GLAS W iFDBSB 'JI « T-_____ - Ust ilofenskih delavcev r Ameriki. - Reentered as Second Class Matter September 55th 1910 at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. VOLUME LIL — LETNIK Lil. NEW YORK, MONDAY, JUNE 26, 1944 — PONEDELJEK, 26. JUNIJA, 1944 Tel : CHeOsea 3-1242 CHERBOURG PADEL Ameriška infaiiterija je vdrla v razbite ulice Cherbourga z vzhoda, juga in zapada po petih dnevih srditih bojev. — Amerikanci so naskočili veliko pristanišče in proti večeru I#ili v pojesti mesta. so Tako naglo so Amerikanci vdrli v mesto, da so v pristanišču zasačili prestrašene Nemce. ko so razstreljevali zadnje pristaniško naprave. Fpati pa je, da so v mestu m? našli kak nepoškodovan pomol in kajžerjavov, da bodo mogli prihajati zavezniški par-niki s vojaki in vojaškimi zalogami za končni |x>hod na Pari* in Berlin. Nemci sami priznavajo, da je Cherbourg padel, ko uradna nemšku časnikarska agentura DNB. pravi: 4*Dotuneva se, da h o Amerikanci tekom dneva I'ljeribourg za vzeli.'* En oddelek armade generala Oni ar/a X. Bradley« j«' zavzel trdnjavo EqueurdreviHe v za-padnem delu Cheribourga in I>opoldtie je prodiral mimo dirkališča in mornariškega arzena la proti središču mesta. Dva druga oddelka sta popoldne ob štirih prihajala od juga in se-verozapada, ko je padla trdnjava Fort du Roule zapaduo od < *Iiert>aurga. Kot poroča časnikarski poročevalec Don Whitehead, so Amerikanci pričeli prihajati v < MieHbourg pozno popoldne od j "igra. vzhoda in zapada. Nem-ei, ki jim je bilo dano povelje braniti mesto do zadrijccra, so Rusi so obkolili Vitebsk TITO IN PETER SE BOSTA SESTALA Kot pravi nefco poročilo iz Londona, se bosta v krafkem sestala maršal Tito in kralj Peter, da se p po razumete glede združenja vseh proti-nacijskih sil v Jugoslaviji in za skupno V Londonu se čudijo, kaj more biti s Hitlerjem, ker o Protl sovražniku, njem že skoro tri tedne ni bilo ničesar slišati. — Raz j poročilo iz Londona pravi, širjene so tudi govorice, da je nemški vrhovni povelj-j da sta se maršal Tito in dr. Su nik v Franciji feldmarsal Karl Gerd von Rundstedti bašič sporazumel« v štirih po- Kje je Hitler? Rdeča armada je popolnoma obkolila močno belorusko trdnjavo Vitebsk z armado kakih 45,000 vojakov. — Moskva poroča, da je v ognju 325 milj dolga fronta. Tretji dan odkar so Rusi pričeli »svojo ofenzivo, sta se dve ruski armadi združili na zaipadni strani mesta in trdnjava je bila obkoljena. Rusko polnočno poročilo naznanja. da je (bilo včeraj ubitih 2700 Nemcev in 700 ujetih. V treh dneh je bilo na celi fronti ribi tih 22,500 Nemcev. Medtem, ko je moskov. radio oznanjal velike zmage, je nemška radio posta ja sporočila, da je rdeča armada pričela novo od Vitebska do Mozira v Pripetskih močvirjih, na mnogih krajih -prebita. Značilno je. da je rdeča armada sedaj pričela svojo poletno ofenzivo proti najmočnejšim nemških trdnjavam in v treh dneh je v nemško črto napravila že pet velikih vrzeli. Delavci zatrjujejo, da so pričeli s štrajkom, ker nova pogodba med njihovo unijo in omenjeno dražbo ne določa dobo počitnic za uslužbence, niti povečanja plače in klasifikacije pojedinih delavcev. pričel raztezati mirovne tipalke neodvisno od Hitler ja in nacijske stranke. ITALJANSKA FRONTA Von Rundstedt pripada k pruski vojaški kliki, ki je bila vedno, da sama sebe obdrži na površju, pripravljena žrtvovati cesarja, zdaj pa tudi fuelirer-ja. $ v Angle6ki radio pravi, da je Nemčiji prepovedana Hit'-er-I jeva kn j ura "Mein Kampf", ki ! je naeijem veljala kot sveto pi-Amerikanci. ki prodirajo obj*nio> kcr i* H^Ier v njej pi- zapadui strani Italije vso pot; odbijajo nemške tančne in artilerijske oddelke ter so zavzeli -al, da se bo nemška armada l>orila samo na eni fronti, sedaj pa se bojuje na treh fron- Parnik Roma poškodovan Veliki italjanski potniški par glnvitnih točkah, katere sot 1. Maršal Tito sprejme Pe trovo kraljevo oblast, nik "Roma",: ki so *a predo-l Kralj Peter pristane »a tavali za matično ladjo za ^.jT.tov« «ahtevo. dapo vojn, na- rod sam doloei svojo vladno adjo roplane, jc bil zadet 20. junija v genovskem pristanišču j>ri napadu ameriških bombnikov. Poročilo pravi, da je pa mik zadelo več bomb. in pristaši kra Navodila belgijske vlade v izgnanstvu London. 22. junija (ONA). — Belgijska vlada v izgnanstvu je naročila vsem Behrij-I Moskovsko poročilo naznanja tudi velike uspehe na obeh j finskih frontah. Rdeča armada prodira onstran Svira in je o-ofenzivo okoli Ost rova. 165 milj čistila zopet nekaj železnice, ki severozapadno od Vitebska. Rusi so prodrli nad 25 milj ter osvobodili 740 obljudenih krajev. Maršal Stalin je naznanil, da se bore štiri armade s sku- pelje v Murmansk. Poročevalec United Press M. S. Handler poroča naslednje: "Beloruska ofenziva ni namer-pno 1,000,000 vojaki na 2S5 m I jena proti posameznim pred-dolgi fronti od Vitebsk a do J metom, temveč je del velike Bobruiska o»b zapadnem bregu | strategije najvišjega sovjet-Berezine. , i skesra poveljstva, namreč zma- Sredi beloruske fronte, kiignti že to leto. To je pri čet ek je najbližja Nemčiji je bila i splošne ofenzive od severa pa nemška 300 milj dolga črta, ki j do Romanske in rdeča armada Kaznovanje francoskih utrjene črte. Poročita s fronte naznanjajo, da se Nem«*i že pripravljajo, da zapusto Lavorao, šest miTj ]wk1 Pi-^o. Današnje poročilo pravi, da so 'se Amerikanci po zavzetju Fallonice obrnili v notranjost, zavzeli Monterotondo, 17 milj nad Follonico in se sedaj bore blizu IMjasse, močne trdnjave meo kmalu prišlo do sestanka med Titom in Petrom. žene trdo delati Pa je prišlo do spora Hitlerjem in nemškimi ki, dokazuje tudi neka med niške invazije. 14 To ni samo opreznost," Vladni zastopnik je pozival častni-j pravi radijo govor, "ampak tu-1 železniške delavce in nameščen listina! di dolžnost, vsakega, ki je v ne- i ce v dokih naj store vse kar je nemške ara visokega poveljstva,j varnosti, "da je zajet od Nem-1 v njihovi moči, da ovirajo katero je podpisal general En- cev kot talce. nemške zveze s fronto. Delavske vesti se trdno držali do šest ih zvečer. , _ , . , . . , Siloviti ameriški ogenj jj toee od Polo«%a, severozapadnolse bo sedaj bori! iz podzemskih skrivališč pričeli prihajati ljudje in so že na kak način na&li nekaj cvetja. ki . o ga dajali ameriškim vojakom. gova rova v Virgin i j i. ostaneta še v nadalje pod vladino podporo. 8 tem je vlada po 13 me-seeih prestala biti lastnica in upraviteljca premogove obrti. Vlad in Odbor za Delo (War j Labor Board), je končno odo-Prva pot po zavzetju mesta; bril delavske pogodbe glede je vodila Ameriikance v 'bolnišnico, kjer je bilo nekaj ranjenih ameriških vojakov, ki so jih Nemci ujeli. Amerikanci so bili prvi. ki so zavreli prvo veliko pristanišče v zapadni Evropi in pomeni veliko -zmago aaa generala Bradley a in njejrove vojake, ki so si prrabili pot od vzhodneera ♦vreura Cherbourg polotoka, pa plače premoga r j ev in temu bode za gotovo dobo sledil mir in zadovoljstvo med organizirani! premogarji trdega in mehkega premoga. Tajnik zvezi nega oddelka notranjih zadev, Mr. Ickes, izjavlja, da je izredno vesel, ker se je re«il dela uprave premogovili rovov. Omenjer a dva rova v Virgi-niji, ki sta last Jewell Ridge do zapadnega brerjra in odre-1 Coal Corp. v Tazewell, Va., o-zali od glavne armade kakih 30 stanete še v nadalje v Vladini tisoč nemških vojakov in jih upravi, ker družba noče podpi-.«h>dnjič premagali v Cherbour-! sati omenjene pogodbe z pre- «ru. inogar.)L. General Wilhebn von 8chlei-man je na svoje vojake izdal Štrajk razvaževalcev pive v povelje, da se -morajo bojevati, N. J., končan po nalogu or-ker dru^rače jih l>o od Pitt^ tu^a, je izjavil predsednik v po-lnah klMPiti ^ kvartov ržene' V dosego palestinskega sta-j ročilu, ki so ga dali voditeljem j Bombe so zadele tudi državno burgha. j tiskarno ter poslopja brzojav j Pvt. John Bamish, ld je biliaih in telefonskih uradov. I doma na dopustu v ChartiersJ dnega odbora pa ibodo mogli do j fa., je doživel več-kot navadno j JAPONSKE IZGUBE biti celo po 8 kvartov žganja, l^ed^o Tru^ njegovega o- Admiral Chester W. Nimitz | četa Stephena Barnisha, je .še, je sporočil, da je bilo doxniano Mussolini hudo bo*an strank, bodo po^etovani Židjej.Pa., j. doživel vrf kot navadno in Arabci. Predsednikova izjava je poudarila, da je Palestina pod britanskim mandatom, in, da je zato britanska vlada odgovorna, da se nič ne spremeni v palestinskem statusu, dokler ne pride primeren čas, ko bodo vlade, ki bodo odgovorne za ospo stavi tev svetovnega redu miru in pravice, mogle odločiti, s pomočjo posvetovanj z Židi in Arabci, o bodočnosti Palestine. Izvedelo se je, da je arabska stranka odločila predložiti predsedniku memorandum o svojem stali»ovL To je bila prva prošnja na vedno v rovu Chartiers Mine, ; kjer je pred tedni nastal po-Poročila. ki prihajajo s švi-Jžar in je zgorelo šest rudarjev, carsko-italjanske meje, naznja-j Pri Sedanjem viharju pa sta bi-jo, da se je Mussoliniju bole-j H ubiti njegova mati in sestra zen obrnila na slabše in da je: Agnes, tri druge sestre pa so poklical k sebi svojega sina; bile ranjene. Vittorija iz Nemčije in svojože-j Mjalokatera hiša je ostala, no, da ostaneta pri njegovi bol Truplo neke žene so našli na nišfci postelji. Mussolini živi v j drevesu 100 jardov od njene neki vili ob Gardskem jezeru, hiše. Ako se Nemci iz Italije umaknejo Čez Alpe. bodo MuesoUni-ja prepeljali v Nemčijo. predsednika od arajbske politične stranke v Palestini V Versailles Borough. Pa., je neka žena naznanila, da je prejšnji dan na banki dvignila $1600 in da ji je vihar odnesel ves denar. ResevaW so našli $1400 in ji denar vrnfti. da so imeli Japonci v bitki pri Mariana otokih mno^o večje izgube, kot pa je bilo prvotno domnevano. Taiko je treba k izgubam dodati se 100 aeropla-nov in več poškodovanih ladij. Po zadnjem poročilu so izgube sledeče: Jap. Am. Potopi! j ene ladje G0 Mogoče potopljene 2 Poškodovane lad&e 51 4 Manjše ladje potop. 13 Aeroplani izguibljeni 747 151 Letalci "zgubljeni ? 98 To so izgube na obeh straneh od 10. do 23. junija. MONDAY, JUNE 26,1944 —=* 99 QLAS NARODA _CfQIOi or TM Fiopur (A Corpora Bod«, Trcaranr; Jowpb LaptUt, Bmm, Ilk <0 [MUtttOB |Q|)||MM of ibott lAtb BTBEBT, NBW YORK 11, N. X. 51st Year -pia* Haroda" U laned crery amy axocfrt Saturday!. BaMay« and Holidays. BatMorlpdoo Xoarly (7. Advertisement on Affr«ea>«nt. |A CULO UOTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DI1ŽAVH IN XANADU] 97.— ; Zi POL LETA $3.50) ZA ČETRT LETA «2.—. "Olu Naroda" lahaja vaakl dan iiviendl aobot. nedelj In praralkor. MAROOA' 91« W98T 18U STREET. NEW SOBE 11, N. I CHelaea I—IMS V8TAN0VLJKN L 1999 S Iz urada Slovenskega ameriškega — narodnega sveta- 3935 W 26th St. Chicago 23 111. AKTIVNOSTI SANSa » I jen: nuditi podporno in poli ti- Aktivnosti upravnega urada j"10 P01™*' krilcem v stari do zadniih i^r V ta namen je že abra- dela in zakaj umira. Dajte mu svojo podporo. Podpirajte RESNICO! Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. Zmaga na Pacifiku Ameriško vojno brodovje je nad japonskim brodovjem iz-vojevalo novo veliko zmago, ki se more primerjati z zmagami v Kora'nem morju, pri Midwayn in pri Guadaleanalu. Sicer ni bila tako sijajna zmaga, kakor so jo pričakovali in napovedovali naši poveljniki, toda to ni njih krivda, temveč krivda japonskega admirala, ki je v temni noei poft>egniyI z Ibojišea. Japonske 'bojne ladje se izogibljejo spopadu z ameriškim Lrodovjem in se skrivajo, da jim ameriške ladje ne morejo nikdar priti dovolj Taffiz-u. .Japonci hočejo svojo mornarico, čije vda r ne sile ni smeti podcenjevati, obraniti do konca za ofltram-J»o svojih domačih otokov. V zadnjo bitko so poslali samo nekaj svojih ladij, ki pa so bile primeroma zelo močne. Kaj se je dovršilo na obsežni površini Pacifika med Mariana otočjem in Filipini, je bilo približno tako-Ue: ker so A-inerikanci napadli Saipan, ki so vrala do Filipinov, do Kita jske in celo do Jiaponske, je japonsko poveljstvo poslalo v lioj štiri ali še več oklopnic, pet a'ii 'šest matičnih ladij za aeroplane, več križank, rufcilcev in tankerjev in veliko število aeroplanov tega ibrodovja je napadlo ameriške bojne Aadje, ki krile zasedbo Saipana. .Japonski poveljnik sc je prav gotovo zanesel na presenečenje in je pričakoval gotov uspeh. Mogoče je tudi mislil, tla zaradi obrežnih operacij na Saipanu ameriški mornarinei primanjkuje petroleja in nmnieije. Toda Amerikanci so bili pripravljeni na napad in so čakali nanj. Japonci so povzročili samo nekiaj manjših ]M>škodb na dveh matičnih ladjah in na eni oklopniei. Te poSkodl** pa niso bile tako velike, da )bi (ladje tbile lfesposolbne za liadaljni boj. Pri tem napadu so Japonci iagulbili 353 aeroplanov; 335 so jih izstrelili ameriški naipadahii aeropllani, ostale, pa protizračni topovi z (bojnih ladij. Naše iz&iibc so (bile samo — 2\ aeroplanov. Kmalu zatem je ameriško brodovje prešlo k napadu. Iz vidni aeroplani so našli japonske ladje, ki so križarile kakih ."»00 do 800 m zapadno od Saipana infso čakale na aeroplane, ki se pa niso vrnili. Ameriške ladje so se takoj odpeljale proti sovražnim Hadjani in so spustile svoje aeroplane, ki >o zadeli na sovražne ladje v pondeljek proti večeru. K nesreči je bilo samo še malo dneva in komaj zadosti za samo en napad, pa. v tem sara^in napadu so (bile potopljene štiri japonske Jadje, mogoče celo pet, med njimi ena matična ladja, trije tankerji in mogoče ena 'križarka, deset ladij pa je »bilo poškodovanih. Po teh izgubah so japonske 'ladje izginile v temno noč. Ame-rikainci so v tej (bitki izgulbili 49 aeroplanov, toda ni jih toliko uniči] sovražnikov ogenj, temveč so poleteli na preveliko raz- slovenske, si^slceJirvašteTbol-daljo m so Ibili prisiljeni pristati na morju, k sreči pa so biii garske in maeedonske narodno-letalci večinoma najdeni in rešeni. Posledice te bitke so očividne. Ta zmaga jasno kaže, da ima Amerika veliko premoč v zraku nad Japonsko. Poleg tega je tudi dokazala, da je aeroplan poglavitno in najvažnejše orožje vojnega brodovja tako v ofenzivni kot defenzivni vojni. Aeroplan sicer ne more nadomestiti (bojne ladje, toda bojne ladje brez zračne zaščite so vedno v veliki nevarnosti, da jih potope sovražni aeroplani. Končno je ta zmaga tudi pokazala, da Amerika popolnoma obvladuje Pacifik tako z morja kot iz 7 rak a. AJko bi kdaj Japonci nameravali spustiti se v kako večjo bitko z ameriškimbrodovjem, tedaj !bi ga morali zvabiti daleč od oporišč, nakar bi moglo njihovo brodovje z nadmočno silo vda rit i na na£e brodovje, kakor je napravil admiral Togo, ko je v rusko-japonski vojni potopil rusko brodovje pri fWimi. Da pa ostane brodovje močno, si Amerikanci osvajajo posamezne otoke in na njih postavijo Jetallšča, s katerih zatem napadajo kraje, ki so vedno bližji japonskim otokom. Ko ho Saipan očiščen sovražnika, 'IhhIo mogli aeroplani z letališč na otoku napadati Filipine, Kitajsko in Japonsko. so zadnjih par mesecev bile posvečene Je političnemu delu. To je zaditevala potreba, ki je nastala vsled iniciative SAiNS-ovih nasprotnikov, ki hočejo na vsak način naše rojake in podpornike prepričati« da kar dela SANS, je vse nekaj drugega, kot kar želi slovenski narod v stari domovini. Da je to le gola propaganda, ki se ne zlaga z resnico in pravico, niti ne s poštenostjo, je bilo jasno dokazano v izjavah, katere so spisali novi voditelji slovenskega naroda—dr. Mik oš, Josip Vidmar, dr. Kocbek, dr. Ffus in dr. Brecelj. To sovražno propagando, ki jo po Severni Ameriki širi mala skupina v službi starokraj-ske reakcije pod šifro Zveze slovenskih župnij, ki pa resnično ne predstavlja drugega kot patra Ambroži ca, bivšega tajnika Slovenske ljudske stranke Franca iialbrovška in njunih načelnikov v Londonu, je ekse-kutiva SANSa odločno zavrnila. Kavno tako jo je označil za sovražno in nepošteno dr. Fur-lan v Londonu, ki je po.svahil pisca doličnoga "ljubljanskega pisma'*, da je ta propaganda koristna le Hitlerju in nacizmu. naravnost pa škodljiva zaveznikom in slovenskemu narodu v njegovem največjem boju za svobodo. Kljufb tej propagandi se ustanavljajo nove podružnice in se prirejajo shodi. Pod a:\nspicijo Združenega odbora južno,slovanskih Amerika lice v se je vršil zelo uspešen shod v Jolmstownu, Pa., dne 28. maja. Za SANS je govoril .Janko X. Rogelj. V Bessemer ju, Pa., je Slove nsko-hrvatski odbor priredil banket v korist SANSa dne 27. maja. Govoril je SANSov izvršni tajnik Mirko Kuhel. Dne 2. in 3. junija se je vršila v Torontn, Kanada, prva konvencija južnoslovanskih naseljencev v Kanadi, na kateri je bil ustanovljen Združeni odbor južnih Slovanov v Kanadi. Sešlo se je 124 delegatov je nega in obljubljenega denarja nad $177,000.00. Če upoštevamo, da je v Kanadi le okrog 135,000 naseljencev južiMoslo-vanskega porekla, ki so ali bodo prispevali to ali še večjo vsoto, tedaj smo slovenski Amerikanci proeentualuo pač daleč zaostali za našimi rojaki v Kanadi. Ta od'bor bo tudi v ožji zvezi s SANS-om in Združenim odborom v Ameriki. Dne 25. junija se je vršil velik phod v prid SANSa v Yu konu. Pa., pod avspicijo Westmoreland county federacije S. N. P. J. SANS je zastopal Janko N. Rogelj, jednoto pa gl odbornik in član širšega odbo ra SANSa Andrej Vidrieli iz Johnstowna (SANSova nova podružnica št. 102 v Forest Cityju, Pa., kateri so priključena menda vsa slovenska društva v naselbini, priieja javni shod v soboto, 15. julija. V nedeljo, 16. julija pa se vrši velik shod v Wilkes-Barru. Pa., pod avspicijo ondotne federacije S. N. P. J. Na obeh teh shodih v vzhodni Pennsylvania i bo v imenu SANSa govoril izvršni tajnik Kuhel. Razno Vsem SANiSovim odbo rni- UMRLA V SLUŽBI DOMOVINE Tony Škafar Vojni department je obvestil družino škafar v Longe-lothu, Pa., da je bil njen sin Tony ubit na italijanski fronti 24. maja. K vojakom je bil poklican januarja I. 1942 itn avgusta istega leta je bit poslan čez morje. Bil je v Angliji in potem v severni Afriki, odkoder je bil poslan v Italijo. V bitki v Italiji je bil ranjen; ko je o-kreval, je bil spet poslan na fronto. Tonv je bil star 28 let. • Joseph R. Dular V Great Lakes Naval bolnišnici je po tri-tedenski bolezni u-mrl Joseph R. Dular, star 18 Let, rojen v Clevelandu. Pred 3. meseci je gradui ra I iz Shore High šole. in bil takoj vpoklu-an do sedaj odvisne od moštva in orožja, katera IhmIo zamogli poslati na bojišče organizatorji vojsk zaveznikov in nacijev, kateri slednji so ko-lrkortoli že dokaj tepeni. Pri tem je soveda pričakovati, da bode Juintam prišlo do oboje stranskih umikov in napredovanj, toda vsa svetovna javnost je že sedaj uverjena. da je končna zmaga zaveznikov zajamčena. - kajti v juniju leta 1918 smo tudi vedeli, da gre Nemčija proti svojemu kon«*n. Te-daj, v avarustu 191«,bile so nemške vojske poražene na za pad-nih Imjiščih in kmalo po prvem dnevu a virus t a i-tesra leta je bila tedanja Nemčija docela uverjena, da bode vojni kmalo konec, kar se je tudi zgodilo še iste jeseni. EVROPA BO POTREBOVALA OGROMNE KOLIČINE AMERIŠKEGA LESA stno resolucijo proti propagan- delajo proti narodni vo- 1 lji in le za svoje zasebne interese. Narod doma dobro ve, kaj di reakcije, katero vodi slovenskemu narodu, sovražna klika plačanih agentov. Napredni Slovenci v Kanadi so pozitivno reagirali proti prikriti propagandi, brez kake iniciative od strani SANSa. V imenu-SANS a je .govoril na konvenciji in banketu tajnik Kuhel, za Združeni odbor joržiionslovajnskiih Amerikanoev pa rev. Strahinja MaMič. Na konvenciji je vladalo ogromno navdušenje za narodno osvobodilno fronto Jugoslavije pod vodstvom Ri-barja in Tita. Marsikaiteri je bil iznenaden nad velikim številom sHbskih delegatov, ki so zastopali veliko večino kanadskih Srbov. Hrvata Vranica in Miosič sfa bila izvoljena za predsednika in tajnika, za blagajnika pa naš slovenski rojak Joe Pe-trič iz Toronta. V odbor, ki šteje 43 članov, je bilo izvoljenih tudi nekaj drugih Slovencev. Namen tega odlbora je dvo: Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počitkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. ISth Street New York 11 Ameriška lesna industrija se je pričela, ko je Lici Ericson poslal prvi kargo ameriškega stavbenega lesa v svojo novo domovino, (ireeJand, in sicer iz sedanje Nove Anglije na našem severoiztoku. To je bilo baš ."> let predno je O ris t oboi Colon (Kolumbi "odkril" Ameriko. Vsled tega je lesna trgovina iu industrija Amerike, najstarejša industrija Severne in Južne Amerike. Teža ameriškega lesa, ki se ga porabi v svrho vojnih izdelkov, daleko prekaša težo jekla, ki je potrebno v iste svrhe. Samo -za ] »opravo naj »ol jskega pristanišča, porabili so Američani •V) milijonov čevljev stavbenega lesa. oziroma tovornih železniških vozov lesa. Francija porabi po "25 kubičnih čevljev lesa na vsakega prebivalca vsako leto (v mirnem času), Anglija Nemčija 36 — in Z jedi njene države po 250 kubičnih čevljev na vsakega prebivalca vsako leto. Ko so prišli prvi na-eluiki v Ameriko, pred nekako 900 leti, smatrali so pragozde za stvar, ki ji* brez vsake vrednost i in j vsled tega so požigali gozde, kjerkoli so se naselili. Ravno tako so postopali tudi kasnejši naseljenei. ki so se priselili v i »o Kolumbovi dobi v Ameriki, kajti le na ta način so zamogli Obdelovati nekoliko zemlje za svoj vsakdanji kruh. Današnji pa smatramo les kot najpotrebnejši pridelek v naši republiki. Cena knjige povišana Četudi je bila že pred k ra t k i m cena A NGIJBŠK K kuharske knjige "Recipe* of All Nations'* povišana, smo olnlržali ceno $2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali naibaviti po povišani ceni in zaradi tega bo cena te knjige veljala od danes naprej $3. komad. Toliko v na-znanje. — Knjigarna Sloveuio Publishing Co., New York. imajo i) TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Mart of the Hour V angleščini izpod peresa Blovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o de-mer ni bilo pisano še nikdar poprej. ti Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker je zaloga teh knjižic zelo omejena, je priporoči J Ito. da pofiljlt« naročilo prej ko mocofe. K naročilu priložite ▼ dobrem zavitku gotovino oz. znamke ah. Seveda, oni so na radi jo; mi pa potem na vogalih in klopeh parkov. Zaželel sem, da pridem iz tega stanja; proč od radija, pa nisem vedel, na kak način, bi se to uredilo. KoneČno se mi je posvetilo — na farme J Dofoil sem prijatelja in mu omenil, če gre z menoj. "Seveda grem. Sem že sit posedanja in ne ve se še, kdaj M»o sezija." Sel sem domov in napisal pismo, na mojega sorodnika ter ga vprašal, če ima kaj dela. Toda, oflr>a sva se tako vnel,a da nisva čakala odgovora. Drugi dan, sva odšla na -slepo srečo, na farme. Ko sva prišla do kon-ea; to se reče. do postaje, na kateri je vlak zavil v drugo stran, sem poklical po telefonu in je prišel eden po naju z avtomobilom. Ko sva dosjH-la tja, Mim ga vprašali, če ima kaj dela. On mi je pojasnil, da dei*a dovolj. — Jaz sem mu omenil, da v mestu nisem mogel »spati. "Ne?" meje vprašal* "no to se bo pa že popravilo; tukaj pa no 'bo dolgo vzelo, da se boš privadil." Poleg kmetijstva, je imel tudi klavnico. Po večerji, smo se liot«'Ii malo pogovoriti, — vsaj jaz -cm se hotel, — toda pri-hIo jo naročilo, da so mora še tisti večer zaklati in očistiti sedemdeset piščancev za slovaški piknik. Vsi smo odšli na delo 1 in db eni zjutraj, je bilo naročilo gotovo in pi&ke pa pripravljene v ledenici, da se jih zjutraj dostavi. Ko smo prišli v kuhinjo, smo imeli prigrizek ill se malo pogovorili, o tem iu o-neni, toda oči so igrale neke vrste opičjo igro; ne toliko najine, kot onih. Gospodar nama je odikazal posteljo in pojasnil, da na- bo budilka, zbudila.* Vlegel sem se na posteljo, toda zdelo se mi je, da nisem tako zas/pan; vsak še tako majhen šumček sem slišal. Ob o-knu so se svetile kresnice; dolgo jih že nisem videl. Murnčki s svojimi enakomernimi cvrča-jočimi glasovi, se niso hoteli izgubiti iz mojih ušes. Zdelo se mi je, da spim, vendar pa sem hil prepričan, da je le neke vrste omami jivost. Nisem bil zbudlen in nisem spal; ne morem pa verjeti, kako je v takem stanju, noč tako hitro minula. — Kar na enkrat je zaropotala ura in treba .je bilo vstati. Malo od naju, na drugi postelji je ležal hlapee in ob zvoku ure. se je vrge;l v hlače tako hitro, kot bi se zabliskalo; mahnil park rat z dlanjo po laseh, pofbral čepico, ter izginil iz sobe. V kuhinji sva ga došla, ko je obuval črevlje in potem smo jo stopili v hlev, kjer je bilo nekako štirideset repov in vsakega ise je držala krava ali bik. Zmenili smo se. kako bomo delali. da 1w> šlto 'l>olj gladko. Vsak je inml svoj delokrog. Moj pri-jatej je imel nalogo, da se je lotili krav od prednjega konca in jih hranil oziroma krivjil: lila-pee, se je spravil bolj k sredi, jih je molzel: jaz sem bil pa pri ta zadnjih, mi je pa ostalo vse, kar so drugi zmetali proč. Po licih so mi tekle britke Kolzo: ne od usmiljenja, ampak, če si že kdaj prišel v poln hlev krav in pričel komandi-rati za kravami, boš pa že pri-bližoo vedel zakaj. Kadil do takrat že nisem trinajst mese-rev; toda, ko je prišel moj prijatelj za hlev in tam rta hitro zrvil eno iz Buglerjia, ter jo prižgal, sem ga glodal, ko jo prvič potegnil, je pri tem pokazal tako slast, da sva -kar na enkrat s tobakom postala pri- MONPAY, JUNE 26,1941 - 35 - —- z. - ■z r-^i 5 - - , TSTAKOTIJEN L 1899 Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHUIIUHIUHI Garden ENCYCLOPEDIA Cana knjiga: I $3.50 Združeni narodi potra-bujejo ves odvišni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj I f UCNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 760 BI i k Popolni voditelj za va* vojni vrt. NOVE edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potrebo i nm visokih based -mjt Tok«] Je v eni ml knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1 1MM Huikov tu podrobno poj* mi! ne o vrtnarstvu, o saditvi Id •eJanja. « gnojenja in »skrbi vrtm. Nsjnovejie p a Jo VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe sa uničevanje Škodljivcev, gojenje dJr-|fh rastlin, nove sestavine cvetlici — Abecedno kazalo van pove takoj, tcnr telite. Prirejeno sn vsako ponebje v Združenih državi . ca mk« zeezlje la vsako sezone. To knjigo je uredil E. L. D J9ET* MOUR, B. S. A* poznana oseba v ki ga cenijo vrtnarski Is- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 21ft West 18th Street New York 11, H. Y. jatelja. Hitro sem zavil eno in potegnil dim v se, ter se oddahnil tako globoko, kot bi odložil dvesto funtov težek tovor iz rame. Po zajutrku naju je gospodar vprašal, *kako se dopade in kako sva spala. Jaz sem 11111 povedal, da sem slišal-murneke in da nisem dobro spal. menda zato, ker nisem navajen prostora. "Oh, ja V se je začudi!, ''mogoče nocoj jih pa že ne boš, — veš. človek se vsega privadi." ''Kaj pa bomo danes?" sem ga vprašal. "Danes Ibotmo pa tu okrog doma malo delali," mi odvrne in jutri, bomo pa sadili koruzo ; če bo vreme." " Kako jo pa sadite? Ravno tako, kot smo jo pred dvajsetimi leti?" "Ne, sedaj jo s strojem . . . gre hitrejše," je odvrnil. No, pa sem res tisto 110Č precej lažje zaspal. Prav za prav sem tako lahko zaspal, da si še zapomnil nisem, kdaj sem prišel do postelje. Zrak na farmi te prevzame; malo pa tudi delo pomaga, da 'laliko spiš. Drugo jutro, ko je odkazo-val dela, predno je odšel po živino, mi je povedal, da grem jaz sadit koruzo. Jaz sem se ne'koli obotavljali, češ, da ne znam. ker s strojem jo še nisem nikdar sadil. Toda on je vstra-jal, da grem in on je hotel iti z menoj, da mi pokaže kako. Jaz sem napregel par konj in jih pi ipregeil k stroju, 011 pa je naložil seme in gnojila na tovorni avtomobil in odpeljal na mesto. Njiva je bila 11a enem koncu ravno odrezana. Na drugem koncu nekako dve tretjine od ravnega konca, se je pričel« podaljevati, tako. da je eua tretjina njive izgledala, kot nekak trikot. "Kje se bo pričelo?" sem vprašal gospodarja. "Na desni!" je odvrnil. *4Na krajši strani." Spravil sem stroj tja in potem mi je pojasnil podrobnosti, kako stroj deluje. "Tukaj, ta posoda je za koruzo in ta je za gnojila. Ko prideš naokrog, pa vse napolni. Glej, da bo vedno polna posoda in pazi, da greš vedno ravno po črti, 110 pa saj ti bom pokazal. Vsedel se je 11a stroj in pognab konje. Meni je pa rekel, da naj hodim z njim in gledam kako on sadi. kje naj hodi konj in kje naj teče kolo stroja. Ko sva prišla naokrog, sem jaz šel po gnoj, on pa je med tem napolnil posodo za koruzo. Ko je bilo vse gotovo, mi je rekel, da naj poskusim sam. Zadovoljno je pokimal z glavo, ko sem pogledal nazaj in dvignil roko, da naj počakam. "Dobre gre," mi pravi, "jaz grem sedaj domov, po drugi avto in se bom ustavil mimo grede, ko -grem po živino. *' Jar sem bil s tem popolno nia zadovoljen in »sem pognal konje, ter pazil na konjske stopinje, kot jastreb in ravno tako na kolo stroja. Ko sem prišel naokrog, sem zopet napolnil in tako se je pot ponovila. Posoda za koruzo je čisto malo rabila, med tem, ko je gnoj vselej izginil, toda ker nisem videl koliko je gospodar pridejal, sem biil kar zadovoljen in sadil koruzo kot za stavo. Naredil sem že kakšnih deset obratov, ko se je pripeljal gospodar. "No, kako ti gre?"me vpraša. "Dobro," sem odvrnil. Izstopil je iz avtomobila in segel v zemljo, kjer se je poznala črta. kolikokrat si pa nasut koruze v posodo f" me je vprašal. "Jo fskoiro nie ne porabi." sem odvrnil. "Veš kaj? Ti samo gnojiš, poglej tja, kjer gre koruza ven." Pogledal sem in dobil tam kamenje zatlačeno, ki je preprečilo izhod koruzi. Nato, mi je še enkrat vse pojasnil in sem moral pričeti zopet od kraja, on se je pa odpeljal, po svojih opravkih. Predno je odšel, mi je tudi pojasnil, da mora biti vsajena v popolnoma ravne vrste, ker drugače bo težko dboravati. Zdelo se mi je, da bi morali imeti najmanj pol tu-cata oči, da bi vse videl. Ce grem ravno po vrstah, ne more ibiti narobe; sem si mislil in če se posode praznijo, koruza ne gre drugam, kot v zemljo. Torej, če gre v zemljo, mora tudi zrasti. Nekako pol njive sedmih a-krov je bilo posajene, ko se kar na enkrat vlije ploha. Tista hitra ploha, ki pride hitro in izgine še hitrejše. Premočen sem bil do kože v par minutah. Konje sem pustil stati in jaz sem se stisnil v avto. Par minut kasneje, je posijalo solnce in sem bil s«h, skoro tako hitro, kot prej premočen. Ko sem se pripravljal, da znova začnem, sem stopil na sto-, pnjice avta in pogledal po njivi, kako je kaj ravno posajeno. Izpran zrak je nudil j ako čist pogled, toda kar sem videl, ne more biti res. Zdelo se mi je, da se je njiva nekako skrivila, proti nasprotnem koncu. Vse vrste so se zapirale na euo stran. Približno tako je izgledalo, kot nož za "oilcloth" režat. Zakaj tako nisem razumel, ker sem pazil na konje, kolikor je bilo mogoče in ravno tako na kolo stroja. Šel sem pes po njivi in vrste so >e ravnale pred mojimi očmi. Počasi sem preračunal, zakaj tako grdo njivo krvi. Njiva se je daljšala in vselej sem šel do konca, ta* ko. da se ni zgubila nobena ped zmilje: pri tem tsem vselej maio zavil, da pridem do celine. No, za popraviti ni lwlo in sem tako nadaljeval, toliko časa, da mi je zmanjkalo njive na enem koen, na drugem mi je pa preostajalo nekaj, ki ni bil trikot, ne četverokot. "Ravno-tako je izgledalo, kot bi tam ležal velikanski arnik, kateremu nisem mogel blizu od nobene strani. (V bi mogel prenašati vse, konje in stroj, bi mogoče še šlo. Kljub vsem, sem pa le spravil koruzo v zemljo in se odpravil domov. Gospodar se ni brigal za njivo, bil je zadovoljen, da je posajeno. Cez osem dni, so mu pa drugi kmetje pričeli omenjati koruzo, tako pogostonia, da se m?u je čudno zdelo in je šel po-gl'at. Ni mogel razumeti, zakaj je njegova koruza tako lepa, da jo vse občuduje, ker je vendar toliko koruze v okolici. Meni je rekel, če grem z njim in seveda jaz sem rad prisedel, toda me je malo skrbelo. Ko sva prišla tja se je pa začel smejati. 'Samo en pogled in mu je bilo popolnoma jasno, odkod občudovanje kmetov. Vrste so se tako vile, kot bi jih zmešal veter, tam pa kjer je bil tisti " ribji" prostor, se pa sploh izraziti ne da. Nekako pri sredi, sem pa dve vrsti preskočil in je zgledalo, kot bi bila škrbasta. Saj sem sest čevljev visok, ampak takrat sem se pa tako niajhneiga počutil, da bi me prav lahko spravil' v žep pri vestji. Kasneje mi je pa narava priskočila na pomoč in na tej zmedi, poslala iz sebe črno zeleno krnzo, ki ji ni bilo para v bližini. Seveda, sem in tja se je morala kakšna odrtuvati, kjer so se vrste križale. Pozneje jni je pojasnil, da ko bi ne bil na konou tako iakomen za zemljo, bi pa bile črtne ravne. VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond 5. Vojnega posojila. ^esaasaas vključene Letalec Frank Martinjak pogrešan Vojni department je obvestil Franka M&rtinjaka in njegovo ženo v La Salle, 111., da se njun sin Frank pogreša od 19. maja. Frank je bil poročnik v letalski sili. Udeležil se je bitke nad Nemčijo v leteči trdnjavi, na (kateri je bil "navigator". Himen Pretečeno soboto, dne 24. t. m. sta se poročila Mr. Roman Selan in Miss Frances Koncila r. Poroka se je vršila v cerkvi Matere Božje (St. Mary's Church) v Cooperstown, N. Y.. oib R..">0 zvečer. Ženin prihaja iz znane in u-gledne slovenske družine Selan iz Fly Preeka, N. V., n eve-1 a pa iz znane 111 ugrlrdtie slovensko družine Konchar iz Maryland. N. Y. Mlademu ženinu in nevesti kličem 11a tem mestu bilo srečno ter da bi jima vedno sijaloj sonce zakonske sreče. A. F. Svet Naznanilo SHEYBOGAN, Wise.: — Društvo Ameriško Slovensko Združenje obdrži svojo mesečno sejo dne 27. junija zvečer ob 8.l. N "10 zvftVr Verdijeva Ol^ra "AID A " z zvezdniki M t-t r< »polita n opt-rt? in J AKt »VLKV« »VKGA f:\LKT A ^k. junija—BKETHUVEX. IMSOK<»KIJEV. MAHLEli 21». junija in junija «>!> * zvrivv — V«-rdij»-\H upt-rn "L a T r a V I a T a »' z zvt-zniki .Metropolitan i>pt-r»- iu H«rfi JAK< ►VL.EVoVKtJA BALETA 1 julija—15KKTH« »VKN. CHOPIN'. sme TAX A in EL.KAX«>I: FIXE. pijaiiixtinjii >*>lintinj.. Z julija—SI HKI.irs. St*H 1'BEItT. M« IZAKT Angleški Molitveniki ivllllllllllUIIIIIIIIIIHIIUIIIIllllll V krasni vezavi, naj fine j sega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v fmem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.- Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Detroit. L. Plankar* Minnesota: CMsholm, J. Lrtikanicb Ely. Joe. J. Pesbel John Teran, Ely, Minn. E velet b. Louis Goofle Gilbert. Lotila Vend Roundup. M. M. Panian Omaha. P. Brodarlck New York: Gowanda. Karl Strnlaha* Little Fan a, Frank Masla* Worcester • Pete* Rode* Prvi ameriški denar, znan pod imenom "nikeljso izde-Olali v vladini denarni livarni, letai 1866. Obte: Barberton. Frank Troba* dereland, Anton Bobek, Obari« Karlinger*. Jacob Benlk Glrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kumie Toungstown. Anton Klkd) Orecon: Oregon City. J. Koblar Pennaylvanla: Bessemer, John Jemlkar Oonemaugb. J. Breaorec* Gorertfale In okolica. Jo«. Paternel Export, Louis SupanCifi* FarreU. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin«. Frank Blodnikar Greensburg. Frank Novak Homer City. Joseph Kerta Imperial. Vence Paldch Johnstown. John Polants* Krayn, Ant TsuieU Luzerne, Frank Balloch Midway. John 2ost* Pittsburg In okolica. Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Greek, Fr. Bchlfrer* West Newton. Joseph Joran Milwaukee. West AUis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Rock Springs. Louis Tanchar* Diamond rills. Joe BoMcfa (•Zastopniki, ki imajo pole« Imena *, so uprarfčenl obiskati tndl drugs naselbine ▼ njth okraju, kjer Je kaj naMh rojakov naseljenih.) SEDAJ LAHKO DOBITE f LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI r pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO J2 ZA ZVEZEK f "Two Way Passage" V tej knjigi, Id Je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, da* Je pisatelj nasvet, kako M bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi is JugoslavfJ* so priti! naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo drfavo na svetu. Sedaj Je priiel tae. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov Imjlge prestaviti is angleAtine — Je Jake Zanimiva knjiga tak Je priporočamo vsakemu, ki razume angleška. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Čl- tanje te knjige Je bofcato plačano."--Teke ae Je izrazil veliki ameriški dnevnik e tej knjigi Pri naročbi ac poslužite naslednjega kupona PoBUjam Money Order sa 9.............. za lastnoročno podpisano (1) knjigo (1): MoJe Ime ..................................................... St., ulica all Bo* it............................................ r -i ■ * Mesto ln drfava 1............................................. Glas Naroda 99 216 W. 181 h STREET NEW YORK 11^ N.JT. f J 'a-' - • '-..V - - *JX - *. . , ^ U, "TTiT IrTlutM n^š. "BLAB NAMOAN4IKW TOV MONDAY, JUNE 26,1944 PROKLETfl Spisal EMILE RICKEBOURG Is francoščine prestavil J. L. TRAKOTUEN L. ISM S Novi Grobovi m! Domača fronta (63) ^»'Da, o vas mi je govoril staj* mož, tisti, ki vam je dal pri cerkvenih vratih šopek cvetlic-' 1 4 Ah, vi menite Mardoeliea; pravil mi je včeraj zvečer o vas," 44Ali tudi njemu pomagate f" vpraša Leon. , i **Da, on je tudi moj prijatelj/' "On vas ljdbi, silno ljUbi! Govoril mi je o vas z veliko navdušenostjo! . . . Stari mož mi je pravil o tem, da je vaš oče silno »bogat. Ali, to je prearraja, "ki na.ju loči! Vi ste previsoki za me ubožnika. Ce mi tudi nihče ne more braniti, da vas ljufoim, spoštujem, častim; da zmerom mislim na vas in? da za vas živim: — vendar nikdar se ne smem nadejati, da postanem kdaj vaš mož! In kako t rečen bi bil, če bi vam mogel posvetiti vse življenje svoje do zadnjega vzdiha; če bi vas mogel na rokah nositi ter osrečiti vas! ... Pa vi ste bogati, vi ste Jžaliibog bogati! . . Obraz mlade deklice se veselja zasveti. 41V isUni, pravijo da boAem neki dan bogata. Toliko bolje! Potem lahko poročim, kogar Iboro hotela!" 44Da> pa vašemu gospodu očetu bode ljub fimo tak snu-bačf ki j* sam bogat." 4 4 Tako pač računajo v mnogih rodbinah, 'kaikor se zdi. A •ioj oče in moj !>oter imate druge nazore. Gotova sem. da ne tasta zahtevala od mojega snutbača toliko bogastva, pač pa blago, milo srce! Saj onadva me imata tako rada. in izvestno mi bo»ta želela pred vsem le srečo!" "Stari Mardoche mi je pravil, da vas je že mnogo snubilo brezuspešno.** 4'To je res; reče deklica nesinehoma; "a to je biLo le za* to, ker nisem ljiibila nolbenega smlbaea. Zdaj pa . . Ijeon je bil ves srečen! 4*G hvala, hvala!" jekne veselo. 4'Smem se li torej nadejati!" ± 44 Ali me niste krstili 44 vilo vesele nadeje *1' * vi mi odpirate nebesa! Le tri leta mi je treba pridno delati, da dobim dobro službo ter vas bodem vreden. Tri leta so res dolgo ..." 44Jaz bodem čakala." reče ona. Mladenič je osipljal njeno roiko s poljubi. 44V osmih dneh bodem v Parizu in pričnem delati, da izvršim svoje sftudije." 4 4 Danes zvečer hočem svojemu očetu in botru povedati o vas iu jutri se nadejem, boste že smeli priti na seuillonsko pristavo, se tam predstavite." "Kako naj to izvem?" "Opoldne vam bode to povedal Mardoche na onem mestu, kjer ste včeraj z njim govorili." Prišla sta bila na kraj travniške poti. Naglo in gorko si stisneta roko in se razideta. 19. • ♦ ~ Blanche je nadaljevala svojo pot proti Rremicourtu, do katerega je imela le še par korakov. Mladenič je gledal za njo. dokler ni izginila za prvimi vaškimi hišami. Potem obrne svoj pogled hvaležno proti ndbesom ter jo udari preko mosta naravnost proti Saint Irunu. Komaj je bil pa naredil kakih dvajset korakov, ko iz go-• eave pride na dan mož, ki mu stopi na pot. Bil je Rouvenat. Njegovo obličje je bilo še resnejše, ostrejše, žalostnejše nego li navadno. Pa iz njegovega pogleda je odsevala bolj bolest kakor jeza. Rouvenat se ustavi pred mladeničem ter se tačuden zgane. "Spoznam vas, gosipodine," prične govoriti. — "Pretekli četrtek bili v Grayn; ne-li?" "Da, bil sem tam.'7 "AHi me tudi spoznate!" *'Ako se ne motim, ste boter gospodični Blanohei Mel- 44Da, to sem v istini; boter sem deklici, ki ste ž njo ravnokar besedičili, idoč ž njo ob bregu reke. yidel sem vas od daleč. Lahko bi bil vaš pogovor pretrgal, pa zdelo se mi je bolje, da vas tu počakam. Nočem, da Blanche ve, da sem vaju videl skupaj, in ona tudi nikdar ne sme izvedeti, kar vam se daj hočem povedati." Mladenič je čuti?, da mu srce bolestno bije; slutil je, da ga čaka nenadna nezgoda. — Nemirno pogleda Rouvenata. Ta pa nadaljuje: "Vač obraz mi je všeč. Oeprav sem le priprost :nož, vendar dobro poznam oko, ki je odkrito in ppsteno. In zatorej tudi ne morem verjeti, da ste prišli le- sem, da bi zapeljali nedolžnega otroka, malo našo Blanche-o!" 44O, hvala vam lepa, gospod!" vzklikne Leon ganjen, 44da ne to o meni verjeli, razžalili bi me bili do smrti!" 44In zdaj; ali mi hočete odkritosrčno odgovarjati!" "Boter gospodične Blanche-e ima pravico, da me izpra-šuje." 44Nu tedaj! Ali ljubite Blanchtso?" povpraša Rouvenat osorno. "Iz vse svoje duee jo ljubim;" odgovori mladenič, ne da bi se obotavljal. Rcravenat se zgane in obraz se mu emrači.4 4 Gorje je večje nego li sem mislil," deje. Potem pa dostavi z vidno plahoto: •'In Blanche; ali vas ljubit . . ." 4•Gospodična. Mellierova ni mi dala dovoljenja, da odgor v ar jam mesta nje," zavrne mladenič s tresočim glasom. ,, (Nadaljevanje sledi,) Lovrenc Pintar—Superior, | Wyo. Novi grobovi — HEAD Dne 3. junija so našli v postelji mrtvega Lovrenca Pin-tarja. Star je bil 53 let in rojen v Javorjih pri Poljanah nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Zapušča ženo, tri sinove iin več sorodnikov. Mary Zaje—Braddock, Pa. V Braddock. Pa., je umrla Marv Zaje, roj. Trdin, stara GO let. Doma je bila iz Loke pri Blagovici na Gorenjskem. Zapušča tri hčere, enega sina in več drugih sorodnikov. Katamna Kotnik — Eveleth, Minn. Umrla je v Eveleth, Minn., rojakinja Katarina Kotnik, stara okrog 50 let in doma iz vasi Hrvače pri Ribnici. iZapttšča moža in več otrok. Dva sinova sta pri vojakih. Frances Prank—Agnilar, Colo. Dne 14. junija je n-aiglo urnr-fa v Aguilar. Colo., Frances Prank, dekliško ime Bele, stara G1 let. Doma je bila iz vasi Brona vas pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova pri vojakih in dve hčeri. Mary Botar—Detroit j Dne 2. junija je umrla v Detroit, Mich., Mary Rotar, stara 72 let. Doma je bila iz P revo-ja na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1!>11 in v Detroit n je bivala čez 22 let. Zapušča moža, dva sinova (enega pri vojni mornarica) in dve hčeri. John Pobar—Raton, N. M Umrl je v Ratonu, N. Mex., John Pobar, star 29 let. Zapušča očeta, mater, pet bratov (dva pri vojakih) in tri sestre. Jacob Markham — Matta wan, Mich. Nedavno je v 'Mattawan v državi Mjichigam umrl Jacob Markham, star 52 let. Zapušča eno sestro, poročeno Tekavec. Alojzija Koren—Cleveland j 9. junija je v St. Vincent; Charity bolnišnici umrla Mrs.! Alojzija Korena, rojena Kraje iz Cleveland a. O. Pred tednom I dni je ai>ole!a za možgansko boleznijo v zvezi s srčno hibo in sladkorno boleznijo. Pokojnica je bila doma iz vasi Travnik, fara Loški .potok, odkoder je prišla v Ameriko pred 39. leti. Zapušča soproga Johna, hčer Anno in sina Cpl. Albina, ki je dodeljen k Army Air Base, Columbia, S. C. V*New Yorku pa zatpušča pokojnica sestro Terezijo Heindel. Mary Sainsa—Cleveland 15. junija po dolgi in mučni bolezni je preminila Mary Samsa, roj. Znidarsič, stara 65 let iz 'Glevelanda, O. Bita je vdova. Soprog Jakob je mnrl leta 1917. Doma je bila iz vasi Stara JSiea, fara Košana na Notranjskem, kjer zapušča dva brata in več. sorodmikov. Tukaj je bivala let. Zapušča žalujoči hčeri Josephine omože-na Leskovec. iti Frances oino-žena Eržen, ki je urednica angleške sekcije Nove Dohe, vnuka Bobby, sestro Jennie Pi rib ter več sorodnikov. Trije otroci so zgubili življenje v požaru colli n wood onn vaseh sirom dežele začele z; sestro Mary Rotar v Seattle.j okraševanjem izložb in cest, Wash., sedem vnukinj in veli- proda jalnih tekmah, posebnih j ko sorodnikov. ! "viških" in velikemu naporu, , . I da presežejo zdajšno prodajo. Frank Sirca—Cleveland ___ V nedeljo, dne 11. junija je: Kongresi so preklicani, da: družina Mr. in Mrs. Frank! se zmanjša breme prevoza S O N A R T REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE J PIT} \X. K«>|»ri\iek in njegov orkester M6'. bom Ke moil!»; TI im j,-»t. pa tldar>a m»r»l»l Wwldln* Walt« Blovfnokl Wait* Pojo Rupnlck *•«('• M 69«—.I<-fD P'-rku • Mat" potloo Martne — polk« $7 6—Terexlnka — polk* Ka piknlnrRh— Lepe Melodije Ihiqur^ne I'nivrr^itr Taniburirs OrkcsfiT M."»71 -\:i .Manjjiiii«-. j*tlka Ki«' mojo rc«iif Marleksi ]n»IW« Za toaadevnl cenik In can« ploAd ae obrnit« na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. 42nd ST.. NEW VORK , j __ . , Col. J. Monroe Johnson. Ta od Vojnega departmenta br-| mvilatelj Urada Zll obraniblli Sirca iz Clevelanda, O., preje-: a br-J zojav, da se njih'sin Pvt. Con-Lrevoz je dejal da 5() se ................ 'acl Sirca, ta je pri Tnarinih,|o iza,.ijt. ,irila«odik' zabt,- lmu>a ^OVnviUebol- nalmja^varno boUm v t T. S.jvalu za vs,h lle^ojllill! Hel«. Boldin. Naval -oln^u.c-i v Sau Di^o. ,k()u;rr(>sl)v. za olajianje ',.r,-stara l>0 let, Calif. V tor* zjutraj, 13. ju-| v;,zniu I)ruire <*ije pa delajo načrte za ukini- li 1 snici umrla rojena Mlinar, ('levelanda. Doma je bil iz Dol-; nija ^o se mati Prarw?es, brat nje vasi pri Krasu, odkoder je William in sestra IJUian podali i ^ a!i pa omejitev narodnih, k njemu v 'bolnišnico, m ko so kra jevilih in okrajnih sestan- prLšfci v Ameriko pred 44. leti. iZapnšča tri hčere: Heleno, Btefanijo, poročeno Chase, in Mae, poročeno Oarret.t. ter štiri sinove: Prank, Johna, Jose-|>ha in Louisa, ki se nahaja v Hollywood, Oailif. Frank Ivec—Cleveland Po dolyi in mučail bolezni je preninil na svojem domu v Clevelandu, rojak Frank Ivee, star G4 let. Doma je bil iz Vrhnike pri Ljubljani, kjer zapušča več. -sorodnikov. Tukaj je bival 36 let. Zapuščal žalujočo v Mattawanu, dru^o pa nekje v ^prori omenjenih sinova Fe-lixa (Phil) in Pfe. Gttor^e pri mari-nih v San Die«ro. Ca1„ ter hčer Frances, poročeno Tadiel-lo, katere soproir se nahaja v Angliji, sestro Mary Krause (Koroše<'.) in sestro Frances ZTgon v New Yorku, 11 vnukov in več sorodnikov. Doma je bil rz Logatca na Notranjskem, kjer zarpusČa več sorodnikov. Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vnui knjiga Cena $2.— j Brezposelnost Sl>fruil Fran Erjavec Cena 50c j Mlekarstvo 8plaal Anton pev«. 8 cllkamL 168 ntranl. — Knjiga u mlekarja Id fanner j* v iplufann , Cena 50c Knjigarna .Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11 JSMfiJiJ! Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1 — * Hrt*i«! of Si'rlng Time of Bloitmuii (Tvetnl /»aa» * p« Jpktu Kolo * S|>nraj Milka MoJa On>l'i»n walt* * ih-klv ua vrrn r% jamska. * i a rt!:-a ^fladl kapecA^e * Itrenio ua StaJ«»r«%o Stajf-rl? * Hmppj- PoUu DA tratci * Oblo Vallej-Sylvia Polka * Zve«lH neno oekaj Ko i.tl^i«-a ta mala * Ktular boi ti vandrat fc>l ^"ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-jianooniko za $1. Po 25c komad Moje dekle j«» §e mlada B;irhnra polka Naro«*|fe |»H : Knjigami Blovenic Publishing Co. JI« W I8th »Irert .New Yerii 11. N. Y. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I DomaČe živali Spisal Damlr Felgel Kreutzer jeva sonata Spfaal U N. Tolstoj Andre] Ternorc Spin] Ivan Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman Pravljice -. g«!*—! H. Maj« 10 Dedek je pravil Spisal Julij Slapflak 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrlnec 18 Mladim srcem Podprijte vpadi 12 Frank Baron Trenk Po raznih rlrlh napisal Ojuro Pandurtf DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisa! K«ver Meiko 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finž^ar 13 Pariški zlatar Posloveni) Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke za mladino 8plaal Silvester Koiatnlk 15 Suneški invalid Spisal Silvester KniafiiHf 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 25 Duhovni boj (Izdala družba »v. Mohorja* L. Sknpoll 33 črne maske tljtrn' — 1» A od reje r 26 Denar Dr. Kari Englis — Poslovenil Dr. Albin Otp-Is 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-, vel Josip Vole 34 i Antingone t Igral Poslovenil C Oolar ; Edini vojni bond, za katerega i ram bo žal, je oni. ki ftn nista ! kupili! IGRE 28 Magda (Igra> — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igral — Pavel Golin 36 i Sveti Just (Igral — Spisal dr. F. Petronlo 138 | Tončkove sanje na Miklav zev večer _ j. Erhefnlkln F. Rojr 28 Zbrani spisi za mladino Spisal Engelbert Gaagi 30 Potopljeni zvon (Igra) — Gerhart Hauptmano 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila Utva kupite cn "extra" son o p am 3*1 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vaslljevl* 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec Rojake prosimo, ko poiljejo sa naročnino, ako je vam le priročnr da se poslužujejo — UNITED 8TATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER. l^"Ker $ zaloga teh knjig selo omejena, je prt naročilu priporočljivo ome-Ipynltl več zbirk, da nam bo na ta način mogoče vaakoga aadovgljlU.