402
Tovarna sprejme
konto-ristinjo
za slovensko in nemško korespondenco. Zahteva se popotno znanje nemškega jezika io stenografije. — Ponudbe pod »Bliz-u LJubljane« na ogla«™ oddelek »Jutra«.
11351
Vreče
nor« ta rabljene vseh vrst ter
Juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova ulica II.
Pozor ženini In neveste!
ŽIMNICE
(tnatraoe), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), o-tomane, <13-vaoe, io tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudoli Radovan
tapetnik
Krekov trg št. 7.
F^F5?
šolske ln pisarn, potrebščine
kupite najceneje pri Ivan Bahovec, Stari trg 20 82581
S. pller
- i sinovi •
prvi hrvatski gradi« telji biljardov
Zagreb
2ag)an]e drv i
najceneje pri Oran Franc, Vilharjeva c., telefon 2820.
188
CENIK bfu*
plača«
b franko!
Brlvnlca »Zora«
otvorjena na Kralja Petra cesti 28. Celje. Priznano prvovrstno ntriženje ln britje. Najnižje cene. —
Lastnik M. Bukovčan. _
33056
Skrbi, pota
prihrani
Vam eocijalni zavod »Mar-etam« Maribor, Koroška 10, za razna naročila, nasvet« v gospodarskih, važnih Hvljenskih vprašanjih — brezobrestno posojilo (navwWa) — zidanje, — nakup, prodajo, najem posestev. obrtnih, trgovskih, stanovanjskih hit. (Ponudbe brezplačno.) Vpra-fianjem priložiti znamke.
83054
A. KIFFMANN
tpeciJaM sam boljših m
Maribor 36-a
HOTEL „BELLEVUE
II ¥ LJUBLJANI.
Znano Izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Od danes vsaki dan sveže pečenice z zeljem. Krasni prostori za večerje, bankete i. t d. Zelo prikladna kletna dvorana za strelske klube. Klubske sobe na razpolago. Vsako sredo, soboto in nedeljo godba, ostale dneve klavir. Vsako sredo bi soboto pies. Cene zelo zmerne, postrežba točna. Abonenti se sprejemaj na hrano in stanovanje, event. samo na večerjo.
Priporoča se PERO 8TERR, hotelir in restavrater.
Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana centrala: Dunajska c.35
Telefon ttev. 2830	Brzojavke: Stro
Stiskalnice
Konkurentne cene. i:edno v zalogi.
mizarstvo in zaloga pohištva
Vižmarle, Št Vid nad Ljubljano
se priporoča za izvršitev stavbenih in pohištvenih del Oglejte si zalogo spalnic, jedilnic in pisarniških oprav Delo solidno	11227	Cene zmerne
ovirn!
Prva mariborska prodajalna ln posojevalnlca glasovlrjev
Tli. Haiierle
Oosposka ulica 56
ustanovi). 1850	ustanovi). 1850
priporoča svojo ve£ko zalaso: Eferbar, FOrster, Staozd tfa,-sovirje in piantae po ori«. trroniišiknlh cenah — tudi M mate obroke. Novi tfasovžrji od Din 16.000.—, pianim od Dim 11j600.— naprej. Stare glasovirje od Din 3000.— napred.
Razen najvedeneiga so t odd nor« Paffik & StksnS, Scfeofa, kakor tnucE Loreoz & Fnchs pšamind vedno oa sate®. 113^7
Beležnica pedagoške vaje (hospitacije)
važna za učiteljske kroge, učiteljiščnike 3. in 4. letnika. Sestavila sta jo Gustav Šilih in Sulih Ljubančič. Beležnica obsega 3 dele: I. del navodilo in razlaga, II. del 140 strani rubriciranih za beležke, III. del 60 praznih strani za zapisnike konferenc. Sistem beležnice je v duhu in intencijah delovne šole, psihološkega in soci-jološkega izsledovanja. Res knjiga pedagoške prakse in samoizobrazbe. — Stane Din 14-— in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. u4os
Dobro ls£o£e
11401
kleparsko podiefle
v večjem mestu se takoj ugodno proda. Ponudbe na podružnico „Jutra" Celje pod značko „KLEPARSTVO"
Zobozdravnik
Med, univ.
dr. Rado Sfiligoj
špecijalist za bolezni v ustfh hi na zobeh
je otvoril svoij amtnifoitoi®
v Ljubljani, Tavčarjeva uL 4, I.
ter sprejema od 8. do 11.30 hi od 2.30 do 5.30.
VINSKA KLET!
V mestu Kočevju se oddajajo vinske kleti prejšnje firme Ant Kaffež, sedaj last Premoženjske uprave za mesto Kočevje. v najem.
Na razpolago so 3 velike Me«, približno 700 M prašnih sodov, pisarniški prostori, hlerv za konje, kolarnioa, drvarnica, pralnica, aivtogaraža in mani-pulacijska možnost na dvoriSču.
Tozadevne poiradlbe prosimo do 1. olkitobra 1929 na naslov: Premoženjska uprava za mesto Kočevje.	11363
TOVARNA USNJA
Z a j e č a r
JE NAPRODAJ
Iz svobodne roke brez katerihkoli bremen.
Tovarna je najmoderneje inštalirana, razpolaga z vsemi potrebami in se jo more takoj postaviti v obrat. Stroji so popolnoma novi in v redu, ker niso bili v pogonu dalje kot 6 mesecev. Ima vse potrebne zgradbe in dovolj prostora za razširjenje obrata. Tovarna se nahaja ob Tirno ku, v neposredni j bližini železniške postaje, normalne ta ozkotirne železnice.
Za pogoje hi pobllžnja pojasnila se Je obrniti na opravo Fabrike koža, Zaječar.	11 '46

VM^LZZZk 11388 VCdn0 T^a ^ nUdi
Smh&ovo piatno " B*
ResIJevrcelteTtev. 38
Ustanovljeno 1885.
Ustanovljeno 1885.
Naznanilo.
Tvrdka JOS. KOlILER, dražba z o. s. v Ljubljani, Dunajska cesta 19, naznanja p. n. občinstvu, da Je otrvoriia s 17. se^rtertibrom t. L
t Prešernovi ulici 32 podružnico
kier SO BS prodaj raara! ko<v6e>zi, damsk« ročo« tarfMoe, afctavfce, nogo^fctjie io<xt, opreme za pse rbd.
Obenem <*poeaxjaano, da se bodlo r tej podružnici prevzemata tod3 naro&k sa »detarvo nonrih predmetov po meri, preoblek, sa kwv6e>ae, taške in črto aparate itd. ter vsakovrstna popravila.
Ola/voa trjcvtoa ostane še nad-aJje na Dunajski cesti 19, kjer bodo razen zgoraj omenjenih predmetov v »afogi tudi še nadalje komfc&e opreme za vožnjo in Ježo, razno bcvvanie, sedlarsko orodje Std. Postrežba toda« in sotidua.
a"	11289
Za oMen obisk k priipocoča
JOS. KOHLER, družba z o. z. t Ljubljani.
LOKOMOBILE
ASSMANN I STOK DBS CANNSTATT
JARMENIKI
GEBK. UNCK OBERKIRCH
MOTORJI rsS:
MAG ZAGREB. StHV
Najboljši v materijalu m konstrukciji in najlepši t opremi so šivalni stroji in kolesa Gritzner' in „ A d I en"

za dom obrt in industrijo le pr'
I0S. PETELINI
lluolisna
Mlag Prtiarnonfi ivamanlka S vodi Jou* fazama briiiM« Večletna garancija Zahtevajte ponndbe
Mladost, svežost. lepota!
CREME
umm
NajboS tonfc« proizvod modem« Ib zoanstveoe kozmetike Kar po prvi a po rabi postan« kote svete, mehka ia fina odstrani no nečistost mozolje, spuščate, pege. rdečico oosd In drugo Na u-bfcevo smo razposlali okoH 30.000 po-ikuSnjih puščic te« o. teme 1 Jo tega preleti mnogo pnznanlc ta aad 20 000 naročil. Ne rerttft« nikomur ampak tahte-irajte brezplačno posknsne puščioo. da »e prepričate PošUemo Va® Jo bre*-crlačoo. tko aa« pošljete st stroške v mamicah Din 2.—. Originalne triogiet« traščice dobite po ceni od Dia 15.— * vsaki boljši strokovni trgovati. S pošto pošlje:	112-a
Apoteka BLUM. Subotlca 3.

IfO fff*eCtf(?G
HIMS
tovarna motvo&a ftt vrvi m<
Odiad	(Vojvodina)
d,
Pr edine izdelujemo o naži na novo urejeni jutni predilnici &Ca »ahtevo po&ljentc ponudbe in vmoree Prodaja na drobno •*> debelo
i6©©©©©6©6©©6©©©66©©6©6©6©©©©66©66(
O O
11359
„Bla°ostanje ln oskrbo za starost podnevi ln ponoči
vam nudi samo društvo „LJUDSKA SAMOPOMOČ"
Kdor še torej tega društva ni član,
vpiše se naj takoj ter ne odlašaj na drug dan,
ker ura smrti nikomur ni znana,
bo Vam olajšava vsaj po »Ljudski samopomoči" dana.
© bi
io
o
99Ljudska samopomoč"
podporno druStro za slučaj smrti v Mariboru, Aleksandrova 45.
naznanja vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom 1929.
© III. skupšno z oddelki A/ll, Bfii, C/ll, O/ll,
ki so namenjeni samo starejSim zdravim osebam od 51. do 90. leta s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala
Najvišja podpora te skupine znaša v odde ku A/II, 1OOO, B/II, 2000, C/II, 4000, D/II 10.000 Din. — Po umrlih v 1. letu izplača se upravičencem ena osmina, v druge n letu ena četrtin*, v 3. letu dve četrtini, v 4. ietu tri četrtine m po 4. letu štiri Čeirtme pripadajoče podpoie.
Razen enkratne majhne vpisne pristojbine znašaio posmrtnine v posameznih oddelkih po Din 0*50 oz. 1'— 2'— 5-— z* vsak smrtni sluča: oz. tudi manje. — Zahtevaite še danes brezplačno pris'opno izjavo, ker je sprejemni rok za III. skupino ome,en in kra>ek. — Vprešne oddelke A, B, C, D in E ter B/I, C/I, D/I se sprejmejo še vse zdrave osebe samo od 1.— 50 leta
Število članov nai 13.000.	Izplačane podpore nad 700.000 Din.
Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak krai Slovenije.
MUITOA
NaJpopolncjo. in najcenejši <tpma. inno-žernie, poslednji nspeb nemške Industrije. Multor Ca, Beograd, Obinčev venac br. Telef. 33-01.	201a
Nekaj krav telic in bikov
Montnfonske pasme
proda
graščina KODELJEVA
Turmtrfl todtrku In likerja, kakor hidl brn-alkobolnlb pljai nabavljajo aroje potreb« ttra M Mene pri
DE8TIL£K1J1 d. (L
fm JagoslovatHlu tOTarna esenc u ram b e-
k«rj«, eternega olji In etra. ZAOKBB. B cest* 35. požtanskl pretloa« IO. Cealk) In navodil« brezplačno. 8791 t Hovenljo pri tt Bmerik Zelln*a, _LjnblJaJU 7.__
logafice
damske, otroške in moške volnene, flor, svilene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otroške čepice, šale, triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samoveznice (kravate), ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah	11394
©SVAl/D DOBE1C, Ljubljana
Pred Škofijo St. 15 Vel'ka zaloga raznih čbk, zobčkov, lastike in trakov ter D. M. C. prejice in kvačkanca MA DEBELO I	NA DROBNO 1
ocesst
in las
8EVB AS1ATIQUB. Z uporabe tega preparati dobimo izvanredao trajno, goste m dolgf obrv tu trnj>»uiiee a « tem dobijo o& tieti pikantni <lr»-žestni in pnvia41jivi oo?led Lhj) 46. N01R D 0KIEN1 trna isto «vo<Ktro kakor »Sive A.-iatiqae. samo da ^to da«nc Barv. » t«nin' harvi 0ti> 55.
K0PELJ ZA OC1 dajf otum om tamamljlvi iep; m bleeteči poglod. Oči postanejo bistre »vetle. ognjene > rdeiil« trn.lnost in mutni pogled izgine. Din 5P
0RIS0L0B nam daje po preteSro ece dgSI nara-me k o d 1 a » t e lase Kodri <0 dolgotrajni m dajo rsakemn obrazu iraieet m iam»jnljivt»t — Din 40.
CAMILLIEN EXTRAKT ]« najboijSe sredstvo t* dobivanje »ritlo plavlb iae Din 4C
BAU Db OllININB tnan »pecialitet ea nego las.
—	Daje lep sijaj m mehkoto a zahraniujt izpadanje in odpravlja prhljaj Cena Din 82.—.
TAPPER neprecenljiv ta dovraeno masažo tn ta&iter jniiio — Obraz portaae elastičen in jako pomlajen.
—	Danes prvt »tribnt vsake dame — Din 60.
PUDER i« maairanjt- tn 61S6onje obraza Najboijja zamena u škodljiva mila Odvzema veo mast Din 18.
SOJEDEC (MITBSSERl oomo odpravili najlažje s pomočjo praktičnega inatrumpnts • ool«.-^ priiada-jočim lo-tionom »Tannes Comedons« Priporoča ee vsakemu Ne pnSča olkaklb brazgo-tln - Din 60.
MUOETTA L0TI0N odpravila t teto ene noči tss »olntae pege rnmens ln rdeCs madPie Din 40.
CENTIFOLIA, Kormetlšk! »vod. Zagreb. Jnrl516eva 8. Zahtevajte brezplačne Uuftnranf proepektel
bombaževo, za vse industrije v vseh številkah in vsake vrste ima vedno v zalogi tvrdka
A. Romano, Zagreb
Boškovičeva ulica 15. Tel. 5193. Brzojavi: DIANA.
2C7
Zastopstvo: Ingeni enr b ir o Julins Breitwieser
Zagreb, Frankopanska 8