OSREDNJA KJ Muzej s ki ir
3000 nci ti
KSENIJA MIJIN STEI
Družinska zdravnica
Menim, da kot zasebnica zdravnica lahko več storim za svoje paciente, ker lahko bolj prisluhnem njihovem željam in potrebam. Veliko hodim na strokovna izobraževanja, kjer slišim za nova spoznanja in sodobne načine zdravljenja, ki jih želim pripeljati v našo dolino, da bi jih lahko koristili tudi naši pacienti.
LETO XXXVIII, 6. JANUAR 2006, CENA 298,00 SIT
ŠTEVILKA 1
BOMO ZDRAVILA PO NOVEM KUPOVALI V TRGOVINAH?
fstran 4]

ŠPORTNICA LETA 2005 NASTJA KRAMER
ISSN
0351
8 40
03
40
Sneg otežil življenje voznikom in
S pesmijo, dobro voljo in kuhanim
pešcem
.(L vinom v
j.« ■
' ' novo leto
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55
BREZPLAČNO PRANJE
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12 in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
MESNICA
D
Forti ERMENC s.p.. Loke 6.
3333 Ljubno ob Savinji
Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155
AKCIJSKE CENE
Svinjsko pleče brez kosti.......799,00
Svinjsko stesno brez kosti......999,00
Svinjski vrat ..................815,00
Svinjka rebra brez kože.........830,00
Tatarski biftek...............2.000,00
Svinjski kare...................950,00
Junčja rebra................... 700,00
Meso
je
slovenskega
porekla.
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo.
Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 13. januarja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
AM.MIKLAVC
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili!
T&DRU»» fcvW*'
Po UGODNIH CENAH in plačilnih posojili lahko
do 20* januarja 2006
še opravite nakup PESNIH REZANCEV slovenskesa porekla v 35 kilogramskih vrečah. *
\i -jJò 'M*	"
gim™ m
-	PC Ljubija	“*'837-07-71
■jjjf fe , "	837-07-20
-	Železnina Gornji Grad	839-44-20
-	Železnina Luče, Luče	584-40-24
-	Železnina Ljubno. Ljubno	584-12-41
-TrgovinaRadmirje, Radmirje	838-80-43
-	Trgovina Šmartno, Šmartno	584-51-32
-Trgovina Bočna, Bočna	584-50-05
-	Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž	584-75-09
-	Trgovina Solčava, Solčava	839-43-30
-	Kmetijska preskrba Sp. Rečica, Rečica	838-80-03
»9.1 M
Savinjski v*L-^
Poslušajte nas vsak dan
od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00
Panateam d.o.o., Šmartno ob Proli 70, 3341 Šmartno ob Dreti
OSREDNJA. _ KNJIŽNICA
eiM« ----------
Tretja stran
Savinjski resničnostni šov
Pozdravljeni v 38. sezoni izhajanja Savinjskih novic! Kot izdajatelji vam obljubljamo veliko dogajanja, takšnih in drugačnih zapletov, srečnih in manj srečnih dogodkov, celo igralci se bodo, tako kot v minulih treh desetletjih in pol, nekoliko menjali, ostanite torej z nami na prvem programu zgornje-savinjskega resničnostnega sova!
In kaj lahko med drugim pričakujete v letu 2006? Upokojitev dveh karizmatičnih direktorjev, ki sta v preteklosti v veliki meri krojila gospodarski utrip Zgornje Savinjske doline, otvoritev novega upravno-poslovnega centra v Mozirju, zaključek stečaja nazarske tovarne ivernih plošč, začetek obratovanja najsodobnejše slovenske žagalnice v Nazarjah, konsolidacijo preostalih Glinovih podjetij, otvoritev novega hotela pod Venišami, gradnjo novega prodajnega centra s tehničnim blagom v Nazarjah, gradnjo nove živilske prodajalne v Gornjem Gradu, obnovo osnovne šole in gradnjo športne dvorane v Mozirju, preureditev križišča pri nazarskem bencinskem servisu iz krožnega v klasično, županske in svetniške volitve v vseh šestih občinah in še in še...
Dolgčas vam torej z nami zagotovo ne bo, nedorečeno je le še to, kdo bo prevzel režisersko vlogo. Zagotovo bo na potek nekaterih dogodkov neposredno vplivala država oziroma vlada (predvsem v finančnem smislu), pretežno pa bomo o svoji usodi (tako kot doslej) odločali sami. Izbira je torej naša: ah bomo jadikovali nad kruto usodo ali pa bomo zasukali rokave in štorih vse, kar zmoremo in znamo, da bomo jutri živeh bolje.
Da bi nekoliko popestrili januarsko pono-voletno zatišje, smo se v uredništvu odločili, da organiziramo prvo zgornjesavinjsko prvenstvo v bowhngu. Če te igre še ne poznate, vam lahko zaupam, da je zelo podobna kegljanju, vendar na nek način bolj zabavna in primerna skoraj za vse generacije. Pridružite se nam, kajti osnovna poanta je pravzaprav druženje v dobrem razpoloženju, ne pa tekmovalni rezultati.
Tokratna aktualna tema je kupovanje zdravil brez recepta v specializiranih prodajalnah, ki niso lekarne. Zagovorniki zakonske spremembe, ki bi to omogočila, menijo, da bi s tem olajšali dostop do zdravil vsem tistim, ki težko pridejo do lekarne, lekarnarji in tudi nekateri drugi, kot je razvidno iz naše ankete, pa temu nasprotujejo. Kaj menite vi?
TRGOVINE ZA ZDRAVJE
APAURIN
10% POPUST za nakup nad 5 škatlic
	?Q J	
		P' i 0 H- j#!$ (Il
-C.'///'.		
*55
IZ VSEBINE:
Aktualno:
"Da" za pocenitev zdravil, a za kakšno ceno?...............4
Intervju:
Ksenija Mijin Steiner, družinska zdravnica... 6
Predstavljamo vam:
Naj občane in občanke leta 2005.8
Letopis 2005:
Zgodilo seje v lanskem letu..14
Zavod Savinja Ljubno
Potovanje v srce Balkana..
Struge:
S kajaki po ledeni Savinji
Sport:
Primož Piki namesto na
novoletno turnejo na celinski pokal.22
Na naslovnici:
Novoletna vožnja s kajakom po Savinji
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 1, 6. januar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com, Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Intervju
KSENIJA MIJIN STEINER, DR. MED
»Menim, da kot zasebnica zdravnica lahko več storim za svoje paciente«
Ksenija Mijin Steiner, dr. med.
(foto: Ciril M. Sem)
Družinska zdravnica Ksenija Mijin Steiner se je nekaj tednov pred iztekom lanskega leta iz javnega zdravstva podala na pot zasebne zdravniške prakse. Pacienti v Zgornji Savinjski dolini jo dobro poznajo, saj bo letos minilo že dvajset let, odkar je prišla iz Srbije v Slovenijo. Kako se danes spominja tiste usodne odločitve v svojem življenju?
Ko sem leta 1986 končala medicinsko fakulteto v Beogradu in opravila strokovni izpit, smo se takrat študenti zbirali in skupaj pisali prošnje za zaposlitev. K menije pristopil popolnoma neznan človek in me vprašal, kaj sem študirala. Ko sem mu povedala, mije v časopisu pokazal, da v Sloveniji iščejo zdravnike in daje potreba po zdravnikih tudi v Velenju. Kakšne pol ure me je prepričeval, naj se prijavim, nato pa sem vzela časopis in dejala da se bom prijavila. Poleg vseh ostalih prošenj za službo sem napisala tudi to in že čez dva dni dobila telegram iz Velenja, naj se javim na razgovor. Napotili so me na delo v Mozirje, torej mije bila Zgornja Savinjska dolina nekako namenjena.
- Kakšni so bili prvi vtisi?
Prvi vtis, ko sem prišla v Mozirje, je bil zelo prijeten. Zdelo se mije, kot da sem prišla nekam na dopust. Pri nas v Srbiji je bilo vse ravno, tu pa so me očarali hribi in lahko bi rekla, daje šlo za ljubezen na prvi pogled. Sprva sem dobila službo za
določen čas enega leta, potem meje usoda oziroma ljubezen vodila k temu, da sem ostala. Vedno sem govorila, daje dom tam, kjer je srce. Moje poslanstvo pa je vsepovsod, kjer me ljudje potrebujejo.
-	Kaj pa prvi stik z ljudmi, kako ste se vklopili v tukajšnje lokalno okolje?
Najprej nisem nič razumela (smeh), ker je tukaj veliko narečij, ampak sčasoma so me pacienti vse naučili. Ko prideš kot mlad zdravnik v novo okolje, ti nič težko, vseje nov izziv in že od samega začetka sem se zelo lepo razumela z ljudmi. Imela sem občutek, da so me takoj sprejeli.
-	Kako pa je sploh prišlo do vaše odločitve za zdravniški poklic?
Moj oče je zdravnik, mama pa farmacevtka, torej sem od malih nog rasla s tem poklicem. Poleg tega je bil moj stari oče v stari Jugoslaviji zdravnik z zasebno prakso, imel je celo svoj rentgen, in je bil pravi družinski zdravnik, ki seje veliko posvečal svojim pacientom. Mislim, daje bila odločilna prav ta predanost poklicu in želja pomagati ljudem, čeprav sem imela še druge hobije: veliko sem potovala, se učila tuje jezike, pela, igrala na klavir in kitaro, toda na koncu je zmagala medicina in vesela sem, da je tako. Prepričana sem, da je to zame pravi poklic.
-	Ste bili že od začetka odločeni, da boste družinska zdravnica, ali pa ste morda razmišljali tudi o kakšni specializaciji?
Morda meje nekoliko bolj zanimala interna medicina, toda ko sem prišla v Slovenijo, je družinska medicina precej dobivala na veljavi in družinski zdravnik je postal neke vrste koordinator, ki ima veliko možnosti za kreativno delo, čeprav nekateri morda malce podcenjevalno gledajo na splošne zdravnike. Zelo pomembno je, da kot družinski zdravnik poznaš pacienta in njegovo družino, veš, kako izgleda, in sčasoma ugotavljaš spremembe, in če si z dušo in telesom v svojem poklicu, lahko veliko pomagaš še pravočasno, preden pride do izbruha bolezni.
- Verjetno je to še posebej pomembno na podeželju, kjer so ljudje morda nekoliko manj osveščeni?
In tudi neradi hodijo k zdravniku, če je le mogoče. Včasih so naši stiki bolj bežni, vendar je žeto dovolj, da jih usmerjamo in delamo tisto, kar
se meni zdi najbolj pomembno v poklicu družinskega zdravnika, to je preventiva. Svetovna zdravslvena organizacija sije zastavila za cilj, da v naslednjih petnajstih letih izboljšamo kvaliteto človekovega življenja, ne samo da se podaljša njegovo življenje. Idealno bi bilo, če bi bili v Sloveniji vsi Leoni Štuklji. Kot rečeno, naše največje poslanstvo vidim v tem, da poskusimo ljudi prepričati, da nekaj storijo zase. Lahkojim pokažemo pot, pacient pa je tisti, ki mora prehoditi to pot. Vsi ljudje smo taki, da potrebujemo spodbudo, zato je zelo koristno, da nekdo kaže, usmerja in spodbuja ljudi na tej poti.
- Kdaj ste začeli razmišljati o zasebni zdravniški praksi?
Že kar kakšnih deset let nazaj, ko sem prišla do spoznanja, da lahko na tak način zdravnik svoje ideje prej spravi v prakso, kot če deluje v okviru neke delovne organizacije. Vesela sem, da sem pri uresničitvi svoje zamisli naletela na razumevanje gornjegrajskega in mozirskega župana Tonija Riflja in Ivana Suhoveršnika, zdaj pa je na meni, da uresničim svoje ideje, za katere v velikem zdravstvenem domu direktor seveda ne more imeti v celoti posluha. Menim, da kot zasebnica zdravnica lahko več storim za svoje paciente, ker lahko bolj prisluhnem njihovem željam in potrebam. Veliko hodim na strokovna izobraževanja, kjer slišim za nova spoznanja in sodobne načine zdravljenja, kijih želim pripeljati
v našo dolino, da bi jih lahko koristili tudi naši pacienti. Z zasebno prakso lahko pridem do določenega kapitala, ki ga lahko investiram v nove aparate, kijih doslej nismo imeli. Na primer, sedaj smo naročili EKG s spirometrom, da bomo lahko tudi pri nas izvajali spirometrijo in našim pacientom ne bo potrebno v Nazarje ali kam drugam ali pa da pulmolog prihaja k nam. V mesecu januarju bomo začeli pri nas meriti tudi gleženjski indeks.
- Kakšne meritve so to?
Merjenje sistoličnega tlaka v gležnju in na nad-lakti ter določanje njunega razmerja predstavlja tako imenovani gleženjski indeks, ki je splošno sprejeta temeljna objektivna metoda za ugotavljanje periferne arterijske bolezni ali po domače rečeno poapnenja žil. Merjenje gleženjskega indeksa je enostavno in dobro napoveduje stopnjo
»Idealno bi bilo, če bi bili v Sloveniji vsi Leoni Štuklji. Kot rečeno, naše največje poslanstvo vidim vtem, da poskusimo ljudi prepričati, da nekaj storijo zase. Lahko jim pokažemo pot, pacient pa je tisti, ki mora prehoditi to pot.«

ogroženosti prizadetega uda in stopnjo globalne srčno žilne ogroženosti. V skladu z mednarodnimi priporočili tudi slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje periferne arterijske bolezni svetujejo določanje tega indeksa na primarni ravni pri osebah z utemeljenim sumom za to bolezen in pri osebah z veliko srčno žilno ogroženostjo. Znižanje tega indeksa na manj kot 0,90 praviloma pomeni vsaj 50-odstotno zožitev prevodne arterije v spodnji okončini in torej prisotnost napredovale arterioskleroze. To je lokalna napovedna vrednost, obstaja pa tudi sistemska napovedna vrednost tega indeksa, ki kaže na arteriosklerozo, ki seje razvila na številnih mestih vorganizmu. Ocenjujemo, da v Sloveniji skoraj tretjina bolnikov s kritično ishemijo uda doživi amputacijo, ker je bila njihova bolezen prepozno spoznana in zdravljena. Ob pravočasnem odkrivanju in zdravljenju kritične ishemije uda bi ta odstotek najmanj prepolovili. Obfem bi se lahko zmanjšalo letno število amputacij s 500 na 250, s tem pa bi prihranili tudi približno 3,75 milijona evrov.
-	Verjetno gre za zelo drago napravo. Kako vam jo je uspelo nabaviti?
Aparat za merjenje gleženjskega indeksa je donirala Krka iz Novega mesta, s tem pa sem se vključila v nacionalno študijo Preprečevanje ishemičnih dogodkov pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo, ki jo koordinirajo strokovnjaki kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega kliničnega centra. Na ta način bomo pri naših bolnikih pravočasno odkrili zapore predvsem v spodnjih udih in jih pravočasno zdravili. Študija bo trajala pet let in zagotovo bo zelo zanimivo spremljati rezultate.
-	Kakšne pa so sicer vaše ugotovitve glede zdravja tukajšnje populacije?
Ukvarjam se z nekoliko starejšo populacijo in moram reči, da me nekateri pacienti presenečajo z dobrim fizičnim stanjem, dobrim zdravjem, dobro kondicijo, brez dejavnikov tveganja, na drugi strani pa ima velika večina, tako kot v povprečju slovensko prebivalstvo, veliko število dejavnikov tveganja. Veliko jih je predebelih, kar za sabo potegne ostale dejavnike tveganja s povečano maščobo, zvišanim krvnim pritiskom, sladkorno boleznijo... Sem tudi koordinator CINDI za preventivo srčno žilnih boleznih. To se nenalezljive bolezni, katerim svetovna zdravstvena organizacija daje primat pri zdravljenju. V okviru tega projekta se za ljudi, ki imajo veliko dejavnikov tveganja, organizirajo številne delavnice, na katerih se poučijo o hujšanju, gibanju in zdravi prehrani. Mislim, da bi lahko bilo teh delavnic še veliko več, saj vidimo, da interes pri ljudeh je, in to je tudi eden od ciljev za prihodnost. Želim si, da bi naši pacienti, ne samo moji ampak vsi v Zgornji Savinjski dolini, živeli bolj zdravo, z manj dejavnikov tveganja, da bi se več in bolj kvalitetno gibali in da bi živeli do visoke starosti.
-	Kakšne so vaše izkušnje prt delu z varovanci centra starejših v Gornjem Gradu?
Pred tremi leti so me povabili, da začnem delati kotzdravnica v ambulanti doma starejših v Gorn-
jem Gradu. Delo s starejšimi bolniki mi je predstavljalo izziv, saj je bolj zahtevno, ker uspeha ni mogoče videti takoj kot pri mlajših. Po drugi strani pa mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko ljudem lajšam bolečine, jim olajšam njihov vsakdan in da lahko leta, ki so jim še ostala, preživijo kar se da kvalitetno. Ne zdi se mi prav, da se v bolnišnicah marsikdaj ne odločajo za določene posege zaradi starosti pacientov. Vsi mi gremo tem letom naproti in ti ljudje so pravtako kot mlajši potrebni vse pozornosti. V Gornjem Gradu imam v centru starejših zelo razgibano delo z bolniki, veliko imam tudi stikov z njihovimi svojci, ki imajo prav tako svoje stiske in to je področje, na katerem
lahko družinski zdravnik veliko naredi. Moram tudi zelo pohvaliti sestre negovalke oziroma celotno osebje centra starejših vse do glavne sestre in direktorice, kajti organizirajo veliko prireditev in srečanj ter se vsak dan trudijo, da se varovanci počutijo prijetno, sprejeto, in da imajo tudi obiskovalci lepe občutke.
-Je bil vaš prehod v zasebno zdravniško prakso povezan še s kakšno spremembo?
Zelo sem vesela, da se mi je v ambulanti pridružila medicinska sestra Barbara Žunter, ki je pred tem tri leta delala na kardiologiji v celjski bolnišnici. Je zelo prijazna, svoje bogato strokovno znanje pa je pred dnevi že dokazala z uspešno reanimacijo bolnika.
- Kako uspevate specifičen poklic zdravnika usklajevati z družino in ostalimi stvarmi, ki jih počnete v življenju?
Težko. To se mi zdi še najtežja naloga med vsemi, kajti kot mama se zelo rada ukvarjam s svojima otrokoma. Žal imamo za naše druženje premalo časa in ko sem jima povedala, da bom začela z zasebno dejavnostjo, sta me najprej vprašala: »Ali boš sedaj imela več časa za naju?« Bojim se, da bo sedaj še manj časa, kajti veliko je stvari, kijih želim doseči, sem pa v letih, ko imam največ energije in lahko veliko svojih idej uresničim v praksi. Kljub temu najdem čas tudi za otroka, kar ve-
liko se ukvarjam z njima in opažam, daje potrebno delati z otroci ne samo za šolo, tekmovanja in podobne obveznosti, ampak bi jih morali učiti tudi to, kako se obvarovati stresa. Stres je namreč velik dejavnik tveganja. Zdi se mi, da bi morali že otroke, ne samo odrasle, naučiti, kako se sprostiti, da bo to doprineslo k njihovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Prej smo govorili »zdrav duh v zdravem telesu«, zdaj lahko rečemo tudi »zdravo telo pri zdravem duhu«. Danes poznamo veliko psihosomatskih bolezni, ki po daljšem času povzročijo razne psihične spremembe, napetost in okvare organov, zato bi morali z osveščanjem začeti že pri otrocih.
-	Imate ob vseh službenih in družinskih obveznostih kdaj tudi kakšno minutko zgolj zase?
Moram si jo odtrgati. Večinoma zelo pozno, tudi proti polnoči ali pa zelo zgodaj zjutraj. Takrat se tudi jaz skušam približati cilju, katerega zagovarjam, na tak način, da grem za pol ure na sobno kolo ali »orbitrek«, da bi lahko energetsko zdržala vse napore in bi lahko potem z vsem žarom pacientom govorila, kako je to potrebno početi vsak dan. Telovadba se mi zdi bistvenega pomena ali pa sprehod s psom ali tek z njim v naravi. Takrat se zelo sprostim. Rada poslušam glasbo, zelo rada berem knjige, na žalost v zadnjem času le strokovno literaturo. Zelo rada slikam in sem z otroci obiskovala tudi likovne delavnice, rišem portrete, ampak ta hobi bo verjetno prišel na vrsto šele v mojem tretjem življenjskem obdobju.
-	Kakšne so vaše želje v letu 2006?
Moram reči, da sem bila vedno kar precej zadovoljna s tistim, kar sem imela. Tako tudi sedaj nimam prav velikih pričakovanj, enostavno se mi zdi, da se vse odvija tako, kot bi se moralo: v družini, vslužbi, pri pacientih, pri odnosih z ljudmi ... Seveda se vedno lahko še kaj popravi, ampak v bistvu si želim, da bi vse ostalo tako kotje, da bi bili zdravi in bi se dobro razumeli.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
SLOVENSKA ZNANSTVENA FUNDACIJA
j znanosti.
Goran Horvat zlati donator
Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva podelila priznanja za odličnost v donatorstvu, komuniciranju znanosti in partnerstvu za leto 2005.
Najvišje priznanje SZF na področju donatorstva, prometej znanosti, so prejeli predsednik uprave BTC Ljubljana Jože Mermal, akad. prof. dr. Ivan Vidav, dr. Ana Benedetič, Aleš Mižigoj in
Milan Kneževič. Priznanje zlati donator so prejeli Goran Horvat, Toshihiko Tsukamoto, dr. Edvard Kobal, BTC, Delo, Časnik Finance, Kemijski inštitut in Svetovna federacija znanstvenikov. Podeljena so bila tudi priznanja srebrni donator, bronasti donator, zvezda slovenskega festivala znanosti in odlično partnerstvo.
KF
»Delo s starejšimi bolniki mi je predstavljalo izziv, saj je bolj zahtevno, ker uspeha ni mogoče videti takoj kot pri mlajših. Po drugi strani pa mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko ljudem lajšam bolečine, jim olajšam njihov vsakdan in da lahko leta, ki so jim še ostala, preživijo kar se da kvalitetno.«
0
Se je življenje povprečnega Solčavana pod županovanjem Vojteha Klemenška spremenilo na bolje? Podžupan Janez Čerček je vto prepričan, očitno je Klemenšek pravi človek na pravem mestu tudi za večino prebivalcev obmejne občine, ki so oddali glas za naj občana.
Smeh ima lahko veliko obrazov in ni vedno znamenje dobrovoljnosti. Klemenšek je v uvodu najinega pogovora povedal, da je smeh potrdilo zdrave moči, energija duševnega ravnotežja, zastoj hudih slutenj na pragu pričakovanja. Menda tudi zaradi slednjega ni lahko biti v koži župana in naj občana obenem. Priznanje kolikor laska tudi obvezuje, tega se edini neprofesionalni župan v Zgornji Savinjski dolini krepko zaveda. Nevoščljivost je povezana z dejstvom, da ni mogoče ustreči vsem.
Županje po vseh pravilih politična osebnost, vendar je Klemenšku koža politika hudo tesna. V prvi vrsti
VOJTEH KLEMENŠEK, NAJ OBČAN OBČINE SOLČAVA
Samostojen pomeni biti povezan s sosedi
je podjetnik, ki zaposluje 25 ljudi, in to v kraju, kot je Solčava, še zdaleč ni majhna številka. Solčavska občina je specifična po legi in naturi, takšen je tudi njen župan, ki pravi, da želi biti za vse ljudi enak. Takšen je njegov življenjski moto - človek ostaja, župan je od danes na jutri.
Marsikaj dobrega za Solčavo so se trudili postoriti s skupnimi močmi. Pri teh vprašanjih obstaja večna dilema, kaj bi lahko storili več in bolje. Za Klemenška je bistveno, da občina ni zadolžena in da jim je uspelo pridobiti dodatna sredsh/a na podlagi raznih razpisov.
Letošnje leto bo za Solčavo pomembno tudi zaradi izgradnje nove šole, vrtca in telovadnice. Klemenšek ne dvomi v uspeh. Šola je povezana z nataliteto in napredkom, izdelan projekt za sanacijo cerkve Marije Snežne pa predstavlja spoštljiv odnos do več kot petsto let starega sakralnega in kulturnega spomenika.
Savinjčan
Preprosto je ... Postaviš se (po Cankarjevi misli) v areno. Nekateri stojijo prav na sredini, drugi ob robu, na meji med umikom in burnim življenjem - tudi odgovornim. Navsezadnje bi lahko posedal v delovni sobi ali kuhinji »farovža«, vendar dušni pastir iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu ni kvašen iz takšnega testa. Življenje brez smotra je brez vrednosti; pomembno je, dokler je povezano z delom. Treba je znati in ljudi pritegniti z vzgledom. Duhovniški talar tudi med preprostimi ljudmi že nekaj časa ne predstavlja spoštljivosti, če za njim ne stoji avtoriteta s človeškim obrazom.
Duhovnik je usodno (po)vezan z ljudmi. Lojze Ternarje prepričan, da je vsako delo vsota skupnega napora. S fizičnimi deli, ki sojih v zadnjih letih vgradili v zidove krajevnih cerkva, povezuje duhovnost oziroma ljudi med seboj. Ljudem največ pomenijo drobne zadeve, zato si je treba vsak dan znova prizadevati, da te življenje ne potisne v mrtev
LOJZE TERNAR, NAJ OBČAN OBČINE GORNJI GRAD
Vse poti vodijo k Bogu
rokav. Tudi duhovnikje samo človek, vsako priznanjeje čast in predvsem obveza, da določene stvari tudi upravičiš. Če si nekam postavljen, moraš upravičiti svojo vlogo.
Lojze Ternar vztraja na poti, ki ga izrisuje kot človeka in duhovnika. V petindvajsetih letih duhovništva se je v različnih krajih srečeval z različnimi ljudmi. Na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral, zna ljudi pritegniti za skupno slvar. Tako učinkovito, da mu zavidajo celo stanovski kolegi. V svetem pismu lepo piše: trkajte, pa se vam bo odprlo. Na teh besedah temelji Ternarjev odnos do preprostih kmetov in najvišjih politikov.
Gornjegrajski naj občan je odprta knjiga, če si pridobiš njegovo zaupanje. Takšen je verjetno zaradi blage prekmurske duše, zato na probleme, kijih je kdaj imel s seboj in ljudmi, gleda s pozitivne perspektive. Po Ternarju je problem te doline, da se ljudje ne upajo izpostaviti. Kot da bi se sramovali. Vsi se imajo za pomembne, ko pa je potrebno stopiti iz sence, sejih večina elegantno umakne.
Savinjčan
Naj občanka Luč Mateja Robnik je gimnazijka, dijakinja četrtega letnika, kije s svojimi športnimi dosežki poskrbela, da se o Lučah govori tudi preko meja Slovenije, celo onstran velike luže. Po mnenju občanov, ki
MATEJA ROBNIK, NAJ OBČANKA OBČINE LUČE
Nepremagljiva v mladinski konkurenci
so glasovali zanjo, sije Mateja Robnik kljub njeni mladosti po desetih letih trdega dela in odrekanja z vrhunskimi športnimi rezultati ter zaslugami za promocijo kraja zaslužila naziv naj občanka 2005.
Mateja jestreningivsmučarskem klubu Luče začela z osmimi leti in bila članica kluba do zaključka osnovne šole. Iz tistega obdobja ji največ pomeni zmaga na državnem tekmovanju v veleslalomu v Kranjski Gori. Osvojila je tudi številne pokale in medalje na državnih in mednarodnih tekmah, sprva v cicibanski, nato v pionirski in kasneje v mladinski konkurenci, kjer je danes
dobesedno nepremagljiva.
Z odhodom v gimnazijo v Maribor je zamenjala tudi klub. Boljši pogoji dela v smučarskem klubu Branik so botrovali boljšim športnim rezultatom. Danes Mateja tekmuje z A slovensko žensko reprezentanco tako v evropskem kot v svetovnem pokalu.
Pri vseh naporih in trdem delu soji v veliko oporo starši. Oče Jani navadno poskrbi za prevoz, mama Cvetka pa za moralno podporo. Ob novici, da je bila Mateja izbrana za Naj občanko leta, sta bila starša precej presenečena, saj sta prepričana,
da bi si ta naslov zaslužil še marsikdo v Lučah. A veselja nista skrivala, saj oba vesta, kako disciplinirana in delovna je Mateja.
»Naslov, ki so mi ga podelili Lučani, mi veliko pomeni, saj so ti moji zvesti navijači na številnih tekmah, doma v Sloveniji in sosednjih državah. Veselijo se mojih uspehov in me tolažijo ob neuspehih. Preseneča pa me, da me postavljajo ob bok ravnatelja, župnika in župana v sosednjih občinah, ki so si ta naslov pridobili s svojo modrostjo in izkušenostjo,« je povedala Mateja Robnik.
Marija Sukalo
ANTON VENEK, NAJ OBČAN OBČINE MOZIRJE
Šola je njegov drugi dom
Zelo prepričljivo so občani občine Mozirje za naj osebnost leta 2005 izbrali Antona Veneka, ki je širši javnosti poznan kot dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Mozirje, odličen pedagog, kulturni delavec in dva mandata tudi občinski svetnik.
Na prvem mestu je njegova ljubezen do šole, za katero pravi, da je njegov drugi dom. Vsak nov dan v ustvarjalnem kolektivu je zanj nov izziv, ki se ga z veseljem loti. Delovni kolektiv je v mnogočem odraz vodje, vtem primeru ravnatelja, ki mora skrbeti za marsikaj. Harmonija je namreč sestavljena iz mnogih delcev: od poznavanja učno vzgojnega dela, do številnih odlik, ki jih mora gojiti človek, ki ima opravka z vodenjem.
V razredu, med otroki, si Anton Venek nabere moči, ki jih potrebuje za delo na drugih področjih. Eno izmed njih je tudi gospodarsko
vodenje šole. Marsikaj ni odvisno od njega, saj se denar deli na drugih mestih, kljub temu paje od umnega gospodarja odvisno marsikaj: urejenost okolice, opremljenost notranjosti, preskrba s potrebnimi pripomočki za izvajanje sodobnega učnega procesa...
Venek pa je dejaven tudi na drugih področjih, zlasti na kulturnem, kjer je zapustil neizbrisen pečat z udejstvovanjem v raznih kulturnih skupinah. Nedaleč temu je njegovo politično angažiranje, sajje dva pretekla mandata aktivno deloval v občinskem svetu občine Mozirje. S svojimi predlogi in prizadevanji je
posegal predvsem na področje družbenih dejavnosti, za kar meni, da ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj.
Letos bo dopolnil štiri desetletja delovne dobe in izpolnil pogoje za upokojitev. V primeru, da se bosta začela dva ključna razvojna projekta, gradnja večnamenske športne dvorane in adaptacija obstoječe šolske zgradbe, bo na mestu ravnatelja ostal še eno šolsko leto, kolikortraja mandat. V nasprotnem primeru pa se bo upokojil in svojo energijo ter znanje prenesel še na druga področja.
Benjamin Kanjir
Znano je, da planeti vplivajo na človeka. Luna, recimo, na morju povzroča plimo in oseko. Življenjeje težko načrtovati; hoditi po poti in sproti razbirati, kdaj bo treba na eno in kdaj na drugo stran, kdaj naprej ali za korak nazaj. Vplivi okolja so velikokrat odločilen dejavnik ali vsaj pomagalo odločitvam.
Za Jasmino Jurič iz Radmirja je očitno usodno gasilstvo. Gensko in okoljsko je vezana na to humanitarno organizacijo, mladostjo vzpodbuja kdokazovanju. Ena najmlajših naj občank v Zgornji Savinjski dolini sije laskavi naslov prislužila kot mentorica pionirske gasilske desetine. Verjetno ne brez razloga jo je predlagala šestletna gasilka. Naprej seje zgodilo nepričakovano in nekoliko presenetljivo, vendar očitno upravičeno.
Jasmina Jurič je mladenka, vendar dovolj stara, da jo je nespodobno vprašati po letih. Zase pravi, da rada dela z mladimi in da ni prestroga mentorica. Oče Marinko, preds-
JASMINA JURIČ, NAJ OBČANKA OBČINE LJUBNO
Svetle misli mladega življenja
ednik radmirskega gasilskega društva, nima nanjo nobenega vpliva. Tako vsaj pravi, torej ni vzroka za dvom. Ta je lahko kreativen kot poslovno komercialna šola v Celju, katero obiskuje.
Jasmina je odgovorno dekle, zato postavlja šolo na prvo mesto. Gasilstvo je pač samo hobi in tega ne spremeni niti dejstvo, da cela rad-mirska vas živi in podpira svoje gasilsko društvo. Jasmina ne skriva presenečenja, ker je zanjo glasovalo toliko občanov, tembolj kerje bila konkurenca vredna vsega spoštovanja. Bolj kotz laskavim priznanjem se najmlajša članica štiričlanske Juričeve družine ukvarja z bojaznijo, kako bodo na naj občanko gledali njeni vrstniki. Še naprej se bo trudila, dajo bodo imeli ljudje radi.
Netipični mladenki veliko pomenijo srečevanja in pogovori s starejšimi ljudmi. Jasmina je zadovoljna in srečna, o uspehu ne govori, kerji jejasno, daje za kaj takega v njenih letih krepko preuranjeno. Uspeh nastaja na poti do začrtanega cilja. Včasih je že sama pot uspeh.
Savinjčan
Vanja Hofbauer, dolgoletna preds-ednica Turističnega društva Nazarje, skoraj ves svoj prosti čas izkoristi za delo v kraju in za kraj. Zato ni naključje, da so Nazarčani, ki so glasovali zanjo, v obrazložitvi zapisali, daje neumorna turistična delavka s posluhom za soljudi, ki skrbi za urejenost kraja in organizira prireditve za otroke in odrasle.
Hofbauerjeva, ki je že od otroštva imela izoblikovano vizijo, da bo postala vzgojiteljica, že tretje desetletje dela z otroki. Sprva je svojo ljubezen do najmlajših razdajala v vrtcu v Mozirju, nato paje pristala v Nazarjah. Sedaj se kot vzgojiteljica že četrto leto ukvarja s prvošolčki v devetletni osnovni šoli. Prepričana je, da je vsak otrok izoblikovana osebnost, ki potrebuje drugačen pristop. Hofbauerjeva ljubi igro, zato ni naključje, da pravskozi njo spodbuja najmlajše k plesu. To je počela sprva v folklorni skupini v vrtcu, sedaj, v šoli, pa v plesnem krožku.
Njeni plesalci so nepogrešljivi akterji različnih kulturnih prireditev v
VANJA HOFBAUER, NAJ OBČANKA OBČINE NAZARJE
Ljubi igro in ima posluh za soljudi
občini. Rada se preizkuša tudi kot organizator, animator in povezovalec. S svojim timom v turističnem društvu je tako pripravila že številne maškarade in miklavževanjaza najmlajše, rolanje in »skejtanje« za mladino, za odrasle pa tradicionalno prireditev Iz roda v rod, kije hkrati tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne.
Na njeno pobudo so v Turističnem društvu Nazarje pričeli z ocvetličen-jem kraja in urejanjem sprehajalnih poti. Na ta način so spodbudili ljudi, da so začeli bolj skrbeti za okolico svojih domov in čisto okolje.
Vanjin delovnik se prične zelo zgodaj, saj ima, kot zatrjuje, največ energije in zamisli prav v času pred službo. Tedaj piše priprave, ustvarja ali pa kuha in peče, saj mora poskrbeti tudi za svojo družino, iz katere črpa energijo za delovanje. Skrbi je v zadnjem obdobju sicer nekaj manj, kajti hčerki Petra in Tina sta že vslužbi, sin Urban pa študent. A v času njihovega otroštva se je predajala le njim in jih poskušala vzgojiti v pozitivne osebnosti.
Marija Šukalo
Toni Rifelj spoštoval odločbo Kosove komisije
Zgodilo se je, kar se je po zakonu moralo zgoditi. Gornjegrajski župan Toni Rifelj je potem, ko mu je komisija za preprečevanje korupcije določila 60-dnevni rok, na zadnji dan pred iztekom roka odstopil s položaja direktorja družbe za dobavo toplotne energije Engo.
Sneg otežil življenje voznikom in pešcem
Obilne snežne padavine so v zadnjih dveh mesecih kar nekajkrat postavile na preizkušnjo cestarje in delavce komunalnih podjetij, vendar po besedah odgovornih do hujših zastojev ni prihajalo. Kljub prizadevanjem zimskih služb so nekateri Zgomjesavinjčani negodovali nad razmerami v prometu in neočiščenimi pločniki, večina pa je razumela, da velikih količin snega ni mogoče očistiti naenkrat, nekateri so celo prijeli za lopate in komunalnim delavcem pomagali pri čiščenju pločnikov in vaških poti. Navsezadnje je jasen tudi zakon o javnih službah, po katerem je potrebno zagotoviti prevoznost cest v štiriindvajsetih urah.
Zimske službe so bile med prazniki na resni preizkušnji, vse pa kaže, da bodo letošnje zimo še precej angažirane (foto: Ciril M. Sem)
Rifelj je skladno z zakonom o gospodarskih družbah podal odstopno izjavo nadzornemu svetu Enga, ki jo je sprejel, namesto njega pa imenoval mag. Aleša Bratkoviča, direktorja ljubljanske firme za svetovanje na področju energetike, kije gornjegrajskemu občinskemu svetu že dokazoval, da so makro učinki pri naložbah v biomaso izjemno veliki. Bratkovičje na podlagi podatkovzdaj že bivšega direktorja Enga Riflja izdelal tudi sanacijski program, ki naj bi gornjegrajsko kotlarno potegnil iz rdečih številk.
Toni Rifelj zatrjuje, da si je močno prizadeval, da bi direktorsko mesto zasedel domačin, vendar mu očitno ni uspelo. Na vprašanje, kaj zamenjava prvega moža Enga pomeni v formalnem smislu, gornjegrajski župan odgovarja, da bo komunalno podjetje še naprej skrbelo za vzdrževanje in nabavo surovine ter zaračunavalo porabljeno energijo.
V lanskem letu se je na daljinsko ogrevanje priključilo dvajset novih
porabnikov, prav toliko naj bi jih to storilo v kratkem. »Ostane še 30 objektov, ki imajo toplovod v hiši, vendar niso priključeni na daljinsko ogrevanje. Načrtovali smo 230 odjemalcev. Ko bo narejena tudi veja v Spodnji trg, se bomo tej številki zelo približali, kar pomeni, da bodo na račun večje porabe oziroma prodaje toplotne energije glavne težave odpravljene,« napoveduje Rifelj in dodaja, da bodo lanskoletno poslovanje zaključili brez izgube.
Sistem naj bi torej funkcioniral, vendar si Občina Gornji Grad, ki je 100-odstotna lastnica Enga, še naprej prizadeva firmo prodati. Kupec še naprej ostaja kranjska Sava Energetika, vendar je očitno, da imajo Gorenjci določene pomisleke. Še posebej, ker Probanka in Ekološki sklad Republike Slovenije nista zainteresirana za odpis zamudnih obresti, kar pomeni, da Engo bremeni blizu pol milijarde tolarjev iz naslova neodplačanih kreditov in obresti.
Savinjčan
V	občini Gornji Grad je po besedah direktorja tamkajšnjega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča čiščenje snega potekalo brez problemov. Pri tem je potrebno odmisliti nenavadno pogostost čiščenja in precejšnje zamete, ki jih je povzročil sobotni veter. Vse ceste so bile prevozne v normalnem času predvsem po zaslugi fantov, ki so se tri dni spopadali z neobičajno velikimi količinami snega.
V	Lučah skrbijo za prevoznost 130 kilometrov v glavnem višinskih cest. O količini snega pove podatek, da so morali po dolgih letih kar dvakrat čistiti občinsko središče, kljub temu so po zagotovilih tajnika občine Davida Špeha razmere obvladovali.
Skoraj nemogoče razmere so v preteklih dneh vladale na območju občine Solčava, kjer direktorica občinske uprave Mateja Suhodol-nik ocenjuje, da so za zimsko službo že doslej porabili več sredstev kot v celotni pretekli zimi. 34 kilometrov hribovskih cest se je zaradi dvometrskih sten spremenilo v nekakšne bob steze.
Vobčini Nazarje je za izvajanjezim-
ske službe zadolžena Komunala iz Mozirja, vendar občina preko krajevnih skupnosti pomaga pri izvajanju pluženja. Plužijo kategorizirane občinske ceste, zimsko službo pa izvajajo na podlagi pravilnika, s katerim je določena prioriteta pluženja. Tajnik občine Jože Štiglic pojasnjuje, da so večino najbolj prometnih cest splužili že do odhoda ljudi v službo.
Podobno je bilo tudi na območju občine Ljubno. Županja Anka Rakun pravi, da imajo zimsko službo organizirano enako kotv preteklem letu, kar pomeni, da imajo sklenjeno pogodbo z mozirskim komunalnim podjetjem in domačimi podjetniki. Na Ljubnem morajo zagotoviti prevoznost kar 240 kilometrov cest, od tega jih je 80 kilometrov gozdnih, za celotno območje pa je zadolženih 18 ljudi.
S podobnimi težavami kot v ostalih občinah so se v preteklih dneh soočali tudi v občini Mozirje. Po besedah Vinka Jeraja, ki je zadolžen za investicije, zadeve obvladujejo, že sedaj pa je jasno, da bodo stroški pluženja presegli načrtovan obseg.
Savinjčan
JAKIJEVA HIŠA NAZARJE
Zahvala sponzorjem športne dvorane
Na povabilo župana občine Nazarje Ivana Purnata so se predzadnji četrtek v decembru v Jakijevi hiši v Nazarjah zbrali predstavniki sponzorjev, ki oglašujejo v nazorski športni dvorani in na ta način omogočajo klubu malega nogometa, košarkarskemu in rokometnemu klubu brezplačne treninge in nastopanje v ligaških konkurencah.
Kot je uvodoma poudaril Purnat, je športna dvorana maksimalno izkoriščena in polno obratuje tudi ob
sobotah ter nedeljah. Vsem, ki namenjajo finančna sredstva za ekonomsko propagando v športni dvorani, seje vljudno zahvalil za sodelovanje v letu 2005 injim voščil srečno ter uspešno novo leto. Ob tej priložnosti so si podjetniki in direktorji ogledali drugi del multimedijske predstavitve občine Nazarje ter razstavo likovnih del slikarja Lojzeta Adamljeta v galerijskem delu Jakijeve hiše.
Franci Kotnik
Portal Savinjska dolina
MOZIRJE
Domovina še premalo zapisana v srcih državljanov
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti so člani Kulturnega društva Jurij Mozirje zadnji ponedeljek v letu 2005 organizirali prireditev, s katero so se spomnili na dogodke izpred petnajstih let. Na odru mozirskega kulturnega doma se je zvrstila vrsta nastopajočih, državni praznik pa je z govorom pozdravil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik.
Županov govor je bil poln čustev do domovine, ki še vedno ni dovolj globoko zapisana v srcih njenih državljanov. Domovinska vzgoja še ni prinesla želenih učinkov: dviga zavesti, ponosa in želje biti njen del. Verjetno bo minilo še nekaj časa, preden se bo sleherni državljan zavedal pomena samostojne domovine.
Ob prazniku so najprej nastopile članice dekliškega pevskega zbora sv. Kancijana z Rečice ob Savinji.
Krstno so se tokrat predstavili člani Zgornjesavinjskega trobilnega kvinteta, svoj delež k obloženi mizi kulturnega programa pa sta dodali Benjamina in Kristina Šuster. Člani kvinteta Koledniki, ki ga vodi Jelka Repenšek, so že stalni in uveljavljeni gostje tovrstnih prireditev, nekoliko manj pa Klemen Glušič, ki seje z igranjem na diatonično harmoniko tokrat predstavil prvič.
Benjamin Kanjir
V Mozirju se je krstno predstavil Zgornjesavinjski trobilni kvintet
(foto: Benjamin Kanjir)
LJUBNO OB SAVINJI
Don samostojnosti zaznamovan z glasbo
Voditeljica Darja Vrhovnik je na prisrčen način predstavila nastopajoče (foto: Franjo Atelšek)
V ljubenskem kulturnem domu je na večer dneva samostojnosti potekala prireditev z zgovornim naslovom - Pokaži kaj znaš. Nastopajoči, od nekajletnih malčkov, ki so nastopili v otroškem zboru, do ostalih izvajalcev s solo glasbenimi točkami ali v glasbenih skupinah, so pred polno dvorano pokazali, kaj znajo. S svojimi nastopi, bodisi s petjem ali muziciranjem na različne instrumente, so navdušili gledalce in ogreli njihove dlani.
Voditeljica Darja Vrhovnik je skozi zanimive pogovore na pris-
rčen način predstavila izvajalce posameznih glasbenih točk. Zborček najmlajših ljubenskih pevcev in dekliški nonet Lipca, oboji pod vodstvom Lenke Kralj, so v obiskovalcih vzbudili upanje na boljše čase za zborovsko petje na Ljubnem.
Tokratna prireditev je podobno kot lanska v radmirski dvorani na Gmajni lepo uspela. Številni obiskovalci so zagotovilo, da se ljudje, željni tovrstnih glasbenih dogodkov, ob letu osorej spet srečajo na podobni prireditvi.
Franjo Atelšek
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA
Klavirske melodije v prazničnem vzdušju
Mira Kelemen, vodja Glasbene delavnice Osminka, je s svojimi učenci ob koncu leta pripravila božično-novoletni koncert, na katerem so se mladi pianisti občinstvu predstavili s klavirskimi skladbami znanih skladateljev. Gosti večera, ki gaje v sodelovanju s Kele-menovo organizirala Osrednja knjižnica Mozirje, so bili člani vokalne skupine Amadeus.
Mladi glasbeniki so se obiskovalcem Galerije Mozirje predstavili s petnajstimi skladbami, primernimi za praznični decembrski čas, koncert pa je bil hkrati predstavitev napredka mladih pianistov na glasbenem področju v minulem letu.
Odigrane melodije so bile tuditokrat ne le v užitek poslušalcem ampak tudi staršem nastopajočih v ponos.
Prijetna popestritev večera je bil nastop vokalne skupine Amadeus, ki jo sestavljajo varovanci Varstveno delovnega centra Mozirje, njihova pristnost ter razigranost učencev Glasbene delavnice Osminka pa sta ob zaključku koncerta privabila pesem tudi na usta večine obiskovalcev.
Tatiana Golob
Za zaključek koncerta so družno zapeli učenci Osminke in varovanci VDC Mozirje
(foto: Tatiana Golob)
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI
Pesem za čas radosti, kramljanja in spominov
Članice ženskega pevskega zbora Bočna so navdušile poslušalce z ubrano pesmijo (foto: Marija Sukalo)
Na Štefanovo so obiskovalci v prepolni dvorani bočkega zadružnega doma prisluhnili pevcem in pevkam tamkajšnjega kulturnega društva ter otrokom iz Bočne in Nove Štifte. Na božično-novoletnem koncertu so se ti predstavili z božičnimi in drugimi pesmimi iz svojega bogatega repertoarja.
Večer so razigrano in razposajeno pričeli najmlajši - otroci iz bočkega vrtca, ki so poželi bučen aplavz. Nato seje ubrana pesem razlegala iz grl deklet in žena, ki pod taktirko Jožeta Pustoslemška pilijo svoje glasove že vrsto let.
Posebnost novoštiftnega os-
novnošolskega zbora je ta, da v njem prepevajo prav vsi otroci, ki obiskujejo to podružnično šolo. Svoje pevske sposobnosti so dokazali z zanimivim in prepričljivim nastopom. Prav tako so se odlično odrezali tudi bočki osnovnošolci, ki so s plesno koreografijo navdušili občinstvo.
Večer so zaključili Fantje treh vasi in pevci moškega pevskega zbora pod taktirko Franca Železnika, ki so se predstavili z božičnimi, narodnimi in ponarodelimi pesmimi ter pesmimi domačih in tujih avtorjev. Program je vodil DominikSlapnik.
Marija Sukalo
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Veselo v novo leto
Člani Kulturnega društva Rovtar iz Šmihela nad Mozirjem vsako leto na Štefanovo pripravijo kulturno zabavno prireditev, na kateri se poveselijo i n z eno nogo že stopijo v prihajajoče leto. Tudi letos so se v večnamenski dvorani podružnične šole zbrali številni obiskovalci.
Na odru so najprej nastopili člani Suške godbe, ki jo vodi Darko Atelšek. Po domače so nadaljevali člani kvarteta Franca Žerdonerja, za njimi pa najmlajši nastopajoči, Lovro Gostečnik s frajtonarico. Za to, da je
bila prireditev mednarodna, so poskrbeli člani okteta Kaj iz hrvaškega Zagorja. Umetniško noto sta dodala Sabina Jevšnik in Toni Acman, ki sta zaigrala na klavir, z malce sodobnejšo glasbo pa seje predstavila Saša Zamernik. Prireditev so zaključile članice skupine Pušeljc. Po koncu programa je sledila obvezna zdravica, obiskovalci pa so se na povabilo voditelja Boštjana Golični-ka ob polnih mizah zadržali še dolgo v noč.
Benjamin Kanjir
Najmlajši med nastopajočimi je bil harmonikar Lovro Gostečnik
(foto: Benjamin Kanjir)
NAZARJE
Mogočne Pustoslemškove jaslice
Mario Pustoslemšek je izdelal jaslice na površini več kot šestih kvadratnih metrov (foto: Marija Sukalo)
Postavljanje jaslic ima v Sloveniji bogato tradicijo, v mnogih domovih pa jih izdelajo še s posebno natančnostjo. Z izjemnim motivom se je postavljanja jaslic za tokratne praznike lotil devetnajstletni Mario Pustoslemšek iz Nazarij. Več kot sto figuric, ki jih pri tem uporabil, sicer ni izdelal sam, sta pa s prijateljem Dominikom Umekom natančno izdelala številne objekte.
Na površini več kot šestih kvadratnih metrov sta oblikovala hrib in pri tem porabila več kot dvajset ur dela. Nanj sta postavila vse, kar sodi v idilično okolje jaslic. Največ časa sta porabila za nabiranje mahu in kamenja. Posebnosttehjasiic so hribi v ozadju, ki jih je narisal Mariov oče Frenk, zdaj že širše znani slikar samouk, kije bil tik pred prazniki gost na radiu Ognjišče.
V pogovoru z urednikom Francijem Trstenjakom je Pustoslemšek
poslušalcem razkril delček svojega ustvarjalnega življenja, ki je povezano z nenehnim iskanjem in oblikovanjem različnih materialov. Likovnik iz Nazarij pri svojem snovanju uporabi vse - od žebljev, kamna, lesa, odpadnega stekla do pločevine, keramike in mavčnih plošč. Zase Pustoslemšek pravi, da raje ustvarja tisto, kar čuti, kot pa tisto, kar vidi. Njegove slike večinoma končajo na stenah pri prijateljih.
Marija Sukalo
Letos mineva 140 let, koje solčavski zdravilec Vid Strgar - Fida napisal verjetno najobširnejši zapis pod naslovom Zdravje bolnikov in k temu dodal: »To je polne navkov za človeško zdravje - spisano k pomoči kmetiškim ludem.« Znanoje, daje Strgar napisal več zapisov podobne vsebine, ki pa so se žal izgubili, ta, o katerem pišemo, pa je shranjen v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Najprej naj poudarimo pomen domačega zdravilstva v preteklosti. Zdravilci so bili pri ljudeh v čislih, tistim, ki so imeli izkušnje in uspehe, so zelo zaupali. Predstavljati si moramo čas, v katerem so bili poklicni zdravniki prava redkost, posebno na podeželju. Tudi lekarn ni bilo veliko. Tako zdravniki kot lekarnarji so delali v večjih naseljih, sprva le vmestih, podeželski ljudje so bili torej odvisni le od domačih zdravilcev.
V	naših krajih so te veščine šle iz roda v rod. To velja tako za zdravljenje ljudi kot tudi za zdravljenje živali. Veliko je bilo zdravilcev, ki so opravljali oboje hkrati. Najuglednejši živinski zdravilci so bili tako imenovani »kuliršmidi«, to so bili izučeni podkovski kovači, ki so imeli zaradi vojaških obvez nekaj znanja o veterini. Konji so bili vtedanjih armadah izredno pomembni, zato je država skrbela za izobraževanje podkovskih kovačev.
V	dolini smo imeli veliko furmanov, ki so najnujnejše o zdravljenju konj prenašali iz roda v rod. Velika prednost naših prednikov je bila vtem, daje bilo v naših krajih, predvsem planinah, od nekdaj ogromno zelišč in zdravilnih rož, ki sojih dobro poznali in spoštovali.
Vsekakor bi morali o domačih zdravilcih govoriti s spoštovanjem, čeprav so bili na začetku 18. stoletja preganjani tako od oblasti kot tudi od Cerkve. Današnji medicinski strokovnjaki sedaj iščejo nekatere veščine pri vračih v Afriki in njih znanje zelo cenijo. Mnogi trdijo, daje bila velika napaka, da ni šolska medicina raziskovala tudi domačega zdravilstva, pač pa je prevladoval komercialni trenutek, ko so domači zdravilci nenadoma postali konkurenca šolanim zdravnikom in lekarnarjem.
Po zaslugi solčavskega publicista Valenta Vidra, kije že v svoji prvi knjigi obsežno pisal tudi o Strgarju, izvemo, da je bil Vid Strgar rojen leta 1836 na mali kmetiji na Datelšu, kije sedaj ni več. Umrije leta 1922. Daje bil šolanje sodeč po njegovih zapisih povsem jasno, le ne ve se, kje seje šolal in zakaj je potem, ko seje vrnil v Solčavo, živel tudi v zijalki v Krznarjevih pečeh, sedaj imenovani Fidova zijalka. Kot navaja Valent Vider v svoji drugi knjigi, je živel tudi v koči blizu Klemenče žage, kjer je imel obilico raznih knjig, ki pa so menda ob požaru zgorele.
Solčavska posebnost
V ljudskem izročilu mu pripisujejo celo čarovniške sposobnosti in tudi zveze s samim vragom. V resnici je dobro poznal domače zdravilstvo in opisoval domače rože, pa še narisal je številne, »ki rastejo na Solčavskem«. Vsekakor je bil dobro poznan po modrosti in je rad svetoval ljudem, če je le mogel. Ljudska domišljija je spletla okoli njegove osebnosti najrazličnejše zgodbe, nekatere teh je Vider tudi opisal. Govorilo seje, daje natančno napovedal dan svoje smrti.
Nas seveda bolj zanima vsebina njegovega zapisa iz leta 1866. Posebno pozornost zasluži uvod, v katerem opozarja, da so v knjigi navedena sredstva za zdravje človeka, in poudarja, da so ti nasveti potrjeni v knjigi »časti in hvale vrednega Miklavža Lemeri, doctarja pariške apoteke in prestavljeni iz francoskiga na nemško v leti 1305 in potem iz nem-škiga na slovensko od Antona Košenina v Ljubljani ...« Zanimivo pripomni Strgar vsvojem uvodu še tole: »Po tim nauku si lahko vsak dobi arcnij za dober kup in vendar so glih tak' nucne, kakor jih on dragi arzat dati zamore...« Skratka, Strgar opozori na vire svojega zapisa in prav zanimivo pove, da si sterni nasveti ljudje lahko zagotovijo zdravila ceneje, kot jih predpiše dragi zdravnik.
Spet v nadaljevanju Strgar ponovno oporeka zdravnikom: »Arzati rajši slabe in gmajn arcnije napravljajo in nam drago prodajo...« Kar pomeni kritiko poklicnih zdravnikov, ki so ljudem poceni zdravila drago prodajali. Kot primer navaja Strgar: »Postavim, izzeliš kuhan thee, kije ravno iztokih ko so tukaj popisane, ravno tak'so tudi popisane bolezni vsih sort kako sejim mora naprej prif, naj bojo že tako gmaj in mejhna reč al' kar hoče, kir se večkrat arcatam ne vzame...« V kratkem povedano, da si s skrbnim branjem ljudje lahko sami pomagajostemi nasveti in domačimi rožami, saj se pogosto zdravnik za kako malenkost sploh ne zmeni.
Dalje sporoča Strgar da se v knjigi »najde vsih sort
žgana voda, kije navadna v apotekah, se najde olje, žavba, kadilo, tinktura, saft in kopeli, kdor se bo pomujal, bo videl čudež svojega zdravja...« To bi lahko na kratko takole tolmačili: v knjigi se najdejo razni nasveti o uporabi žgane vode, olja, mazila, kadila, tinktur, sokov in kopeli. Kdor se bo potrudil, bo doživel čudež svojega zdravja.
Ko Strgar opisuje vsebino svojega zapisa, dodaja: »K timu je dodano kako se pozna na vodi, pa to je prenevarno, da bi se mi na to zanesli, kartudi dobro študirane spela, ravno tak' tud' od žile skorej ni treba noter stavit", pa zavol popolnosti bukel sim nekol'ko noter postavil...«
Naj pojasnimo: mnogi domači zdravilci so se tiste čase zgledovali po zdravnikih, ki so na temelju pregleda urina določali diagnoze. Denimo, domača zdravilka Marija Weiss - Galjaška v Šmartnem ob Dreti je še med obema vojnama uspešno zdravila na tej osnovi. Vendar Strgar opozarja, da je to nevarno, saj še celo šolanim zdravnikom to znanje včasih manjka. Tudi o ožilju meni Strgar, da posegi ali zdravljenje s strani domačih zdravilcev ni priporočljivo.
Dalje Strgar poudarja: »Se ve, da spoznat' stan človekov je silno potrebno, brez tiga ni mogoče arc-novaf, pa tiga mi kmetiški ludi ne moremo, le take navadne bolezni se komaj spoznajo, kojih vsak dan vid'mo ...«Po vsem tem lahko le rečemo, da je bil Strgar izredno razgledan inje opozarjal, naj se ljudje, ki zdravilslva niso zagotovo vešči, tega ne lotevajo. To bi bilo v kratkem povedano, njegovo vodilo.
Mislim, da bi morali ljudem, kot so Strgar, RokKle-menšek in številni drugi po dolini, vedno in povsod izkazovati spoštovanje in več pisati o njih, več vedeti o njihovem delu in ohranjati spomin na razmere vtedanjem zdravstvu in lekarnarstvu. Saj bomo le na tak način razumeli ta del ljudskega izročila. K sreči smo že marsikaj zapisali in ohranili vedenje o tem našim potomcem. In končno, prihaja čas, ko vse kliče: »Nazaj k naravi!«
Sščemo sfare fotografije
•Savinjske Alpe
V Logarski dolini leta 1914. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
foto: Ciril M. Sem)	(foto: EMS)___________ (foto: Benjamin Kanjir)
Zgodilo se je v letu 2005
V MOZIRJU ZAHRUMELI DELOVNI STROJI
V začetku januarja so se začela dela pri realizaciji druge faze gradnje v mozirskem Podrožniku. Delavci podjetja VNG Krajnc so pričeli z zemeljskimi deli - izkopom za začetek gradnje nove upravne stavbe.
V NAZARJAH ODPRTA INFO TOČKA ZA ISKALCE ZAPOSLITVE
Območna enota Zavoda RS za zaposlovanje iz Velenja, Občina Nazarje in Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje so sklenili dogovor o sodelovanju in v Središču za samostojno učenje v Nazarjah odprli info točko za vse, kijih zanima karkoli v zvezi s poklici ali zaposlovanjem.
NAZARSKA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ GLIN TIP BREST V STEČAJ
Po tehtnem pregledu stanja vodstvu nazorske tovarne ivernih plošč ni preostalo drugega, kot da na sodišče v Celju naslovi predlog za uvedbo stečajnega postopka.
PUST MOZIRSKI NADALJUJE USPEŠNO TRADICIJO KARNEVALSKIH PRIREDITEV
Mozirski pustnaki so nadaljevali z bogato tradicijo prireditev, ki so v Mozirje privabile največje število obiskovalcev doslej.
katerem so ob bogatem kulturnem programu podelili priznanja zaslužnim članom gasilske organizacije.
cn 5 ul
ö o
ZLATI INSTRUMENTALISTI GLASBENE ŠOLE NAZARJE
V Ljubljani in Mariboru je konec marca potekalo 34. tekmovanje mladih glasbenikov, na katerem so nastopili tudi trije učenci Glasbene šole Nazarje: Jože Podbregar, Matija Veninšek in Luka Venek. Še posebej je navdušil Podbregar, ki je ponovil podvig z regijskega tekmovanja in dosegel vseh sto možnih točk.
RAZGLEDNI STOLP IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA TRTA V MOZIRSKEM GAJU
V Mozirskem gaju seje konec aprila začela tradicionalna mednarodna prvomajska cvetlična razstava, ob tej priložnosti pa so predali namenu 18 metrov visok razgledni stolp, ki ga je postavila generalna pokroviteljica parka Svea iz Zagorja, in ob preužitkarski hiši posadili potomko najstarejše vinske trte, ki raste na mariborskem Lentu.
PRAZNOVALA ZLATI JUBILEJ
Sredi marca so v Gornjem Gradu slovesno obeležili 50-letnico podjetja Smreka, ob tej priložnosti pa so izdali tudi knjigo Edija Mavriča -Savinjčana Smreka 1955-2005.
200 LET ŠOLSTVA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Na Ljubnem ob Savinji so konec maja v prisotnosti ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera proslavili 200-letnico šolstva v kraju. Danes je ljubenska osnovna šola med najsodobnejšimi v regiji in predstavlja izobraževalno, kulturno, umetniško in družabno središča občine Ljubno.
30 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MOZIRJE
Zgornjesavinjski obrtniki so v začetku junija slavnostno obeležili 30-letnico zborničnega delovanja. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim posameznikom podelili priznanja, na državo pa naslovili apel, naj ne razbija uveljavljene organiziranosti, ki temelji na obveznem članstvu.
E
a)
CO
5
Ò
GRADNJA NOVEGA HOTELA V LAČJI VASI
Podjetje Caffe-Tropic iz Žalca je spomladi začelo z gradnjo hotela s 77 ležišči v 16 apartmajih tik ob reki Dreti v Lačji vasi. Objekt bo premogel tudi kuhinjo in jedilnico, konferenčno dvorano, wellness center in garaže za stacionarne goste. Otvoritev nove turistične pridobitve za občino Nazarje in celotno dolino je predvidena v letu 2006.
ZADRUGA MOZIRJE SE SELI V GORNJI GRAD
Člani upravnega odbora Zadruge Mozirje so po pričakovanju potrdili selitev uprave v Gornji Grad, kjer naj bi po besedah direktorja Andreja Presečnika začeli poslovati v prvi polovici leta 2006.
50 LET GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Gasilska zveza Zgornje Savinjske dolineje aprila v Nazarjah opravila 50. jubilejni občni zbor, na
(foto: Ciril M. Sem)	(foto: EMS)	(foto: EMS)
-	80 let Prostovoljnega gasilskega drušlva Solčava
-	50 let Ribiške družine Ljubno ob Savinji
-10 let Galerije Štekl v Gornjem Gradu
-	50 let Ribiške družine Mozirje
-	80 let Čebelarske družine Mozirje
-	35 let Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov
USPEHI NAŠIH ŠPORTNIKOV:
-	Damjan Rajter trikratni prvak na svetovnih igrah Specialne olimpiade na Japonskem
-	Boštjan Pahovnik državni prvak v gorskem kolesarstvu
-	Andrej Marovt Helešič državni amaterski prvak v cestnem kolesarstvu
-	Nastja Kramer dvakratna državna prvakinja v atletiki
-Primož Piki dobitniktočkza svetovni in celinski pokal v smučarskih skokih
-	Miha Robnik državni prvak v atletiki
-Luka Pustoslemšek državni amaterski prvak v vzponu v cestnem kolesarstvu
-	2. mesto Ane Tevč v skupni uvrstitvi carving smučark do 21 let in 4. mesto na FIS carving pokalu v Italiji
-	5. mesto Savinjskih šampionov in Igorja Popraska na evropskem prvenstvu v pikadu
-	odlični nastopi mednarodnega rokometnega sodniškega para Darko Repenšek - Janko Požežnik
-dobri rezultati Košarkarskega kluba Nazorjev 2. SKL in Kluba malega nogometa Nazarje v 1. SLMN
Pripravila Tatiana Golob in Franci Kotnik
100 LET ORGANIZIRANEGA PETJA V BOČNI
V obnovljenem kulturnem domu v Bočni so konec junija v sklopu občinskega praznika občine Gornji Grad pripravili slovesnost ob 100. obletnici organiziranega zborovskega petja in 10. obletnici prireditve Pesem pomladi. Najzaslužnejši pevci so ob tej priložnosti prejeli Gallusove značke, Kulturno društvo Bočna pa je bilo nagrajeno z jubilejno listino Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
OBISK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V SA-ŠA REGIJI
V sredo, 29. junija, je Vlada Republike Slovenije na čelu s predsednikom Janezom Janšo obiskala Savinjsko-Šaleško regijo. Ob tej priložnosti so v Lučah uradno odprli dva nova mostova čez Savinjo, predsednik vlade Janez Janša pa je ob zaključku celodnevnega obiska v Gornjem Gradu predstavil svoje ugotovitve in poudaril, da ima Saša regija lepe razvojne potenciale, a tudi probleme. Splošna ocena obiska je bila ugodna z izjemo dveh resnih pripomb, kajti vladna ekipa je v Zgornji Savinjski dolini na široko zaobšla izjemno perečo problematiko lesarstva in kmetijslva.
ZLATI GODBENIKI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Godba Zgornje Savinjske doline je v začetku julija sodelovala na 11. tekmovanj godb na pihala v Ormožu. 51 -članski orkester je suvereno odigral izbrani program in osvojil zlato plaketo s priznanjem, za nameček pa še pokal Ormoža.
RADMIRČANI DOČAKALI SODOBEN ŠPORTNI CENTER
Po skoraj treh desetletjih obstoja športnega društva v Radmirju so krajani avgusta končno dočakali športni center z igrišči za odbojko, košarko in rokomet ter tribunami.
UPLENJEN MEDVED, KI JE PUSTOŠIL MED ŽIVINO
Že na dan odločbe za odstrel medveda, kije na planini Arta pokončal nekaj živine, je član gornjegrajske lovske družine Franc Tevž v začetku septembra na Menini planini ustrelil 90-kilogram-skega kosmatinca.
14.	TABOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V MOZIRJU
Štirinajstega tabora SLS v Mozirju v začetku septembra seje udeležilo okrog sedem tisoč članov in simpatizerjev ljudske stranke, s čimer seje začela predvolilna kampanja pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Predsednik SLS Janez Podobnik je v osrednjem govoru ocenil, da stranka s sodelovanjem v sedanji vladni koaliciji potrjuje svojo trdnost in odgovornost pri vodenju zaupanih resorjev.
PRVO SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE V DOLINI
V sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Nazarje je minister za promet mag. Janez Božič ob asistenci nazorskega župana Ivana Purnata in direktorja BSH Hišnih aparatov Matjaža Lenassija predal namenu prvo semaforizirano križišče v Zgornji Savinjski dolini.
OTVORITEV KROŽIŠČA V MOZIRJU
Minister za promet mag. Janez Božič je 13. oktobra predal namenu novozgrajeno krožišče pred Mozirjem. Objekt je bistveno povečal pretočnost prometa in zagotovil večjo varnost udeležencev.
OSTALI POMEMBNEJŠI JUBILEJI V LETU 2005:
-	80 let Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje
-	50 let Čebelarske družine Kokarje
Športnica leta občine Mozirje 2005 je
NASTJA
KRAMER!
1. Nastja Kramer	222
2. Ana Tevč	41
3. Patrik Rose	21
4. Urška Jelen	13
5. Špela Mardžetko	5
Janja Perhač	5
7. Primož Perhač	4
8. Maja Mihalinec	1
Uradna razglasitev rezultatov arja 2006.
bo 20. janu-
Leto 2005 je v Sloveniji na področju vzajemnih skladov prineslo prve večje zdrse vrednosti vzajemnih skladov, ki so zaradi zakonodaje lahko vlagali le omejen delež sredstev na tuje trge. Zaradi dolgotrajnih postopkov so stari skladi težko spreminjali strukturo premoženja, poleg tega pa so bili tudi ujetniki svoje relativne velikosti in majhnih prometov na borzi. Na slovenski trg prihajajo novi in novi ponudniki vzajemnih skladov iz razvitih držav, kjer je imajo desetletja izkušenj z upravljanjem premo-ženja na svetovnih trgih, kamor slovenski upravljavci skladov do lani še pogledati niso smeli.
Poleg novih skladov iz tujine so nam tudi domači upravljavci ponud-
ALEŠ OCVIRK,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Drevesa v mestih in vaseh potrebujejo ustrezno gojenje in nego, drugačno kot se izvaja v gozdu. Z gojenjem teh dreves se ukvarja arboristika, kije del urbanega gozdarstva. Cilj arboristike je zdravo, varno in estetsko drevo. To pomeni pravilno izbiro sadike, rastnega prostora, ustrezna nega mladega in starega - odraslega drevesa ter predvsem razumevanje drevesne biologije.
Stara, ponavadi tudi velika drevesa so lahko vitalna, izjemna na pogled in izjemnih dimenzij. V strnjenih naseljih ali neposredni bližini gospodarskih, kulturnih ter drugih objektov pa predstavljajo tudi nevarnost
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Vzajemni skladi v letu 2005
ili kar precej novosti. KD Investments so ponudili prvi sklad skladov z imenom Prvi izbor. Na trg vzajemnih skladov sta aktivno vstopili tudi naša največja banka NLB in največ-
SGAM-ovi skladi. Zopet so izstopali skladi, ki vlagajo v delnice vzhodnoevropskih in azijskih delnic. Glede na preteklo leto lahko opazimo, da so vrednosti azijskih delnic rasle še
nosti delnic na ljubljanski borzi, pa negativna donosnost mešanega sklada Piramida kaže, da so področje upravljanja vzajemnih skladov v naši največji banki v pre-
Raiffeisen-Eurasien-Aktien 63,33% Raiffeisen-Osteuropa-Aktien 61,97% SGAM fund - Equities Japan Small Cap 59,35% SGAM fund - Equities Eastern Europe 58,77% SGAM fund - Equities Gold Mines 52,26% Cl Austria Stock 50,70%	hitreje od vzhod- teklih desetih letih zanemarjali in n o e v r o p s k i h, kljub velikemu napredku vzadnjem med azijskimi dr- letu niso mogli popraviti starih na-žavami pa je po pak.
Skladi z najvišjimi donosi v letu 2005 ja zavarovalnica Triglav. S preob- dolgotrajni sta-likovanjem iz PID-aje nastal največji gnaciji zopet	SGAM fund - Bonds CHF 0,12% Mešani Vipek 0,10% NLB Skladi - Slov. Komb. Piramida -1,43% Delniški Živa -2,90% NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic -8,20%
vzajemni sklad Triglav steber 1. NLB Skladi so nas prijetno presenetili z garantiranim skladom Garantirani sklad Evropa 1. Poleg klasičnih vzajemnih skladov so upravljavci vzajemnih skladov v sodelovanju z zavarovalnicami začeli tržiti naložbena zavarovanja, ki vključujejo pomembne davčne ugodnosti za dolgoročne vlagatelje.
V letu 2005 so najvišje donose prinesli RCM-ovi (Raiffeisen) in
pričela rasti Japonska. Več kot
polovico vrednosti je pridobil le še sklad avstrijskih delnic, ki ga trži Bank Avstrija.
Med najslabšimi skladi v letu 2005 najdemo dva sklada, kijih trži NLB, in sicer Sklad slovenskih delnic, ki je izgubil 8,2 odstotka vrednosti, ter sklad Piramida. Medtem ko bi za prvega še nekako razumeli negativno donosnost ob padanju vred-
Skladi z najnižjimi donosi v letu 2005
V letu 2006 lahko zaradi nizkih obrestnih mer v bankah, ki bodo po novem obdavčene, pričakujemo nadaljnjo rast obsega sredstev v vzajemnih skladih. Izbira na trgu bo še bolj pestra in še bolj po volji varčevalcev, ki se bodo vedno bolj zavedali realne potrebe po varčevanju za starost.
Borut Repše
Sanacije starih dreves v mestu in vaseh
odloma suhih vej ali celo še kaj hujšega ter s tem poškodovanja premoženja in ljudi. V izogib takšnim nevarnostim je potrebna ustrezna arborisfična preučitev in nega starega drevesa.
Nega starega - odraslega drevesa je vsekakor drugačna od nege mladega drevesa. Staro drevo je že doseglo končno velikost, krošnja je izoblikovana, drevo je v nekakšnem dinamičnem ravnovesju. Vsi negovalni ukrepi morajo biti zelo omejeni; z obžagovanjem odstranjujemo le nevarne mrtve in umirajoče veje. Odstrani naj se čim manj živih vej; vzdržuje se krošnja, včasih jo je potrebno tudi zmanjšati ali obnoviti.
Potrebno je povedati, da drevesom obžagovanje v splošnem ne koristi. Zato je nujno pred vsakim posegom stanje drevesa posebej preučiti in šele nato ukrepati. Kot ukrepe pri negi starih dreves lahko naštejemo: obžagovanje vej, ureditev votlin in duplin, sanacija večjih ran oziroma poškodb, ureditev rastnega prostora drevesa.
Obžagujemo s postopnim odstranjevanjem vej ali z uporabo treh rezov. Zadnji rez se imenuje končni rez. Premer odrezane veje naj ne bo večji kot 5 do 10 cm. Rez se opravi zunaj odebelitve - vejnega ovratnika na bazi veje. Kjer pa vejni ovratnik ni jasno viden, se odžaga veja zunaj brazgotine - skorjinega grebena na bazi veje.
Votline in dupline ne čistimo z nobenim orodjem in ne uporabljamo kemičnih pripravkov (herbicidi, pesticidi ...). Votline enostavno zapremo z lažjo mrežo, pred tem pa poberemo iz njih smeti.
Večje rane oziroma poškodbe ali celo reze je možno premazati z ustreznimi mazivi, ki preprečujejo okužbe z glivami in bakterijami. Premaže se le rob (npr. veje), ne pa celotne površine reza. V zadnjem času se premaze ran oziroma poškodb odsvetuje.
Najučinkovitejši ukrep je ureditev ustreznega rastnega prostora drevesa. Veliko drevo potrebuje velik rasten prostor, zato se vsaj v širini projekcije
krošnje na tla ne izvajajo gradbena dela. Tla okoli drevesa morajo biti prepustna za padavine in ostalo vodo, drevo mora dobivati direktno sončno svetlobo. Zelo pomemben je tudi kemizem tal. Zaradi soljenja cest in drugih ukrepov je pH tal ponavadi zelo visok, tla močno vežejo vodo in drevo jo vedno težje črpa v krošnjo. S soljenjem cest v bližini dreves je potrebno prenehati.
Največja napaka pri negi oziroma, kot ponavadi rečemo, pri sanaciji, je obglavljanje dreves. Pri tem se drevesom odreže dobršen del krošnje. S takšnim rezom drevesa nikakor ne »pomladimo«, ampak ga obsodimo na pospešen propad.
Nega oziroma sanacija drevesa je strokovni poseg, ki temelji na temeljitem razumevanju drevesne biologije, zato jo naj opravljajo strok-ovnjaki. Ustrezen strokovnjak se lahko izkaže z dobro prakso, zato je prav, da nam pred naročilom nege -sanacije na kratko opiše in prikaže svoje predhodno delo.
Blagodejna pomiritev vsakdanjika
Završka dekleta s Crete so prijetno popestrila koncertni program na
Rečici (foto: Marija Šukalo)
Zadnji decembrski petek so člani kulturnega društva Rečica ob Savinji vtamkajšnjem kulturnem domu pripravili božično-novoletni koncert, katerega so ga posvetili tudi dnevu samostojnosti. Večer so obiskovalcem popestrili pevci kvinteta Koledniki iz Mozirja, sestre To-stovršnik iz Rečice ob Savinji, pevke dekliškega pevskega zbora svetega Kancijana pod taktirko Barbare
Senica in Završka dekleta s Črete.
V prvem delu so obiskovalci prisluhnili domovinskim pesmim slovenskih avtorjev in ljudskim napevom, drugi del pa so nastopajoči obarvali z božičnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev. Simon Štorgelj in Marko Senica sta nanizala nekaj misli o skrivnosti božičnega časa.
Marija Šukalo
Izmenjava izkušenj in
obujanje spominov
5. januarja praznuje 2. rojstni dan naš mali sonček
Babi, dedi in vsi, ki te imajo radi.
Vsi vajini
0
Živi Češnovar,
ki bo 8. januarja 2006
Krajevni odbor Kokarje je na Štefanovo v gasilski dom v Lačji vasi povabil vse krajane, starejše od sedemdeset let. Vabilu se je kljub izdatnemu sneženju odzvalo veliko število ljudi, ki se tudi v jeseni življenja radi poveselijo in družijo.
Ob zanimivem kulturnem programu, ki so ga pripravili otroci pod vodstvom mentorice Zvonke Zakrajšek, so udeleženci srečanja za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanje skrbi in tegobe, ki so se nabrale tekom let, ter se prepustili otroški razigranosti. Završka dekleta so jih z
predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc. Najstarejšemu udeležencu srečanja, 9Metnemu Jožetu Remicu, Lavračevemu iz Pustega Polja, so izročili priložnostno darilo, nato pa seje druženje starostnikov prelevilo v izmenjavo izkušenj in obujanje spominov.
Ana Vrabič
Ob rojstnem dnevu, ti želeno, da bi bila še naprej tako razigrana, nagajiva in vesela punčka.
Žiga pa ti pošilja poljubčka dva na lička oba.
Strnišnik Urban in Katja!
Da srečna bi bila vse dni svojega življenja
vama naše srce želi.
praznovala svoj 1. rojstni dan
Eno zvezdico za srečo.
Eno zvezdico za smeli.
Eno zvezdico za iskrico v očeh. Pa kaj naštevam?
Vse zvezdice neba
naj se ti spustijo na dlan in naj polepšajo ta poseben dan!
To ti želi prababica iz Kokarij.
ubranim petjem popeljala v preteklost, ko so z delom prispevali k vsakdanjemu utripu in razvoju kraja, v katerem živijo.
Starostnike sta pozdravila predsednik KO Kokarje Anton Blatnik in župan občine Nazarje Ivan Purnat ter jim zaželela zdravja in miru v prihajajočem letu. Pozdravne besede sta udeležencem srečanje namenila tudi predsednik Društva upokojencev Nazarje Janez Štiglic in
V KO Kokarje niso pozabili niti tistih, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja. Obiskali sojih na njihovih domovih in jim s kratkim klepetom ter priložnostnim darilom polepšali vsakdanjik. Z novicami in pozdravi iz domačega kraja so razveselili tudi tiste sokrajane, ki zadnje dni svojega življenja preživljajo v domovih starejših v Gornjem Gradu, na Polzeli in v Grmovju.
Marija Šukalo
Župan občine Nazarje Ivan Purnat In predsednik KO Kokarje Anton Blatnik sta čestitala najstarejsemu udeležencu srečanja Jožetu Remicu (foto: Marija Šukalo)
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V KOKARJAH
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT NA REČICI
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO
Priznanje Stanku
Podmeninšku
V času zaključkov in praznovanj ob koncu leta so se zbrali tudi člani Planinskega društva Ljubno. Na domačiji Loger v Savini pri Ljubnem so v prijetnem vzdušju kot vsako leto sproščeno pokramljali in si zaželeli vse dobro v prihajajočem letu.
Stanku Podmeninšku so ob življenjskem jubileju planinski prijatelji zaželeli še veliko varnih vzponov
Vendar pa vse le ni bilo tako kot običajno. Med povabljenci na srečanju sta bila tudi Jože Me-lanšek in Martin Aubreht, člana upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki sta ob tej priložnosti izročila priznanje PZS Stanku Podmeninšku ob njegovem okroglem jubileju, ki ga je praznoval v iztekajočem se letu. Ob nepogrešljivi slovenski pesmi, ki je kot rdeča nit prisotna ob podobnih srečanjih s planinskimi prijatelji, so slavljencu nazdravili vsi udeleženci prednovoletnega zbora in mu zaželeli še mnogo varnih korakov po planinskih poteh.
Franjo Atelšek
NAZARJE
Vse za novoletno srečo
Nazarski otroci so med počitnicami izdelovali različne uporabne predmete za novoletno okrasitev domov (foto: Benjamin Kanjir)
Prednovoletnih otroških delavnic, ki jih je na počitniško sredo v nazorskem kulturnem domu pripravilo Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z Občino Nazarje, seje udeležilo nekaj več kot dvajset otrok. Pod vodslvom spretnih mentoric so izdelovali prašičke iz tirno mase, praznične vrečke, dim-nikarčke, ikebane, servetke in še
marsikaj, s čimer so sebi in svojim domačim polepšali praznične pogrinjke. Na odru dvorane so se otroci učili glasbene koreografije in ob koncu skupaj zaplesali. Pri tem so uživali, se razgibali, zapeli in naigra-li ter na ta način ustvarjalno in varno preživeli enega od počitniških dni.
Benjamin Kanjir
FLORJAN PRI GORNJEM GRADU
Posvojena srna v svoji loži
V naravi sta glavna plenilca srn volk in ris, mladiče pa lahko uplenijo tudi lisice in večje ujede. Vedno več izgub na srnjadi povzročata promet in mehanizirano kmetijstvo, na žalost pa jih ni malo, ki postanejo žrtve klateških psov. Maja lansko leto je v Šokatu pes utrgal levo nogo deset dni stari srnici in samo po zaslugi Igorja Verderberja in Fanike Brglez je danes sedem mesecev stara žival čila in zdrava.
Fanika Brglez je srnici Zali kot druga mama (foto: EMS)
Sreča je pravzaprav v tem, da je Verderber dober znanec veterinarja Milana Matka iz Topolšice, ki ni pomišljal inje težko ranjenemu srninemu mladiču operiral nogo. Bilo je jasno, da žival v naravi ne more preživeti, zato sta Spodnja Brgleza srnico, kije dobila ime Zala, dobesedno vzela za svojo. Poldrugi mesec sta jo vozila k veterinarju, skrbela zanjo kot za dojenčka in
sploh storila vse, da se žival počuti kot v naravnem okolju.
Srne se najbolje počutijo v gozdovih z gosto podrastjo in v grmiščih. Najboljjim ustreza mozaičen preplet travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički. Pri Spodnjih Brglezih so pogoji skoraj idealni, zato bo srna ostala, pravita Igor in Fanika. Navsezadnje je žival povsem domača, še posebno pa je
navezana na Faniko, ki ji je prvih mesecih življenja nadomeščala mater.
Spomladi jo bosta spustila voboro, da se bo skupaj s kozami svobodno pasla. Pravzaprav je srna Zala hišno veselje, ki si pusti postreči. Na jedilniku ima najraje ostrogo in jagode, smrekove vejice ji ne dišijo preveč. V zimskem času sta glavna jed ječmen in kaki, zraven pa sodi tudi suho seno.
Zala je torej povsem domača žival, zato ni presenečenje, da so koze nekoliko ljubosumne na nenavadno sostanovalko, za katero vedo tudi gornjegrajski lovci. Vsi skupaj se zavedajo, da neprilagojena na samostojno življenje lahko preživi samo na Brglezovi domačiji. Srnina življenjska doba je do dvanajst let, povprečna starost v naravi pa približno tri leta.
Savinjčan
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet največkrat izposojenih knjig v letu 2005
ODRASLI: Sheldon, S.: Nebo se podira, Steel, D.: Hiša na Ulici upanja, Sparks, N.: Beležnica, Quick, A.: Prevara, Pilcher, R.: Prazna hiša MLADI: Kaye, M.: Težka uganka, Muck, D.: Lažniva Suzi, Rowling, J.K.: Harry Potter, Feniksov red, Waite, J.: Obsedena z nakupi, Omahen, N.: Veliko srce
KAJ PRINAŠA AVTOMOBILSKO LETO 2006
Obilica napovedanih novosti za vsak žep
jev copen že nekaj časa vozi po cestah z volanskim obročem na desni, od spomladi dalje pa naj bi bil na voljo tudi za Evropo. Z volanom na levi, seveda.
brancem, kakor tudi jaguar XK. Rdeča barva je rezervirana za novega ferrarija maranello z 12-vaijnim motorjem in 600 KM.
Piše: Igor Pečnik
Poznavalci političnih in ekonomskih razmervsvetu napovedujejo v letu 2006 varčevanje na vseh področjih, rastoča cena nafte pa naj bi tudi letos najbolj vplivala na dogajanje po svetu. Očitno avtomobilske industrije to ne moti preveč, saj Volkswagen predstavlja novega bugattija veyrona za ceno 1,16 milijona evrov. Moč 1001 KM in pospešek 2,5 sekunde do 100 km/h zagotavljata dovolj porabe tudi za zelo debel bančni račun. Za nekoliko skromnejše bo na voljo dacia logan s 75 KS za 7.200 evrov. Izbira je prepuščena
vam.	Trg je velik, napovedanih novosti za letos pa tudi.
Aita spyder bo s svojim italijanskim šarmom navduševala od meseca maja dalje, seveda pa se Japonci ne vdajajo in ponujajo novo mazdo MX 5. Oba avtomobila bosta tradicionalno nosila platneno streho. Povsem
Peugeot 207 bo zagotovo razburkal trg malih avtomobilov
Volvo se še vedno rad pohvali s trdnostjo in njihov novi kabriolet C70 računa na vseh pet varnostnih zvezdic. In če pri Volvu govorimo o varnosti, pri Oplu z astro cabrio govorijo o nasprotniku VW eosa.
Med nekoliko bolj zaprtimi modeli bo lepo presenečenje nova honda civic s futuristično obliko. Na voljo bo od začetka leta. Volvo posega na segment kupejev z novim C30, Volkswagen in Suzuki pa z novim golfom crossoverjem in SX4 vabita mlade družine na brezpotja. Toda brez štirikolesnega pogona!
Volkswagen eos prinaša revolucionarni sistem zlaganja strehe
drugačno pot ubira VW z modelom eos. Trda streha in osnova od golfa naj bi bili garancija za dobre prodajne številke. Da le ne bo zamude, kajti v salone prihaja šele sredi poletja.
BMW z novim modelom Z4 ničesar ne prepušča naključju. V mesecu marcu bo na voljo s športnim zadnjim pogonom in optiko, ki naj bi jo zavidal celo Porsche. Ford skupaj z Volvom razvija fokus kabriolet, ki verjetno prihaja na trg konec poletja, kar pomeni da z letošnjo sezono ne bo nič.
Marca napovedujejo lamborgini s 520 KM in odprto streho. Daihatsu-
Najhitrejši karavani so audiji. Tako bo tudi ostalo, kajti prihajata RS4 in RS6, ki bosta dvigovala adrenalin otrokom neobrzdanih očetov. Poti do šol so na ta način lahko zelo kratke. Nova škoda
roomster prisega na funkcionalnost, nova opel meriva pa bo s spremenjeno obliko lovila nove kupce.
Ford z novim galaxyjem napada ljubitelje velikih enoprostorcev, katerim želi biti všeč tudi popolnoma nov citroen picasso. Ford S max se rad predstavlja kot manjši bratgalaxyja, VW pa bo polepšal tourana in mu namenil nekaj novih motorjev. V segmentu vozil SUV bo najdlje segel novi audi Q7. Mercedes odgovarja z novim modelom GL, ki zamenjuje starega G. Opel namesto frontere ponuja novo antaro, toyoto RAV pa bodo prenovili do zadnjega vijaka. Hyundai hvali novega santa te, Daihatsu pa pošilja v ogenj novega teriosa.
Dragi bralci in bralke, to pa je le nekaj letošnjih avtomobilskih novosti. Še več novega tekom leta, za katerega vam želim, da bi bilo srečno, zdravo in trdno.
Med malčki bo svež veter prinesel novi peugeot207, za vrat pa mu bosta dihala novi opel corsa in toyota yaris. Za dovolj adrenalina bodo poskrbeli WV polo GTI, renault dio RS in peugeot RC 1007 ter oživljena legenda suzuki swift sport. Ob tej konkurenci bo tudi mini spremenil svoj dosedanji izgled in odvrgel odvečne gube.
Kdor ne more odrasti in uživa v drsenju skozi ovinke, naj si privošči novega audija TT. Nabrita zverinica prihaja v še bolj aerodinamični podobi, z več moči in boljšo vodljivostjo. Porsche 911 turbo bo namenjen iz-
OCENJEVANJE MEDU V SLOVENSKIH KONJICAH
Vrhunska priznanja za zgornjesavinjski med
V okviru praznovanja 100. obletnice organiziranega čebelarjenja v Dravinjski dolini so v Slovenskih Konjicah priredili ocenjevanje medu za širše celjsko območje. Udeležilo se ga je tudi deset čebelarjev iz naše doline in prav vsi so dosegli najvišja priznanja.
Zlato priznanje so prejeli: Franc Lever in Dore Slapnik iz Šmartnega ob Dreti, Franc Žehelj iz Nazarij, Ivan Čopar iz Mozirja in Ivan Rop iz Gonjega Grada. Srebrna priznanja so dobili Franc Bezovšek in Anton Kreti iz Gornjega Grada, Franc Krajner in Milan Gros iz Nazarij, bronasto pa Silvo Podbregar iz Rečice ob Savinji.
Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je zgornjesavinjski med najvišje kakovosti, zelo verjetno tudi pri tistih pridelovalcih, ki se za udeležbo na ocenjevanju niso odločili. Zgornjesavinjski čebelarji so na ocenjevanje poslali le dve vrsti medu, gozdnega in smerekovega.
Komisija je sicer prejela v ocenjevanje 58 vzorcev medu, in sicer akacijevega, cvetličnega, gozdnega, kostanjevega, smrekovega, lipovega in škržatovega, od tega je zlato odličje doseglo le 18 vzorcev medu, med njimi kar pet iz Zgornje Savinjske doline.
Marija Lebar
RAZISKOVALI SMO BOLGARSKO PODEŽELJE
Potovanje v srce Balkana
Japti, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije iz Ljubljane, je konec oktobra v sodelovanju z bolgarskim Ministrstvom za kmetijstvo organizirala študijsko pot v Bolgarijo. Predstavniki podeželskih razvojnih jeder, ki jih je v Slovenji deset, eno izmed njih tudi na Ljubnem, in njihovih partnerjev- Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetijsko gozdarske zbornice ter Gospodarske zbornice - so si v tednu dni ogledali sila zanimiv jugozahodni del bolgarskega podeželja. Na povabilo Savinje, Zavoda za pospeševanje razvoja podeželja in turizma Ljubno, smo se na razburljivo popotovanje v srce Balkana in vzhodne kulture podale tudi ljubenska županja Anka Rakun, Bernarda Prodnik in moja malenkost.
da v nekaterih mestih obstaja poseben vozni pas za konjske vprege.
Deželo bogati veliko termalnih vrelcev, v katerih voda doseže od 60 do 90 stopinj Celzija. Zaenkratjih bolj kot v turistične namene uporabljajo gospodinje iz čisto praktičnih razlogov -na termalnem izvoru namreč pasterizirajo papriko.
V mestu Garmen so nam župan in predstavniki lokalne oblasti predstavili prvo urejeno zbiralnico mleka z uvajanjem evropskih standardov. Zanimivo je, da proizvajalci mleka redijo v
V Bolgariji je konjska vprega še vedno pogosto uporabljeno transportno sredstvo (foto: Bernarda Prodnik)
Ker se Bolgarija pospešeno pripravlja na vstop v Evropsko unijo v začetku leta 2007, je bil namen študijskega obiska posredovanje naših izkušenj v njihovo okolje, predstavitev njihovih znanj in izkušenj ter odkrivanje možnosti za pripravo skupnih projektov.
V deželi, kjer povprečna mesečna plača znaša le borih sto evrov, je želja po povezovanju v skupne projekte in razvoj velika. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo in lokalni koordinatorji so nam predstavili njihov pristop k reševanju problematike pri razvoju podeželja. Zelo spodbujajo razvoj podjetništva na podeželju. Povsod je zaslediti lokalne podjetniške centre oziroma inkubatorje, ki so hkrati razvojni centri, kjer potekajo izobraževanja na področju tekstilnega dizajna, pridelave in predelave gozdnih sadežev in zelišč, računalništva, av-toličarstva...
Pa izdajmo nekaj splošnih opažanj, ki smo jih zabeležili v času našega obiska. Prvenstveno se ljudje še vedno ukvarjajo s pridelavo krompirja in tobaka. Slednji je na območju tista
poljščina, ki prinaša 70 odstotkov prihodka. Zaradi škodljivosti kajenja se bolgarska vlada trudi preusmeriti proizvodnjo tobaka v druge kulture.
Na podeželju je veliko zapuščenih zgradb in neobdelane zemlje (bivši kolhozi), problem je denacionalizacija. Moteče je razpršeno zbiranje odpadkov in njihovo nekontrolirano sežiganje. Cestna infrastruktura je v precej klavrnem stanju. Na cestah je še ogromno tradicionalnih načinov transporta, kot so konjske vprege ter prevozi ljudistovomimi vozili. Zanimivo,
povprečju le tri krave, zbiranje je precej težavno. Poudarili so predvsem problematiko drobne, neurejene lastniške strukture, kjer ni nobena redkost, daje en hektar zemljišča v posesti stotih lastnikov. V tem mestu smo bili priča tradicionalni romski poroki, ki traja kar tri dni in tri noči.
Na koncu smo obiskali mesto Razlog, ki velja za eno najbogatejših in najrazvitejših bolgarskih občin. Nahaja se pod idiličnim gorovjem Pirin, ki se razvija v mondeni smučarski center. V sklopu občineje naselje Bansko,
ki velja za največje gradbeno območje v Bolgariji ta hip. Tu gradijo kar sto hotelov visokega standarda.
Na pot smo se odpravili obremenjeni s stereotipi in skromnim znanjem o državi gostiteljici. Vedeli smo, da naj bi bila revna, da ima poceni delovno silo in visoko nezaposlenost. V tednu dni pa smo deželo naših slovanskih bratov spoznali v povsem drugačni luči. Država ima neverjetne naravne potenciale in dobre gospodarske možnosti. Zanimivosti in lepote bolgarskega podeželja, od termalnih vrelcev, obsežnih gozdov in mogočnih gora do odličnih smučarskih terenov, so že odkril tuji investitorji, zlasti Angleži, ki vlagajo velika sredstva v razvoj turistične infrastrukture. Razvija se tudi turizem na kmetijah ter ekstremni športi.
Bolgarija je dežela, kjer se tradicija in razvoj močno prepletata. Ljudje na podeželju so odprti in gostoljubni, želijo si znanja in povezovanja. Ugotovili smo, daje bolgarščina razumljiva bolj, kot bi si mislili, in da se nahajajo na istem zemljevidu Evrope kot mi, da imajo nekatere dobre izkušnje z reševanjem problemov podeželja in da imajo pred seboj še dolgo pot.
Marsikaj bodo morali še postoriti pred letom 2007, a so na dobri poti, predvsem pa jim ne manjka volje in optimizma. Pravijo,dajimjeSlovenija vzornica ne evropski poti, katero si želijo dohiteti, pozor, pa tudi prehiteti. V Bolgariji smo ustvarili globoke simpatije in emocije ter pripravili teren za plodovito sodelovanje, ki bo gotovo obrodilo sadove v izvedbi skupnih projektov, kar si naši gostitelji še posebej želijo.
Pavla Kliner
Skok v novo leto 2006
Veliko Mozirjanov je novo leto pričakalo na trgu, organizirano silvestrovanje na prostem pa so imeli še v Gornjem Gradu in na Ljubnem (foto: Ciril M. Sem)
Najbolj gala silvestrovanje v dolini so imeli gostje hotela Plesnik v Logarski dolini, kjer je za praznično razpoloženje skrbel New Swing Quartet (foto: Jože Miklavc)
Mladi bobenček, Horoskop
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Iz prazničnega škornja
V četrtek pred božičem smo v Gornjem Gradu pokukali v praznični škorenj, ki so ga z darilci posebne vrste napolnili šolarji OŠ Gornji Grad in podružnic Bočna in Nova Štifta ter skupina otrok iz vrtca Gornji Grad.
V dvorani kulturnega doma seje nabralo ljudi kot že dolgo ne. Predpraznični program je obeležil državni praznik, dan samostojnosti, ter seveda vse druge dneve, ki se s pridihom praznikov zvrstijo do novega leta.
Nastopajoči so nam pripeli, priplesali in priklicali slovesno vzdušje in ustvarili ganljivo razpoloženje, kot to znajo samo otroci. Prireditev je, po besedah ravnateljice, izzvenela kot prikaztega, kar so se otroci do sedaj že naučili, kot skupni prispevek k prazničnemu vzdušju v kraju ter kot priložnost, izmeriti radodarnost obiskovalcev, ki so s prostovoljnimi prispevki zbirali denar za šolski
sklad. Po besedah obiskovalcev je ta večer, podarjen krajanom, povsem uspel. Besede pohvale in zahvale za pestro urico programa so povedale vse, izkupiček, ki se je nabral v prašičku, pa je presegel šestdeset tisočakov.
Kdor je ob prihodu preveč hitel, si je ob koncu prireditve lahko v avli ogledal razstavo ročno izdelanih voščilnic ter prebral nekaj izbranih voščil in misli, ki nas napeljejo k razmišljanju in pripeljejo do ugotovitve: sreča je v drobnih dogodkih in majhnih stvareh, pri vedrih ljudeh in v iskrenih očeh, v trenutkih topline v krogu družine.
Tudi naš drobni dogodek, ki nas
Nastopajoči so ustvarili ganljivo vzdušje, kot to znajo samo otroci
je razvedril in združil družinske smo, da so bili otroci iz naše občine
člane na poti v dvorano in nazaj, je »krivi« zanjo!
košček vsakdanje sreče. Veseli	LB
Horoskop za januar 2006
0ven: Polni boste dobre energije, vaš delovni elan bo na vrhun-cu in lahko bi rekli, da seje začel uresničevati rek »po novem letu —boljše bo«. Vendar ne smete pričakovati hitrih rezultatov, saj Mars potuje skozi znamenje bika. Nestrpnost obvladujte, kar ne bo težko, saj vam pomaga Saturn iz ognjenega leva. Finančno se bodo stvari pomikale bolj počasi, bolje bo v ljubezni.
Bik: Planet akcije in vseh aktivnosti se giblje skozi vaše znamenje. Vsi zastoji, napetosti, nesporazumi in stare zadeve se počasi rešujejo. Vaša dejavnost se bo nadaljevala, vendar tokrat z boljši-

mi rezultati. Kljub temu bodite zelo pozorni na sklepanje novih poslov, kajti izgledi so preveč lepi in zato tudi nevarni. Vaše počutje bo dobro, energetsko stabilno in ljubezensko obetavno.
Dvojčka: Jupiter prinaša nekaj novih zalogajev energije, tako na finančnem kot na psihičnem področju. Čeprav se bosta zadržanost in turobnost, ki se za vami vlečeta zadnja dva meseca, še nadaljevali, bo s prehodom sonca v vodnarja tudi razpoloženje raslo. Vse do 20. boste še nekoliko zadržani, potem pa se boste sprostili in postali bolj prijazni sami s seboj.
Rak: Mesec januar bo čustveno precej naporen mesec. Dregnili ste v dolino nerešenih problemov iz preteklosti, kjer se skriva kar precej težav. Odločitev za spopad s preteklostjo je pogumna zade-
va, vendar morate za to dejanje sprejeti popolno odgovornost in razčistiti zadeve enkrat za vselej. Na področju financ in drugih poslov bodite pazljivi. -------- Lev: Za rojene v kraljevskem znamenju bo leto 2006 precej naporno, saj planet Saturn ni zaželen gost v vašem domovanju, ker je zelo zahteven in ne prenaša polovičarstva. Vse kar vam je dra-
go in se vam je zdelo stabilno, bo v tem mesecu na veliki preizkušnji. Od vas položaj zahteva veliko pozornosti in lahko se zgodi, da se boste znašli na robu svojih zmogljivosti.
Devica: Vzpodbuden vstop v novo leto z močnimi zemeljskimi vplivi. Vztrajnost in natančnost za vas nista neznanki, zato se boste dobro znašli. Ne bodite preskromni v svojih zahtevah, pogumno predstavite svoje načrte in ideje, ki ste jih s strahom zibali zadnje mesece. Velike spremembe v medčloveških odnosih, prijateljstvih in intimnih odnosih. Tehtnica: Obeti: oblačno z občasnimi padavinami. Januar bo za vas melanholičen in občutili boste veliko nezadovoljstva. Veliko problemov seje odprlo že konec leta 2005. Življenje vasje vodilo po
kritičnih točkah, ki so posegale globoko v občutek vaše varnosti. Zelo pomembna je osveščenost, da zaupate vase, če vam to seveda dopušča vaša duša. Škorpijon: No, pa boste končno zadihali. Podobno kot biki ste tudi vi doživljali veliko notranjih borb, ki jih je povzročil Mars. Sedaj bo bolje, še posebno v drugi polovici januarja, ko vam življenje
prinaša veliko novih izzivov in kopico dela. Napočil je čas, da se naučite ljubiti samega sebe in s tem tudi druge.
Strelec: Novemu letu ste namenili veliko upov, veliko ciljevje pred CS vami in velika finančna tema se bo odvijala že kar v prvem mesecu. Neki nenavadni dogodki vam bodo pomagali iz finančne krize.
Pod vplivom Saturna se vam bodo odprle velike osebne odgovornosti, ki ste jih v preteklosti jemali površno. Pomembni bodo tudi intimni odnosi in prijateljstvo.
Kozorog: December je bil za vas nenavadno miren in skorajda le-noben, v svoji notranjosti pa ste razčistili marsikatero stvar. Čedalje
------- bolj prihajate do spoznanja, da je prav, da ste izstopili z drvečega
vlaka, ki bi lahko v nekem trenutku celo iztiril. Če pogledamojanuar, vam Sonce in Merkur, ki potujeta skozi vaše znamenje, prinašata nov in zanimiv začetek.
Vodnar: S kakšno odlično trenutno formo se ne morete bahati. Vaše psihofizične moči potrebujejo novo energijo in regenerac-ijo. To pomeni, da se ne izčrpavajte preveč, temveč hranite in
osvežujte svoje moči. Varno se boste počutili le, če boste obvladovali spremenljivo stanje. Problemi in manjše težavice se bodo začeli reševati, predvsem okoli domačega ognjišča.
Ribi: Vaše srečno obdobje se nadaljuje, že v decembru ste čutili pozitiven utrip nove energije. To je vaša pot za uresničevanje osebnih ciljev. Pod vplivom Jupitra boste celo leto dosegali izredne
rezultate, predvsem na službenem področju. Izkoristite pozitivne energije, obenem pa se zavedajte, da ste kreator svoje usode vi sami.
]
POGOVOR S SLOVENSKIM REPREZENTANTOM V SMUČARSKIH SKOKIH PRIMOŽEM PIKLOM
Namesto novoletne turneje na celinski pokal v Švico
Odlično formo v poletnem ciklusu priprav in začetku zimske sezoneje najuspešnejši zgornje-savinjski skakalec Primož Piki, član SSK Ljubno BTC, potrdil tudi na uvodnih tekmah svetovnega pokala ko seje kar dvakrat uvrstil med dobitnike točk in z 18. mestom v finskem Kuusamu dosegel uvrstitev kariere. Ker je odlično izkoristil ponujeno priložnost s strani glavnega trenerja slovenske reprezentance Matjaža Zupana, je z optimizmom pričakoval nadaljevanje pokala s prestižno novoletno turnejo, na presenečenje širše javnosti in seveda Piklovih privržencev pa smo bili priča še eni veliki »kuhinji« in nelogični odločitvi strokovnega vodstva slovenskega skakalnega športa, da na novoletno turnejo potujejo dobitniki točk s prvih tekem svetovnega pokala, razen Primoža Pikla, tem pa se pridruži mladi Jurij Tepeš. Ker nas je zanimalo, kakšno mnenje ima o tej odločitvi Primož sam, smo se z njim pogovarjali po njegovem prihodu iz Švice, kjer je sodeloval na tekmah celinskega pokala.
- Najprej iskrene čestitke za tvoje uspešne nastope v svetovnem pokalu. Od kod tako dobra forma že na samem začetku sezone?
Hvala za čestitke. V pripravljalnem obdobju sem delal dobro, opravil veliko skokov in nabiral izkuš-
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Četrtkovi planinski večeri
Planinsko društvo Nazarje vjanuarju in februarju organizira četrtkove planinske večere. Namenjeni so članom Planinskega društva Nazarje in vsem ljubiteljem narave, še posebej gora.
Predavatelji bodo obiskovalce ob zanimivih diapozitivih popeljali v prečudoviti svet gora; od domačih vršacev do znamenitih tujih gorstev, od poletnih občudovanj planinskih rožic do zimskega gaženj v globokem snegu, od samotnih potepanj do skupnih izletov članov društva.
Planinski večeri bodo potekali vsak četrtek v prostorih gostišča Grad Vrbovec, s pričetkom ob 18. uri. Predavanja bodo trajala približno eno uro, po njih pa bo družabno srečanje članov Planskega društva Nazarje in ostalih udeležencev. Morda bo na srečanju padel tudi kak dogovor za turo ob koncu tedna. Vstopnine ne bo, gostitelju pa se bodo obiskovalci odkupili z naročilom kakšnega soka ali čaja.
Marijan Densa
nje tako na celinskem pokalu kot veliki nagradi. Posledično je to pomenilo lahek prehod s plastike na sneg, kar dela na začetku zimske sezone skakalcem največ preglavic.
-	Pravkar si se vrnil iz Švice, kjer si nabiral nove točke v celinskem pokalu. Kako je bilo?
Povprečno. Na manjši skakalnici v St. Morilzu s svojim skakanjem in 14. mestom nisem bil preveč zadovoljen, sem pa že naslednji dan v Engelber-gu skočil dobro in dosegel četrti rezultat.
-	Namesto na novoletni turneji si pristal v celinskem pokalu. Kaj je po tvojem mnenju botrovalo odločitvi glavnega trenerja reprezentance Zupana, da te ni uvrstil v ekipo?
Glavni trener ima vedno zadnjo besedo. Zakaj seje tako odločil, bi morali vprašati njega. Eden od vzrokovje gotovo dobro skakanje Jurija Tepe-ša na zadnjih tekmah celinskega pokala, poleg tega pa seje slovenska kvota na tej turneji zmanjšala s šestih na pet skakalcev.
-	Nihče ne zameri nastopa šestnajstletnemu nadarjenemu Juriju, ki si s tem nabira bogate izkušnje, nelogična pa je predvsem poteza, da dobi prednost pred tabo Jernej Damjan, ki kaže slabo formo že vso sezono in celo sam prizna, da se nikakor ne najde...
Na treningih je tudi Jernej naredil nekaj dobrih skokov, vendar pa mu na tekmah res ne gre. Zakaj trener z njim vztraja, je težko reči, mogoče ga hoče obdržati v čim boljši formi do svetovnega prvensh/a v poletih na Kulmu, kjer bo Damjan kot odličen letalec prav gotovo dobil novo priložnost.
-	Bi ob morebitnem slabem rezultatu katere-
STRUGE
S kajaki po ledeni Savinji
Medsebojno prijateljstvo in druženje v naravi, predvsem pa ljubezen do adrenalinskih športov, je temeljni vzrok, da je skupina prijateljev letos že enajstič dan po novem letu organizirala spust s kajaki po ledeni Savinji. Na progi od Strug do mostu pri Apnenšeku seje letos podalo devet junakov, med njimi kakor običajno tudi predstavnica nežnega spola, ki se niso ustrašili s snegom obdane reke, ki v tem času ni prav nič prijazna.
Ideja dveh prijateljev, ki sta se pred enajstimi leti po napornem novoletnem praznovanju prvič spustila po hladni reki, je privabila tudi druge, ki jima vsako leto sledijo, poleg tega pa jih druži tudi veselje do ostalih športov, s katerimi se ukvarjajo skozi vse leto. Ni jim tuje jadranje s padali, alpinizem, spuščanje po divjih rekah, skratka druži jih ljubezen do narave in njene prvobitnosti.
Na cilju je premražene udeležence kot vedno ogrel ogenj, ki ga vsako leto zakuri bližnji sosed, z dobro voljo udeležencev pa se njihova hladna avantura sprevrže v toplino druženja, ki je želja vsakogar na pragu leta, v katerega smo ravnokar vstopili.
Franjo Atelšek
____' :	___■ -sVjf TJ/'	/
ga od fantov sprejel poziv trenerja tudi med turnejo, kot se je to že zgodilo?
Ne verjamem, da bo prišlo do zamenjave, saj je to turneja in fantje delujejo kot ena družina. Res je že prišlo do zamenjav, vendarso bile v glavnem vzrok bolezen ali poškodbe. Upam, da do teh nevšečnosti tokrat ne bo prišlo, seveda pa poziva trenerja v nobenem primeru ne bi odklonil.
-	Pa pustiva sedaj novoletno turnejo ob strani in se osredotočiva na nadaljevanje sezone. Poleg svetovnega in celinskega pokala ter svetovnega prvenstva v poletih je to leto tudi olimpijsko, z zimskimi igrami v Torinu. Boš zraven?
Upam, da bom, saj so olimpijske igre v Italiji moj glavni cilj sezone. Naredil bom vse, da se uvrstim v ekipo, ki bo štela najmanj pet skakalcev in najverjetneje še eno rezervo. Kar pa se svetovnega prvenstva v poletih tiče, bo malo težje, saj nisem izrazit letalec, poleg tega pa gredo na to prvenstvo le štirje najboljši slovenski lovci na daljave.
-Torej bova naslednji pogovor opravila po tvoji vrnitvi iz Torina?
Srčno upam.
-	Imaš morda kakšne novoletne želje?
Naj izkoristim priložnost in zaželim vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic srečno, zdravo in uspešno novo leto, svojemu matičnemu klubu Ljubno BTC in osebnemu sponzorju BTC Ljubljana pa se najlepše zahvalim za vso pomoč in dobro sodelovanje.
Franjo Pukart
Črna kronika, Zahvale, Oglasi
ČRNA KRONIKA
•	PREREZANE PNEVMATIKE
Mozirje: 30. decembra je občan iz okolice Bočne obvestil policiste, da je imel svoj osebni avtomobil parkiran na parkirnem prostoru v Žekovcu. V času njegove odsotnosti mu je neznani storilec prerezal vse štiri pnevmatike.
•	METALA STA PETARDE
Nazarje: 30. decembra sta dva občana metala petarde pred vhod gostinskega lokala v Nazarjah. Še pred prihodom policistov sta kraj dogodka zapustila, ker pa gre za znana storilca, bodo policisti zoper njiju ustrezno ukrepali.
•	RAZGRETI GOSTJE
Mozirje: 30. decembra so se v lokalu v Mozirju sporekli trije gostje. Prepir seje sprevrgel v pretep. Poleg že dobljenih bušk kršitelje javnega reda in miru čakajo še primerne kazni.
•	POŽAR NA LJUBNEM
Ljubno ob Savinji: t .januarja ob 1.20 uri so za osnovno šolo na Ljubnem ob Savinji iz neznanega vzroka zagoreli štirje večji plastični zabojniki za komunalne odpadke. Požar, ki so ga pogasili gasilci PGD Ljubno ob Savinji, je uničil vse štiri zabojnike, višina materialne škode pa še ni znana. Kot možen vzrok policisti navajajo odvrženo pirotehnično sredstvo.
•	UGRIZNILA JO JE
Nazarje: 1. januarja je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do prepira med dvema gostjama v gostinskem lokalu vokolici Nazarij. Ena izmed gostij je drugo ugriznila v roko, ukrep zoper storilko pa bo odvisen od poročila ojakosti ugriza.
•	OD POKA RAZBITO	STEKLO
Gornji Grad: 1. januarja popoldan je neznano pirotehnično sredstvo v Gornjem Gradu poškodovalo osebni avtomobil. Parkiran je bil na parkirnem prostoru, pok pa je razbil vetrobransko steklo vozila.
•	TATVINA SMUČI
Mozirje: 2. januarja seje zgodila tatvina smuči na spodnji postaji nihalke v Žekovcu. Z zbiranjem obvestil so policisti uspeli izslediti osumljenca in zoper njega napisali kazensko ovadbo.
•	ZVITA TATVINA
Mozirje: 2. januarja popoldan so občana iz Mozirja, ki je prodajal svoje osebno vozilo, obiskali potencialni kupci in iz prtljažnika avtomobila v času njegove odsotnosti ukradli smuči. Seveda je lastnik o tem dogodku obvestil policiste, ki bodo poiskali storilce.
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
	
	ini . <85*
V SPOMIN
8. januarja minevajo tri leta odkar se je od nas poslovil naš ljubljeni
FRANCI SIRKO
dr.med.
Čas ne izbriše spomina na plemenitega in dobrega človeka.
Hvala vsem, ki se v mislih in molitvi spominjate njegovega iskrenega človeškega odnosa, obiskujete njegov grob in prižigate svečke
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
Živim vsak dan posebej.
Vsak dan poiščem zrno vesele spodbude.
Zjutraj si rečem: »Kaj je tisto, kar me bo danes razveselilo?« Potem se lotim dneva. Ne sprašujem se, kako bo jutri.
Barbara Jordan^
Jože, saj drevesa, ki je lani stalo tukaj, sploh ni več...
aaaaaìaala—
Rečičan naleti na Okoninčana, ki ni videti preveč dobre volje.
"Moj dolg jezik me je spet drago stal," začne ta razlagati, zakaj ni ravno vesel. "Z ženo sem stavil, da smo moški dosti bolj trpežni od žensk."
"In kako dolgo boš moral kidati sneg v krilu, da ji to dokažeš?"
Narava se je odela v zimski mir. Zaradi zapadlega snega so tudi na Golteh utihnili topovi za zasneževanje.
.Kt» I
"Jožko meje pošlatal za joške!" se žali Marta Zorču.
"Ma ...," Zorč pomisli, "pusti ga. Novo leto je, naj ima veselje."
Ne mineta dva trenutka, že je Marta zopet pri Zorčevih ušesih. "Joško meje pošlatal za rit," izusti vanje.
Zorč se zdrzne, a smeje zamahne: "Pusti ga, novo leto je, naj ima veselje."
"Ampak Joško me hoče zvleči nekam na samo!" Marta opozarja Zorča.
"Ma, pusti ga!" Zorč pokaže, da mu je vseeno. "Novo leto je, naj ima vsaj enkrat veselje, zakaj si ga pa vzela."
"Letos bom pa kar sama pripravila razprodajo blaga, ki sem ga lani poceni nabavila," oznani Gor-njegrajka.
"Kaj pa ponujaš?" zanima Bo-čanko.
"Moža."
"Ne verjamem, da bo šel v promet, če ne boš zraven ponudila treh kil pralnega praška."
"Zraven bom dala varekino, pa kar bo pa bo..."
mmXiìmzM
"Trije kralji so pred vrati," pove Šimen.
"Ne odpiraj!" Bepo ves prestrašen zakriči. "Gotovo so parklji z njimi!"
"Ne trapaj! Spet si vse pomešal, saj ne gre za Sneguljčico."
"Sneguljčico? A ni to tista, ki je imela sedem kozličkov?"
"Ne, kozlički so v jaslicah greli Jezuščka."
"Že razumem, a potem so trije kralji tisti, ki iščejo četrtega za poker?”
"Tako je. Zdaj pa pripravi krofe in štraube, da jih obdarujeva za veliko noč."
Blenda Tavrl
"Kako čas beži!" vzklikne Lučan. "Novo leto je spet tu."
"Po čem to veš?" se mu čudi Solčavan.
"Žena hoče, da se že spet umijem."
Tudi z zemeljskim plinom je tako kot z nekdanjim Glinom -čedalje manj gaje.
Nekateri so v preteklem letu nehali kritizirati vlado. Mogoče tudi zato, ker so sami v njej.
"Šefica, če bomo imeli zdravila v trgovini, na katero polico pa naj jih damo?" trgovka vpraša nadrejeno.
"Na police med hrano in pijačo, da jih bodo vzeli po jedi in poplaknili s pijačo, kupljeno pri nas."

Vsem, ki ste se našim šalam v preteklem letu smejali, nismo prehudo zamerili.
Za to leto pa ... bodite še naprej neobzirni.
Družina Tavrl
Cvetke M koprive
03'
RAZGOVOR RAVNATELJEV
Ravnateljica nazorske glasbene šole Olga Klemše (levo): »Ni dvoma, Zvone, dobro pritiskaš.«
Ravnatelj nazorske osnovne šole Zvone Smrke (v sredini): »Previdno, Olga, najin nekdanji šolski kolega bi lahko tvoje besede napačno razumel.«
Nekdanji ravnatelj gornjegrajske osnovne šole Ivan Purnat: »To ni nič v primerjavi s tem, kako so včasih pritiskali na naše možgane.«
(PRISPODOBE PO ŠOLSKO PRESS)
NA ZDRAVJE
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik (levo): »Urška, drži pladenj pri miru, drugače bom polil!«
Predsednik KS Mozirje Roman Čretnik (v sredini): »Bodi miren, župan, tole še ni predvolilni shod, ampak povsem navadno novoletno praznovanje.«
Turistična delavka Urška Čokan (desno): »Hvala, Roman, čeprav mi ni jasno, zakaj potem ti polivaš.«
(2006 - LETO ODLOČITEV PRESS)
JABOLKO IN DREVO
Predsednik PGD Radmirje: »Čestitam, hčerka, po moji zaslugi si postala naj občanka.«
Naj občanka občine Ljubno 2005 Jasmina Jurič: »Kaj še! Če bi tebe poslušala, bi bila v ženski desetini večna rezerva.«
(MLADOST NI VEDNO NOROST PRESS)
Križanka, Oglasi
S'iiMiiiiiiii:
Portal Savinjsko dolino
mm
MINI SLOVARČEK:
ENKALON- umetno poliamidno vlakno TSU- mesto na Japonskem otoku Honšu RIAS- širok morski zaliv
TIMRAVA- Slovaška pesnica- Božena Slančikova RURIK- prvi Ruski vladar
		KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN
j* /m^ß: Slavica MARN, s.p. * ^ VmihcLa lft/li VrnncLn		ime in priimek
^ Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655		NAROČ. ŠT. naslov j i !
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI		
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje *		
* delovne stroje * motocikle * športne kpuhe *		
Napovednik
•	Sobota, (7. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje : Ptuj (člani)____________
•	Sobota (7. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje___________________________________
•	Nedelja (8. januar), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma • Nazarje : Krško (mladinci)
•	Nedelja (8. januar), ob 17.00. Glasbena šola Velenje
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje___________________________________
•	Torek (10. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Snežni medo in presenečenje
•	Četrtek (12. januar), ob 18.00. Gostišče Vrbovec Nazarje
Četrtkovi planinski večeri - Potepanje po tujih gorstvih (Bojan Jezernik)______________________________
•	Četrtek (12. januar), ob 19.00. Galerija Velenje
Odprtje likovne razstave Figura v evropskem prostoru
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telici simentalki, težki 450 in 200 kg; gsm 041 /453-058. Prodam teličko sivko, staro sedemnajst dni; gsm 031/817-497. Prodam jagnjeta za zakol; gsm 031/314-824.
Teličko sivo rjavo, staro 6 tednov prodam; tel. 583-52-05.
Prodam bika sivca, težkega 120 kg; tel. 03/584-16-53.
Prodam kozo, brejo, srnaste pasme; gsm 031/608-286.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljno rejo; gsm 031 / 533-745.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.; 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni žhnnozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil; delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg; gsm 031/676-833.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim 4 mesece starega psička mešančka; tel. 583-34-43.
DRUGO - PRODAM
Prodam snežne verige (karo vzorec) za traktor; tel. 03/584-14-34.
Pletene domače nogavice iz sive volne prodam; tel. 584-43-36. Prodam mlečne kvote; gsm 031 / 243-368.
Prodam bojler tiki 801, kombiniran, malo rabljen - ugodno; gsm 031 / 557-996.
Prodam cisterno kovinsko za gorivo 2.000 I, termo akumu-
lacijsko peč 3,5 KW s sobnim termostatom; gsm 031/557-996.
Prodam Sony PS 2+veliko originalnih iger, 2xJoypad, 40 MB, memory card in Eye Toy camera; gsm 041/319-356.
Prodam industrijski šivalni stroj; gsm 041/977-334.
DRUGO - KUPIM
Kupim tračno žago; gsm 041 /783-630.
VOZILA - PRODAM
Prodam fiat panda Ietnik93; reg. do 12/06; gsm 040/622-081.
NEPREMIČNINE
Kupim starejšo hišo v Gornjem Gradu; gsm 041/281-368.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/584-51-94.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, tazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/83945-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVI P, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-12. ure. Tel. 83948-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje.
Tisoč iskric za tisoč zelja v novem Ji letu 2006
10. KONCERT PRIJATELJSTVA V TO


-
‘S
“Zatronec leta in hkrati ob deseti obletnici hotela Ple^lik so v Logarski dol^i v petek, 30. decembra, prirediliuO. tradicionalni,koncert prijateljsm^gtcatern. V .idjitänb -/imskcin okolju se je obralo nekaj manj kot tisoč ljudi iz različnih krajev Slovenije in stacionarnih goskov iz številnih turističnih objektov na Solčavskem.
Na koncertu so nastopili otroci iz Osnovne šole Solčava, ansambel Ojstrica, pevka Katja Klemenc, vokalni tercet Kresnice iz Nove Gorice, dekliška pevska skupina Anita, Casino band, Rudi Šantl, Slovenski oktet in osrednji gost večera Jan Plestenjak. Prijetno kulturno in družabno doživetje je malce kvaril hud mraz, kije pritiskal z Mrzle gore in Ojstrice. Zato pa je svoje delo opravilo kuhano vino, ki je »teklo v potokih« in pripomoglo k razgibanemu prazničnemu vzdušju.
Potek koncerta je imel na vajetih solčavski Franci Podbrežnik, kije s svojim humorjem dodobra razvedril obiskovalce in nastopajoče, ki so v prepletenem kvizu ugibali znane resnice o Solčavanih in Zgornjesavinjčanih. Novoletno poslanico je obiskovalcem namenila lastnica hotela Martina Plesnik, kije zaželela vsem gostom Logarske doline in Zgornje Savinjske doline prijetno bivanje ter gostoljubno in srečno novo leto 2006.
Obisk božička in praznični ognjemet sta jubilejni koncert samo še polepšala. Organizatorji si zaslužijo priznanje za brezhibno organizirano prireditev. Poskrbljeno je bilo tudi za parkiranje in nemoten promet več sto osebnih vozil, prireditev pa je v celoti minila brez najmanjših težav ali neljubih pripetljajev.
v\j Jože Miklavc
’M'
Fotografije: Jože Miklavc
m
tj
i
i
;
Hotel Plesnik je žarel v praznični podobi
Koncert prijateljstva je kljub mrazu obiskalo skoraj tisoč ljudi
Višek predprazničnega slavja je bil čudovit ognjemet
Osrednji gost večera je bil priljubljeni Jan Plestenjak
Program koncerta je na sproščen in duhovit način povezoval
Franci Podbrežnik
Celje - skladišče D-Per
5000018337,1
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
OKENSKI SISTEMI
MAROVT GREGOR s.p.	mm
Bočna 60 3342 Gornji Grad
Tel /faks: 03 838 51 40/41
GSM: 041/793-518	] o let garancije
v sodelovanju s
organizira
L PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWLINGU
v nedeljo, 29. januarja 2006, ob 13. uri v Planetu TUŠ Celje
Tekmovanje bo potekalo posebej v moški in posebej v ženski kategoriji.
Nagrade:
1.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 7.000 SIT
2.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 5.000 SIT
3.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 3.000 SIT
Prijave in dodatne informacije na telefonu 839 07 90 ali po elektronski pošti savinjske@siol.net.
OSREDNJA KNJ. CELJE