Vestnikov koledar 17, september, četrtek, Lambert IS. september, pet^k Irena 19. september, sobota. Svetlana 20 september, nedelja. Suzana 21 september ponedeljek, Matej 22 september, torek. Mavrici j 23. september, sreda. Puternij Ob koncu tedna bo sončno in nekoliko topleje. poslovalnica AGROSHOP, Brezovci 34 tel.: (069) 45530 UGODNA PRODAJA • ves gradbeni material • umetna gnojila • krmila • vsa motorna olja ♦ akumulatorji •soka diplomacija pod panonskim soncem ' - - - •• ■ v n - .■ T-. r>_- Predsednika sta se nekaj časa z zadržano odločnostjo, a očitno. Rdeč? preproga za državniške sprejeme pa je bila vsekakor prvič na tej strani Mure. Bogve kdaj bo spet. Nemara takrat, ko se bo poslanki Pozsončevi Mariji, če jo bodo na bližnjih volitvah znova izvolili, to spet zahotelo In se bo z vztrajnostjo kegljaške krogle prebila skozi kuloarje in uprizorila državniški sprejem, recimo kje na Benici Tako kot ga je tokrat v Tri-mlinih pogovarjala na samem, potem sta poslušala poročila predstavnikov narodnosti imamo to in ono. asimiliramo se. ker se izseljujemo iz obmejnih področij. Goncz jih posluša v originalu. Kučan preko prevajalke. Vse skupaj je zopet bolj namenjeno madžarskemu predsedniku, naš razmere tako ali tako pozna. Goncz ima izraz poznavalca, je desnosredinske politične usmeritve, pisatelj m nekdanji politični zapornik. Pravi, da je položaj madžarske narodnosti v Sloveniji, kar se pravne ureditve tiče, na evropski ravni, da je vsak tiste narodnosti v katere jeziku je najpametnejši . . Potem sta se predsednika odpeljala v goste v vasico Trimlini kjer je bilo zelo zelo lepo m bilo bi še lepše, če bi malo pospravili tisto gradbišče pri vaškem domu. Nekoč so pri takšnih rečeh ravnali bolj prefinjeno, gospa Pozsončeva. Tisti nered bi nekako zakrili, pa čeprav po Potemkinovo. ŠTEFAN SMEJ foto: NJ Toda pojdimo po vrsti Ker je dogodek medijsko že predstavljen v dnevnih poročilih, skušajmo poročati o stvareh ki so se dogajale na obrobju tega hapeninga. Pa bolj tako, kakor da b> jih gledali z otroškimi očmi. Ko pa je bilo tako lepo po starem Sonce je tam po deseti uri izplavalo iz sivozeiene megle in je med platanovimi in kostanjevimi vejami sijalo na rdečo preprogo. Madžarskega predsednika še ni bilo. Predsednik Kučan je stopil malo'naokrog med ljudi, ki so v gornjem delu parka čakali na dogodek. Pozneje se bo pokazalo, da so v spodnjem delu bližje glavni cesti stali po večini tisti, ki za svojega predsednika nekako bolj štejejo gospoda Goncza. Ko sta po končanih pogovorih z madžarsko manjšino oba predsednika nekoliko drug za drugim prišla ven so Gonzcu ploskali Kučanu pa manj. Tudi to je del politike, si je najbrž mislil predsednik žalostnega obraza in je res. Preden je na prizorišče sprejema prikorakala častna četa slovenske teritorialne obrambe, si je dal nek moški s sirkovo metlo na trdo opraviti z enega na drug konec preproge. tako, da je pometal počez Nazadnje je na betonskih kockah ostal še kostanjev list Pobral ga je. Otrokom iz vrtca so še gotovo v spominu povelja, ki jih je vzklikal komandir častne čete »Pokrij!« »Četa na levo ravnaj se!« »Nož!« Ob tem ah nekem podobnem povelju se zasliši drlesk nožev na puškah. Korenjaško, res. Ko je po cesti z državniško br-zino pripeljal policijski avto, se je četa postavila v pozor. Novinarski sta|ež je stekel k črnim limuzinam, izstopil je predsednik Goncz in v domovinski maniri poljubil roko neki dami, predsednika sta se sprehodila pred četo in odšla v sobo za sprejeme Menim, da imamo dobre varnostnike. Njihova ramena oziroma stabilne kosti sem začutil vedno na tistem mestu, kjer sem se skušal prebiti bližje. Niso sicer kakšni posebej visoki brdavsi, prej nasprotno, toda očitno imajo dobro koordinacijo v prostoru. Stojijo vedno tako, da ne moreš mimo, če nisi povabljen. Ko sva s fotoreporterke po eni od večih obvoznih poti, ki te dni zaradi tlel na magistralni cesti naokrog peljejo iz M. Sobote v Lendavo, drvela na prizorišče torkovega državniškega srečanja, so imele na višino nizkih oblakov povzpele jesenske megle sivozelen-kasto barvo. Pozneje smo izvedeli, da je madžarski predsednik Goncz Arpad zamudil na srečanje s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom zaradi zamegljenosti nad Panonsko nižino. Čakati je moral ne nekdanjem sovjetskem vojaškem letališču v madžarskem Sar-melleku. enem od letalskih oporišč ranjkega varšavskega pakta. Rdeča preproga za državniške sprejeme je bila razgrnjena pred stavbo stare lendavske občine tam čez cesto na ovinku pn Krom Danes imajo v zgradbi prostore obrtniki. Naokrog je park, v njem gugalnice in podobne reči za otroško igro. Skupinica otrok iz vrtca je zato kar spadala med čakajoče. Čeprav se tam ni znašla po naključju. Kajti poslanka Pozsončeva se zanese samo na preizkušene stare čase. Pri svojem največjem politič-ifcm projektu doslej je mislila na vse Tudi na mladi rod. ki pa za razliko od Titovih časov tokrat ni mahal z zastavicami. Pregovora Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. VREME Ako na Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije. Naslov za pričujoči zapis sem radikaliziral zavestno, kajti na nek način lahko govorimo o stečaju Pomurja oziroma Prekmurja in Prlekije. k tem času se v gospodarstvu vsi vrtijo okrog podatkov o polletnem gospodarjenju, ki zares nakazujete klavrno prihodnost pomurskega gospodarstva Že dosedanji stečaji podjetij predstavljajo dokajšnje breme ne samo za regijo, ampak tud: državo. Značilno za to okolje je resda, da se je sesula pretežno kovinsko predelovalna industrija. Pri omenjanju vzrokov je pretežno izpostavljena izguba trgov Nikjer še nisem zasledil kakšne druge razlage. Toda, da se bo sesula ravno ta in najprej ta dejavnost ni bilo znano včeraj, ampak že mnogo prej. Šlo je in še gre za izrazito delovno intenzivno panogo in tudi ekstenzivno, saj , so v podjetjih, ki so propadla prispevali od pet do največ dvajset odstotkov nove vrednosti. Panoga, ki ima takšno razvojno izhodišče m Z njo tudi regija, pa nima velikih razvojnih možnosti, ker ne more ustvariti visoke akumulacije. Primer kovinsko predelovalne industrije nam samo dokazuje, da ji je dosedaj uspevalo preživetje, ker ni bila vključena v svetovno delitev dela in je delovala v sistemu, kjer ni bilo potrebno uporabljati ekonomskih cen proizvodnih faktoriev. Taka naravnanost kovinsko predelovalne industrije in pretežnega dela ostalega gospodarstva, je potegnila za sabo negativno kadrovsko selekcijo Zakaj stečaj levega in desnega brega Mure? in povsem obrobno vlogo tehnične inteligence. S tem je v veh ki men povezana nerazvitost podsistemskih funkcij v podjetjih. Če izhajam iz gornjih trditev potem tudi ni težko ugotoviti vzrokov za takšen gospodarski položaj kot v regiji ali obeh regijah pač je. Razvojna strategija tega področja je vse preveč temeljila na zaposlovanju predvsem nekvalificirane delovne sile. Očitno je bilo premalo zavedanja, da sta stopnja in rast produktivnosti in s tem tudi razvoja panoge ah panog v veliki men odvisna od tehnologije, ki jo uvaja in od tega, če razpolaga in obvlada z vsemi tistimi faktorji, ki omogočajo njeno intenzivno izrabo m hitro menjavo. S propadom pretežnega dela te panoge, ni prišlo do radikalnejšega razvojnega zasuka, saj dve najpomembnejši instituciji, banka in država vzrokov za kolaps panoge nista upošteva!:. Prva se je odločita za podporo ustanovitvam novih podjetij na starih pogoriščih z povsem enakimi proizvodnimi programi v upanju, da ji ne bo propadel vloženi kapital, država pa, da bi namesto odkrite brezposelnosti imela naprej prikrito brezposelnost. Toda problem države in njenih vlaganj m sporen samo v teh primerih, ampak tudi v financiranju novih delovnih mest preko ali s pomočjo raznih podjetniških alt inkubacijskih centrov, katerih »novorojenci« (ljutomerska občina) so zaradi delovne intenzivne naravnanosti pomanjkanja tehnoloških znanj skorajda vsi propadli, ko so izpraznili polno prgišče, ki so jo pograbili iz državne . malhe. j VOTEK I © POLJOOP8KRBA Trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 Trgovina M. SOBOTA tel.: (069)21048 Stiskalnice za grozdje in sadje ter kotli za žganjekuho Cene ugodne! Kdo bo točil vodo na Beltinskem Muska Sobota, 17. septembra 1992 • Leto XUV • St 37 • Cena 60 SIT r— Komintentom banke ponujamo: - potrošniški krediti na eno ali tri leta po ugodni obrestni meri za različne namene - krediti obrtnikom za osnovna In obratna sredstva in limiti do višine 250.000 SIT - poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T.R. SKB BANKA D.B. PERTOMERX, a o o. tivoauov^ '^ACOVNICAj '**■*<: blagovne . S® v POMURJU ob iwMi«iu Mufe za zaupanje in Zvestobo nnR^^nn? u Mi stran 2 vestnik, 17. Iz Monoštra piše Pisatelj in politika »Jesenska sezona« se je začela tudi na odru madžarskega političnega življenja Po mirnih počitnicah - bile so le na videz mirne - od 20. avgusta naprej burijo duhove na Madžarskem nekateri politiki - pisatelji 20. avgusta je izšla v časopisu »Magyar Forum« dolga študija Istavana Csurke. pisatelja in podpredsednika Madžarskega Demokratskega Foruma. Gospod Csurka. ki je bil v prejšnjem sistemu priznan in večkrat odlikovan dramatik, je obenem urednik časopisa v katerem je objavil študijo. Zakaj je važen datum izida? 20 avgust je praznik nove, demokratične Madžarske, obenem dan Svetega Štefana, prvega madžarskega kralja, osnovitelja madžarske državnosti. Kralj Stefan je zapisal kot nasvet svojemu nasledniku, da postane srečen in velik le narod, ki spoštuje druge narode in ljudstva, oz jezik in kulturo le-teh. Kaj pa piše avtor študije? Kdo in kaj je krivo za negativne pojave v madžarski družbi? (Do konca leta bomo imeli 700 tisoč brezposelnih, tuji kapital se ne zanima v tolikšni meri za madžarska vlaganja, kot so pričakovali. najmočnejša stranka v vladni koaliciji (MDF) zgublja na popularnosti, o čemer pričajo rezultati nadomestnih volitev, na katerih so zgubili vsi kandidati Foruma.) Za vse to je krivo »genetsko mešanje« in vplivi nečistih elementov na madžarsko narodno telo Vse se je zarotilo zoper nas. Judovsko-boljševistične sile, mednarodni kapital in banke, Mednarodni monetarni fond itd. Našega predsednika Republike vodijo celo tajni agenti iz Tei Aviva, pravi gospod Csurka. Če je pa vse to tako, potem vstran s politiko »mirne sile«, (tako se je namreč imenoval Demokratskih Forum v predvolilnem boju), ostane naj le »sila« - nasilje Gospod Csurka predlaga - če gospod Goncz ne podpiše predloga o odstavitvi predsednika radia m televizije - je treba iti z dvema policistoma na radio in televizijo in ju kar »odstraniti« Tudi proti gospodu Gbnczu se lahko uporablja kakršnakoli »sila«, kajti s tem. da ni podpisal predloga, seje znašel zunaj ustavnega okvira Da bi se zaradi teh nedemokratičnih metodah razburjale zahodne demokracije? Tega se m treba bati, prav: Csurka Če niso hitreje ukrepali v primeru Bosne, zakaj bi se vmešavali v »notranje zadeve« Madžarske Tako strnjeno ideologijo gospoda Csurke (dela te ideologije smo poslušali vsako nedeljo v radijski oddaji »Nedeljski časopis«) je ocenil njegov strankarski kolega Jozsef Debrcczem kot antidemo-kratično, rasistično in nacistično ideologijo. To je storila tudi večina madžarskih filozofov in opozicijskih politikov. Treba je povedati tudi to. da je gospod Csurka objavil svojo študijo brez tega, da bi usklajeval s svojo stranko ali vlado Na odgovor predsednika vlade (obenem je predsednik MDF-a, katerega podpredsednik je Csurka) smo pa morah kar dolgo čakati. Čez teden dni je v parlamentu zavrnil večino tez, obenem pa dodal, da so stvar napihnili nekateri politiki in novinarji. Teden dni je rabil prav gotovo za to. da bi prebavil neokusno tezo gospoda Csurke. ki pravi naslednje: »Toda soočimo se z dejstvom: ali lahko pričakujemo od naroda, da izvoli za svojega odgovornega voditelja človeka, čigavo zdravstveno stanje ni zadovoljivo.« MARIJANA SUKIČ Turška obsodba Srbije Turški predsednik Turgut Ozal. ki je v Istanbul povabil zunanje ministre držav članic Sveta Evrope, da bi se kot o eni glavnih tem pogovorili o grozljivih razmerah v BiH. je že na začetku srečanja imenoval Srbijo krivo genocida in najbolj surovega divjanja nad prebivalstvom, živečim v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Dejal je. da je komite Islamske konference za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje poudaril, da je mednarodna skupnost naredila hudo napako, ker ni takoj posegla v dogajanja v BiH. S tem so se razmere Še poslabšale, iz dneva v dan pa je vse manj možnosti za premostitev sedanje krize. globus BERLIN - Skupina skrajno desno usmerjenih demonstrantov je znova napadla domove za azilante v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Večje nerede so preprečili policisti. Aretirali so večjo skupino izgrednikov, ki so metali kamenje in zažigalne steklenice. WASH1NGTON - ZDA bodo preučile sprejetje gospodarskih ukrepov proti rdečim Khmerom. ker so zavrnili sodelovanje v mirovnem procesu pod pokroviteljstvom OZN. Rdeči Khmeri so zavrnili zlasti razorožitev in s tem ogrozili načrt OZN. DUŠANBE - Na 2 tisoč kilometrov dolgi meji med Tadžikistanom in Afganistanom so razporedih enote iz Rusije. Uzbekistana. Kirgizije in Kazahstana Ta sklep so sprejeli, ker menijo, da je Tadžikistan na robu državljanske vojne. CARIGRAD - Tu je bilo posvetovanje zunanjih ministrov m visokih diplomatov Evropskega sveta ter ministrov 12 držav, članic Skupnosti neodvisnih držav. Na pobudo Turčije so razpravljali tudi o položaju v BiH. BEOGRAD - Premier ZRJ Milan Panič je zamenjal celotno delegacijo, ki je sodelovala na Ženevski konferenci o’nekdanji Jugoslaviji. Svojo odločitev je utemeljil z dejstvom. da so bili dosedanji pogajalci neuspešni * NEW YORK - Najnovejše ankete javnega mnenja v ZDA kažejo, da demokratski kandidat Bill Clinton še vedno vodi pred sedanjim ameriškim predsednikom. kandidatom republikanske stranke. Georgeom Bushom. BRUSELJ - Ministrski svet Evropske skupnosti je sprejel formalno odločitev o novih ukrepih za zaostritev nadzora mednarodnega trgovinskega embarga proti ZRJ. aktualno po svetu Owen in Vanče v Sarajevu »Huje je, kot sem si predstavljal!« To so bile besede lorda Owna takoj po prihodu v porušeno in požgano Sarajevo, Sem sta s Cvrnsom Vanceom prispela z vozili mirovnih sil iz Splita. Oblečena sta bila v zaščitne jopiče, na glavi pa sta imela čelado. Sestala sta se s predsednikom Alijo Izetbego-vicem in Radovanom Karadžičem. Po pogovorih je Vanče izjavil, da je Izetbegovic pripravljen poslati delegacijo na ženevska pogajanja, ki bodo, kot poroča AFP, ob sodelovanju vseh treh prizadetih strani iz BiH utegnili pripeljali do miru. Na pogovorih v Beogradu pa je jugoslovanski premier Milan Panič izrazil željo srbskega političnega in vojaškega vodstva, da bi se etnični spopadi v BiH končali. Pri lem je uradni Beograd zatrdil, da so zadnje zvezne enote iz BiH umaknili že pred meseci. 5-krat več modrih čelad Generalni sekretar OZN dr. Butros Gali je po dolgotrajnih posvetovanjih predložil poročilo, v katerem varnostnemu svetu pnporoča povečanje mirovnih sil za spremljanje konvojev s človekoljubno pomočjo, ne priporoča pa letalske zaščite konvojev. Med drugim pravi, da bi se sedanje število I5(K) pripadnikov mirovnih si! lahko povečalo celo za petkrat oziroma še za kakih pet pehotnih bataljonov. To bi pomenilo dodatnih šest tisoč pripadnikov Unproforja, s čimer bi celotno število modrih čelad in pomožnega osebja naraslo na 7500. Hkrati priporoča, da na območje BiH pošlje dve četi z oklepnimi izvidniškimi vozili, dve oklepni pehotni četi in logistične podporne enote, zlasti tiste, ki so izurjene za odkrivanje in odstranjevanje min. Pri varovanju konvojev s človekoljubno pomočjo bodo okrepljene mirovne sile pooblaščene, da v samoobrambi uporabijo silo, je v poročilu navedel Butros Gali. Odstop Jovanoviča Vladislav Jovanovič, zunanji minister nepriznane Zvezne republike Jugoslavije, je odstopil v protest proti politiki, ki jo vodi Milan Panič. V pismu predsedniku vlade ZRJ je zapisal, da »ne more ostati v vladi, ki vodi politiko, nasprotno interesom Srbije in srbskega naroda«. Kriza v Libanonu Volitve so končane, Libanon pa vstopa v eno najhujših političnih kriz po državljanski vojni. Prve parlamentarne volitive po 20 letih (zaradi 15-letne državljanske vojne jih ta čas seveda ni bilo mogoče organizirati) so namreč državo spet razdelile na dva tabora: na krščan- Izraelci bodo zapustili Golan Nekdanji izraelski obrambni minister Ariel Šaron je izjavil, da se izraelska armada očitno pripravlja na umik z Golanske planote. Kor je dejal, pripadniki enot, ki pripravljajo zemljevide, že nekaj dni fotografirajo območje, na katerem velja prekinitev ognja. Hkrati je obtožil premiera Jichaka Rabina, da se je s tem, ko je pripravljen podpisati mirovni sporazum s Sirijo, vdal Po njegovem mnenju bo Sirija zaradi tega še povečala pritisk na Izrael. Tudi premier Jichak Rabin je v izjavi za radio dejal, daje Izrael pripravljen umakniti del svojih čet z Golanske planote. Muslimani napadli konvoj?! V minulih treh tednih je bil v Sarajevu izvršen že četni načrtovani napad na osebje in vozila zaščitnih sil OZN. V štabu Unproforja pravijo, da imajo dokaze o tem da so vse napade načrtno izvedle muslimanske sile. Poveljnik zaščitnih sil OZN Nambiar je zaradi najnovejših napadov pisal predsedniku BiH Izetbegovicu. General Nambiar je zahteval, naj storilce, ki so očitno delovali na lastno pest, takoj postavijo pred sodišče. Albanija članica Nata? Albanija je sporočila, da bi želeai postati Članica Nata. To je sporočil albanski obrambni minister v pogovoru z ameriško vojaško delegacijo, ki je obiskala Tirano Dejal je. da albanska vojska potrebuje pomoč m da so v Albaniji prepričani, da jih bodo ZDA in Nato moralno in gmotno podprli pri reformi albanske vojske. Kje je Fikret Abdič? Politikin dopisnik iz Sarajeva Muhamed Durič poroča, da je nekdanji generalni direktor Agrokomerca. član predsedstva BiH in nekaj časa tudi medijska osebnost št 1 v nekdanji Jugoslaviji Fikret Abdič iznenada izginil s političnega prizorišča. Menda je bilo mogoče iz več virov zvedeti, da so ga spravili s poti. Tako naj bi zagotavljali ljudje, ki so imeli velik vpliv v prejšnji bosanski vladi Taka vest seveda ni potrjena, uradno pa je tudi ni nihče zanikal. prebliski Mislim. tla bi Camngum znal zelo dobra ravnali z normalnimi ljudmi Toda na nesrečo nismo normalni. Radovan Karadlič. vodja bosanskih Srbov * Embargo spoštujem ~ versko gorečnostjo. Kansmmm Micmakis, grški premier * Skočili smo r vodo. čepim nismo Zinili plavati rt nismo momli Boris Jelcin, ruski voditelj o sprostitvi Ostra obsodba VS OZN Po posvetovalnih za zaprtimi vrati, do katerih je r t rancije, je varnostni svet OZN izdal predsedniško izja™' 5 obsoja nedavni napad na pripadnike Unproforja v Sarajevu • svet pa spet zelo nevtralno »ostro obsoja« anonimnega «n*<* napad na osebje mirovnih sil in poziva generalnega sekret liutrosa Galija, da činiprej obvesti VS o izidih Pre‘skiive,le^ap(r«j » 11 resni incidenti kažejo, kako nujna je okrepitev varnosO i« osebja Unproforja, prav tako pa tudi osebja, ki sodeluje p jA' OZN v BiH,« je rečeno v predsedniški izjavi. Kot je el t predstavnik pri OZN sir David Hannav. zdaj vsi soglašaj« । rl a treba mirovne sile okrepiti z oklepnimi pehotnimi silam«, v S prepovedal tudi prelete vojaških letal nad Bosno in H e s Poletje v Edinburgh*1 S * ski in muslimanski. Krščanski del Libanona je volitvam, ki so jih opravili v treh krogih, nasprotoval že od vsega začetka. Krščanski politični m verski voditelji so od vlade namreč zahtevali, naj prve volitve po letu 1972 pripravi šele potem, ko se bodo vse sirske čete iz Libanona umaknile v dolino Bekaa. Ker vlada Rašida al Solha, izrazito . prosirsko usmerjena, m prisluhnila tovrstnemu prepričanju, je libanonska krščanska skupnost malodane v celoti bojkotirala volitve, pridružilo pa se ji je tudi nekaj muslimanov, ki se prav tako ne strinjajo S sirskim nadzorom nad Libanonom. Vročega suhega poletja je konec September je že napovedal jesen Na Škotskem, že kar severneje od nas, pa se poletje, ki je sicer podobno našim septembrom, konča že veliko prej. Od 15. avgusta pa se v hladni, deževni in vetrovni Edinburgh. ki sicer šteje pol milijona prebivalcev, zgrne še dvakrat toliko obiskovalcev. Čas festivalov je. Največji in najpomembnejši je Mednarodni edinburški festival. nič manj pozornosti pa ne zbujajo Festival jazza. Mednarodni filmski festival in FR1NGE. Slednji zbira majhne gledališke skupine in predstavlja vse. kar je novega in še neumeščenega na svetovni gledališki sceni Festivali so namenjeni predvsem tujim obiskovalcem, tako da so programi prilagojeni ra-zličim okusom Mednarodni edinburški festival se je končal 5. septembra s predstavo Antična trilogija: Medeja, Trojanke, Elektra v režiji Andreia Serbana in izvedbi Narodnega gledališča iz Bukarešte. Andrei Ser-ban se je po skoraj dveh desetletjih izgnanstva vrnil v Bukarešto in postal direktor Drame Narodnega gledališča. Uprizoritev trilogije je bila v Edinburghu med najpomembnejšimi pa tudi najbolj reklamiranimi dogodki festivala Tudi njena zgodovina je zanimiva, saj je vsako od tragedij Serban režiral v tujini v sedemdesetih letih, po vrnitvi v domovino pa jih je leta 1990 predstavil kot trilogijo v bu-kareštanskem Narodnem gledališču. Delo igrajo v starogrščini, v Edinburghu pa so posebej zanjo preuredili zgradbo žitne borze. Letošnji edinburški festival pa m sestavljen le iz spektakularnih dogodkov. Veliko Britanijo pesti ena naj večjih gospodarskih recesij po letu 1930, ki ni obšla niti največje festivalske prireditve na Otoku. Festival so 16. avgusta odprli s koncertno izvedbo Schbnbergove opere Mojzes in Aaron. Za scensko uprizoritev ni bilo dovolj denarja. Novi direktor festivala, Brian McMaster, dosedanji upravnik Welške opere se je pri sestavljanju programa oprl predvsem na domače izvajalce, gostujočim pa je namenil vlogo velikih atrakcij. An tična trilogija je bila resda senzaci- onalna. nič manj W požela tud. PiM k«; večjih svetovnih pl« K »i grafinj. Po desetih (i। njen prvi vnovični n ■ ^Fi«1" lanskih tleh. Enako moničm orkester 1 . burga ‘ * rodmo in mladega tri ja Hvorstovskega balet, dr^ j. so h,h v ospredju, vala. v dramskem . izstopala dvl.l.briaarker * Harley GranviHe Bar ..e-k osebnost bntans ®TaVkir.'\ tega stoletja, m P y |h od najpomemb«^ y, -škotskih dramskih dram obeh avtorj g.cdahšča '^'^ivalB f * Glasbeni de 1 vC dve tem-skega m kl;ls'čnlaka lahko Obiskovalci so ta*™ !h * ob najbolj ^iatnuP** skladatelja, na pr°e g Opera. 'L 1 * tudi manj znane « Simpoziji * Čajkovskem m [e stp. > mso bili namenjen' kom. marveč vs^jranje“ volji zgolj konz sti. . prirs^r Vstopnina za bila za naše .id- ..... ! soka, mdi tista. študentje. Teh J la - pri organizacij< festivalu ‘ ; če n ogled Pr'^^1 > > Fudi če vas preveč ah ste sat* ni mogoče plakatov, maj* ' k’ z osnovnimi " , | natisnjeni že P' aL Dob bste jih nem mestu, wd> , J sto n j. seveda >ei V treh tedn h J’1 festival, je b'^ertn''' ('[edS‘aV m^tu^^^^ galenie v mest stave, ki so .'p' od najbolj vZ* kraljevski akac [ul„l, r 20 sepK rudi, koje P*q N J v žarišču Volitve in coca-c^ j| Z’11 * c. U kipih *ken’ trŽ! nek-V promet potem J« t0 । jel' aifd 11 io.b l, - 1CI Hočani' ap področju odl^ cdmvo.) o|jo r .1 ... •, pihtun.' m mogo« n |f „a P dur.- Jr t piedvsi-ir t' p)u iijpovedujef^^i,,. - ratingi kam „veli dejstvo. , Aa‘ «J- o učinku fesi^flt^j* prihaja? P^rkc"^. O ter politi^1 ejafse ' zaj izpe^^nJcn111 onemu l’lC .jieri1'^ ,< nem M« j" smemo po^J^ti* nap' l J način napovedo . ve- h'h' M r jj"* fl1 Ne Peterk- J. ■ „i' „>■ c Avstirdn^ul’1’, Volitve stanejo, toda vredne so svojega denarja. Kakršnekoli bodo in kakršenkoli bo njihov izid. Od vseh mehanizmov, ki so po velikih mukah - tem mukam z zanosom pravijo najboljše pridobitve zahodne civilizacije na političnem področju - vgrajeni v sistem oblasti, da bi jo zmanjševali in jo skušali kontrolirati, je ponavljanje volitev vsekakor najučinkovitejši Iz preprostega razloga: politično prepričanje ljudi ni predvidljivo. Tudi še s tako sofisticiranim sistemom manipulacije m mogoče vnaprej dotočiti izid volitev. Če seveda na gre za dirigirane volitve, kakršne poznamo iz prejšnjega režima. Zato se oblastniki iz strahu pred volitvami morajo brzdati Zanimivo je. da je nepredvidljiva množica kot politični akter, ki je v razsvetljenskih očeh sinonim za anarhijo in grožnja za reti ter demokracijo, povod za samo-kastracijo močnih Razlika med totalitarizmom m demokracijo je koncipirana na tistem minimalizmu svobode, ki vodljivost množice speljuje na njeno nepredvidljivost. Populisti hi seveda rekli, da množica oziroma javnost nadzirata oblast. Pa je z zadevo popolnoma drugače. Oblast se brzda sama m stopnji tega saniopremagovanja prav mio z drugimi besedami rasen demokracije. Lažje je namreč vladati z rahlim zadrževanjem volje do moči kot z nenehnim prisiljeva- njem. To je ekonomija vladanja. Kaže, da je. na primer, mnogo lažje predvideti reagiranje uživalcev coca-cole kot političnih subjektov. Kar bi se med drugim lahko sodila tudi po tem. da se je v stošestih letih, kar tako rekoč eni in isti ljudje, če pri tem ne mislimo na konkretne posameznike. ki v tako dolgem obdobju seveda umirajo, marveč na njihove bivanjske, kulturne in socialne aspiracije, na skupni imenovalec lastnikov okusa, pijejo to pijačo Vlade v državah s parlamentarnimi sistemi pa so se v rem času že mnogokrat menjale. Jasno pa jc. da je tako proizvajalcem pijače kot oblastem cilj, da bi ostali na vrhu {Ostanimo še trenutek pri coca-coli. Tudi na primeru te fc-tišiziranc pijače je navsezadnje mogoče pokazati, da je manipuliranje z množicami kljub vsemu, navzlic tehnikam, ki jih jc razvil behaviorizem vprašljivega izida. Nekdo jc pred kratkim pripovedoval, da sc tačas v ZDA najbolje prodaja coca-cola. ki jc močno napojena s kavo, ki ima veliko kofeina. Če je tako, potem gre za nenaden m nepredvidljiv odmik od starega recepta, ki ga jc proizvajalec žc nekajkrat skušal opustiti. pa sc je moral vedno znova odreči teinu obupnemu prodajalskemu poizkusu. Ker so se množice wikokia: uprle Brez predhodnih raziskat tega seveda niso poizkušali, pa so I* A s £ jmbra septembra aktualno doma stran 3 Zakonodaja nan1® 0^-ntidt’1! jat1H!ll, Ja svet, zbor in državo r-'*" ' 5Prejemn' pisarni državne skupščine v Ljubljani, ki p * 'MpovmJ* k**1 katerih ne moreš stopili v »visoki dom«, me .1'illO’ ei«11(1 in Z p’ ‘ ' QcR^ predstav- K? *^ami na P°ro^- c lTelt! * državni svet, ki i< j .■Z gl $ IZ a KOLUMNA Štefan Smej Luteranska spoved „ -'burje in Prlekijo. državni svet 1^ ^gospodarske L/56 je z verolomnostjo« -L Pžhatem pattajc očitali Na kjKsdinbKijp 1“ k pod zasedanjem % 1° * I*,nri3; dogovorili, IV^kunu 'i volitvah v dt-F predla- Uo&°'i0r 'e % i ?av«zoval poslance ^'^nriakem morati C zmanjšanje % ^"trn svetu Tako je Sevanju razlagal vodia (ttbmsfccoii kluba Stanje posamične budnosti Čeprav je nekaj časa kazalo, da bodo z zasedanjem prekinili, so jx> tem le nadaljevali. Na vrsti je bilo glasovanje o spremljevalnih predlogih zakona o volitvah v državni zbor. Zeleni in krščanski demokrati so predlagali javno glasovanje. ki ga je skupščina sprejela. Klicanje njihovih imen je poslance prebujalo, po drugi strani pa je delovalo kot litanije. Skupščina se je ob enoličnem ponavljanju imen pomirjala in v zraku se je vohalo, da ta dan s sprejemom volilne zakonodaje ne bo nič. Amandma k členu 20 so sprejeli s potrebno dvotretjinsko večino. Prvi del tega spremljevalnega predloga dopušča, da volilni okraj Zakaj proti, je pojasnil Halb sam v svojem nastopu, ko je rekel, daje njegov spremi n jev alni predlog nekoliko zapleten in omejujoč, saj je predlagan tudi amandma k naslednjemu 43. členu, ki se glasi: »Kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti«. Po tem amandmaju bi se torej dornicilnost kandidata razširila po celi volilni Veš, poel, svoj dolg? Kar se tiče glasovanja o udbovskem amandmaju, je iz odločitev poslancev iz Prekmurja in Prlekije pač vidna njihova politična usmeritev in strankarska disciplina. Za domicilno načelo, ki ne bi dopustilo, da v volilni enoti kandidira strankin človek iz centrale, za katero se je dr. Magdič potegoval z besedami, da bi bilo za vse stranke »v slovenskem političnem prostoru koristno, če bi podpirale razvoj demokracije na obrobju«, so glasovali vsi, razen Zdenke Vidovič. medtem ko se je Janos Buko- Kako so glasovali poslanci iz Prekmuija in Prlekije: poslanka, poslanec stranka 43. člen 111. člen Janoš Bukovec madž. sk. + LDS vzdržal vzdržal Karel Franko SLS za za Ludvik Gumilar SDP za proti Janko Halb SLS za za Z. Anton Horvat SLS za za dr. Ljubo Jakelj Demos za za Jože Jaklin SLS za za Božo Kuharič SDP za proti Jože dr. Magdič SKD za za Poszonec Marija madž. sk. neodv. za vzdržala Sekeres Viljem madž. sk. + SDP za vzdržal Janez Stariha NDS za za Zdenka Vidovič LDS proti proti Vili Žižek Zeleni za vzdržal Z II Z I 7’ ij ,i 'ir1*1 v volilnih volitvah*. k«. I'1 prihod- triu v ne-1 ^1, smat. “h po ko *nega sveta - voh ^C^nit ena ki mnenjli io^^ kot M#«, stare k 1 Mi Zdajšnje k 'Mu IS, pmlarariiV' Partljič pr'1' \l% ^^bji dan pod vplv ® MU’ 01 vcdc' glasovanja je Šetinc. Prosil oooov* ker da T*4obrobna in meni Mateti o trm gl« Tl*SU,“ ’n ’* '"'d'" WC' \ 2 " ■‘retolomno- V A 1 Ptekimuv zasedale'1 X Z “desetminutnem' ■ \ZdaMkem klubu do- K!** KS >1* M. „coogljeno . - odm-itu V ** ■ va jeZupan-ko mu lc V On) H’ da nr«”-' bil od®tx m J,. Rt :o \N %?,’«■ kV" VCSi Neka francoska modrost pravi, da kdor se pokesa, ta je skorajda nedolžen. Dante pravi v 27. poglavju svojega pekla, da se odpusti samo tistemu, ki se kesa. »Strasti so v človeku nekaj naravnega, toda nekesanje je pokvarjenost«, je rekel Joubert. francoski moralist iz 18. stoletja. Spoved, ali pozneje psihoanaliza, je pristop h kesanju. Izpoved na psihoanalitikovem kavču je samo laicizirana spoved. Sigmund Freud je bil Zid. pripadnik ene od naj starejši h religij. Prav dobro je vedet, kaj prispeva k duševnemu zdravju. Mnoge religije poznajo javno ali tajno izpovedovanje. Tudi brez prošnje za odpuščanje ima izrekanje zmotnih dejanj očiščevalni učinek. Samo izreči je potrebno, pa Čeprav samo pri sebi in čeprav v skupnosti. Zasebno spoved pozna katoliška cerkev. Luther je nasprotoval tej spovedi, zahteval pa je, da se človek vse življenje intimno jx>čuti kot grešnik irt prosi odpuščanja. Za to, da se v njem sproži ta občutek, pa je kljub temu njegova izolirana zasebnost premalo učinkovita. Potrebno je skupno priznanje grehov: luteranska spoved. Čeprav se Slovenci dandanašnji radi spogledujejo s sledmi iuteran-stva v svojen »nacionalnem telesu«, kar je jx»talo neke vrste moda, je v njihovi nacionalni zavesti premalo občutka za očiščujoči učinek skupnega izpovedovanja. Za tisti »naj pride beseda in očiščena bo moja duša«. Glasovanje v slovenskem parlamentu, s karerim so zavrnili udbovski mandma, je to pokazalo. Nočemo kolektivne tajne spovedi, izogibamo se kesanju, zato vse svoje muke še ne prej vlačimo s seboj. Komajda bi mogel v tem kratek jrogledu na najbolj sporno politično temo zadnjih dni našteti vse argumente, ki so jih poslanci izrekli, bodisi za bodisi proti takoimenovanemu udbovskemu amandmaju. Pa to niti potrebno ni. Zato ne, ker so tako tisti, ki so amandma podpirali m zahtevali, da pnde v zakon o volitvah v državni zbor, kot oni. ki so mu nasprotovali, nekaj zaobšli. Nihče namreč ni iskreno mislil na pojav, ki mu borno tukaj rekli nacija, nacionalni volja, nacionalni konsenz. Tudi tisti ne, ki so s sklicevanjem na jmtrebnost po tem konsenzu trditi, da bi nas sprejetje udbovskega mandmaja samo še globje sprlo. Za samopriznavanje nacionalne (za)vesti. za njeno pomiritev, je potrebna kolektivna spoved. Tako kot jjosamezniku v občestvu, ki hoče obstajati soodgovorno, torej kapitalistično. (Mimogrede omenimo. da se je socializem pokazal za manj kooperativen sistem od kapitalizma, čeprav nosi kooperativnost v nazivu samem.) Zagovorniki amandmaja so ga zagovarjali na način, ki je implicitno spominjal na komunistično zahtevo po moralnopolitični neoporečnosti. Kar seveda govori v prid tezi, da sta katolicizem in marksizem kompatibilna (tako kakor sta kompatibilna kapitalizem in protestantizem). Svoje parlamentarne nasprotnike so inplicitno nagovarjali k zasebnemu ponižanju, apelirali so na posameznikovo vest, namesto da bi poudarjali kolektivnost postopka in učinka. Ali je mogoče to pripisati temu, da je parlament mlad in se ne imkorporira kot manifestacije nacijinega telesa in njene vesti, ali temu, da smo Slovenci pač premalo versko ponotranjen narod? Nasprotniki so vnaprej predpostavljali razklanost nacije. Po njihovem naj bi sprejem tega amandmaja »pogljabljal« razprtost. Izraz »razprtost« nakazuje na »razprtije« in ga je v nekem nedavnem intervjuje uporabljala Spomenka Hribar. Hribarjeva ga ni podrobneje pojasnjevala, vsaj v tem omenjenem intervjuju ne. Se mi pa zdi zelo primeren. Razprtost je stanje, ki je navzoče v razprtijah. Razprtije pa so. kakor je to mogoče prav jasno dojeti, nenehne drobne in nadležne svajice. Nikoli ni miru, čeprav se tudi pravi očiščujoči prepir ne razplamti. Samo zdraharstvo in prisilno iskanje neprijetnosti pri tistem, s katerem smo v razprtosti. To je nadvse grdo stanje. Histerično in osebno nedotakljivo, Človek si takorekoč ne more pomagati, nenehno ga nekaj peče in skeli - če pa ga ne skeli, se toliko praska, da ga bo začelo srbeti. Vse kaže, da nas bo v tem predvolilnem obdobju še hudo skelelo po zobeh - ker so naši očetje jedli kislo grozdje, v parlamentu pa ni prišlo do konsenzualne luteranske spovedi. Predvolilna kampanja in predsedniški kandidat Začelo se je »lahko obsega območja ene občine. območja dveh ali več občin ali območje dela občine«, drugi del pa uvaja dokaj problematično navodilo. naj se pri oblikovanju volilnih enot in okrajev ujjošteva geografska in kulturna zaokroženost. Iz tega vira bo v »zaokrožanje« pridrlo še veliko sporov, ker se bo kulturna in geografska značilnost različno definirala. Dveh amandmajev o domicilu poslanskega kandidata m udbovskega amandmaja niso sprejeli. Starman contra Halb Za avtorja domicilnega amandmaja k 42. členu se je razglasil poslanec SLS Janko Halb iz M. Sobote. Čeprav sta on in Starman v istem opozicijskem taboru, je Starman pred glasovanjem o dodanem besedilu, ki se glasi »V jjosa-mezni volilni enoti oziroma volilnem okraju lahko kandidirajo enoti, medtem ko bi Halbovega bilo mogoče razumeti tudi tako, da lahko kandidira samo v svojem volilnem okraju. Skupščina ni sprejela ne dopolnila k 42. členu in ne k 43. členu. Za prvo je glasovalo 65 poslancev, 94 jih je bilo proti, vzdržanih je 62. Za drugega je bilo 141 glasov, proti jih je bilo 32, vzdržalo se jih je 40. Sprejeli tudi njso dopolnila k 111. členu, to je tako imenovanega udbovskega amandmaja, po katerem bi kandidat mora) podpisati izjavo, da do volitev ni sodeloval s tajno službo. Zanj je glasovalo 119 poslancev, proti jih je bilo 59, vzdržalo se jih je 45. Volilna zakonodaja je bita sprejeta drugi dan zasedanja - s prej zavrnjenimi amandmaji k zakonu o volitvah v državni svet in brez domicilnega načela ter udbovskega amandmaja k zakonu o volitvah v državni zbor. vec vzdržal. Vidovičeva je svoje glasovanje utemeljevala takole: »Domicilno načelo je omejevanje človekovih pravic. Ugotavljam tudi, da bi mi v LDS težko pokrili teren z ustreznimi ljudmi, ne bi mogli zagotoviti kvalitetnih kandidatov na volitvah Udbovski amandma pa se mi zdi neustrezen, ne sodi v volilno zakonodajo « Vili Žižek od zelenih se je pri glasovanju o udbovskem členu vzdržal, ker ne želi »obračunov, kar je bilo, je bilo, delajmo naprej.« Njegov regionalni kolega v parlamentu Janez Stariha (N DS) se z njim ne strinja: »Na vsak način mora vsaka stvar enkrat priti do konca; če bi se na teh volitvah to sprejeto, bi se s tem rešilo. Osebno menim, da je aktivnih udbovcev, ki nameravajo sodelovati na naslednjih volitvah, zelo malo.« ŠTEFAN SMEJ V javnosti se že nekaj časa razvnemajo razprave in polemike o vlogi množičnih občil v volilni kampanji. Kot je mano. smo tik pred novimi volitvami, ko se politična temperatura na vseh ravneh dviguje do vrelišča, htr rti pe si vsi prizadevajo zagotoviti Čim boljši položaj pred odločilnim korakom. Nič čudnega, če so se v tej zvezi že pojavljale razne igrice, katerih osnovni cilj je, da nasprotno stran čimbolj spravijo na slab glas, sebe pa povzdignejo kar se da visoko, po možnosti kar. v -oblake«, od koder bi lahko nadzorovali celotno politično prizorišče. Tako se je pojavila zahteva nekaterih opozicijskih političnih strank, da bi si že pred samimi volitvami zagotovile popoln vpliv nad množičnimi medi ji. Pri tem je v oči najbolj zbodel njihov predlog, po katerem bi si za svojo promocijo rezervirale drugi program slovenske televizije. Da volitve resda predstavljajo želo pomemben politični dogodek, je povsem na dlani, toda take pobude o vplivanju političnih strank na uredniško politiko so vendarle nesprejemljive. Posebej pa to. ‘da tri uredništvom javnih glasil celo z zakonom predpisali brezplačno odstopanje prostora v njihovih medijih zb objave sporočil strank med volilno kampanjo. Vsekakor je spodbudno, da so se takim razmišljanjem. ki imajo kaj malo skupnega z opredelitvijo po svobodnem izražanju mnenj v javnoeti, takoj in odločno uprli v pravih demokratičnih krogih. Prepričali so namreč, da se bodo javna glasila itak aktivno vključila v predvolilno kampanjo ter enakopravno obravnavala tako kandidate in njihove stranke, zato je vsakršno poseganje v uredniško politiko odveč. 6. december, ko naj bi potekal prvi krog predsedniških volitev, ni več tako daleč, če pa imamo pred očmi še podatek, da se bo že 11 novembra iztekel rok za uradno vložitev kandidatur, so volitve tako rekoč pred durmi Sicer pa se je plaz kandidatov, ki naj bi se potegovali za mesto predsednika Republike Slovenije, sprožil že konec junija, ko je Slovenska ljudska stranka na kongresa napovedala, da bo njihov predsedniški kandidat dr. STANKO BUSER. Kmalu za tem so svojo kandidatko dr. ALENKO ŽAGAR-SLANO predstavili - narodni demokrati. Tudi Liberalna stranka ni hotela zaostajati in je za predsedniškega kandidata izbrala VITOMIRJA GROSA. Slovenski krščanski demokrati pa so se odletih, da najprej opravijo strankino nominacijo, na kateri se bodo za morebitni predsedniški stolček potegovali kar trije kandidati, in sicer IVAN OMAN, IVAN BIZJAK IN DR. ANDREJ CAPUDER. V konkurenci je seveda tudi zdajšnji predsednik predsedstva MILAN KUČAN, naposled pa je Socialistična stranka napovedala kandidaturo poslanke DARJE LAVTIŽAR-BEBLER Za zdaj je torej znanih osem predsedniških kandidatov lahko pa se zgodi, da se bo pojavilo še nekaj novih imen kandidatov iz različnih strank. MILAN JER$E stran 4 Sanacija najtežjih gospodarskih bolnikov Jih bo rešil objem države Pred dobrim mesecem so stovenska vlada, agencija za sanacijo bank, agencija za pospeševanje in presh^kmriranje gospodarstva m spodbujanje prenove podjetij ter sklad Republike Slovenije za razvoj razpisali natečaj za pomoč pri izvedbi prestrukturiranja in saoacge podjetij. Za mnoga do venska podjetja > ki so zabredla v velike težave in se znašla na robu obstoja, je ta natečaj na prvi pogled pomenil priložnost ta preživetje, vendar pa je že kaj kmalu prinesel tudi streznitev. Pomoč pri izvedbi programov prestrukturiranja in sanacije je namenjena tistim družbenim podjetjem, ki presodijo, da brez pomoči države ne morejo rešiti strukturnih problemov, ki so nastali zaradi izgube trgov, prevelikih dolgov in prevelikega števila zaposlenih. gospodarstvo Na magistralki M-10/I so minuli teden odprli 11 gradbišč Končno je na vrsti M-10/I Težkih gospodarskih bolnikov, katerih usoda je vprašljiva, je v Sloveniji veliko in vsi ne bodo mogli biti deležni pomoči države. Sicer pa ta niti ni tako širokogrudna, saj so med pogoji za pridobitev pomoči tudi zapisali, da mora prijava za pomoč vsebovati tudi sklep organa upravljanja podjetja o pripravljenosti za preoblikovanje podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo ajr delniško družbo, pri čemer se družbeni kapital v obliki prednostnega participativnega glasovalnega deleža prenese na sklad Republike Slovenije za razvoj. To z drugimi besedami pomeni, da gre za prostovoljno podržavljanje prijavljenih podjetij saj si bo država pridobila pravico upravljanja v teh podjetjih. V skladu za razvoj takšne trditve sicer zanikajo, saj pravijo, da bo država prevzela le zunanji nadzor nad podjetji, saj bi se že v sanacijskem procesu postopoma umikala iz podjetij, del lastniške vloge pa bi med drugimi prevzemale čudi banke, delni lastniki pa naj bi postajali tudi delavci, saj bi ti imeli predkupno pravico za nakup delnic ozdravljenih podjetij od sklada. Bratonci Nov avtomobilski salon Pretekli teden je Avtoservis Skalar iz Bratonec odprl nov avtomobilski salon za prodajo renaultovih vozil in rezervnih delov. Po pozdravnem nagovoru lastnika Janeza Škafarja so govornih Milan Ker-man. predsednik KS Bratonci. Jože Lenarčič, direktor Agroservisa Murska Sobota. Ivan Obal, predsednik izvršnega sveta SO Murska Sobota, in Claude Tellier. direktor komerciale firme Revoz iz Novega mesta, novi objekt označili kot pomembno pridobitev. Ob tej priložnosti so za številne udeležence pripravili tudi priložnostni program, v katerem so sodelovali tamburaši KUD-a Beltinci, folklorna skupina iz beltinske osnovne šole in Beltinska banda Priznani obrtnik Janez Škafar iz Bratonec. ki že skoraj tri leta opravlja servisno dejavnost renaultovih vozil, se je pred letom dni odločil za razširitev svoje dejavnosti. Zgradil je po evropskih merilih sodoben avtomobilski salon za prodajo renaultovih vozil m rezervnih delov, ki obsega 110 kvadratnih metrov površine. Veliko zadovoljstvo je ob tem izrekel lastniku predstavnik Revoza iz Novega mesta. Ob tej priložnosti so tudi predstavniki Revoza. Agroservisa in lastnik Škafar podpisali skupno pogodbo o sodelovanju pri prodaji renaultovih vozil tn rezervnih delov. F. MAUCEC Janez Škafar. Claude Tellier in Jože Lenarčič podpisujejo tripaktno pogodbo o sodelovanju pri prodaji rena ul to vi h vozil* Foto: F. M. Bavarski poslanec v Vidoncih Socialdemokratski poslanec in član Evropskega odbora v bavarskem parlamentu (deželnem zboru) ter dolgoletni prijatelj Murske Sobote in Prekmurja dr. Franz Gdtz je pred kratkim v spremstvu predsednika soboškega občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) Vlada Kolmaniča obiskal begunski center v Vidoncih. Ob tej priložnosti seje podrobno seznanil z razmerami v centru in izrazil upanje, da bo 50.000 DEM pomoči, ki jo je beguncem namenilo z Mursko Soboto pobrateno bavarsko mesto Ingolstadt, omogočilo dograditev centra in ureditev nujno potrebnih vodovodnih in ogrevalnih inštalacij. Dr. Gotz je tudi obljubil, da bo v mestu Ingolstadt dal pobudo za nadaljevanje zbiranja denarne in materialne pomoči za begunce v Prekmurju. Da bo vpliv države v procesih sanacije očiten, pa je nesporno, saj ne bo vlagala denatja tja. kjer ne bi bilo rezultatov. Znebiti se bo potrebno predvsem tistih delov podjetij, ki predstavljajo največje breme v poslovanju in ohraniti zdrava jedra, to pa bo seveda potegnilo za seboj tudi vprašanje presežnih delavcev. Rok za prijavo na natečaj se je iztekel 7. septembra, podatkov o tem, katera podjetja so se prijavila, pa v skladu ne želijo izdati, saj bi njihova objava lahko imela negativne posledice v pogajanjih z upniki. Iz Pomurja se je na natečaj prijavilo kar nekaj podjetij, ostaja pa vprašanje, ali bodo vsa tudi deležna državne pomoči. Pa tudi. Če bodo, to še ne pomeni, da so se rešila vseh problemov. saj je ozdravitev v največji meri odvisna od njih samih. Zaenkrat je za sanacijo slovenskih podjetij na voljo le 64 milijonov mark, to pa Še zdaleč ne zadošča za vse potrebe. Vlada si bo sicer prizadevala, da bi v sanacijo pritegnila tudi tuje vlagatelje, ven dar je vprašanje, če bodo ti pokazali zanimanje za podjetja, ki so tako rekoč že na robu preživetja. LUDVIK KOVAČ Z večletno zamudo smo Pomurci končno dočakali začetek večje obnove magistralne cesle M-tO/L na kateri seje močno povečal tovorni promet po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi meje s sosednjo Hrvaško. Oti mejnega prehoda v Dolgi vasi, skozi kraje Črenšovci. Beltinci, Murska Sobota. Radenci in Gornja Radgona se Iz dneva v dan valijo kolone tujih tovornih vozil, ki prevažajo blago ali živino iz vzhoda na zahod ali obratno. Potem, ko so spomladi poslanci izglasovali predlagano razdelitev sredstev in financiranje obnove dodatnih kilometrov (skupno naj lit iz proračuna namenili za pomurske ceste čez 71)0 milijonov tolarjev), se je vse spet ustav ilo. Kriva naj bi bila menjava vlade, kajti nova vlada je želela najprej preveriti vse račune in programe ter šele nato podpisati pogodbe z izvajalci del. Zastoji pri reševanju formalnih zadev so bili tako očimi da so na večjih slovenskih gradbiščih julija prenehali z deli če ni denarja ne morejo delati, so dejali v SCT-ju. Zavlekla so se tudi dela na relaciji Lenart-Benedikt-Spodnja Ščavnica Ko so bili žc znani izvajalci in označeni odseki, kjer naj bi začeli z deli pa ministrstvo za finance še vedno ni podpisalo pogodb. V Po- Na gradbišču BvBtinci-Hakičan so delavci SCT-ja začeli pripravljati teren za gradnjo nove traktorske steze, ki je ob tako prometni cesti nujna. Alternativni programi SLS Alternativni programi SLS Slovenska ljudska »Iranka je pred kratkim na Brezjah, znanem romarskem kraju, predstavila tako imenovani alternativni gospodarski in socialni program. Predstav, niki te stranke namreč menijo, daje gospodarski program, ki gaje predložila sedanja slovenska s lada, nezadovoljiv, da ni nobenih možnosti, da bi se z njim izkopali iz gospodarskih in drugih težav, Po besedah dr. Ludvika Toplaka, nosilca gospodarskega programa SLS, bi morali slovenski davkoplačevalci do leta 21120 plačevati za sanacijo bančnega sistema in preuslroj gospodarstva, ki pa bi slonelo predvsem na navadnih delavcih in kmetih. Da bi o tej zelo aktualni temi zvedeli kaj več, smo se pogovarjali s svetovalcem Slovenske ljudske stranke JOŽETOM TIVADARJEM Med drugim je povedal, da bi z zakonom o obrestni meri, ki so ga Že predlagali poslanci te Stranke, dokončno odpravili nenormalne obresti, saj bi lahko naj višja obrestna mera znašala 12 odstotkov, in to le za zamudne obresti, medtem ko bi v gospodarstvu imeli največ 8-odstotno obrestno mero »Nekateri izračuni namreč kažejo, da so naše banke na račun oderuških obresti naredile slovenskemu kmetijstvu v letošnjem letu večjo škodo kol pa suša. Vlada pa m sposobna uresničiti ludi zakona o avtocesti, ki smo ga prav tako predlagali v naši stranki, Čeprav ni potrebne nobenih dodatnih finančnih sredstev. Objaviti bi morali le mednarodni javni natečaj za razpis koncesij in izbrati najboljšega ponudnika, seveda pod parlamentarnim nadzorom. Kdo in zakaj pri iem simulira? Glede programa za encrgeisko osamosvojitev Slovenije pa menimo, da hi lahko med drugim posodobili tudi lendavsko rafinerija. Kaj bi to pomenilo za naše območje, ni treba posebej poudarjati Hkrati pa ne bi smeh pozabiti na problematiko (ne) uresničevanja zakona o zadrugah in zakona o denacionalizaciji, Ker sem član soboške občinske komisije za denacionalizacijo in zaposlen v kmetijskem za-družništvu. bom o tem spregovoril oh kakšni drugi priložnosti « Ob raznih pogledih na sanacijo slove irskega političnega in gospodarskega življenja je bila zlasti kritično izpostavljena divja privatizacija družbenih firm, kar aaj hi šlo na škodo delavcev in kmetov. Pri tem je nemogoče razumeti razne manipulacije z »družbeno« lastnino kot tudi programirane stečaje podjetij. Kako sploh gledale na ta pojav i vidika vaše stranke, ki sl prizadeva, da ne bi prihajalo do neupravičenega bogatenja izbranih slojev? »Pri tem bi se oprl na izrečene besede Tita Turnška, ki je posebej opozoril na nczaščifenosi delavcev pred menedžerskim slojem Po njegovi oceni delavci nimajo potrebne zaščite in so že kršene osnovne norme o človekovih pravicah Cilj Slovenske ljudske sirjnke pa je ravno zaščita delavcev po evropskih normah. Kje so sedaj toliko opevani interesi delavcev, ko smo jih za vsako figo vlitih po delavskih svetih in od njih zahtevali, da glasujejo o stvareh, ki jun niso bili kos?l Nadalje pa se povečuje nezaposlenost, ko že dve generaciji mladih nismo redno zaposlili. Po drugi strani smo širokogrudno delili državljanstvo. na lastne ljudi pa pozabili Za rešitev tega problema predlagamo aktivno politiko zaposlovanja, pri čemer murju smo se na poslu šali obljub. Dokler ne bo strojev na cesti. ne verjamemo več nobenemu mini stru. Končno smo dočakali začetek temeljite obnove magistralne ceste skozi Gornjo Radgono. Radence. Mursko Soboto. Lendavo in mejni prehod Dolga vas Minuli teden so odprli kar 11 gradbišč, dela pa bo izvajalo pet slovenskih gradbenih pa mora biti ustrezna zakonodaja poenostavljena; tisti, ki bodo na novo zaposlovali, pa bi morah bili oproščeni raznih dajatev,« Seveda je ob vsem tem posebej izpostavljeno kmetijsku vprašanje. V praksi TURRL-IN Ljutomer V mešanem podjetju TUR R LIN v Ljutomeru, katerega 60-ods1otni lastnik je italijanski podjetnik, v njem pa je še 20 odstotkov zasebnega domačega kapitala in 20 odstotkov družbene lastnine, se že dalj časa srečujejo z velikimi težavami. Vzroke za to je v največji meri pripisati skaljenim odnosom med predpostavljenimi in delavci v proizvodnji, ti pa se odražajo v samih rezultatih dela in kakovosti proizvodnje. Zaposleni trdijo, da so norme prenapete, ker delajo lohn posle, pa so jim pošiljke gotovih izdelkov že nekajkrat vrnili v popravilo. Zatrjujejo celo, da so morali popravljati izdelke, ki jih niso delali v ten) podjetju, zato je nezadovoljstvo zaposlenih še toliko večje. Delavke zahtevajo svoje pra*'ct . enem Jc ■ ikc ik^ lahko posame b rr ...h p„d., H.irrrv F< J !rum .. tekstihie m usnjarske industrije, je bila med drugim tudi grožnja delodajalca, da bo zaradi stavke odpustil vseh 72 zaposlenih Na zboru so delavke sklenile, da spontana prekinitev dela, do katere je prišlo iz povsem objektivnih razlogov, ne more in ne sme biti vzrok za odpuščanje delavcev. hkrati pa so delavke na zboru sprejele še nekatere zahteve in vztrajale bodo pri njihovi uresničitvi Tako zahtevajo dosledno spoštovanje izvajanja ko leklivne pogodbe (zdaj prejemajo 80 odstotkov osebnega dohodka po tej pogodbi), za vsak zamujeni dan pri izplačilu plače po 18. v mesecu bo sindikata vložil tožbo za zamudne obresti, zahtevajo izplačilo neizplačanega regresa za letni dopust za 13 delavk. poračun drugega dela regresa za vse delavke pa mora biti opravljen do 1. oktobra. Za čas. dokler jim delodajalec ne dovoli delati, zahtevajo, da se jim izda odločba za čakanje, od prekinitve spontane stavke do začetka ponovnega dela pa naj se jim priznajo in izplačajo 70-odstotnc plače. Nasploh so razmere v tem podjetju skrajno neurejene m na pullefjč. ( j|£1I1,'|L: |v.«h<" . i i-ii''1" .. i| J.Ty ie-ta pr. "ji (i^ ne/sU '|U» jdtf ' bodo tak’ > S|e| . ... rali pte) zavest'- pos|jl\ < m od A r u4i ^iit'"?d'5 Z izg«110 n pri*’j ' vedli svoi ^...iR postno 'I ( j ipL 1 stran 5 teiWa septembra gospodarstvo spet normalno poslovanje — Pomanjkanje dovolilnic za vožnjo v Avstriji in Hrvaški '^jabia konkurenca zasebnikov ‘lini sebi kopljejo grob! Zdravilišče Moravske Toplice močno oškodovano zaradi telefonskega izpada — Centrala je še dobra pravijo na PTT Telefonski mrk K obrtniki največji odstotek avtoprevoznikov, z vse propadlih podjetij, ki so se ukvarjala s prevozno dejav-tudi število iasebnih podjetij, ki z manjšimi ali ll[?“niiald uspešno konkurirajo starim podjetjem. Toda: ali je ta bdi zdrava? V A/R ŠPED-u trdijo, da ne, kajti z nenormai-"irm cen (zadnje čase so morali cene v tujini zmanjšati za 21) M o sami sebi grob- Mogoče bodo večja prevozna podjetja »toda še prej bodo propadli majhni zasebniki. ŠOmjeradgonskega A/R J5 stara dobro leto dm; oil to tozd AVTORAD-“ 'f |r ukvarjal trans-’*»vrrv,i.. s stečajem ene Lv- " ribo lafeto slikah " 'tičita. na sfo-■V* J , j* prepočasi •.t-" p - m otežujejo po- tevaSkih " ž 4 -io 5 cann-tak0 M tovornjake. H. 33 Pre‘ ■ . aki po njiho-“’t01ik0 bi ^- ?.Pa 20 5te- k', od največjih delovnih organizacij v Pomurju je nastal AR TRANS, vendar je tudi ta moral v stečaj. Po stečaju AR TRANS-a in AR Servisi so z ustanovitvenim kapitalom AR HOL DING-a ustanovili novo podjetje A/R ŠPED. ki povezuje transportno in servisno dejavnost. V njem ni npbenega zasebnega kapitala, kajti z lastninjenjem se bodo ukvarjali Šele v prihodnosti. Najboljšo možnost vidijo v ponudbi slovenske agencije, ki je razpisala natečaj za pomoč pri izvedbi prestrukturiranja in sanacije podjetij. Oddali so zahtevek in če bo ugodno rešen, se bodo v prehodnem obdobju najprej podržavili, nato pa bodo lahko potencialni interesenti odkupih delež. Prevoznemu podjetju nekdanje Avtoradgone zaenkrat ne manjka posla, res pa je, da je Število zaposlenih precej manjše - namesto 340 ima zaposlitev Je 140 delavcev, od tega 85 šoferjev. Najbolj se je zmanjšala režija, in sicer z 51 na 11 delavcev. »Šest mesecev poslujemo brez kakršnegakoli posojila, ampak le z lastnim kapitalom. Mesečna realizacija je do 43 milijonov tolarjev, od tega 60 odstotkov v čisti Evropske države si na vse načine prizadevajo zmanjšati promet s tovornjaki. Švica je z ustreznimi ukrepi in ponujanjem krajših tranzitnih poti že uspeta omejiti tovorni promet, posledica pa je bila, da seje močno povečal promet skozi Avstrijo. Čez prelaz Brenner, ki povezuje Italijo in Avstrijo, vsako leto pelje čez 900.000 tovornjakov, lani pa so čez avstrijske Alpe tovornjaki prepeljali okoli 25 milijonov ton tovora. Leta 1989 je Avstrija prepovedala nočno vožnjo vsem tovornjakom, težjim od 7,5 tone, razen najtišjim modelom. Maja letos pa je Avstrija končno dosegla sporazum z Evropsko skupnostjo, da ho od 1992 do 2003. leta zmanjšala tranzit za 60 odstotkov. Tako Švica kot Avstrija pa si skupaj prizadevata preusmeriti promet na železnice. Pet italijanskih, pet nemških in tri avstrijska podjetja sodelujejo pri projektu gradnje novega, 54 kilometrov dolgega železniškega predora, ki bi povezoval visoki Adigio v severni Italiji z Innsbruckom v Avstriji. Italija in Francija razmišljala o možnosti gradnje še enega tunela pod Mont Btancom, Švica jra o začetku del za gradnjo novega in širšega železniškega predora skozi Alpe, ki bi bil namenjen predvsem prevozu tranzitnih tovornjakov z vlaki. konvertibiloi valuti,« je povedal direktor Danilo Tirš, ki sicer poudarja, da se ne želijo preveč hvaliti m pojavljati v medijih. Dejstvo je, da se je to prevozno podjetje »zmazalo« in da hodijo danes na inštrukcije k njim direktorji drugih slovenskih prevoznih podjetij. Najprej so uredili plačevanje - vzpostavili so si takšen red. da jim vse storitve stranke plačajo v 30 dneh, kar je v današnjem plačilnem neredu prava redkost. To je osnova, trdi TirŠ! In kaj svetuje tistim, ki pndejo po pomoč: »Cim bolj naj zmanjšajo fiksne stroške v režiji in generalno zmanjšajo vozni park za 30 do 40 odstotkov.« Zaradi gospodarske blokade Srbije m pretrganih odnosov z d ru- (ena mleka nespremenjena, gimi južnimi republikami se je Število kilometrov tako imenovanih dolgih tur prepolovilo; namesto iz Nemčije v Srbijo m obratno sedaj vozijo le do Slovenije in Hrvaške. Ta čas so največji problem dovolilnice za Hrvaško, saj jih je Slovenija dobila le 500, na A/R SPED jih je odpadlo le deset. Avstrija pa pogojuje število dovolilnic z enakim številom prevozov z železnico. Slovenski avtoprevozniki pa se najbolj bojijo ukrepov slovenske vlade, s katerimi bi zakonsko določila obveznost prevozov blaga z železnico. T udi to je namreč eden od načinov reševanja Slovenskih železnic! Že oktobra naj bi začela obratovati redna tovorna linija od Murske Sobote do Ljubljane in naprej do Mtinchna, prihodnje leto pa še zveza z Italijo. BERNARDA B. PEČEK <**3 o pravočasno j,- * '5% N j l*iMi d*"0 v avP,stu» bod° dobili rejci enako plačilo kot r»? sePtember se odkupna cena mleka ne bo spreme-“*i ‘rina odkupne cene, kije bila že med letošnjim ra»? V 9on,ll Radgoni, je. kot kaže, obveljata beseda s* ’ 'i 4» „ /entali za to, da se mleko ne bi podražilo. Rejci, kr so a cena pokriti vsaj pridelovalne stroške, so *!».*■ A '.J" kfajši konec in mleko že Četrti mesec oddajajo po ' 'M in e 3,6 "dstotka maščobe tako dobijo 23 tolarjev, * ^tr n.2!,U," Slovenije jia so izračunali, da pridelovalni k. "^segajo za 30odstotkov. ■ c*’ > M- jR1, cfs: ■j * M 0' S h p 'Meka ® naza)v Slove-^l se Je .'''/"^.podobne ^lu.^nahvMir-iiN^trJ, da se Je v le-odkup K? 4&prim<^' 1 S " 1 Ustali ,ka nato Je ?, ' 'Mien. zdaj pa je b kifei Vav' L . । 1,1 odstotkov . ''m. 'ant v Icm me. 'L" Za? dnevni od-Pr- Ctr,l»o Vzro-v tolikšni kSi? 'o c.i, ^ Pa Sl151 ki ' 'L : starci?, nekaten ' Pa »ni- ^rave. na ii^M vPhva tud) ncu A?? V ■' n' sP°d' ' ■ n. ',v mleko s Dre ekarnc sc JSli ^ko z J” n,n°8e v ^‘^mi za’ , C miet?vch delih. b > ij PŽS' P® w Povedi /edno V'4,| tdal direktor h-V najc,'P°-^•584«! k\ ’ tat Vs? 'o^r ^■.r kodobrodo-ne Pomeni. da se ne srečujejo tudi s težavami. Zaradi izgube nekaterih tržišč in zmanjšane možnosti prodaje jih pestijo zaloge, ki so največje pri maslu. Te zaloge so v zadnjem času sicer znižali, vendar na račun dohodka, saj so v akcijski prodaji maslo ponudili kupcem pod proizvodno ceno. Tudi pri mleku v prahu so še pred nedavnim imeli velike zaloge. zdaj pa so jih normalizirali, saj so ga v prvem polletju izvozili mlekarne še v posebej specifične m položaju, saj so na obrobju, kjer je tržišče šibkejše in tudi to bi država morala upoštevati. V Pomurskih mlekarnah so Šli vselej v korak s časom, proizvod njo so posodabljali in prilagajali potrebam, kljub večji proizvodnji pa nikoli niso nenačrtno zaposlovali delavcev in tako se zdaj tudi ne ukvarjajo s problemi tehnoloških presežkov. Razmišljajo pa, da bi proizvodnjo še nekoliko preusmerili in popestrili, saj izkušnje kažejo, da so se nekateri njihovi novi izdelki dobro uveljavili na slovenskem tržišču. Razširiti želijo predvsem proizvodnjo fermentiranih izdelkov, saj je ta oprema že nekoliko zastarela, zmogljivosti pa premajhne, prav tako pa bodo posodobili tudi sušilnico mleka. S Krko iz Novega mesta se dogovarjajo o izdelova- Velika zlata za Trstenjakov sauvignon Na minulem 38. mednarodnem vinogradniško-vinarskein sejmu v Ljubljani so dosegli lepe uspehe tudi zasebni vinogradniki. Svoja vina so predstavljali tudi na posebnem raz-stavno-prodajnem prostoru. Med vinogradniki iz severovzhodne Slovenije oziroma z Iju-tomersko-ormoških goric je prejel letos največje priznanje zasebni vinogradnik Ivo Trstenjak iz Stročje vasi. Za sauvignon letnik 1991 so mu podelili VELIKO ZLA TO MEDALJO in Če veliko častno medaljo. Čestitke tudi z naše strani.! bbp Telefon je dandanes že samoumevni pripomoček v komuniciranju; nanj postanemo pozorni šele, ko ne dela, tako kot bi želeli. Ko ni več prav nobenega signala - niti tu, tu, tu - pa se nam takoj zazdi, da se bo podrl celi svet. Tako je z družinskim telefonom, če pa gre za tišino službenega telefona, od katerega je odvisno celotno poslovanje v prihodnjih dneh, pa je pesem povsem druga. Takrat je popravilo več kot nujno. Zdravilišče Moravske Toplice je v začetku tega meseca doživelo eno takšnih neprijetnih (prejizkušenj s telefoni. Po besedah odgovornih je trajal telefonski mrk od 31. avgusta do 4. septembra zvečer. Posledica: hoteli so bili ob koncu tedna in še ves prihodnji teden polovično zasedeni. CENTRALA JE ZASTARELA Dušan Bencik, direktor Zdravilišča Moravske Toplice, je bil ob srečanju še vedno močno nejevoljen. Poudaril je. da se njihov poslovni proces začne prav z dvigom telefonske slušalke ali sporočili po tele- prispevke v skladu s predpisi in zato zahtevamo, da ta sistem deluje brezhibno.« faksu, zato PTT-storitve membne. so kakovostne še ka ko po- »Mesečni izpadi - ko imamo po en ali dva izpada dnevno - se že ves čas ponavljajo. Zaradi tega smo se z direktorjem Zoltanom Severjem in Štefanom Sobočanom srečali že junija in ju opozorili na probleme. vendar se ni nič izboljšalo. Pred kratkim je prišlo do resnega izpada za kar pet dni; od 31. avgusta do 4. septembra je bilo zdravilišče odrezano od sveta. Posledica je bila ta, da so bili hoteli ob koncu tedna in naslednji teden na po) prazni, saj prodajna služba ni mogla delati.« je povedal Dušan Bencik. Škodo, ki je bila s tem povzročena, še ugotavljajo, končne odločitve, kako bodo ukrepali, pa še niso sprejeli. Odgovorne na PTT-ju so seznanili z izpadom v torek zjutraj. poslali so jim dvoje sporočil po telefaksu in dobili odgovor, da težave odpravljajo. V četrtek (3. septembra) sta se Dušan Bencik in vodja vzdrževalne službe osebno oglasila pri direktorju Podjetja PTT v Murski Soboti Zoltanu Severu. Bencik trdi: »Direktor je obljubil, da bodo zadevo do 12. ure uredili, o izpadu pa pred tem ni bil seznanjen. Telefonska centrala v Moravskih Toplicah je zastarela; na PTT-ju so nam obljubili, da jo bodo zamenjali, vendar se direktor sedaj izgovarja, da imajo sedaj manj akumulacije kot v preteklosti Nas ta problem ne zanima. Mi plačujemo poštne Od oktobra drugačni računi za elektriko Položnice za porabljeni tok vsak mesec blizu tisoč ton Res. da tudi to pod ceno, saj bi morali za izvožene količine dobiti 71 milijonov tolarjev izvozniii spodbud, dobili pa so le polovico tega zneska, na preostanek pa morajo pozabiti. V drugih državah namreč močno ščitijo domačo proizvodnjo m če želijo biti konkurenčni na teh tržiščih. mora izvoz spodbujati država Žal pa v Ljubljani razmišljajo drugače in če se odnos do izvoznikov ne bo spremenil, se bo to v prihodnje odražalo tudi pri plačevanju mleka Ob vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenski mlekarji, so Pomurske nju izdelkov za otroški program, zmanjšali pa bodo proizvodnjo mleka v prahu, ki naj bi ga delali le po naročilu. Zavedajo se. da od poslovanja podjetja ni odvisen Je položaj zaposlenih. pač pa tudi nekaj tisoč pomurskih kmetij in temu spoznanju so podrejene vse njihove aktivnosti. Pravijo pa. da morajo do tega spoznanja priti tudi odgovorni za razvoj kmetijstva, saj bo le tako zagotovljena socialna varnost kmetov in njihovih družin. Ludvik Kovač Fotografija: Nataša Juhnov Tudi v elektrogospodarstvu se v kratkem obetajo nove spremembe. V javnem podjetju Elektro namreč razmišljajo, da bi od oktobra naprej plačevali drugačne račune za porabljeno električno energijo Zavzemajo se za pošiljanje položnic za porabljeni lok vsak mesec, po novem pa naj bi električno energijo v gosjrodinjstvih popisovali in obračunavali večkrat letno. S tem želijo račune za elektriko poenostaviti in jih narediti bolj jasne in pregledne za njihove odjemalce. Tako naj bi poleg vsote za plačilo na listu zapisali tudi dnevno porabo v poletnem in zimskem času ter v dražjem in cenejšem obdobju dneva, o Čemer je bilo v javnosti že precej polemik. K vsemu temu bodo dodali še razlago za obračunsko moč. Praktično to pomeni, da bi poslej plačevali porabljeno električno energijo vsak mesec, in ne na dva kot doslej, kar naj bi začeli uveljavljati že od konca letošnjega oktobra naprej. Na ta način želijo porazdeliti plačilo zneskov enakomerneje skozi eno obračunsko leto, saj se dobro zavedajo, da v sedanjih kriznih razmerah predstavlja elektrika Že velik strošek v družinskem proračunu. Novi obračun za električno energijo je vsekakor velik zalogaj za elektrogospodarstvo, saj bodo temu morali prilagoditi celoten računalniški program Pri tem so se zgledovali po tujini, kjer imajo že nekaj časa sodobnejše obrazce. Kot smo zvedeli, bodo novi računi za porabljen električni tok v obliki zložene ovojnice, katere notranji del bo mogoče odtrgati; in ta bo zamenjal sedanje položnice. Pa še na eno novost kaže opozoriti: nove račune bo možno plačevati na vseh poštah, z bankami pa se še dogovarjajo. Porabniki električne energije pa bodo morali plačati tudi poštnino, ker Elektro tega stroška zaenkrat ne more pokriti. In ker ocena elektroenergetskega položaja za jesen jn zimo ni rožnata (manjkajoči tok bodo morali še naprej uvažati), postajajo namigi o podražitvi elektrike vse glasnejši, Bomo videli! MILAN JERŠE »CENTRALA JE ŠE VEDNO SPOSOBNA« Na PTT-ju v Murski Soboti smo slišali nekoliko drugačno verzijo. Po njihovih uradnih zapiskih je sistem začel odpovedovati 2. septembra od 6. ure in 20 minut do 10. ure in 55 minut. Vzpostavili so delno propustnost z nadomestnimi kanali, tako da je promet lahko potekal, vendar je bil moten. Namesto 30 je delovalo le 10 linij. 4. septembra ob 18. uri in 45 minut so bile veze vzpostavljene. Takoj so poklicali monterje iz tovarne Nikola Tesla v Zagrebu, vendar prenosnega sistema ntso mogli vzpostaviti ne delavci PTT-ja ne strokovnjaki iz Zagreba, tako da so ga nadomestili z drugim. »Sedaj je montiran popolnoma novi linijski sistem. Glede kakovosti sprejema in centrale pa: ni nujno, da je samo moravska centrala kriva za vse. Centrala res ni najnovejša, je Iskrina (podobne imajo tudi v Kuzmi, pri Gradu, v Rogašovcih, Križevcih, Ša-lovcih in Gornjih Petrovah), ki je še vedno sposobna, da normalno obratuje. Vse zveze in drugo je obremenjeno po predpisih,« je povedal Zoltan Sever. Dodal je še. da izpadov več ne more biti, razen če jim nevestni izvajalci gradbenih del ne bodo spet pretrgali kablov, kar se pogosto dogaja. Na PTT-ju so prepričani, da gre moravskemu zdravilišču pravzaprav bolj za »imidž« lepo zdravilišče pač mora imeti »lepe« telefonske zveze. Hkrati pa oponašajo vodstvu, da so banki lahko priskrbeli lepo lokacijo za novo zgradbo, medtem ko hočejo pošto odselili na konec vasi k zunanji avtobusni postaji. »Ce mislijo, da bo nekdo Še) zdaj takoj gradit pošto in kupil novo centralo, je to utopija. Ce so pripravljeni sofinancirati, naj pridejo, da se pogodimo in gremo prej v to. C e bi hoteli zamenjati teh Šest telefonskih central na Goričkem in vozlišče v Mačkovcih. bi nas to stalo 1,5 milijarde tolarjev. Toliko pa se zbere v vsej Sloveniji v enem letu prometnega davka na impulz,« je še povedal Zoltan Sever. Zanikal je trditev, da o izpadu ni bil obveščen, saj ga sproti obveščajo vsakih 24 ur. Dejstvo je. da je dobra telefonska zveza za poslovanje zdravilišča nujna in si ne morejo privoščiti izpadov. Res pa je tudi, da je osnovna naloga PTT-ja vzdrževanje in servisiranje omrežja; tako kot druga podjetja je tudi PTT v vseh pomurskih občinah oddalo vloge za pridobitev sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. vendar nobena ni bila ugodno rešena. Vzrok je tudi v tem, ker jih je občina tia prednostni listi uvrstila šele na tretje mesto. BERNARDA B. PEČEK stran 6 Gospodarstvo in težave merjene s sindikalnim merilom Da delavcev ne bi kar pometli tisoč 4415 delavcev in tudi gospodarstvo je od januarja do junija pridelalo 1,1 milijarde tolarjev izgube pošcevale prt V celoti kolektivno pogodbo izpolnjujejo Murn- z izjemo Mesne industrije ter Agromerkurja. V tej Varsno!1' Tehnostruj Modema Samo opozarjam te na nekaj, čez mesec dni boš na cesti Ob tanjši kuverti, delav listino ali zadolžnico Če bo kaj ostalo, potem bodo delavci dobili tudi višje plače zaposleni v kmetijsko-živiIški industriji vestnikJTje^ delo 35 odstotkov vseh zaposlenih. # t*«' se likvidnostno stanje ni bistveno spremenilo. Pomursko < : • tik del M na Še bi lahko nizali podatke ali pokazatelje razmer v našem gospodarstvu. ki samo potrjujejo nič kaj obetavno sliko. Zdenka Bobovec O Opekami Lendava: Konec julija je prišlo cin stavke, vzrok pa so bili nizki osebni dohodki. V septembru poteče rok gp pogajanja in doseči Želimo postopno zvišanje plač 'm* te ».mu« O Bliska: Menedžment v Blisku je podjetje pripeljal na skrajno mejo uspešnosti, ladjo zapustil m odšel na boljše delovno mesto. Tu je prišlo tudi do delitve podjetja, nimajo pa toliko dohodka, da bi izplačali regres m plače po kolektivni pogodbi Bojimo se, da Če se razmere ne bodo spremenile, bo podjetje šlo v stečaj. oprema: Delavci niso dobili nobenega papirja, da so s kapaalizacijsktmi sredstvi, ki sojih dobih z Zavoda po stečaju, delničarji v novem podjetju, pa tudi v registracijskem sodišču za la svoj del niso vknji-Ženi To je bilo narejeno le knjigovodsko. Moramo sprožiti tudi tožbo, ker so bili delavci zavedeni; saj jim je bilo povedano, da je novo podjetje brez dolgov. O AR Busu: Pridružiti so se Tamu, zato, se postavlja vprašanje nove organiziranosti. O Panoniji: Danes je skoraj v enakih težavah, kor je bita pred uvedbo stečaja Zaloga je počasi kopnela in štej ko prej bodo prišli tja, kjer so te bili O Indipu V zadnjem času je problem, da zaposleni ne ddsegajo norme. Zato delajo tudi po dvanajst ur na dan Problem pa je tudi ta. da nimajo samo svojega programa, ampak deta jo tudi za druge, predvsem Pletilstvo Janez Kovač O Muri: Podjetniške kolektivne po godbe še nimajo podpisane, kat naj bi se zgodilo do novega leta. Problem pa je. da delavci zaradi prevelikega naročila del morajo delati v podaljšanem delovnem času tn za to ne dobijo do datka za nadurno in nočno delo. Pavle Vrhovnik O Elradu: V Elradu so sprejeli sanacijski program Pristali so v to, da prejemajo plače z zamikom, regres pa so dobili v obliki izdelkov. Plača ne sme biti manj kot 300 mark Na čakanju je trenutno 70 O Vitrini Ljutomer: Delavci so prvega junija nenapovedano stavkali in zahtevah, da jim direktor pove akiunidativnosr izvoznih poslov Vsak izvozni artikel je prinaša! 30 odstotkov izgube, zato smo dosegli, da so vsaj zmanjšali izvoz Podjetje je v velikih težavah, toda njihov program je zelo zanimiv. O Muralesu: Delavci so tu zelo nezadovoljni, čeprav podjetje posluje dobro. S pogajanji bodo poskušali doseči vsaj 80-odstotne plače po Tretja oblika pa je prodajanje osnovnih sredstev pod ceno drugim. kar naj bi se dogajalo tudi v Panoniji. Platani m Blisku. niče spremenili v delniški delež. To so naredili v Avtobusnem podjetju in Potrošniku. Druga oblika pa je ilegalno lastninjenje ali kraja družbenega premoženja. Na sindikatu so postali pozorni na Dekor in Kamnoseštvo, pa tudi Gales iz Boračeve. To je bilo mešano podjetje vendar se je lastnina spremenila m je sedaj v celoti postal lastnik tujec V sindikatih poudarjajo, da tudi delo mora imeti svojo ceno in da plače še zdaleč niso takšne, da bi spodnašale gospodarstvo ali stabilizacijske ukrepe in prizadevanja. To utemeljujejo s podatkom da se je delež plač v vseh prihodkih gospodarstva znižal od 14.2 odstotka v lanskem prvem polletju na 12 odstotkov v letošnjih prvih štirih mesecih. Navajajo, da je delovna sila pri nas tudi desetkrat cenejša kot na primer v Nemčiji, cene so v Sloveniji porasle od oktobra do junija za 160. plače v istem obdobju pa za 120 odstotkov. Vse več podjetij, ki delavcem izplačujejo plačo, ki je mžja. kot določa kolektivna pogodba pristaja v to, da jim za razliko izdajo listine ali zadolžnice. Vendar je zanje to sedaj še neuporaben papir, ki ga ne morejo nikjer vnovčiti, z njim ne poravnati nobenega računa Zakaj potem v sindikatu pristajajo v to. da delavci del svojega plačila dobijo v zadolžnici? stotkO' stot no mero. turistična in gostinska podjetja. . ^i številna so tudi podjetja, v katerih delavci P nižja od 80 odstotkov po kolektivni innfoiltiv jr Na repu s plačami so v soboški občini Me* 'Mislim, da tu svoje naloge ne odigra delovna inšpekcija. Izpolnjevanje pogodb o zaposlitvi delavcev nihče ne kontrolira. Kršenje pravic iz delovnih razmerij je tako pri zasebnikih zelo številčno (Janez Kovač) O kmetijski zadrugi Ljutomer - Križevci, TOZD Mursko polje: Nova zakonodaja, zakon o denacionalizaciji in zadrugah, jih je našla povsem nepripravljene Razmere so se začele zaostrovati lam decembra, tako da je TOZD Mursko polje v popolnem razsulu m čez 90 delavcev je trajnih presežkov. Do sedaj so sicer dobili 70 odstotkov plače tn tudi regres za letni dopust, vendar pa bodo po šestih mesecih vsi ti delavci prišli na Zavod za zaposlovanje. O R + S-u Tu bo prišlo do problemov, saj pripravljajo novo sisiemtttiiaajo dela ali notranjo delitev dela Nekaj bodo reševali z upokojevanjem. pu tudi z odpravninami. opekarne. Variš in AR Cont. dajcj'1 V drugo skupino spadajo podjetja, ki dela»c i odstotkov po kolektivni pogodbi. V njih dela * cje|(tro' zaposlenih. To so predvsem podjetja kovinsko 11 Kako torej s sindikalnega vidika ocenjujemo uspešnost podjetij, tudi menedžmenta v podjetju - ugotavljamo, i kolikšni meri izpolnjujejo kolektivno pogodbo - koliko imajo trajnih presežkov in koliko delavcev je na čakanju - s kakšnimi ekonomskimi teža- - j l llDik .y ; : te ' • rillM te SELA s * SP8SG8- ja m.* v - FUlčNA SP0S8? nOst te v - MSI BRO - SF050»’ ... .. ■ < te uite < V sliko gospodarskega stanja, ki jo dobimo po podatkih zbranih v službah družbenega knjigovodstva nihče ne dvomi, saj samo potrjujejo dobro poznane razmere, vendar k temu sindikalisti dodajajo. da podatki le niso povsem točni, saj jih marsikatera podjetja prikrojijo in s tem zamegljijo pravo stanje ter da je uspešnost podjetij mogoče in potrebno meriti tudi z drugimi merili Ce je temu tako, potem je umestno vprašanje, po katerih merilih v sindikatih razvrščajo podjetja med uspešna in manj uspešna, kaj lahko s svojimi merili dodajo k sliki razmer v gospodarstvu. k njeni popolnejši, jasnejši podobi? Blisk in Pan-agra. - V Ljutomeru skorajda vsa matična podje j« t0n' ol> MaS^traJni Bbleu ».'l?1* Prw! Beltincem, ■ 'dobili neoporečno I Š«h c?^3. pri KroS«> r FM/ Bn€an*h, Lipovcih zak(>Pa‘i- Ta MČe,i Sr“diti' J4 ki ^j^^l^tapoiedu-•^^»iimr m,>rula 1 f*811 ni in U'^?l'a v°de v njej l Je- ali bo W* ti n-d? n sc kakovost J L,!1,ti®a ?,JT’ izb<>|j-,5^1 b>-, ..*bnost Škodljivih ’ Un< toliko zmanjšala. P18iilU S** M in h„ “tookih. prvega S^bve?!^8 n,aja-h1"1 IMiV1 ‘''^"'ce. 81 1 občine za 1 Unl ,platBla ,e Pl‘s-J Pa/Plohne Ph>» USem ••sočakov, ' ^letk-T3 da hi Ea in. h, ki M> socialno a 5'-7 ff£ i'- *rlt *>■ ^jam niso P^W"f • *do bo (prvi) Starši, preberite in premislite Poskušajte se spomniti in vprašati, koliko cigaret je skadil vaš otrok doslej. Zmeraj, ko je v bližini kadilca, posebej v zaprtih in slabo zračenih prostorih, je otrok izpostavljen pasivnem kajenju. To je neprostovoljna izpostavitev cigaretnemu dimu, ki ga kadilec izdiha, ter stranskemu dimu iz tlečega kunca cigarete. Kjer kadijo, morajo otroci vdihovati toliko cigaretnega dima, kot zmerni kadilci. V tobakovem dimu jc več kot 401M1 kemičnih spojin, ki so v plinskem ali tekočem stanju ali pa v obliki mikroskopsko majhnih lizikalnih delcev. Najpomembnejša sta katran s kancerogenimi snovmi in živčni strup nikotin. Najbolj žalosten primer so posledice, ki jih pasivno kajenje povzroča pri naših otrocih. Otroci kadilcev zbolevajo pogosteje zaradi okužb spodnjih dihal, kot pa otroci staršev, ki ne kadijo. Pri otroku, ki boleha za astmo ali bronhitisom, lahko pasivno kajenje sproži astmatični napad ali pa bolezen poteka v hujši obliki. Ker otroci zaradi vdihovanja cigaretnega dima pogosto kašljajo, so stalni obiskovalci otroškega zdravnika. Čim več oseb kadi doma, toliko bolj so otroci ogroženi. Posebno škodljivo je kajenje nosečnic, saj med nosečnostjo kadita cigareto vselej dva: mati pa tudi otrok v njenem telesu. Silno pomembno spoznanje je dejstvo, da se zdravje otrok kadilcev, ki so prenehali kaditi, hitro popravi. Zalo svetujem staršem, naj ne kadijo v pričo otrok. To velja za vse kadilce, pa naj si bodo otroci njihovi ali tuji. mag. dr. BRANISLAVA BELOVIČ O Romih p' M II**. ' a" ^tevai; n ••coporečno 1 Sb»,- L- -4e„ . ■ur.' »i bikS° Vodovod za-Cr!*MiJrai,,ako '^tke k "»j»7 "■'" '" dvmL resno ,n va' "h Pr^ »ko Si^no ohw,dlno med! E! K. ^^Ill Ca p Dr^0" "''h''-’ N^ve^Oal'svojo S '1 ^oval-e 'n J° X.M v r, Za S^dnjo L l)tovod. °dločili, da »e Pristopajo ^bpevek 'tl ‘n k '"^H-ghs,, li ''eklb?“nift '"Zdi lih redsedniki Uti naiih zborov, ne da so vse prepustih predsednikom krajevnih skupnosti. Kaj narediti? Mislim, da s prisilo ne bomo priili nikamor, m dobro, da ljudi silimo, jim grozimo ali krivimo samo krajevne skupnosti. {Milan Kerman. predsednik krajevne skupnosti Bratonci) Zmagala je antipropaganda Kot prvi vzrok bi navedel slabo ali nikakršno propagando med krajani s strani strokovnih občinskih organov in zdravstvene organiza- Vendar, ial, tega še vedno nismo dobili. Predsedniki smo tu nemočni, med dvema ognjema, na eni strani občina in na drugi krajani. Svoje smo opravili, kolikor je bilo v naših močeh, nimamo pa nobene pravice niti namena krajane prisiljevali. (Janko Bezjak, predsednik krajevne skupnosti Lipovci) Vodo si vozijo od drugod, toda plačali niso Po ulici me sprašujejo, kdaj bo voda in lahko bi rekel, da večina je za vodo, od te večine pa tal tudi m “^irAvii m lr presc-nc- ' 1 H' podlaga za Vsebnost nitratov v pitni vodi Nitrati v vodi se merijo v miligramih na liter, pri nas dopustna vrednost pa je po pravilniku 10 miligramov nitratov v litru vode (EGS ima 11.3 mg N/l). Letošnje vrednosti nitratov v vodi pa so bile: Beltinci: januarja 16,5. februarja 18,5. marca 18,0, aprila 21.4, maja 17,5, junija 19,0, julija 21,0 in avgusta 18,0 mg N/l, Gančani: januarja 21,5, februarja 24,0, marca 21,0, aprila 25,3, maja 22.0, junija 22,5, julija 26,5, in avgusta 21,5 mg N/L V vzorcu, odvzetem v avgustu, so ugotovili tudi povišan skupni amoniak. Hratonci: januarja 19,5, februarja 19.5, marca 15,5, aprila 21.1, maja 19,5, junija 18,5. julija 23,0 in avgusta 17,0 mg N/l. Lipovci: januar 27,5, Februar 24,0. marca 25,5, aprila 27,3, maja 25,0, junija 25,0, julija 26,0 in avgusta 21,0 mg N/l. Lipa: januarja 18,0, februarja 21,5, marca 20,0, aprila 20,0, maja 21,0, junija 17,5, julija 20,5 in avgusta 18,5 mg N/l. Zveza Romov - Romani Union je sestavila pet predlogov za reševanje njihovih problemov iti sicer vključevanje Romov v lokalno samoupravo, komunalno urejanje njihovih naselij, pomoč Romom, ki so zaradi stečajev podjetij izgubili delo, pomoč otrokom. ki so uspešno končali osnovno šolo pri nadalnjem šolanju tudi z višjo štipendijo, ter več pomoči za njihovo kulturno delo. Predloge so poslali tudi na naslov izvršnega sveta, ki pa po mnenju predsedstva Zveze v svojem poročilu o romski problematiki v občini za skupščinsko obravnavo ni zaje! vseh njihovih predlogov. Na izvršnem svetu pa so pripravili dva predloga za skupščino. in sicer, da imenuje komi- sijo, ki bo pomagala pri pripravi zakona o ureditvi položaja mpo-tebnih pravic romske skupnosti ter še občinski koordinacijski odbor za reševanje romske problematike. ki naj bi pripravil jasne programe ra delo na posameznih področjih. Ustava v 65. členu namreč določa. da položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji ureja zakon. Po napovedih Petra Wtnk!erja. vodje urada za narodnosti. naj bi predlog za izdajo zakona dobili že jeseni, prihodnje leto pa že tudi zakon K temu pa je ob svojem ebisku v Murski Soboti še pripomnil, da zakon sam po sebi ne bo rešil ničesar. Za to bo potreben denar še prej pa dobri programi za delo MH Sam sem na sestanku že večkrat povedal, kaj se nam lahko zgodi, če vode ne bomo plačali. Z glasovanjem zoper vodovod V vasi smo imeli dvakrat zbor občanov z dobro udeležbo in na drugega smo povabili tudi pristojne Vendar se je na zboru našlo nekaj takšnih, ki so prekričali ostale. Prisotni tako niso hoteli glasovati niti za niti proti. Svet krajevne skupnosti se je zato odločil za referendum, kjer se je večina odločila proti. Največji problem pa je v tem, da se večina boji cene vode, saj jo potrebujejo za zalivanje, pranje avtomobilov. traktorjev... Ni bil problem samo ustih osem tisočakov. Svet se je tako odločil, da v prepričevanje več ne gre. (Ana Bugar. predsednica krajevne skupnosti Gančani) Silili ne bodo nikogar, če pa ne plača, tudi vode ne bo Dobili smo katastrofalne podatke o vodi in vsebnosti nitratov v njej, in to nas je vodilo h gradnji vodovoda. Predstavnikom krajevnih skupnosti smo rekli, da bi bilo smiselno, da pristopijo k organizaciji ljudi, da se potem, ko bo vodovod zgrajen, priključijo nan/. Krajevne skupnos'1 tega niso naredile, so me pa obvestili, da ima/o težave, ker ljudje nočejo plačati prispevka in so menda zadovoljni s svojo vodo, češ da nima toliko nitratov ter da se pri tem pretirava Sedaj je dogovorjeno, da bom pripravil dopis, ki ga bo prejelo vsako gospodinjstvo in v katerem bom opozoril, da je primarni vodovod zgrajen, da so pogoji za priključitev in da se naj skupaj s predsedniki krajevnih skupnosti dogovorijo O plačilu deleža. V primeru, da ljudje ne bodo plačali, potem pač ne bomo priključevali Niti približno to ni zgrešena investicija, saj srno v tem obdobju suše videli, kaj pomeni oskrba z vodo. Potem se bomo namreč začeli pogovarjati z drugimi krajani, na primer iz Lipe, Ižakovec in Melinec. Mi bomo neodvisno od lega, tdi bodo ti krajam priključeni ali ne. izgrajevali vodovodno omrežje, ker smo popolnoma prepričam, da' je oskrba Z vodo potrebna. Varovali bomo osrednja črpališča in delali vodovodno omrežje. Da je to prisila? Jaz ne vem, kako drugače rešiti vprašanje prispevka. Ce ne bodo /dačah, vode pač ne bo m mislim, da je to povsem normalni postopek. Mi nikogar ne silimo, pač pa, če krajani pravzaniejo odgovornost, da bodo še naprej črpnli vodo iz svojih črpališč, je to pač njihova stvar Mislim, da sem naredil največ, kar st je dalo, saj so pred tem ostali uporabniki plačati prispevek v višini treh povprečnih plač. Mi pa smo prešli na zelo sprejemljiv prispevek S tisočakov, kar mislim, da je več kot ugodno m da mani ne more biti S predstavniki krajevnih skupnosti smo imeli stalne stike, organizatorji razgovorov s krajam pa so krajevne skupnosti, koi povsod drugje. (Ivan Obal predsednik izvršnega sveta) MAJDA HORVAT Foto: N JOHNOV Start kanala 10 Po porodnih krčih je v petek zvečer v Murski Soboti začel delovati dolgo pričakovani interni kabelski program, ki so ga poimenovali Soboška televizija - kanal 10. Kot ie na otvoritveni slovesnosti dejal direktor zasebnega podjetja za tržno komuniciranje :n svetovanje Idea Stefan Celec si bodo prizadevali program čimbolj prilagajati potre bam gledalcev. Ob pomoči številnih zunanjih sodelavcev bodo 4-urne petkove, sobotne in ponedeljkove večere zapolnjevali z lokalnimi novicami, kulturnimi in športnimi oddajami, alternativnim mladinskim programom, filmi in tematskimi pogovori. Večerni program bodo ponavljali vsak nasled- nji dan dopoldne Ostale dni bo na kanalu 1(1, ki so ga v podjetju Idca najeli od soboške krajevne skupnosti za pet let. možno spremljati tudi kak neposredni prenos. Ves čas ko ne bodo oddajali iz soboškega studia, pa bodo na sporedu video strani Sicer pa lahko program kanala 10 trenutno spremlja okrog 351X1 prebivalcev Murske Sobote m nekaterih okoliških naselij, ki so priključena na soboško kabelsko omrežje. Povedano je bilo, da bo podjetje Idea zagotovilo 90 odstotkov lastnih sredstev. 1(1 odstotkov potrebnega denarja pa naj bi dobili iz občinskega proračuna. M JERŠE večinskega plačila Imamo podatke o plačilu in žal so ti porazni V krajevni skupnosti smo si zelo prizadevali za vodovod. V decembru smo uidi vsem gospodinjstvom razposlali naš Poročevalec, kjer smo opisali gradnjo vodovoda. Zraven smo pr d o tih pojasnilo dr. Zorice Levačič o škodljivosti nitratov za ljudi. Nato smo imeli zbor občanov, ki je bil zelo obiskan Obvestilo smo imeli tudi na kabelski televiziji. Na zboru nihče ni bil proti vodovodu. Ljudje tudi ne verjamejo uradnim analizam vode in med njimi krotijo neki izvidi, ki ugotavljajo, da je voda dobra, vendar nitrati cije, ki je zadollena za propagando o posledicah škodljive vode, delno tud: inšpekcijskih slutb. Pričakoval bi, da ti in še kdo stopi v akcijo, da bi napravili skupno propagando o škodljivosti nitratov. Mislim, da smo mi v krajevni skupnosti svoje opravili, tako kot smo si zamislili. Naslednji vzrok, da se krajani ntso odzvali plačilu samoprispevka, pa je nezaupljivost do analiz, ki smo jih dobili, m do lega, da nam bo občinski vodovod v daljšem času zagotavljal dovolj vode Vzrok je morda tudi v nepoznavanju razlik med nitrati in nitriti. Dodal bi Še. da je nekaj krivde tudi na raztreseni organizaciji same * bil pri spe- .Ol?k^š k, 1 ■ "'b' |,^■>%rw^",'l,| i”iV" II | 'H^rtnr k> * p^’*#r*J?rpJ....... ■ tv m' 4' W wi * Pr. /č- z® Hia ’ M«n-“ »ttmh ^o, V k” ^L-tolrii^. i./i f L s "laoi 'h 'e K J S fc&S.......... L T, z1**.. , " '•• k ■" ' ' ’"' 'l.-u VIZ Veržej razpisuje dela in naloge VODJE VRTCA v Veržeju za dobo 4 let z začetkom 1. 10. 1992. Pogoj: Kandidatka je lahke le ena od vzgojiteljic, ki že delajo v vrtcu v Veržeju. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi, kandidatke bodo obveščene v zakonskem roku Gradnjo vodovoda so lani zaradi oporečne pitne vode in mnenja republiške sanitarne inšpekcije dodatno uvrstili v program, kar je ob zadnji renominaetji občinskega proračuna sprejela ludi skupščina^ Tako je občina že 27. decembra izvajalcu nakazala avans (predplačilo) po pogodbi za dete v višini 8 milijonov, celotna vrednost naložbe pa je bila ocenjena na 14 mBipoov 947 tisoč tolarjev. S tem plačilom so zmanjšali stroške naložbe. K pogodbi so potem podpisali še dva aneksa, maja za 4 milijone 182 tisoč in junija za 2 milijona 38n tisoč SIT Celotna vrednost naložbe bo tako 40 milijonov, ves denar pa je šel iz občinskega proračuna. Republika ni in verjetno ne bo prispevala ničesar Krajevne skupnosti Beltinci. Bratonci in Upovci bi morale prispevati 9 milijonov 346 tisoč tolarjev desetega septembra pa jc b.lo na občinski naslov nakazanih 867 tisočakov ali 9.3 odstotka obv r Beltinci so plačah 475 tisoč alt 8.3 odstotka obveznost. Lljmvci 28 tisoč ah 1.3 odstotka ter Bratonci 367 tisoč ah 22,8 odstotka obvezno- sti. gradnje vodovoda. Mislim, da če bi drugače pristopili h gradnji vodovodu. bi bilo tudi mnenje drugačno. Ko smo potem skupaj ugotavljali. da ljudje ne plačujejo prispevku. nas je na razgovor poklical predsednik izvršnega svetu, gospod Ivan Obal tu dogovorili smo se. da bo pripravil dopis za gospodinjstva. niso bili merjeni. So pa tudi starejši ljudje, ki pravijo, da je zanje te vseeno in dobra takšna voda, kot jo pijejo. Zato prispevka ne mislijo plačan. Nekateri si vodo vozilo, toda prispevku le ne plačajo. So pit tudi takt, ki gledajo na druge, če drugi niso plačali, še sam ne bom Proizvodnja izolacijskih materialov Lendava d.o. o. Skupščina družbe PURLEN, d.o.o. Lendava RAZPISUJE na podlagi določil statuta družbe za dobo 4 let delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: - da je državljan republike Slovenije, - da ima najmanj V stopnjo izobrazbe - tehnične, ekonomske ali pravne smeri, - da povprečno obvlada en svetovni jezik. - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov PURLEN, d o.o., Industrijska 4b. 69220 LENDAVA v 0 dneh po •razpisu. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 8 dneh po poteku prijavnega stran 8 vestnik, 17. reportaže Z rogaševskega sejma Na že tradicionalnem starem sejmu v Rogaševcih, ki mu pravijo jesen* sko proščenje, seje zbralo veliko ljudi. Ta sejem je vsako prvo nedeljo po mali maši. Nedeljsko dopoldne pa je bilo praznično tudi zato, ker so bili skorajda vsi Rogaševčani in okoliški prebivalci zbrani na kupu, kakor ena sama uglašena družina. Nekaj teh utrinkov smo zabeležili tudi s fotografskim aparatom. Razkritje Stalnega slovenskega župnika Pogovor z župnikom Velebetjem in sestro Žabntovo - kako je bilo pri predsedniku Kučanu in v Zagrebu - o srocanj11 nadškofa Kuhariča in škofa Krambergeija - kaj sedaj I? Semanja nedelja v Rogaševcih - Že po avtomobilih z različnimi registracijami, večinoma iz Prekmurja, se je dalo sklepati, da se v tem delu prelepega Goričkega dogaja nekaj velikega. Čeprav je bilo po nekaterih ocenah letos za približno tretjino manj prodajalcev kot lani, kat je posledica tega, da zaradi strožjega carinskega režima na meji ni prišlo pričakovano število prodajalcev iz Hrvaškega, je bil osrednji del Rogaše-vec dobesedno zaseden. Zvonovi razk riške župnijske cerkve še vedno molčijo, med farani pa je v$e močnejši glas želja, upanj in zahtev, da hi končno prišel med njih slovenski duhovnik. Minuli petek zvečer se je to tudi zares zgodilo, vendar le na zboru staršev otrok, ki so začeli obiskovali verouk v slovenskem jeziku pod vodstvom sestre (redovnice) Vide Žabotove. Zbor so pripravili v OŠ Razkrižje. kjer je glasbena učilnica obenem tudi učilnica za verouk, udeležilo pa se gaje okrog 200 staršev. Paša za oči - Bilo je veselo in dobrot, ki sojih napekli, je bilo toliko, da bi lahko praznovali še nekaj dni. Tale ljubka vasica sredi Goričkega je bila kot najlepši šopek. Na stojnicah in okrog njih so ponujali različno blago, v glavnem »bižuterijo«, nekaj pa je bilo tudi izdelkov klasične obrti in tekstila. Eden od zadnjih čevljarjev - Geza Kisilak iz Rogaševec, ki je na sejmu ponujal svoje izdelke, je z nostalgijo pripomnil, da prava čevljarska obrt izumira. Kljub temu ne bo odnehal in bo skušal pritegniti k temu poklicu čimveč mladih. Gneča tudi v cerkvi - Obisk sejma je marsikdo izkoristil tudi za obisk bližnje cerkve in verskega obreda. Ker v njej ni bilo prostora za vse vernike in radovedneže, so nekateri ostali pred vhodnimi vrati. Besedilo in fotografije: MILAN JERŠF Ljutomerski župnik in dekan Izidor Vdeberi je začel to množično srečanje s pesmijo Veš. o. Marija in večina je glasno zapela z njim. Nato je govoril predvsem o pomenu verouka m poudaril, da to nikakor ni isto kot pouk o verah, ki naj bi ga uvedli v šole. Gre za to. da bi otroci vero doživeli, ne pa jo zgolj spoznali Po mnenju gospoda Veleberja šolski prostori niso najboljša rešitev za verouk, ker ga otroci lahko jemljejo podobno kot druge predmete. Zato je bolje, če se preselijo k verski vzgoji v drugo stavbo Sestra Vida, domačinka, ki je živela m delala že tudi v Vatikanu, pa je opisala staršem, kako si je zamislila pouk verouka. To ne bo le zgolj učenje iz katekizmov, ampak bodo tudi veliko peli, se igrali, raziskovali, molili, hodili v naravo in imeli bodo celo piknike. Seveda se bodo pripravili tudi na sprejem cerkvenih zakramentov, to je na prvo obhajilo in birmo. Velja omeniti. da je odziv otrok nepričakovano velik, saj so že prvi dan prišli skoraj vsi. Hrvaški župnik Slaviček bo tako, kot vse kaže, ostal brez naraščaja. in tudi najbrž brez vernikov, ki bi želeli obiskovati njegove hrvaške maše v župnijski učilnici. Vsekakor je to težko za človeka, ki je (bil) že 37 let dušni pastir med farani Razkrižja. Vendar sodbo st je napisal predvsem sam, saj so ga ljudje dolgo prosili, naj ostane med njimi in ustreže njihovim željam po slovenskem bogoslužju, verouku in .poslovanju’ župnijskega urada, toda vse je bilo zaman »Ne mogu r neču.« je bil njegov običajen odgovor. večinoma pa se sploh ni ho- tel pogovarjati o tem. Svojemu predstavljenemu, nadškofu Kuhariču v Zagrebu, je napisal pismo v katerem se je potožil nad zahtevami vernikov, še največ pa je pisal o tem. češ kako v Ljutomeru .šikanirajo' in odpuščajo delavce iz Hrvaške. O obisku delegacije KS Razkrižje. v kateri je bil tudi predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog, pri predsedniku slovenske države Milanu Kučanu smo že pisali. Na petkovem zboru staršev pa so naposled dobili tudi kratko informacijo, kako je bilo na pogovoru pri jjo-močniku zagrebškega nadškofa Kokši. Med drugim je delegaciji cerkvenih odbornikov iz Razkrižja povedal da tega ozemlja nikakor ne bi radi prepustili, ker so izgubili že preveč zemlje v vojni s Srbijo. Kakšen razlog!'' Očitno je torej, da ima hrvaška cerkev ozemeljske zahteve do Slovenije. Prejšnji teden sta se končno srečala v Zagrebu tudi kardinal Kuharič in mariborski škof Kramberger. V kratki informaciji je bilo rečeno, da sta se dogovorila, da bo mariborska škofija pošiljala v Razkrižje slovenskega duhovnika, obenem pa naj bi ostal tamkaj tudi župnik Slaviček. Cerkev naj bi zato odprli in zvonovi naj bi se spet začeli oglašati Ali je to naposled zadovoljiva rešitev? Kmalu nato sta se sestali posebna občinska komisija za uresničitev zahtev faranov Razkrižja m odbor faranov Menili so da bi bilo dobro počakat: na obljubljeno Na petkovem zboru ' razkriški osnovni Soh s® brali tudi pismo zdoma A ' Sv Martina na Muri njo župnija na Hrvaškem/-tereni jim sporoča. daiepot.'-J in dejanjih zaveden HrvU-^ bil na zborovanju 23 pred razkriško cerkvijo in ločno podpira njihove slovenskem bogoslužju- f kot iščejo na Hrvaškem f Srbe, ki bi obsodili ap&P , bije na njegovo d^avo. j on postavlja v vrsto trstih Hj rov. ki naj priznajo Žanom11' Ip kriija pravico, da imajo11 If v^ndužie v JJf kot iščejo na «1 maternem jeziku- p bl I tih iz KS vali >n ndno* P. 1 o dobrososedskih P nanju meje in pra sfllo P materinščine (° - v prejšnji števčk K H krat m uspel. k i to za dobro sose l 1 *l P zadevanja za ■ nem jeziku) » h vtčkom. o "" dejanju pa re nega govora- ort Teden športa v Pomurju Pomurci so se izkazali V minulem tednu smo v Pomurju uspešno sklenili TEDEN ŠPORTA, ki je potekal od ponedeljka do nedelje. V vseh štirih pomurskih občinah je bilo organizirano čez 100 različnih prireditev v dvajsetih oblikah dejavnosti ter v številnih Športnih panogah. Ocenjujemo, da je bilo v akcijo v Pomurju vključenih najmanj 6.000 udeležencev, od najmlajših pa vse do najstarejših. Nosilec projekta v Sloveniji je bilo zasebno podjetje Alistar. vse pomurske občine pa ocenjujejo, da od centralnega organizatorja niso dobili potrebne pomoči. Premalo je bilo propagandnega materiala, zlasti priponk, majic, zraven bi sodile tudi diplome in drugo. Sicer pa je akcija vseeno dosegla svoj namen, saj je spodbudila ljudi k športnim aktivnostim. To je v celoti uspelo zlasti z mladino, ki se je polnoštevilno vključila v Teden športa. Ob načrtovanih akcijah so bili tudi organizirani športni dnevi osnovnih in srednjih šol. Tu je bila tudi največja množičnost in Če bi sešteli vse udeležence, bi bila številka mnogo večja. Žal pa na nekaterih prireditvah, zlasti tistih, kjer so nastopali športniki kakovostnejših razredov, ni bilo pravega obiska. Akcije v okviru Tedna športa je bila tako kot vselej doslej izvedena s pomočjo ševilnih amaterskih delavcev in Športnih klubov in društev, ki tokrat zaslužijo pohvalo. Regijska sredstva obveščanja so akciji name- V telesnokullurne aktivnosti se uspešno vključujejo tudi najmlajši. Tako je bilo tudi v Tednu športa. Posnetek je iz nastopa soboških cicibanov na igrišču Partizana v Murski Soboti. Foto: N. J. sporočilo kardin^^ i' nom Razkrižja.^ ’ čanje predsednik . z vatikanskim ,n slovenskim « ( v Vatikanu- Pr' pr bodo sicer vztrapl^, o . , kler hrvaška ■ nega zago^ h skih teženj na o■ križje in dokler m r ne bo namesola ti slovenskega duh stal tudi župmj^' govorom K^Lofija bo mariborska s 3 gj venskega duhovni^ se namreč ne s pr^if zahtevajo. da nanč javno ^(jpVPp^Z' javo, češ da j ‘‘ s ..... j^ 1 Sklepna prireditev v Tednu športa za sobttsko, jrUr sko občino, je bila pri krnskem brodu, kjer s tudi taborniki, (Foto: F, M.) ntla dovolj pozornosti, manj pa s strani slovenskega organizatorja. ki je na koncu ugotovil, da ni bil kos tej nalogi, da bi sprotno obveščali slovensko prebivalstvo preko medijev in je to prepustil iznajdljivosti občinskih organizatorjev. Športniki in športni delavci so izkoristili Teden športa, da so se zbrali na sklepnih prireditvah. Tako velja omeniti skupno srečanje tabornikov, pohodnikov, kolesarjev, planincev, potapljačev, kajakašev in kanuistov iz soboške. ljutomerske in radgonske občine pri k roškem brodu. kjer je organizator BD Mura Krog pripravil pogostitev, pozdravila pa jrh jc tudi podpredsednica IS SO Murska Sobota Brigita Bavčar Podobno srečanje je imela lendavska občina pri Bukovni škem jezeru Otih'"” ( 'udi pokrovitelje: Merkur. Pomurko- Oba osnovna P”" ■' bi w aktivnost' . »1 tJmrr ' ala k se večjem" T* j 7' ‘h v ^rcill ■■ aktiv”0 / tl . nsll^ Škode, ki jo je prizadela suša fcepi so, kako jih izvajati? 1 'Ni št 7 S° ' R,)‘nurju adaj že več kot očitni' in novi dokazi o tem, Niči"'^J^fomna, niso jmtrehni. Dobršen del tistega, kar ni Jiprjini S<’ zdaj že pospravili, vendar so mnogi silosi p, w it pospravili. venaar so mno^i suosj '‘W;l r predvsem rastlinska pridelava. saj so na nekale-’ skoraj povsem t................ ..................... BET so že.................„»,h o . ,. ____i uničene, škodo pa so utrpeli tudi ■' ' ie S° Ze 11,1 l’rvlb ocenitvah škode opozarjali, da bodo ne b” ustreznih m pravočasnih ukrepov. Zaradi P biforo" 1 Prl<,ela^ bo prizadeta tudi živinoreja, posledice pa so tu Ne In |tiL„ pj.prniHivv. vin-ine same nastalih * 'Vnvsbne sanirati. Na .jj, odgovorne v re-T; "'Priznat, je potrebno da |L’ ■■■ 'n-t a ministrstva hi-: D4?11®' Soboška in lendavska 'V', P suša najbolj priza-lil 'l J -U ' občiB F jj' avgustu debili 40 _ — tnlhrinov tolarfv najnujnejše I 'l blagovnih tt^^Mnorejcem na priza* namenih tudi 10 h* K 24 katero bodo 'iS^1" vračunali le mani-11’T ^ke. Sledile bodo še I kaluže in druge po-iK?h,1E Po ugodni ceni, n3 rtu ' Pa j® R ’™ pnnoč kat najhitreje toka in bo pravično 'A N naravnih nesreč »4,N 'h1'1®13 namreč neka-'n lakšne na- L it J ®e b' smele ponoviti ( he uo dalo v celot' i6 jasno mu 11111 del n" ^E*K*u imi k' vi' tk-M'■ 'vlt’*1 r*“iikfeai kriterij*' hL11 lendavski občini L ^^tmi t jo odstotkov K*'»potreboval. 120 mi-S, '*' raenkrat pa so V 'e 20 milijonov ,rhi ® 'on koruze iz bla-t>lrA^ ton koruze so pfc®1' 'n v prihodnjih dneh pri svojih kmet')' .5' ^hko uveljavljati , .v.- hierkamiha koruzi. 7. M™ 50 w ‘topnp prizade-'AV, Reliji v m katego-v najbolj prizade-»mote či 150 ku 4?«... nt drugem ob-N V' , wbiVi ion kilogramov ■ A- ' ' velike živine. Ta ' WI" * tolarjev kilo- j adru ~ ssnXi|n za seno in N rtiri.-sir.iiu ■ ni. irveljavliali nji: po kravi 100 kilogramov, po plemenski telici 70 kilogramov, po glavi mladega pitanega goveda 150 kilogramov, po plemenski svinji 70 kilogramov in po bekonn (do 30 glav) 30 kilogramov. Po sklepu občinskega izvršnega sveta bodo v coni Al in A2 (v slednji je prizadetost od 50 do 70 odstotkov) iz naslova začetnih intervencij razdelili tudi krmo za živino po regresirani ceni (regres znaša 30 odstotkov) Za to dehtev bo na voljo 1224 ton sojinih tropin Normativi za to delitev so naslednji: 120 kilogramov po kravi v coni Al in 60 kilogramov v coni A2 ter 60 kilogramov po plemenski svinji v coni Al in 30 kilogramov v coni A2. Med ukrepi ki so trenutno že znani, omenimo še regresiranje semena krmnih rastlin za strniščno setev od 1. junija do 15. septembra v višini 80 odstotkov nakupne cene ter regresiranje dušičnih gnojil za gnojenje strniščnih dosevkov in travnikov. Regres znaša 35 odstotkov nakupne cene, po hektarju pa je možno dobiti 130 kilogramov KAN-a ali 70 kilogramov uree V radgonski občini ukrepe za sanacijo škode izvajajo po navodilih republiške valde. saj kmetom izdajajo semensko travo in dušična gnojila, v teku pa je individualni popis škode, tako da bi bila pomoč razdeljena kar najbolj pošteno. V radgonski občini je v tej fazi na voljo 607 ton koruze, ki pa jo bodo začeli dehti okoli 25. septembra, ko bodo na voljo vsi podatki o škodi. Tudi v ljutomerski občini so popis škode že opravili in zdaj delajo jrosnetek dejanskega stanja. Ko bodo ugotovili stalež živine in potrebe po krmi, bodo odločili krite rije o razdelitvi koruze, ki je na voljo, vse druge ukrepe pa tako kot v ostalih občinah izvajajo po navodilih republiške vlade Prvi ukrepi so zdaj usmerjeni v glavnem v reševanje težav v živinoreji, mnogi pa že opozarjajo, da ne bi smeh bili prizadeti tudi poljedelci. Razmišljanja o regresiranju jesenske setve so sicer prisotna, vendar nekateri menijo, da je potrebno blažiti posledice nastale škode. To so namreč utrpeli tudi listi, ki se z živinorejo ne ukvarjajo in presežke poljedelske pridelave prodajajo, ter tudi tisti, ki imajo trajne nasade, pa zaenkrat Še ne vedo, na kakšno pomoč lahko računajo. Da je zaradi suše zmanjšan katastrski dohodek, je nesporno, zato so upravičene tudi zahteve po odpisu davkov in prispevkov iz tega naslova. Prizadeti vztrajajo, da je davke in prispevke potrebno odpisati ne pa le preložiti njihovo plačilo. saj s tem ne bi prispevali k sanaciji škode LUDVIK KOVAČ Turnišče Cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču že nekaj časa ni ravno pretirana, pa tudi povpraševanje ni velik«, saj je zaradi pomanjkanja krme kmetje ne odlivajo za nakup živali. Minuli četrtek so rejci ponujali 36 pujskov, starih do 10 tednov in težkih okoli IS kilogramov. Za par so zahtevali od 8 do 10 tisoč tolarjev, prodali pa so 30 živali. Letošnje pomursko tekmovanje traktoristov oračev bi moralo biti že v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, vendar so ga zaradi suše in trdega terena morali preložiti. Tako so se tekmovalci za naslove najboljših pomeri': minulo soboto na poljih Kmetijskega kombinata v Rakičanu, žal pa so se ga udeležili Je traktoristi iz soboške in lendavske občine. Med enajstimi tekmovalci je bil v oranju najboljši Jožef Režonja iz KG Lendava, pred Antonom Gedetjem in Ivanom Žilavcem (oba iz EE Topolovci), v spretnostni vožnji se je najbolje odrezal Anton Geder, na drugo mesto seje uvrstil Ivan Žilavec, tretji pa je bil Štefan Panker iz KZ Panonka. In še skupna uvrstitev: 1. Anton Geder, 2. Jožef Režonja in 3, Ivan Žilavec. Tudi žensko zastopstvo je bilo na letošnjem tekmovanju skromno, saj se gaje udeležila le Mateja Makari iz srednje kmetijske šole, ki seje v vseh treh konkurencah uvrstila na 6. mesto. Fotografija: Nataša Juhnov. gnojila (koli’ 'eT semena 11-rtr..® ® '»rnisčno setev. UN' iz0 Um- da b’ Priza' Iv^i nek,i denarja, saj j^očka^ pridelka ostal' * pusledu suše »F10-v soboški občim ikNc'Skorjo prvič oce-Vp^i 1^'ja. nato pa z akcijo lit rt ukrepe 'republiški H3-1 l7t?v ^'k del njihovih Deseta Lendavska trgatev j ■ " z(iaj so prvi trebno še dodatno doplačevati, bodisi da bo to storila zavarovalnica, če bo bolnik dodatno zdravstveno zavarovan, ah takoj iz svojega žepa, prav gotovo potnem tudi v zdravstvu konec nekega obdobja. Načelo solidarnosti in vzajemnosti je bilo v zdravstvenem sistemu pisano na prvo mesto, tudi sedaj ni zavrženo, vendar s predvidenimi spremembami dobiva drugo razsežnost. Solidarnost in vzajemnost, vendar ne za vse zdravstvene pravice v celoti, v celoti samo za določene ali izbrane. ter prav tako ne za vse zavarovance enako, ampak upoštevajoč določene skupine. Doplačila k zdravstvenim storitvam ne bo za zdravljenje jx>-škodb na delu in poklicnih bolezni. za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje raka, sladkorne bolezni. multiple skleroze, živčno mišičnih bolezni, tetraple-gije. paraplegije. duševnih bolezni. psoriaze ali luskavice, nalezljivih bolezni, hemofilije in cerebralne paralize. Prav tako ne bo potrebno doplačilo iz žepa ob sistematičnih in preventivnih pregledih, zdravljenju in rehabilitaciji otrok, učencev in študentov. Prav tako bo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zajeto zdravstveno varstvo žensk v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom, za nujno medicinsko pomoč in zdravljenje v socialnih zavodih. Dodatno sc ne bo treba zavarovati tudi vojaškim m civilnim invalidom vojne. Pregled naštetega, tako bolezni kakor skupin, pa ne daje odgovora na vprašanje, ah bodo morali k zdrvstvenim storitvam doplačevati tudi socialno ogroženi - upravičenci do družbeno denarnih pomoči ki so brez zaposlitve in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, delavci, ki prejemajo nizke plače, morda tudi upokojenci z nizkimi pokojninami m še kdo iz vrste socialno ogroženih. Če se ta socialni vidik ne bo upošteval, potem se namreč upravičeno lahko postavlja vprašanje še ostrejšega socialnega razlikovanja v Sloveniji. Na to vprašanje iščejo od govor že tudi odgovorni v sistemu zdravstvenega varstva, predvsem kdo bo zanje plačal premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Po novi zdravstveni zakonodaji je namreč prispevek za zdrav, stveno zavarovanje potrebno plačati za vse zavarovanec Tako za upokojence ta prispevek Zavodu za zdravstveno zavarovanje poravnava Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, občina prejemnikom socialnih pomoči. Zavod za zaposlovanje pa za tiste. ki so prijavljeni pri njih Ali naj bi te ustanove poleg prispevka za obvezno zavarovanje poravnale tudi plačilo za dodatno zdravstveno zavarovanje? Lahko, da je to ena od možnih poti, m če bo izbrana, pa je umestno vprašanje, ali bodo pod ta plašč pristojnih ustanov vzeti vsi. ki dodatnega plačila zdravstvenih storitev ne bodo zmogli. MAJDA HORVAT Novo arheološko najdišče Najstarejša poselitev pokrajine na levem bregu reke Mure sega v konec mlajše kamene in v bakreno dobo. Pokrajina z izrazitimi prehodi iz srednjega Podonavja je nudila vabljive možnosti za prodiranje novih ljudstev in naselitev novih krajev, saj so se v tem času pojavile naselbine, ki so stalne. Pomembno vlogo pri naselitvi v času bakrene dobe je imela rodovitna zemlja in bližina vode, saj so se ljudje tistega časa za svoje preživetje poleg živinoreje, lova in ribolova ukvarjali predvsem s poljedelstvom. Naselbine v Filovcih (Male čistine), Dobrovniku (Joušje), Kobilju (Cigle-nice), MJajtincih (Budino), Gomilici (Pescare), Gančanih (Gosposko) so v ravninskem predelu in ob tekoči vodi, kar pomeni odlično poljedelsko zaledje. Sočasno so bili poseljeni tudi rahlo valoviti predeli lendavskih in dolgovaških goric (kar nam zaenkrat potrjujejo slučajne najdbe kamnitih predmetov. Ugoden prostor za poselitev so bile tudi vzpetine, ki se rahlo dvigujejo iznad ravnice. Primer take poselitve je Kapitan domb pri Dolnjem Lakošu in Selca v Brezovici. Poseljeno pa je bilo tudi hribovito obrobje Goričkega. in sicer v Puconcih (Rim). Korovcih (Pod gorov) in v Bukovnici (Kot. Breg, Tre.bcž, Duge njive). Bistvenih razlik med nižinskimi naselbinami in tistimi ki se rahlo dvigujejo, ni. saj so vse v bližini tekoče vode, prav tako ni bilo omejitve glede pro štora, pri vseh pa so tla pri merna za poljedelstvo. Kljub vsemu pa je bila poselitev močnejša v nižinskem delu Prekmurja. to je ob spodnjem delu potoka Lcdave in njenih pritokov. kjer je obilo plodnih ravnic. Na Goričkem je bila poselitev usmerjena predvsem na obrobje, pri čemer je ostalo osrčje popolnoma prazno. Sledovi naselbin so bili doslej potrjeni z manjšimi sondiranji in vrtinami. edino naselbina v Bukovnici se od leta 1987 sistematično raziskuje. Poleg ugotovljenih naselbin so zanimive tudi slučajne najdbe kamnitega orodja. Doslej je ugotovljenih kar 49 naj- dišč. od tega ima 14 najdišč po dvoje ali več primerkov kamnitega orodja, in sicer v Markovcih (Gomila). Puconcih (Rim). Suhi vrh. Bukovnica (Kot. Breg. Trbež, Babošovo polje). Kobilje (Sv. Martin. Cigle-nice), Filovci (Male čistine). Gančani (Gosposko. Gomilica, Mala Polana, Dolga vas. Dolina (Kovačevi). Pri sedmih najdiščih se nam je posrečilo locirati tudi naselbinske sledove. Med slučajnimi najdbami kamnitih predmetov prevladujejo sekire, ki so izdelane iz različnih vrst kamna. Prevladuje serpentinit. nekaj jih je iz amfibolita. peščenjaka in gnajsa. Izdelovalci orodja so večinoma uporabljali kamnine, ki jih dobimo v picistocenskih in pliocenskih prodnih zasipih na večjem delu Prekmurja, katere so nanesle reke iz Centralnih Alp sosednjega avstrijskega ozemlja. Vrsti bakrenodobnih najdišč v Prekmurju se je pridružilo še novo odkrito najdišče v Turnišču. za kar gre zahvala predvsem Danetu Kataliniču. ki je naselbino lociral. obvestil o tem najdišču Pokrajinski muzej v M. Soboti in zanjo daroval ploščato kamnito sekiro ter dele lončenih posod iz tega najdišča, Sekiro je našel Jožef Hozjan iz Turnišča pri pobira nju krompirja na svoji njivi, jugozahodno od vasi, z ledinskim imenom Kalinovnjek. Našel pa je tudi večjo prevrtano kladiva-sto sekiro in okroglo ploščato vretence, ki ju hrani doma. Pri obisku na domu Hozjanovih pa smo za muzej dobili še en dragocen podatek, in sicer da je na Pesikaj, kakih 500m zahodno od Kahn ovnjeka. Jože Tratnjek iz Renkovec našel prelomljeno kladivasto sekiro, ki jo tudi hrani doma. S temi dragocenimi podatki lahko izpopolnimo že znano o Turnišču kot arheološkem najdišču. Tukaj sta bili neznanokdaj naj deni dve kamniti sekiri brez ožjih najdiščnih podatkov. J. Ša-šel (Kronika 3, 1955. 43) omenja kamnito kladivasto sekiro iz Turnišča, ki jo hrani muzej v Budimpešti. Drugo ploščato sekiro pa hrani Pokrajinski muzej v M. Soboti. Znano je tudi, da je v gozdu z imenom Popov log. južno od Turnišča, bilo nekoč štiri do pet gomil, ki pa so jih domačini še pred drugo vojno p izročilo pravi. Jh । milam speljane po1 n spel/anc pvu ■■ kraj imenoval Setancc U : rovzhodno od Turnišča F kraj na travniku do l«la precej velika m nirvana gomila z mfno gomila. Po —IC hiti ^^^Bl usova ....... nju domačinov je bin te gomile Se več gomil. hr} / jih pred drugo vojna Na žalost RinMtMtpig^Sf m več. ekipa muzeja je namrt ugotovila, da /e kI. somila v Turnišču melioracijskih delih < J ■ . Naj ne bo odveč čc^r^B ponovim kar sem K . I1 ■" »»rase' ne uničevat.,«^ ■ spoštovati spo"^,^ kiosii, ' dena v zemlji (s v nite sekire najde h pomeni drag«*' ? ■ arheologa. J« P tu ' kamenček v nja naše preteki _ , dediščine, kar P° P stvo nas vseh- JA' k r ODSEVI MLADOSTI • ODSEVI MLADOSTI Moja soba je polna skrivnosti Res je' moja soba, ki si jo delim s sestro Tjašo, je polna takšnih in drugačnih skrivnosti' Nekateri bi jo opisali kot hladen prostor, kamor sonce skoraj ne posije. Obrnjena je namreč proti severni strani. V resnici pa sploh ni takšna. Ko si nekaj časa v njej, dobiš drugačen občutek Domači ti postanejo obrazi slavnih ljudi, katerih slike krasijo vse stene najinega malega raja. Soba izgleda preveč resno in ostro, če je na postelji poravnana vsaka gubica. Bolj živa pa je. če je kaj razmetano. Največkrat je koš pod mizo do vrha poln smeti, tako da papirčki že padajo na tla. Vsaka ima svojo polico za šolske in osebne stvari, ki so bolj v temnem kotu, da niso radovednežem na očeh. Sobi dajejo lep videz par-futnčki in deodoranti. Ne vem. kako se jih je nabralo naenkrat toliko. da sva morali s Tjašo kotiček zanje razširiti. Ko se katera od naju nadišavt. čudovito diši po celi sobi. Del moje mladosti so tudi razni listiS in razmetane knjige Ko bom odrasla, se bom šele zavedala, kaj vse mi je to pomenilo, koliko lepih sjKirninov bo na te dni in kako bom pogrešala svojo toplo jrosteljo. od katere se zjutraj tako težko ločim. KATJA KOROŠA. 8. r. OŠ Križevci pri Ljutomeru Knjiga IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA KUPCEV^ KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGu"1 Izžrebani dobitniki: 1. 2, 3. nagrada: VILJEM KOTNIK, Pangrac KM * Gnže nagrada: ALOJZ VINDIŠ, Meljski dol 5 A Maribor nagrada DUŠAN GOMBOC, GerknO 120, Cankova Kaj naredim, ko dobim slabo oceno Prijaj Dober dan, šola! Šolski zvonec je zapel na ves glas m vesel, da šola začela se je. mi pa starejši smo - se ve.1 Šolske knjige smo dobili, vsak po svoje jih ovili. Roza, belo in zeleno, rdeče, pisano in rumeno. Da bi varno se vozili, smo kolesa uredili, luči, zavore in še kaj. čaka pa nas še marsikaj. In še nekaj besed o nas učenke m učenci smo za vas, to tudi vsi učitelji vedo, saj pravo moštvo smo. TJAŠA JUREŠ. 6. a OŠ Veržej Na knjižni potici počiva, ljudi premalo zanjo se zanima. Ce pa z njo se sprijaleljimo, marsikaj od nje dobimo. Svoje znanje lahko obogatimo m ob njej se razvedrimo. Vodi v nova nas spoznanja in s preteklostjo nas seznanja. Knjiga, to velik je zaklad, zato jo vedno berem rad Ko dobim slabo oceno, sem doma zelo pridna in ubogam na prvo besedo. Mama pa spozna, da je z mano nekaj narobe Takoj gre pogledal v moje zvezke in ko se vrne, je zelo huda. Jaz pa takrat hitro odidem v sobo in sedem na posteljo, nato odhitim v kuhinjo, od tam pa popiham ven, da me mama ne more skregati. ALENKA FORJAN, 4r OŠ Tišina ko navadno ■' TojenaŠpčiff^ ki rad popč^ ...■ h h Besede, ki jih ne delimo Kdo jih najde več? je bit« vprašanje. Moj odgovor pa naslednji: nos, bos. kos. dim. kri. pri. pes. las, klas, miš, srp. grm. film. trak, luč, hrast, prič, klic, cev, les. zid. mlin, smrt, kap. stolp, bik, tla, vlak, niž, sneg. led. mraz. sol. kruh. dež. bič. blisk, slon, noj, med, kvas. hren. riž. mast. sir. kij. nun. kas. glas. noč. dan. pisk. smet, storž, list. rak. križ. sok. ključ, svet, most. pet. sto, trn. krog, kri. zrak, gol. koš. čmrlj, gos. klop... JERNEJ JEREBIC. 3.r OŠ Beltinci Ali veste? Nekje v Pomurju je največji gozdni kompleks črne jelše v srednji Evropi. KUPON ŠT 2 Ali veste, kako se imenuje ta veliki gozd in koliko (približno) meri? Odgov sre pošljite skuftaj s Uliponom najkasneje do 24 septembra na naš naslov: d i n i - Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M Sohdta' Lastovke Lastovke so ptice selivke. Jeseni zapustijo svoja gnezda in odletijo v tople, južne kraje. Pred njimi je zelo dolga in naporna pot. Leteti morajo nad mesti, vasmi, čez gore in vode. Če se ne bi odselile, bi pri nas zmrznile v snegu in mrazu ah pa poginile od lakote. Sjromladijia se spet vrnejo v naše kraje. Žal nekatere omagajo na poti. DOMINIK KOVAČ, 3 r. OŠ Tišina DUŠAN VEGI, 6. r. OŠ Turnišče Z* b, • 'k r OŠ Križevci pri Ljutomeru dud . Kako je bilo med počitnicami Z lahkim srcem sem prišla domov z izkazom. Vsi smo imeli srečne obraze, saj so se končno začele naše zaslužene počitnice. Seveda smo se takoj zapodili lenuharit. No, vsaj z mano je bilo tako. Posebno lepo so počivali moji možgančki, ki jim skoraj nič ni bilo treba misliti, razen takrat, ko so brali podnapise pri filmih. Prezračili pa so se tudi, saj sem si dala v začetku julija postriči lase na kratko. To pa zato, ker sem se dolgih las že naveličala in ker seru hotela vse skupaj presenetiti. In res. Ko je prišla domov sestra Tjaša in ko meje zagledala, je izbuljila oči ter obstala. Nato se je na široko nasmejala in začela hvaliti mojo novo pričesko. Zvečer sva šli v disko. Tam me nekateri prijatelji sploh niso spoznali. Tjašo so spraševali, kdo sem. In ko so slišali, da sem to jaz, so najprej osupnili, potem pa jih je večina rekla, da sem v kratkih laseh lepša. Tudi starša sta se sprva čudila in me gledala. Čez nekaj dni pa so sc navadili na »novo« Katjo, kol me je takrat poimenovala Tjaša. Tudi drugače so bile počitnice v redu. Udeležila sem se prvega naravoslovnega tabora, hodila sem se kopat na bazen, včasih sem zavita v disko, ogromno sem spala in gledata televizijo. No, včasih pa sem tudi kakšno ušpičila staršem, Tjaši ali prijateljem. KATJA KOKOŠA, «.r OŠ Križevci pri Ljutomeru Sedim v sobi. Gledam, kako se v šipo zaletavajo debele dežne kaplje ter počasi drsijo po steklu navdzol. Tuje dolgočasen, deževen počitniški dan. Načrti, da se greva z bratrancem kopat, so padli v vodo. Dolgočasim se in ne vem, kaj hi počel. Počasi SC odpravim po stopnicah k stari mami. Ne zmeni se čisto nič zame. Zato začnem raziskovati knjižno polico. Pogled mi zastane na knjigi Seula, Vzamem jo in počasi z odprto knjigo odtavam nazaj v svojo sobo. Čez nekaj časa opazim, da jc prenehalo deževati in takrat je že za mano kar precej prebranih strani. Pozabim na kopanje in berem dalje. Berem, berem... Knjiga je zelo zanimiva. Pripoveduje o usodi deklice, pozneje mladega dekleta. Ne morem pozabiti stavka njene matere: »Nočem tega otroka, saj ni moj. vrzite ga v smetnjak!« Preselim se v čislo drugi svet deklice Sente. ki ni imela pravega otroštva. Tako mi je minil julijski deževen dan, čeprav so bili načrti čislo druguči. DEJAN SIMONIČ .3 Pctosolci OŠ Bakovci so nam r bilo v šoli v naravi Ce vas zanima, preben ■ stran 11 17 septembra kulturna obzoija Dve razstavi stav 1 ■ predstavitev ili. . nastop kozakov . Kilo J5 za,-’elo odplavljati Sri. : mnv’lo v gojem ■s I mesecih se F setpa. ° kul,urrl|h dogodkov a ^talii J Podoben tako slepcu a>- . R boljše, ne vem. rit] D >^o- kakor delujeta ■'Ms ' ' P°J^va. Pod slapom i* se ™ 'n Prezrači, potem klin ki hinavski način ■ ... ' kopava razpenjena S« da!’e Kot da ^tv, Prav kakor na Sl’ rit; * 'n „ r-^ave in po la ,n. hvali m žlobu-' *'aEšnem kotu se l °Pazkami. Potem a^iMse,.0?106 s Pr'8r'ž ■^11| kakor bi in^' sPrcmmjajo 'hit, pniranii’ Naposled “Phžovati. kako ’ skelet ■ - kar pa ,®veda ni nesmrtno! °d lod dalJe so , na redko obiskane ^slednje otvoritve lMa Poza',1mo na ribe! ta p se počutijo bo k P?meta porav ^,cPodi t J m v nizkem Drobu ?te bi radi hodili '' ka °gpa S1 ne b> hoteli učinku Pr'de na’bolls' dd •J* obali ln ’ kar )e name’ a ' ■ lfI 0 se h' pritrdilo. listo Da b' po g*Pitaj1;?1'1’"1 pustilo kje t na Pa ne smemo vnavajoe, učinek ^'iE'z'maShoUJn|'ipeska 3 ■ ‘n kar, "710" leP" po-. '■ ,, r kakšna tabula U ^ler "var,J SP«' kaj za-^'■dasein ustvarjalec ne tč se PotIebno spraviti ^j. n' vanjo zavrtaval ^4^'i nhv . (ustvarja- 1 »bf mZ (naravi). No, i'"'1 V °Ptik' kn ka]tl ,ud’ kM na, ■“r Pa se iz koz-ž 'V:'3 Eistn L kot artificielno, tiara ~ Sa^e °d obda' SDelr,.i Pa ie vendar razstavo, Mitja Visočnik iz Maribora pravi, da se »osvobaja mimetične funkcije in bolj kot v obnavljanje realnosti tendira k ustvarjanju njene bivanjske podstati« Janez Balažič iz M. Sobote slikarja Denkoja opozarja na redukcijo »barvne magme, kajti s tem se ne bo osvobodil zgolj »novopodoba ške« imaginacije, marveč bo pri ntoran k eksistencialnemu premisleku sedanjega trenutka... »Franc Obal govori o nebnnosti njegove slikarske strukturacije. ki da izvira iz kubističnih praform ..« Franc Bencak prav tako od petka, v soboški Galeriji razstavlja risbe, slike in objekte. Glasbeno slikanje je na otvoritvi izvedel Boris Vučkič. Bencak pa slika' ali magična očesa ali subatomarno strukturo sveta ali sanjske kode ali kro-matizirane geometrijske igrice ali prizore iz računalniških kalejdoskopov ali... Franc Obal pravi o njem med drugim tudi tole: ».. .Tovrstne spremembe ponazori Bencak tudi z gibanjem njegovih vrtečih se umetniških objektov, v katero sta vključena čas in pozicija forme kot nova principa kinetičnega oblikovana]...« Če je Denko na otvoritvi raz stave rekel, da je v času, ko si je gradil hišo, pač nekoliko zamudil, ker se je manj intenzivno ukvarjal s slikarstvom. Bencak pa je pove dal, da ga ponoči »meče« iz sna. ker ga obsedajo forme, potem je pač jasno, da gre za obojestranski ustvarjalni nemir - kakor se temu reče. Kosič škofu Smeju Košičev teden je najbolje organizirana in najslabše predstavljena prireditiv v letošnji poletni kulturni sezoni. Trajal je od 28 avgusta do 6. septembra. Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej je rojak Bogojinčana Jožefa Košiča, ki je rekel, da čednim svet stoji. Bogojinski, škof ki mu je njegov škofovski kolega dr. Kramberger v lauda-tio napisal, da je »daljnji sorodnik kardinala Jakoba Missie«, se je narodil 1922,, zato so mu krajevni rojaki posvetili četrti Košičev teden. V petek, prvi dan tega čednim postavljenega tedna, so v Filovcih začeli z Malo lončarsko delavnico. zvečer istega dne pa so v Bogojini odprli razstavo o Sme-jevem življenju in delp. Predaval je monsignor Lojze Kozar, potem pa so peli ljudski pevci. Naslednji dan so nadaljevali z malo lončarsko delavnico in jo na večer končali. V nedeljo je bila na Bukovmci okrogla miza o kmetijstvu v Prekmurju, istega dne zvečer pa so v bogojinski dvorani kulturnega doma odigrali premi ero komedije Gospod Evstahij iz Šiške. V ponedeljek so jo ponovili na Ivancih, v torek na Bukovmci in v sredo v Filovcih. V četrtek. 3. septembra, so odprli prenovljene prostore KS v Bogojini; v petek spet gledališka predstava in predstavitev knjige v Filovcih. ljudska igra Duhovnik v krvavi obleki V soboto sta so-maševala škofa Kramberger in Smej in nastopali so pevski zbori Ivanska kapelica iz lendavske dekanije. V nedeljo so na Ivancih posvetili novo ka pelo, zvečer pa še enkrat šli v gledališče: ljudska igra Duhovnik v krvavi obleki. ŠTEFAN SMEJ ' Je ?!» to ie- no travno. To i rieslSl0 povedati še v^anr. "no takole: sl>kats,'abstraktne ten-S* J' tuUdale iersva k -j 1 ner-tJ,^je!^r’a, po‘ '■S P b i"" dni * bjela. slišal oe 'mele svet K j? tf.1 ■ rPjt "e/i samo za ^'1 k Učilo vse K ■ e fr' ižu sem to J! spovedo '■ ■'ujl švOLj " konjev V? ° ieje > Postajah I ij. ^'riimlokoi ’ n°rava ieiesa Knjigo Draga Kuharja Karanta-novci so v četrtek, 10. septembra, v dvorani soboškega gradu predstavili in jo uvedli v branje: Jože Ternar v imenu Pomorske založbe, Andrej Sobočan v imenu cimbal, mlada flavtiska Vesna Bunderlova, ki je igrala skladbe iz glasbenega arhivi profesorja Vbrdsa. Milan Vincetič v imenu domačih literarnih ustvarjalcev in Kuharjev prijatelj Dario Varga s svojimi m nemara tudi Kuharjevimi prijatelji, ki so knjigo predstavili v imenu prija teljstva. ŠTEFAN SMEJ Stari so mi že tedaj dejali eh. sinek, lahko tebi, nič ne delaš. samo jresmi piše!. a ko bomo mi umrli, bo tudi umrlo nekaj v tebi - vse pravljice m pesmi bodo z nami šle v grob na večno spanje. Za zeleni jezik (12) Verjetno jih je malo, ki te dni niso prebirali zavarovalnih ponudb za nezgodno zavarovanje predšolskih otrok in šolarjev. Dve veliki zavarovalnici Zavarovalnica Triglav d.d. in Zavarovanje Croatia d. d. (oz. njena ljubljanska podružnica) sta se tudi na našem območju znatno ‘potrudili, da bi po šolah sklenili čim več zavarovanj. Obe sta pripravili predstavitveno besedilo, v katerem najprej »nagovarjata« zavarovalno zavest naslovnikov, nato pa pojasnjujeta svojo zavarovalno ponudbo m zavarovalne pogoje ter dodajata razpredelnico zavarovalnih vsot in premij Ne manjkata tudi šolski urnik in prijavnica. Seveda nas zanima, kako sta obe zavarovalnici, na trgu jasno konkurentkiJtekmici. jezikovno opravili svojo nalogo. Pri tem se ne bomo spuščali v razčlembo retoričnih sredstev, čeprav bi bila tokrat tudi ta dokaj zanimiva ampak jezikovnoslovnične podobe obeh besedil. Preden damo prednost bolj domači - vsaj glede na ime - pa povejmo, da je ob obeh besedilih prvi vtis, ki ga pač zapusti prvo in hitro branje, dober. Nobenega naglavnega jezikovnega greha niso storili sestavljale!, zato tudi jezikovna leča, ki jo jemljemo v roke, nima namena »izničiti« njihovega truda, ampak prispevati k temu, da bi bile stvari v prihodnje še boljše. Sedaj pa torej Zavarovalnica Triglav d.d. l’ ™™° ^vljenje. da nas bo otroški nasmeh razveseljeval Uidi jutri'. Pil nbfjtHic n ihte- n< prjniLili rad, | sp VčlJlh »irtdžrlr nndijo. ?. ZBvpravtinjr.m pred idisIšEgji oirvka, ulmca ■!! dijaka pbakrbbcnu, da bodo v l^kih primerih »aaj denarne ahri>i po*Mm od»ef. 2avarcivdhjti pri Zavaro^alnicJ TihgJavd.d. vkl jud u|« idrali dnu M, alraike s pnintn žl M lje.i'1 j 4 uradi neseni e. j n dnevnu CidlkihilniiiD. 7.h vanlvinčic |P ravarnvčji mi d ne ve odda|c prljavtuče An Ji 01 uvodu Irt rplu v vpiinn pcdti (vpis opravi Sed* oz uvod 1 do pričetka Solikt^n leujorcl ludi pilitiicsmi. Zavarovanje ohaeja »m primer« nezgod, ne glndp rala. k]e ie pnilo d n netgMi e (v ledi, na poli v tolo, med prostim časom, na i#ri4du itd. j Zd-rarmiaiiM iea d,rf. nudi sn že tatiurožRjnjč jNiffo/č pri ptaffiu premijr, viimJ laiiartrpflln ih Jer pri jtrmrmn zuumrcvaniTi nivarJiGalii Zarodi velikih Urjlk-nv at pnčciku dulshr-glela I mo odJo£i|!i plači Jo premije da i b]F h mm, da |e uvaravanec ziw™«i od d nova oddaje prijavnine in vpiu v vpIShu polo teto/njčj ncmoal ir mu Irm st izbire pr| mm m vanj u dnevne odlkodo 1 ne - -dn trnju »Hfcadnfaia a ftff,j patheni. da u vam vanec pririntu pravico o o izplačili dnevne odiktKiniruj tele 8. dah Mi dneva, bi alr-di nč«iku MtnDljcfija, -čemur so prilajoi en o zavaril volne vm£KOI ININA ph f: m i j a N KAIlHNflO 7 UM K H hi Z KARkNcH I.DUO-tJDU nifi.nnn ititi '2 120 flOO CIlUAlKl ALI tl ?5n delovna inteligenca, (kmetov žal med nami ni bilo, razen tistih, ki se jim ni ljubilo kmetovati) so pričeli šušljati: »Gigant je na trhlih nogah « Finančno službo so vodile frizerke, manikirke. falirane učenke srednje veterinarske sole, natakarice, šivilje, servirke m nastavljačice. Bilo jih je za cel bataljon, vsaka od njih pa je imela vsaj takšno plačo kot inženir, ekonomist ali pravnik Potem so prišli prisilni upravitelji, vse pogosteje tudi možje v modrem. Tisto o nosilcu razvoja je šlo po Savi (šlo je tudi po Muri. Dravi. Savinji. Soči in še mnogih naših lepih rekah). Zadnji v plejadi je uspel le še z razprodajo tistega, kar so predhodniki ustvarili v štiridesetih letih. Zgodba ni originalna, nit: ni nova, skoraj vsakdo med vami se bo nasmehnil: »To je pa skoraj tako kot pri nas.« In nauk te zgodbe’ Tudi nauka ni! Je mogoče to nauk, da je ena generacija vrgla v nič 40 let svojega življenja? To ni nauk to je tragedija. To ne more biti nauk, ker ga ta generacija ne more več koristno uporabiti. Je mar nauk sedanjim in prihodnjim generacijam? Ne. kajti oni st bodo iskali lastnih naukov. Nauke bodo morali iskati pri tistih, ki so uspešni, ali pa bodo morali sami doživeti nove polomije. Mogoče je pa nauk v tem. da se nismo ničesar naučili? Borivoj Repe 1 VOJNA ZGODBA Vojna. Vojna kjer koli na svetu. Afganistan. Karabah. Kurdistan. Palestina. Moldavia. Severna Irska. Balkan... Umirajo starci, ženske in otroci, neoboroženi ljudje. Primanjkuje hrane, zdravil, odej, šotorov. vsega.. Toda nikoli nikjer niti slučajno še ni zmanjkalo ne orožja, ne municije . Tudi najbolj reven gverilec, ves v capah, se ponaša s svetlim bleščečim orožjem, katerega vrednost je večja kot vse premoženje, k: ga bosta on in njegova družina premogla kdaj v življe- nju. Borivoj Repe Preproge na ogled Iranci so si omislili nevsakdanjo razstavo. f3ZStai^ zbrali okoli 40 tisoč slovitih perzijskih preprog m j, -a Hkrati so prireditelji organizirali tudi tridnevn izdelovanje perzijskih preprog. Izdelovalci so *’ wvn- p sveta in si osvežili znanje iz tehnologije izdel preprog. Tehnologija je stara še nekaj tisoč let. Dobro jutro Lublana, dokič je predsednik, Zaj, k Drnovška, od srma^t č u j tirno, pa vijdimo , so pDždrjvlali po Radiji ■če gospoud Petrle biiv trans o novega predsednika ton samo spouto r9jči:"0 Bog smo ga v pamet ini. Bela se J. odpusti jim, s pr i vedo kaj delajo." Cvak pa zaj srmaitvd! zatou, ka so nan obečali nekaj dobimo. Zavolo toga so tudi n Soboti, nej dali imena, "Srma^ka "Ulita ustanovnega kongresa srm. sploj nega pdno j podobnega - pa pred soborki smo bogatejši, bar za en zimoi 1ejko poglobimo ka park. Pri pravom vhodi Kovača pri prvoj šoli, pa bi izkušenj, zrihtali vhod v ciglon pa c imen ton, pa so nej mogli do ima 50 pred par desetimi le b kltikof, pa s š por on tak, k. lenoti. Vrat že dugo nega, s obnavlati m^lo 2 mor ton, pa 1 notri vdarila, gradbeni del čl do letos pi začno]i glij pred mražon ali s© pa mogoče što orle na tou zmisli, ka bi fajn bilou te steb spoffiin obdržati. nazaj zmontejrali tak. motorami lejkO po parki Vč 5 brat Džduži. OVEN Ona- Prevelika sramežljivost lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti skrbi doma in odidi v družbo s prijatelji. Marsikateri bi si želel vse kai več kot le prijazen pogled On Posli so se začeli obračati na bolje in od tebe je odvisno, ah jih boš uspel obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo le-!o tudi všeč. 81K DVOJČEK Ona Čas je že. da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medfejša. On Vse bo še dobra, le pohiteti bo treba Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. • Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila, da s. dobila novega oboževalca Edino, kar ti lahko nagaja, je nevoščljivost tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On Lepo je, da sl se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. RAK Ona Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot bi si želela ti. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama Poskrbi za svoje zdravje On: Vse prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim ciljem in videl boš. da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. Coca-cola čez rob Šesti n še s (desetletna igralka, socialistična poslanka in nekdanja grška ministrica za kulturo Melina Mercoun meni, da ameriški koncern Coca-Cola omalovažuje kulturno dediščino njene dežele Tovarna namreč svojo rjavo pijačo v grških in italijanskih časopisih propagira s fotomontažo, ki prikazuje Patrthenov na Akropoli podprt s stebri v obliki steklenice Ico-kakole Po igralkinem mnenju naj bi bil reklamni oglas škandal Za olimpijskimi igrami, k: bodo leta 1996 v Atlanti, sedežu Coca-Cole. je firma zdaj kupila tudi Akropolo se razburja Melina. Konzervativna grška vlada, ki se je socialistke ustrašila, premišljuje o ukrepih proti reklamni kampanj:. Kajti kdor potegne v blato Parthenon. umaže kulturo vsega sveta, je poudaril sedanji grškt minister za kulturo. Plastični denar Avstralija je izdelala nov petdo-larski bankovec, ki je zbudil veliko pozornosti, saj je iz plastike. Na-njem je britanska kraljica Elizabeta i!.. ki je nadomestila socialno delavko Caroline Chisloni Taje v 19. stoletju skrbela za reveže. »Vodni insekt« phije. - • Mladi sterHansJoachimt^^ ela je v svojem rojsro zmagal v tekmovali plovil. Njegov »vod poganjata pr«^ nogi, s krmilom n P i ga je zlahka mogo« * :• m vožnja z njim J bavna. Profesor x: Ključ za tolmačenje sanj To so resnične zgodbe iz še neobjavljene parapsihološke knjižice s podnaslovom Med resničnostjo in sanjami. Naslov je veliko bolj strašen Takoj na začetku moram poudariti, da nisem obremenjen z nikakršno psihoanalizo Sigmunda Freuda, Alfreda Adlera ali Carla Gustava Junga, niti s tolmači sanj, ki sem jih imel v rokah. Tu posredujem le svoja dolgoletna opažanja o sanjah. Ugotovil sem veliko zanimivosti, zato se v nobenem primeru ne strinjam s tistimi psihoznanstve-niki, ki pravijo, da človek sanja le tisto, kat je doživel prejšnji dan ali Še prej ter da sanje ne morejo napovedovati prihodnosti. Jaz sem se prepričal o nasprotnem Ne samo to, da sanje lahko napovedujejo bližnjo prihodnost, ampak lahko vnaprej predvidijo dogodke, ki se bodo zgodili za mesec, dva ah po letu dni. pa tudi kasneje. Sicer pa bralcem prepuščam, da se o tem sami prepričajo. Ko razmišljam o sanjah, se mi večkrat samo po sebi zastavlja vprašanje kaka vsemogoča sila deluje na človeške možgane, na to veliko tovarno človeških sanj? Kakšna je to skrivnostnost! Kakšen neki je v njem natančen mehanizem oziroma računalnik, ali še boljše povedano, brezžična telegrafija. ki nas povezuje z dalj-njim in nepoznanim svetom?! Kdo vendar omogoča vsakemu človeku, da njegov duh komunicira z duhovi zunajzemeljskih bitij. Kajti, sanjati o mrtvih, ne pomeni nič drugega, kot biti v zvezi z njimi Ne bom še enkrat odkril Amerike. če napišem, da mnoge knjige o sanjah skušajo svoje bralce prepričati, da imajo določeni simboli enak pomen za vsakega človeka. To je velika zabloda Nasprotno Vsak človek mora poiskati lasten ključ za tolmačenje svojih sanj. Veliko ljudi, ravno zato, ker niso našli tega ključa, odmahuje z rokami in navadno z nezaupanjem rečejo: »Pa kakšne sanje! One meni ne razlagajo ničesar, To so le zgodbe za praznoverne ljudi!« Pa vendarle m tako Jaz sem našel ključ tn bom dal zelo enostaven nasvet, kako bi lahko tudi drugi bralci prišli do svojega ključa Mnogi, ki doslej niso namenjali pozornosti sanjam, se bodo morda začeli zanimati za lastne sanje. Glej nasvet: Vsakič, ko se vam v vsakodnevnem življenju pripeti kaj dobrega ali zelo lepega, kakšno majhno veselje, ki vas bo spravilo v dobro voljo, na primer denar ali kaj podobnega, se poskušajte spomniti, o čem ste prejšnjo noč sanjali. To si zapišite ali si zajaomnite! Enako velja tudi za neugodne doživljaje, za smrt nekoga itd. To ponovite večkrat in uspeh ne bo izostal. Zagotovo boste prišli do spoznanja, kateri simboli vam naznanjajo dobro ali zlo, Lahko jih je več za isti dogodek. Nepomembne sanje običajno pozabljamo. Čeprav sem nekje na začetku poudaril, da sanje predstavljajo nekakšno povezavo med nami in mrtvimi ljudmi, ni nujno, da je vedno tako. Namreč zelo pogosto sanjamo tudi tiste ljudi, ki so še živi. Že zdavnaj, še v gimnazijskih letih, sem opazil nekaj čudnega. Namreč, ko sem sanjal nekatere od svojih kolegov iz opazil, da so se mi dne dogajale • ^j, k» stvan. Nisem ve*1 nf* bilo tudi zame ‘ - |Je-šljiva uganka vse nisem doumel, • . prim v njihovih imel' mij(vili Priimke sem » gov spremenil, besede ostala ' seveda V razredu Je '$o L. učencev, toda mernbm le tnj' ’ iH Bašinič, Ledtnic V * 'jv opazil, da se P. jnilo’ jr skrivajo besede ” dru60 ^.. šinič Milan 1^' c , prnmek Zlatan mio zame, da nekaj velikega । j »carski ko s*”1 (£dd o prvih dveh ko - ,„.'C da bom iz rog*' ^jevaUr meta dobil prl 't,o0 dobro oceno ati dobrim (česemonjija anj^ pred delitvijo sein it tako ugajalo. > t«- odhajal v šolo 2atiif,|V^ (-ložen in mire" ss(1]-ajn ^j-tj da še danes. * m izmed m1*1’. h V ’ izredno lepeg ■ tajt«‘ j? Tret), koleg3 0 Mf klical Peto Le*ntes-'^< »ledeno per% n * do10 kosem sanjal^v-’ p' prepričan, d enko ah sifr‘j" smo. novic« .kritin da " neprijetnega- ' zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v nespametno avanturo Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, a le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si ta hip ti. On poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskus š biti uspešen tudi v ljubezni? Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. Ona Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne tvoje delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš vidala, dogodki bodo potekali hitro m predvsem nepredvidljivo. On Do prijateljice boš začel čutiti tudi nekaj več kot samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ah bo tako čutila tudi ona. Vsekakor se ti obeta zelo zanimiv konec ledna, zato se ne boš dolgočasil. Ona- Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On Še vedro se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato brez panike. Ona Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek On Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje m mkar si ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Una Tvoje sedanje razmerje se ou sic9r . pr kaj do tega bc potrebne napeti vse Vsekakor pa ti jeza in ljubosumje lan* STRELEC KOZOROG VODNAR MIHI 1 izpita pa ne bo ne On Znašel si se sredi velikega dela, ki te • - boš potem zadovoljen Ko boš odkn c 1n« z lahkoto premagoval vse težave, m • pomoči! “ Ona: Strah te je resnice, toda to i« zagotovili partnerjeve zaupanje PrlS'Lotiti “ /Gl nost, ki pa se jo boš kar nekako bala ' ’ boljši jutri. - ;■ *, d’ On Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, občutku. Finančno stanje se ti lahko - Z“ še takšen nesmisel Nekateri imajo pac dokler se ponuja. jjyyjtr~\ Ona Posrečil se li bo velik met. o -ekai ^it1^ P^tC kaj hitro boš sprevidela, da so bila sarL\ ‘ kot je realnost. A «ljub temu boš PreZ'V tu?1!® - ■ .. d On Hazardiranje se ti ne bo lav™-1 prebranih izgub se li ni treba bati. Pri’ najt*" prineslo veliko več odgovornosti, zal pošteno pripraviš. j , le biM I'' V ■ Ona Kaj kmalu se bo pokazalo, ati I® (ai| ' ,• ali pa je biia ie še ena običajnih mufi- . df i/ biti le naklonjen, ti pa ga boš razum®13 r ■ s0) ■ « On- Doživel boš izreden konec te ud' kompromis med svojimi željami Nika P f tab*1 vztrajati na svojih načelih, kajti pos • izjalovijo. stran 13 za vsakogar nekaj Rawost vaših dlani ^ra: Obupana -19.11.1977 rž "e . idtir : sprehajali 1 Ulili, resnično čutili? ilj,, 'Pl- da ste del te narave, uu'1 “P neločljivo povezani in Si in da piav ta^o Jo nje Zgovorni? Znale uži-pravo in popolno? . T,i ko se tisto, kar je ni,<,,v°očem, ne da primerjati Ktu/ k”zaznava uho. tako na murnov, petje ■ »“tlenje morja, zavijanje L' Vh?'- * ’ kot otroci valjali . polnih dišečih cvet-iL So "kun nas rojile čchdc t Mi s? zaganjali za metulji. , v pravem poimenovanju 1111 mo zavedali 481165 Vei tega ne poče- ‘To tj I IS n"sur^ Jg°dJe’ 1 ■ zavestno so-I S ‘ hk'DD,dvisnost do ! ^imn 0 "'hko ponovno odnos do i * < ^tZJ^ ?dnos d0 na CknjL b'smeli videti |C* te^^p odncSa in k°- M £Č ,udl lepo, „4 hedn, “hto lepo, tem-r in om'1*0 'n vzviieno 8im K. vsrv-, i11 gledan m do- V' Predel ■ n kar sPreje-lšil Svoje h’ ' V Sebi Morali bi rodnosti m sklad- I 1 '^sbene slestvice nosti s skupnim Sele tedaj bol naš odnos do narave resničen « Pravico do uživanja narave in v naravi imamo vsi toliko, koli kor si je upamo vzeti in nikomur za to ni potreben učitelj. »V vsakem človeku, pa če je še tako enostransko vzgojen, dremlje pozabljeno bralstvo s soncem in zemljo. In če se zbudi samo enkrat, se posmehne, slikarju m gozdarju, odpre svoje čute in dušo in se prepusti dihu stvar stva.« Nekateri boste vprašali, kaj nam bo to7 Čemu služi? Služi našemu videnju in čutenju sveta, gre za našo rast in dviganje našega življenja, gre enostavno za to. da damo našemu življenju novo vrednost, novo bogastvo, nov pomen in novo Širino Vedno se moramo čutiti živega, v vsem kar nas obdaja. »Pred naravo smo svobodni in1 celostni, lahko si dovolimo, da zaigrajo vsi naši čuti in vse naše duševne moči, sočasno in enakopravno.« Že zgodaj jutri moramo v tej smeri narediti prvi korak. Ob vsej lepoti narave ne sme nihče bili zaprtih oči. tudi vi ne. mlada bralka, ki obupani gledate v svet. Zbegani ste, v sebi skrivate vse svoje probleme in imate občutek. da vam gre vse narobe Za razrešitev potrebujete podporo staršev m prijateljev. Morate se vsekakor odpreti in potožiti Seveda pa morate vedeti, kje tičijo težave, ste krivec vi ali drugi. Predvsem pa se čim več pogovarjajte in poskušajte zaupati, čeprav' dobro vem, da danes malokaterim lahko sploh kaj povemo. Stiske se bodo razblinile, v šoli vam bo šlo, če ste sp odločili za pravi poklic. Poslušajte svoje želje m jim sledite, kljub starševim negodovanjem Prepričana sem. da se bodo stvari uredile, ker ste pametno in pridno dekle. 1 . 'Gl,^11 'A ■ T *i ., 1.1.... h:. TOUCH - Maggie Reilly lFlip?*T GLASS- Anme Lennox 'A?'1 ".ci 1K?'» kh' n 'Say THE W0RDS Bryan Adams ^'iN.l^HEAVENSDOOR Gunsn «“•“ K. T 'č.)^ «KLZABAVNI.OL»BSNAMV«S««VALU A V PORTOROŽ Irena Vrčkovnik 1 k ‘ “i ’ p°p d65^n J I, I/ - V??« MOJE DEKLE Agropop ' ll VtlSii.',1'»A ZAHOD-Rdeči baron in (J Redu j u Yl i Z. J* ~ Janko Ropret in Don Mentony 1 - Simona Weiss ■ IBUi ROŽO Bončina in Jurak Fl&l: il - ji 11 l^|V Avtomobili J ", ? bandit Kccip«rt ILji-Biijh, Kreslin ^^"g^ZABAVNl GLASBE ; 5^1 . . KR°N PA z MARELOF Alti Nipič in njegovi muzikanti I« A R' Nika Zajca ' •US Mri. r „at)e IZ °ploinice Kra.P~ Ans Jožeta Šntnoha 'k.S,. ^kJESJ-VO -Ans. Mareki L k'*VA Ank',Hudija Jevška 'K 'f| Aboš r “j kuvači Ans,p,ujsklh5 V MhrUi?0 24* p tem brn 1 n h misli »v Murski 1 ‘ a Seboia» za lesi vic« Ij^11 št. 31 Skladbo; Zdravilna rdeča pesa Rdeča pesa naj bi bila za zdravljenje raka čudežno zdravilo. To moč ji med drugim pripisujejo tudi zato, ker vsebuje rdeče in rumeno barvilo, ki naj bi preprečevalo’ razvoj tumorjev in levkemije Rdečo peso že od nekdaj toplo priporočajo tudi za zdravljenje slabokrvnosti. Pravijo, da je rdeča pesa najboljše zdravilo za kri. V njej je tudi kobalt ki pomaga tvoriti vitamin B 12, ki sodeluje pri nastajanju rdečih krvnih telesc. Sok rdeče pese oskrbuje kri in celice s kisikom, s čimer normalizira dihanje celic in zadržuje rast rakastih celic. Sok rdeče pese priporočajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, arterioskleroze m zmanjšanje holesterola v krvi. Sok je tudi naravni antibiotik Preprečuje razvoj in uničuje mikrobe v črevesju. Rdečo peso priporočajo pri boleznih jeter, želodca in ledvic. Gospodinje običajno rdečo peso vkuhavajo za solate. To ni najbolje, več bomo imeli od nje, če jo bomo jedli v obliki različnih solat ali pa jo primerno naribajmo in zmiksajmo in jo pijmo kot kašasti sok. DOBRO JE VEDETI Likanje nagubanega krila: Namesto krpe za likanje uporabite velik kos pergamentnega papirja, s katerim si boste delo olajšali, saj boste skozenj videli gube ki jih likate. Limonina lupina: Omaki za začinjanje zelene solate dodajte naribano limonino lupino. Solata bo izvrstnega okusa. Luknjanje stekla: Steklo na obeh straneh navlažite s terpentinom in ga preluknjajte s svedrom za jeklo. Madeži od belega vina: Madeže od belega vina navlažite s kolonsko vodo, nato pa jih narahlo in pazljivo zdrgnite. Ce je treba, jih še operite v topli milnici. Madeži od jogurta: Pustite, da se madež posuši. Suh madež boste večinoma zlahka odstranili. Morebitne ostanke madeža operite z mlačno vodo. Kozarci in kozarčki Ni pomembno, kaj pijete, ampak tudi iz česa pijete. Lepo f>o-grnjcna miza je nekaj samo po sebi umevnega, če pripravljamo praznični družinski obed ali povabimo prijatelje. Osnova so prt, krožniki in pribor, ki ga polagamo od zunanje strani proti no- tranji, tako kot jih jemljemo v roko. Med jedjo tako jemljemo pribor od zunanje strani proti notranji Kozarci so zmeraj ob gornjem desnem robu krožnika. Osnovna razdelitev kozarcev: 1. kozarec za žganje, 2. koza- rec za shery, 3. kozarec za konjak, 4. kozarec za liker, 5. kozarec za martini, 6. kozarec za Šampanjec, 7. kozarec za sekt, 8, pi-vovski kozarec, 9 kozarec za mineralno vodo, 10. kozarec za belo vino, 11, kozarec za rdeče vino. 12. kozarec za brugundec Peneča se ali oljna kopel Eni se ogrevajo za peneče se, drugi za oljne kopeli. Vsakdo pač sam najbolje ve. kaj ustreza njegovi koži. Peneča se kopel vsebuje pralno aktivne snovi, tenzide, ki ne raztapljajo le umazanije, ampak tudi kožno maščobo Mastni koži to prija, suha pa lahko razpoka. Če imate suho kožo, izberite raje kremo ali olje za kopanje, ker kože ne izsušita. Kreme in olja prevlečejo kožo z varovalnim mastnim filtrom. V oljni kopeli je tega filma še več kot v kremi. Seveda pa v teh kopelih ne morete uživati v peni pa tudi umazanije se ne raztopijo tako hitro Vendar če se tuširate vsak dan, se na koži ne more nabrati toliko umazanije, da ji krema ali olje ne bi bila kos. laponci, ki slovijo po kulturi kopanja, se vedno najprej stuširajo m šele nato zlezejo v kopalno kad. Peteršiljev sok Peteršilj uporabljamo premalo, največkrat celo tako, da ga skuhamo in tako uničimo vse koristne snovi. Nasekljamo ga na vse juhe, solate, kuhan krompir m druge jedi, predvsem pa si pripravimo sok. Takoj naj dodamo, da je ta sok zelo močan, zato z njim ne smemo pretiravati. Več kot pol decilitra na dan ga ne smemo spit:, še boljše pa je, če ga zmešamo s korenčkovim, pesinim in kumaričnim sokom. Peteršiljev sok krepi žleze in ožilje, uspešno zdravi vode-niko, preprečuje ledvične in žolčne kamne, nasploh je koristen pri vseh boleznih ledvic in sečil. Če ga razredčimo s pesinim sokom in redno pijemo, nas ne bodo več mučile menstrualne bolečine, Če imamo zaradi napornega dela preutrujene oči, je prva pomoč takšna: dvakrat na dan mešanica iz enega dela (Žlice) peteršiljevega in treh žlic korenčkovega soka. Proti potovalni bolezni Čas dopustov je. pred nami so potovanja. Ta pa predvsem tistim s majhnimi otroki precej zagreni potovalna bolezen, ki pa se ji je mogoče izognit: ali pa jo vsaj olajšati. Če otroka med vožnjo vedno muči potovalna bolezen mu dajte zdravila proti slabosti m bruhanju Še pred potovanjem. Sicer pa mu pred potovanjem ponudite prigrizek, a ne pretežak in masten Na potovanje vzemite dovolj pijače, občutek slabosti pa lahko preprečujejo tudi bomboni. Vedno naj bodo pri roki vrečke za bruhanje, vsaj nekoliko naj bo odprto okno avtomobila. Kako popravimo pletene stole? Pleteni stoti se sčasoma razvlečejo, posebno če sedamo nanje z mokro kopalno obleko ali Če jih pustimo na dežju. Kaj storiti? Šibje bo spet prožno in napeto, če ga bomo prelili S kropom in potem pustili stol, da sc posuši na soncu. Ko je stol suh, ga namažemo z oljem, da ostanejo šibe prožne. Ali pa privoščimo stolu lepotilno kuro: prelakiramo ga s pastelno barvo, da je kot nov. Boljše spanje na novi žimnici Dve študiji, ena o kakovosti spanja, druga o bolezni hrbte niče, sta potrdili, kar je zdrava pamet že dolgo vedela: nova žimnica je boljša od stare. Na medicinski fakulteti v Montpe lierju so s poskusi ugotovili, da tisti. ki si kupijo novo žimnico, na njej vsako noč spijo povprečno 53,7 minute več Drugi učinek so preskusili v centru za funkcionalno rehabilitacijo. Polovici bolnikov s kroničnim lumbagom, ki so nekaj časa spali na novi žimnici, se je stanje izboljšalo. Kuhajte z nami Kavne rezine - za posebne priložnosti TESTO: 8 rumenjakov, 10dag sladkorja, 4 beljaki, Kdag gladke moke, 8 dag mletih olupljenih mandljev ali toliko orehov. KREMA: 5del mleka, zavitek vanilijevega pudinga, 5 žlic sladkorja, 3 žlice kave v prahu (instant), 25dag zmehčanega masla. POSIP: 5 dag čokoladnih mrvic. PRIPRAVA: Pekač obložimo s pergamentnim papirjem. Pečico vključimo na 220 'C. Rumenjake penasto umešamo s 5 dag sladkorja v prahu, beljake stepemo v trd sneg. Postopoma vtepemo preostali sladkor (5dag). nato sneg rahlo zamešamo v stepene rumenjake. Na vrh presejemo moko, dodamo mandlje ali orehe in vse skupaj rahlo premešamo. Teslo namažemo na pergamentni papir v približni velikosti 30 x 40cm. Na srednji višini pečemo 10 do 14 minut. Pecivo zvrnemo na prtič in previdno z njega odstranimo papir. Ohlajeno ploščo pu dolgem prerežemo na 3 enake dele. Iz mleka, praška za puding, kave in sladkorja pripravimo puding in počakamo, da se ohladi. Surovo maslo spenimo s sladkorjem v prahu (5 žlic) in jnidingom. S to kremo namažemo 2 plošči biskvita in zložimo vse tri. Pecivo tanko premažemo tudi od zunaj. Zgoraj potresemo s čokoladnimi mrvicami in okrasimo z nabrizganimi cvetovi iz kreme. SESTAVIL MARKO NAPAST SLOVENSKE PEVKA ZABAVNE GLASBE OMEDLEVICA SLOVENSKI SKLADATELJ (MOJMIR) HIPNOZI R0D08NO STANJE ESTONEC BRITANSKI OTOK OB VZH. OBALI AFRIKE KRONIST LETOPISEC STREŽAJ-KA, STEVARDESA AMERIŠKI FOLOZOF (RALPH WALDO] SLIKARSKO ORODJE ZA NANAŠA NJE BARVE DRUGO IME ZA ETILEN PIJAČA ST. SLOVANOV REKA V ŠVICI NIKELJ SEŽIGA NJE VDOV CVETLIČNI .ARANŽMA PIANIST BERTONCELJ UMETNOST (LAT) GR BOGINJ: MODBCSTII 1 HAZARDNA IGRAŠ KARTAMI RIMSKO ŠTEVILO PETDESET FIGURA PRI ČETVORKI BRUSNI KAMEN_ 1 1 POKLIC, SOCIALNI POLOŽAJ MEAA ZA RITEM FRANCOSKI DUHOVNIK SPLIT OČE TOPOVSKI IZSTRELEK LEDENA GORA NA GA EN LA N □Ul EVROPSKA UPRAVA ZA VESOLJE IZUMRLI SLOVAN REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: eksodus, viadukt, Ontario, LS, Kant, uk, Nin, cian, Tl, I. Sedej. Okinava, Norik. Idi. hip. seinina. trailer stran 16 vestnik, 17. septeng šport Boštjan Kampuš - motokrosist “ Brez tekmeca v državi La nami je letošnje državno in evropsko prvenstvo v motokrosu, ki je prineslo velik uspeh devetnajstletnemu Boštjanu Kampušu iz Spodnje Ščavnice, članu MTC Kadenci, sicer zaposlenemu nabavnemu referentu pri firmi Lokam. Gre za izredno talentiranega tekmovalca, ki ga odlikujejo' odlična tehnika, skoki in spretnost, tako da zna tudi v najtežjih situacijah najti izhod. Poleg tega odlično starta, v kolikor pa mu to ne uspe, pa se zna hitro prebiti v vodstvo. Sicer pa več o njegovih uspehih in načrtih v našem pogovoru. - Letošnje državno prvenstvo v razredu 125 cent si dobil brez prave konkurence. Kako ocenjuješ minulo državno prvenstvo? »Res je. na državnem prvenstvu v razredu 125 ccm nrsern ime) resnega tekmeca, saj sem zmagal na vseh dirkah razen v Slovenskih Konjicah, ko mi je v drugem teku odpovedal motor Ostali tekmovalci, ki so bolj izenačeni, precej zaostajajo in imajo malo možnosti v mednarodnem merilu. Sicer pa tudi slovensko prvenstvo zaostaja za drugimi dr tavanji.« - Letos si sodeloval tudi na evropskem prvenstvu do 21 let v nemškem Goldbachu in osvojil peto mesto. Kaj to pomeni? »To je nepričakovan uspeh, ki ga doslej ni uspel doseči noben slovenski in jugoslovanski tekmovalec. Sprva sem na dirki celo vodil za krog, nato sem bil precej časa na tretjem mestu, po padcu v drugem teku pa sem končno zasedel peto mesto. Kljub vsemu sem z doseženim uspehom zelo zadovoljen.« - Tekmuješ z motorjem honda. Zakaj? »Za ta motor, s katerim tekmujem že vrsto tet. sem se odločil zato, ker mi najbolj odgovarja oje vir motorja.« - Vsak dirkač ima okrog sebe nekaj ljudi, ki mu pomagajo pri tekmovanjih. Kdo tebi pomaga? »Največ mi pomagata oče in mama. Dosti pa mi tudi pomagata Franci Družovec. ki spremlja mojo vožnjo in mi daje nasvete. ter Drago Predan, ki mi pomaga pri servisiranju motorja.« - Letos je na sporedu še nekaj tekmovanj v motokrosu. Kaj pričakuješ od njih? »Najprej bom sodeloval na mednarodni dirki v Zaboku. in tov razredu 250ccm. ki bo hkrati preizkušnja za zadnjo dirko Alpe Jadran, ki bo 20. septembra 1992 v Slovenskih Konjicah Imam prednost 17 točk pred drugouvrščenim Avstrijcem Kaincem in mislim, da bi to moralo biti dovolj za končno zmago. Potem me čakata stadionski dirki v Velenju in Novi Gorici, kjer imam prav tako priložnost, da osvojim naslov državnega prvaka Sodeloval pa bom tudi na ekipnem državnem prvenstvu v motokrosu, ki bo v Lenartu (Osek). Ekipe se nimam, vendar upam, da jo bomo sestavili tako, da se bo dobro odrezala« - Tekmovanja v motokrosu so zelo draga, zlasti na mednarodni sceni. Kako si zagotavljaš potrebna sredstva? »Stroške mi v glavnem krije oče.« - Kaj pa načrtuješ za prihodnje leto? »Za prihodnje leto imam dve ponudbi, da bi tekmoval v Nemčiji ali Italiji, vendar se še nisem dokončno odločil V obeh primerih gre za sklenitev profesionalne pogodbe, kar je pogoj za sodelovanje na evropskem in svetovnem prvenstvu. S to pogodbo bi si zagotovil tudi sredstva in vse drugo, kar je potrebno za mednarodna tekmovanja. Gre za pogodbo. kakršno imajo tekmovalci v drugih državah, ki kaj pomenijo v tem športu v svetu. V kolikor pa bi mi uspelo v Sloveniji dobiti pokrovitelja, ki bi mi lahko zagotovil potrebna sredstva in pogoje, kot jih imajo tekmovalci v svetu in bi lahko z uspehom tudi nastopal na mednarodni sceni, bi vsekakor najraje tekmoval za našo mlado in samostojno državo Slovenijo, s čimer bi tudi lahko prispeval svoj delež k njem še večji uveljavitvi na športnem področju v svetu.« Fen Maučec Pred evropskim rokometnim pokalom Pomurka pred mednarodno preizkušnjo V sredo. 23. septembra 1992. ob 20. uri bo v športni dvorani OŠ Ul v Murski Soboti prva tekma pokala evropskih pokalnih prvakov v rokometu med hrvaškim predstavnikom Medveš-čakom iz Zagreba in slovenskim predstavnikom Pomurko iz Ba-kovec Za srečanje vlada med ljubitelji rokometa veliko zanimanje. saj gre za prvo tovrstno tekmo v Pomurju. Čeprav bo tekmo prenašala tudi televizija, pričakujejo, da bo dvorana premajhna, da bi lahko sprejela vse. ki bi si želeli ogledati srečanje. Tekmo bosta vodila madžarska sodnika, udeleženca zadnje olim- Kajakaštvo Krog in Bistrica pri vrhu pijade v Barceloni. Šandor An-dorka in Otto Schober. Organizator srečanja pa je za to priložnost pripravil tudi zanimiv spremljajoč program. Že dopoldne bo akterje srečanja sprejel predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal. Gostje si bodo nato ogledali nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti Prekmurja. Uro pred srečanjem pa bo program pred OŠ III. kjer bodo sodelovali bakovska godba na pihala, beltinski tamburaši in Slovenskogoriški kvintet. Pred srečanjem bo imel pozdravni nagovor predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal. Med tekmo pa bodo izžrebali lepe nagrade za gledalce, ki se bodo lahko udeležili povratnega srečanja z Medveščakom. In kaj menijo pri RK Pomurka iz Bako-vec o srečanju: Srečko Meolic - igralec: »To je za nas velika preizkušnja in hkrati največji uspeh Od tekme ne pričakujem veliko. Zadovoljen bi bil z minimalno zmago na domačem igrišču. Upam, da nas bodo v velikem številu spremljali gledalci in nas bodriti. Medveš-čak je v primerjavi z nami profesionalno moštvo, ki visoko kotira v evropskem rokometu. Uvrstitev v drugo kolo pokala pokalnih zmagovalcev bi bila za nas prava senzacija.« Štefan Buzeli - kluba: Tekma z za evropski pokal ^^hitdje dogodek za nas m vse j rokometa v POJOUIJU- velik°-realno ne Pneakujevoio Itako-kajti Medveščak je • vost v evropskem Pr°^Lj0 pet kazal V svojih vrš ah -maj reprezentantov in je nUtitii fcsionaina ekipa V t sodi med osem pokalnega tekmovanja^^.^ Ija je. da v pr«® . cimbo'1 žimo korak z njim' * kakovostno murski in slovenski roko® fčC Rokomet Prijateljski' Športni ribolov V Gajševcih državno prvenstvo Ribiška zveza Slovenije je organizacijo letošnjega prvega pokalnega prvenstva Slovenije v lovu rib s plovcem za moške in ženske zaupala ljutomerski ribiški družini. Prvenstvo bo v nedeljo. 20. septembra 1992. na akumulacijskem jezeru v Gajševcih. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela ljutomerska občinska skupščina Sodelovalo bo osem moških (Ptuj. Zagorje. Nova Gorica. Novo mesto. Slovenska Bistrica. Velenje. Gornja Radgona in Ljutomer) ter štiri ženske ekipe (Maribor. Ptuj. Krško in Ljutomer). Že v soboto bo uradni trening, žrebanje sektorjev in otvoritev s tiskovno konferenco. V nedeljo zjutraj bo žrebanje štartnih številk, tekmovanje pa se bo začelo ob 10. uri in bo trajalo do 13. ure. Ob 15. uri pa bodo v ljutomerskem hotelu Jeruzalem razglasili rezultate in podelili priznanje. N. Šoštarič Športni obrazi Simon Kuzmič državni prvak v maratonu Hokej na travi Po enem letu počitka se je triindvajsetletni Simon Kuzmič, član Brodarskega društva Mura iz Kroga, zopet vrnil na vodo. S kajakaštvom se je začel ukvarjati že pred slabimi desetimi leti in se zlasti uveljavil v mladinski konkurenci. V kajaku enosedu je leta 1986 na državnem mladinskem prvenstvu na reki Soči osvojil tretje mesto. Leto kasneje pa je najprej postal mladinski prvak Slovenije, v Bosanskem Novem pa osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Uveljavi) pa se je tudi v moštveni vožnji v spustu 3 x K-l. saj je skupaj z Vargo in Karasem na republiškem članskem prvenstvu zasedel drugo mesto (na Bledu). Drugo mesto pa so osvojili tudi na državnem moštvenem prvenstvu v Tacnu. Na zmagovalni oder pa je Simon Kuzmič stopil zopet letos, ko je prepričljivo zmagal na državnem prvenstvu v spustu v maratonu od petanjskega mosta do mosta na Bistrici. Kot nam je povedal, se je za letošnjo sezono, zlasti na maraton dobro pripravil in rezultat ni izostal. Ker je v dobri formi, pričakuje, da bo dosegel solidne uvrstitve tudi na maratonih v Za- grebu. v Franciji, na novoletnem maratonu Sportskih novosti in drugih tekmovanjih, ki se jih bo udeležil. Razmišlja pa rudi, da bi se preizkusil v maratonu na mirnih vodah in se čez Štiri leta udeležil olimpijskih iger. Njegova želja je tudi, da bi sodeloval na svetovnem prvenstvu. Ali se mu bodo vse te želje uresničile, pa je seveda veliko odvisno tudi od finančnih sredstev. F. M Konjeništvo Rakičanci spet pri vrhu Na državnem turnirju v preskakovanju ovir v Mariboru je Članica KK Murska Sobota, grad Rakičan Katja Šajnovič dosegla lep uspeh, saj je bila dvakrat druga. To je te peta zaporedna odlična uvrstitev ja-haik iz Konjeniškega kluba Murska Sobota, kar potrjuje dobro strokovno delo v klubu Rezdtati - A-l 100 cm bora-žen: L Aleš Pevec (KK Gotov-Ije). 2. Katja šajnnvič na konju Laie (KK Murska Sobota), 3. Jani Finžgar (KK Ljubljana); A-2 tekma na čas: L Aleksander Pazzurini (KK Kras), 2, Katja ŠujjnovR na konju Laie (KK Murska Sobota), 3. Grega Mihelčič (KK Podvin). Dobra igra slovenske reprezentance V Bratoncih je bila preteklo nedeljo prijateljska meddržavna tekma mladinske in članske reprezentance Hrvaške in Slovenije v hokeju na travi. Obe slovenski reprezentanci sta tokrat prijetno presenetili z dobrima igrama, saj sta bili enakovredni gostom Tako so tudi popravili slab vtis s prvega srečanja v Zagrebu. ko so slovenski mladinci izgubili z 0:9. člani pa z 0:5. Že mladinci Slovenije so v predtekmi navdušili in bi lahko iztržili neodločen izid, saj so drugi gol prejeli v zadnji minuti. Tekma se je končala z 2:1 za Hrvaško Strelec za Slovenijo je bil Kutoša. Slovenski mladinci so igrali s postavi: Gregoršek. Petrovčič Ba-gari. Kutoša. Puhan. Cigut. Toplak. Gomboc. Maučec. Vitma-jer in Forjan. Članska reprezentanca Hrvaške pa je premagala Slovenijo z 1:0. Gostje so dosegli gol na začetku tekme. Postava Slovenije: Durič (Lipovšek). M. V soboto je bilo finalno tekmovanje za pionirski poka) Slovenije v spustu in slalomu, na katerem so se pomerili tudi mladi kajakaši iz BD Mura Krog in Bistrica ter dokazali, da imajo več zelo dobrih tekmovalcev. Tako je na sobotni tekmi v spustu Martin Balažič (Bistrica) osvojil v kategoriji K-l starejši dečki 2. mesto, Borut Horvat (Krog) je bil v isti kategoriji 4. itd. V kategoriji K-l mlajši mladinci je bil Bojan Bohnec 5., Stanislav Horvat (oba Bistrica) pa 10.; v kategoriji C-l mlajši mladinci je Anton Škraban (Krog) osvojil 7. mesto, v kategoriji K-l mlajše mladinke pa je bila Mateja Žalik (Bistrica) prva. Po seštevku točk vseh tekmovanj za pionirski poka) v spustu se je Anton Škraban (Krog) uvrstil v kategoriji C-l mlajši mladinci na L mesto, Borut Horvat (Krog) v kategoriji K-l starejši dečki na 2. mesto (v isti kategoriji Dejan Ozbetič na 5. in Martin Balažič - oba Bistrica - na 6. mesto ter Darjan Borovič iz Kroga na 7. mesto). V kategoriji K-l mlajši mladinci je Bojan Bohnec osvojil 4. mesto, v kategoriji mlajše mladinke pa Mateja Žalik (oba Bistrica) 3. mesto. V slalomu so se do 10. mesta uvrstili Mateja Žalik (4.). Anton Škraban (5.) m Borut Horvat (8,). J. G. Atletika Uspešen nastop v reprezentanci V Mariboru je bil atletski troboj pionirskih reprezentanc Italije. Avstrije in Slovenije. V slovenski reprezentanci sta nastopili tudi članici AK Pomurje iz Murske Sobote Barbara Berden, učenka OS Beltinci, in Melita Hajdinjak, učenka soboške gimnazije. Berdenova je v skoku v višino z rezultatom 165 cm zasedla drugo mesto. Hajdinjakova pa je nastopila v zmagovalni štafeti 4 x 100 m. M Š. Mesarič. Ban. (Forjan). Časar. Plos. Fujs, Bratec. Črnko (Go-slonj). Lenarčič. $. Mesarič (Kovačič). Škrilec. (Cerpnjak). Od reprezentance sta se tokrat poslovila dolgoletna igralca in re Slovenska reprezentanca v hokeju na travi skupaj z madžarskima sodnikoma. ki je igrala s Hrvaško v Bratoncih. Foto: N. Juhnov prezentanta Alojz Forjan (Lipovci) in Zdravko Lipovšek (Svoboda). Tekmo sta dobro vodila madžarska sodnika Losonci in Puskas Tekmi si je ogledalo nad 500 ljudi. tekme Rokometa« v« 50 Rudar ; tekem Izidi- 1 Buzeti P J?1’ murka 2L^ Dober 2*^ slovenski žensk' . slovenski * ’ vzhod. edine predstavit J prvem * ■ ■ tekmovanju, s y |Z p F magale ekipo1MV snel^^ 1 sta724:20 (n:® vuP kovce: Vohat njek 7. Buzeti.-■ njek 7. B^eti jejo pri Lisci v „reX Ježica P1^ nasprotij šark.začlam^^ iz Ljubljane P;!]):^ v Murski b'l» tjančankah J žavna repre^ e)ke; z 29 pa so bile BN*!? £>' Kar 8, P 4 ter Ivančič m Tae H*”'0 v Čref^’ v veščino |A, tobra vlJ> lane. B T* ' Gomil** -y luicN J|1 j skr« duo-gtai«'P’ ji J Žj^i 17. septembra stran 17 Koren (Lendava) sedmi prvenu^f"^''^1 S.P|dvcj kluba Lendava je bila četrta dirka za odprto Sirije Hrv tv V sP'dveJu- Sodelovalo je 15 tekmovalcev iz Av-Ijanaj e 'n SI°vcn,je Po pričakovanju je zmagal Pintar (LjubI Usedel5' i domačin je bil Koren, ki je z 8 osvojenimi točkami ^•PSevi nW mestu- Horvat pa je zbral 7 točk in zasedel osmo mesto, dirkah» , „ z “ 'Očkami deli štirinajsto in petnajsto mesto Po štirih Petem ’n,ar z 59 točkami medtem ko je Horvat z 38 točkam, na tenis '^tr *n Strašek zmagovalca r k 1 , j • Ji ct- na k 'raa,c’°nalni letos že 16. mednarodni turnir za člane m W ^ski ulerem SD igralci Potrošnika dosegli velik uspeh. V posa-^ 'luPre , 'jurenci je prepričljivo zmagal Mirko Unger. k: je iu ’ Med Italijana Schusterja z 2:0 in v finalu Jamška prav tako i/'sžii, ■ 'merico sta se uvrstila Ori in Benkovič Pri mladincih Ufa Birhkanes’i,vo slavil Urh Strašek, ki je v finalu premagal Urh^^oiic ^uerJa z 2:0. V članskih dvojicah so si tretje mesto N ^v°jka k' n8cr On ,er presenetljivo dvojica Strašek-Sa pač, favori-W ^Miusk hlls'®er|kovič pa je že izpadla v prvem kolu. L.;ie v slDV'h tr«b dežel v Mariboru, ki so bile letos že 19. po Ih?*1 'n bil rePrežentanci v namiznem tenisu nastopil tudi Urh Iti ^'o r.^5^01!5’ igralec reprezentance, ki je prepričljivo osvojila 3 Mi v čntagi naj j.jk s 5.g ter Koroško s 5:1 Strašek pa je konkurenci. ta?***«! pne' [nladlnski turnir, ki je bi! v Preserju, igralcem Potrošnika , ^Prav s" , an|h rezultatov; saj se nobeden ni uvrstil na TOP if'•> So|aT° Zasl1 ™’ Horvata to zanesljivo pričakovali. Tako sta se .. “Vrstila ie med najboljših 32. KI U. NAPOVED ja ^Pot-n, _ 1^' Pri ret poycd' št. 5 je bilo doseženih več nepričakovanih „1^ ta tek evaniu so naši zvesti bralci najvcčAiapačmh upov napo-T*"'11 Dn/ k : Nafta in Zagorje: Mura. Tako žal nismo . nap re5',ev v Športni napovedi Želimo vam več sreče । U .„ športne napovedi št. 5: 1 । r^Jjt sr M. 1 Nafta Mura Gidos Aluminij Impol Beltrans Puconci Rakičan Dobrovnik Nedelica Rez. ‘‘o»nn, 0 " Oje naš gost predsednik NK RogaŠovci Alojz . ziral je takole: Pari L. i b. ID NaftaiSteklar MurmŽelezniČar Potrošnik:Studio D Gidos: Domžale Bcltrans:SI. Gradec Aluminij:Ižakovci Rače: RogaŠovci Črenšovci: Mladost Kapca Mostje BratonoSerd ica K M'nM 1 £ D ŠT. 6 šport STRELCI I. SNL 3 gole: Hranilovič (Nafta); 2 gola: Šabjan (Nafta), Herceg (Nafta), Škaper (Potrošnik); 1 gol: Voroš (Potrošnik), Emeršič (Mura), Omerovič (Mura), Belec (Mura), Balantič (Nafta), Hartman (Potrošnik), Godina (Potrošnik), Bubek (Nafta), K. Cener (Mura). II. SNL 3 gole: Rous (Gidos), 1 gol: Markoja, ml., Lebar, Dominko; III. SNL 5 golov: Kutuš (Beltrans); 3 gole: Sebjan (Ižakovci), Z. Osterc (Beltrans); 2 gola: Radikovič (Beltrans), Kovačič (Beltrans); I. SNL Olimpija 5 4 1 a 18:3 9 NAFTA 5 3 1 1 9:4 7 Živila Naklo 5 3 i i 8:4 7 Ljubljana 5 3 1 i 10:fl 7 MURA 5 2 2 1 4:2 6 Maribor 5 2 2 1 7:5 6 Zagorje 5 2 2 1 6:5 6 Koper 5 1 4 0 2:1 6 Rudar 5 3 D 2 8:8 6 Izola 5 1 3 1 5:5 5 Publikum 5 2 1 2 4:5 5 Studio D 5 1 2 2 3:4 4 Gorica 5 1 2 2 4:7 4 Železničar 5 1 1 3 6:10 3 POTROŠNIK 5 1 1 3 5:9 3 Steklar 5 0 3 2 5:10 3 Svoboda 5 1 1 3 2:8 3 Slovan 5 0 0 5 1:8 0 II. SNL Medvode 4 3 0 1 11:3 6 Triglav 4 2 2 0 5:0 6 Istragas Jadran 4 3 0 1 11:6 6 Domžale 4 3 0 1 8:5 6 Dravinja 4 3 0 1 7:6 6 Primorje 4 2 1 1 9:6 5 Rudar 4 2 1 1 6:6 5 GtDOS 4 2 0 2 6:6 4 Set Vevče 4 2 0 2 6:6 4 Avtobum 4 2 0 2 6:6 4 Tabor Jadran 4 1 2 1 3:5 4 Dravograd 4 1 0 3 6:7 2 Ilirija 4 1 0 3 5:9 2 Era Šmartno 4 1 0 3 3:9 2 Korotan 4 1 0 3 6:13 2 Napredek 4 0 0 4 4:9 0 Prva slovenska nogometna liga Derbi dobil Potrošnik, točka Mure v Zagoqu V petem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi je bil v središču zanimanja ljubiteljev nogometa prekmurski derbi med še neporaženo lendavsko Nafto in Potrošnikom v Beltincih, ki je pritegnil blizu 3.000 gledalcev Srečanje seje končalo z zasluženo zmago Beltinčanov z 2:0. Oba gola je dosegel Škaper in je tako eden najzaslužnejših za zmago. Soboška Mura pa je gostovala v Zagorju m igrala z domačim moštvom neodločeno 1:1 Gol za Muro jc dosegel Cener. Postave moštev - POTROŠNIK: Jelavič 7. Tratnjek 7. Vegič 7. David 8. Gaševič 7. Mundjar 8. Baranja 6 (Godina -). Forjan 7. Škaper 9. Hartman 7. Zver 7. (Gruškov-njak-). NAFTA: Veselič 6. Graj 6. Horvat-(Požgai 6). Novak? Baša 6. Drvarič 7. Šabjan 6. Hranilovič 6. Bubek 7. Utroša 6. (Pa! -). Herceg 6 MURA: Irgolič 7. Kosi 7. S. Cener 6. Lebar 7. Vor: 6. (Baranja -). Slavic 7. Cifer 6. Vickovič 6. (Kokaš 6). Emeršič 6. Omerovič 7. K Cener 7. V prihodnjem kolu igra Potrošnik doma s Studiom D. Mura gosti mariborskega Železničarja. Nafta pa Steklarja iz Rogaške Slatine. Željko Orehovec - trener Nafte: »V moštvu smo imeli preveč igralcev. ki so igrali slabo Ob takšni igri m mogoče zmagati proti ekipi, ki je igrala bolje kot realno zmore Čestitam Beltinčanoni na zmagi Sicer pa igra ni bila na kaki posebni višini.-« Stanko Maučec - trener Potrošnika: »Vseh devetdeset minut smo igrali požrtvovalno m ob podpori gledalcev, tako da smo morali zmagati. K uspehu je prispevala kolektivna igra.« -............... h ~~— . - " ■?. blatim jSš? s? h, ' im.,, V urtilniMvu Vestnika. viwi», Ir*?* *’ wlHi’e- I’. **ptcmht» IW. l*" fc*1"1 " " prav iltuh tlpin. pHI«nel ■n nim ter n«»ln, Konjske dirke -------- Duras (Sagaj) zopet zmagal V Kamnici pri Mariboru so bile kasaške konjske dirke, na katerih so sodelovali tudi nekateri kasači iz Konjeniškega kluba Ljutomer in dosegli lep uspeh. Najbolje se je zopet odrezal Duras z Jožkom Sagajem iz Ključarovec. saj je zmagal v obeh tekih četrte dirke, kjer so sodelovali najhitrejši kasači. Dosegel je čas 1:20,3. Fikra As (Hanže-kovič) v prvi in Fiskon (J Slavič) pa v drugi dirki sta zasedla tretji mesti. Kegljanje------------- Kosova peta V Škofji Loki je bilo drugo državno prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v vrtnem kegljanju za ženske. Sodelovalo je 52 tekmovalk iz 9 društev. Med njimi sta bili tudi predstavnici Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Jožica Kos in Marija Jurančič. Kosova je bila peta. Jurančičeva pa deveta. T. K. Odbojka--------------- ŠKPiz Bratislave v Soboti Odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote, ki se pripravljajo za novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi, bodo v torek. 22 septembra 1992. ob 18. uri v Murski Soboti odigrali prijateljsko mednarodno tekmo z ekipo SKP iz Bratislave. Srečanje bo gotovo privlačno za ljubitelje odbojke. Šah __________________ Sobočani drugi v Mariboru V Mariboru je bil 14 mednarodni hitropotezni šahovski turnir za pokal Vesele jeseni Sodelovalo je 20 ekip iz Avstrije in Slovenije. Zmagala je Metalna iz Maribora S 43.5 točkami. Radenska Pomurje iz Murske Sobote I pa je bila z 41.5 točkami druga Druga ekipa Radenske Pomurja jc s 25 točkami zasedla deseto mesto. Za ekipo Radenske Pomurje I so tekmovali: Logar 14,5. Kovač 14 m D. Hari !3 točk. Pomurci so se izkazali Več o Tednu športa v Pomurju lahko preberete na 8 strani. lil, SNL IŽAKOVCI 4 3 10 7:4 7 Impol 4 3 0 1 6:2 6 Pohorje 4 2 2 0 3:1 6 BELTRANS 4 2 11 14:7 5 Papirničar 4 2 11 8:2 5 Sl. Gradec 4 12 1 6:5 4 Kovinar 4 12 1 5:5 4 Kungota 4 2 0 2 7:13 4 Pobrežje 4 112 7:7 3 ROGAŠOVCI 4 112 3:6 3 Aluminij 4 112 3:7 3 Hmezad 4 0 2 2 3:6 2 Rače 4 10 3 3:6 2 Lipa 4 10 3 2:6 2 I. MNL MS Rezultati - 4. kolo čarda Bakovci 1:3 Ljutomer: Cankova 6:1 Tišina : Remet 4:1 Tlgop Lipa: Puconci 3:1 Gančanl: šalovci 1:3 Dokležovje: Bretonci 3:2 Serdica : Rakičan 1:2 Tišina 4 3 10 16:5 7 Bakovci 4 2 2 0 7:4 6 Ljutomer 4 2 11 12:5 5 Dokležovje 4 2 11 8:5 5 Ngop Lipa 4 2 11 7:4 5 Gančanl 4 2 11 7:7 5 Rakičan 4 2 11 6:6 5 Cankova 4 2 11 6:7 5 Šalovci 4 12 1 7:9 4 Čarda 4 112 4:7 3 Puconci 4 112 6:11 3 Serdica 4 0 2 2 5:7 2 Bretonci 4 0 13 5:10 1 Remet 4 0 0 4 4:13 0 I. ONL Lendava Rezultati - 4. kolo Mladost: Kapca 4:1 MoStje : Dobrovnik 0:1 Bistrica : Odranci 1:1 Polana Nedelica 2:2 Kobilje : Hotiza 2:0 Renkovci: Črenšovci i 0:1 Odranci 4 3 10 13:5 7 Dobrovnik 4 3 0 1 13:4 6 Mladost 4 3 0 1 0:4 6 Črenšovci 4 2 2 0 5:1 6 Hotiza 4 2 11 12:5 5 Renkovci 4 2 0 2 7:3 4 Nedelica 4 12 1 6:7 4 Kobilje 4 112 4:5 3 Mostje 4 112 6:10 3 Polana 4 0 2 2 5:13 2 Bistrica 4 0 1 3 2:11 1 Kapca 4 0 1 3 3:16 1 II. MNL MS Rezultati - 4 kolo Križevci: Hodoš 1:2 11 plavih : Tešanovci 3 2 Apače: Vrelec 10:1 Pušča: Tromejnik 0:4 Grad : Filovci 0:0 Prosenjak Bogojina । 0:2 Tromejnik 4 3 10 13:1 7 Bogojina 4 3 1 0 14:5 7 11 plavih 4 2 2 0 9:6 6 Grad 3 1 2 0 8:2 4 Apače 4 2 0 2 14:9 4 Filovci 4 12 1 7:4 4 Bomah 3 1 2 0 4:2 4 Tešanovcl 4 12 1 6:5 4 Hodoš 3 1 2 0 3:2 4 Prosenjak. 3 1 0 2 2:6 2 Križevci 4 1 0 3 7:14 2 Pušča 4 0 0 4 2:15 0 Vrelec 4 0 0 4 7:23 0 II. ONL Lendava Rezultati - 4. kolo Olimpija : Zvezda Lakoš: Panonija Žitkovci : Nafta B Graničar prosti 4:1 1:0 1:1 Nafta B 4 3 10 7:2 7 Panonija 4 2 1 1 12:4 5 Lakoš 3 2 0 1 7:2 4 Olimpija 4 112 5:6 3 Zvezda 3 0 2 1 4:7 2 Žitkovci 3 0 2 1 1:6 2 Graničar 3 0 12 1:10 1 Druga slovenska nogometna liga Zamujene priložnosti Gidosa V Četrtem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi so nogometaši Gidosa gostovali v Dekanih in izgubili srečanje z Istragas Jadranom z 1:3. Turniščani so bdi večji del tekme enakovreden nasprotnik, vendar pa zlasti v prvem polčasu niso izkoristili zrele priložnosti za gol. Časten zadetek za Gidos je dosegel Rous GIDOS: Zver, Lackovič. Lebar, Ropoša, Markoja I. N. Koveš, Dominko. (G. Koveš). Pucko. Rous. Markoja Ji m Ternar. V prihodnjem kolu igra Gidos doma z Domžalami Tekma bo v soboto, ob 16. uri Tretja slovenska nogometna liga Zmagi Ižakovec in Rogašovec, točka Beltransu V četrtem kotu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi so bdi pomurski ligaši uspešni. Ižakovci so v derbi tekmi premagali Impol iz Slovenske Bistrice z 1:0. Edini gol je dosegel S. Smodiš iz enajstmetrovke RogaŠovci so prav tako z 1:0 premagali Aluminij iz Kidričevega in zabeležili prvo zmago. Strelec gola je bil J. Horvat. Beltrans pa jc v Mariboru igrla s Pobrežjem neodločeno 2:2 Oba gola za Veržejce je dosegel Kovačič iz enajstmetrovke. V prihodnjem kolu igrajo: Beltrans : Slovenj Gradec, Aluminij : Ižakovci in Rače : RogaŠovci, Slovenija : ZTE v Lendavi Povratno srečanje nogometne reprezentance Slovenije in madžarskega ligaša ZTE iz Zalaegcrszega bo 21 oktobra 1992 v Lendavi. Tako so se dogovorili odgovorni v slovenski reprezentanci in madžarskem drugoligašu. Kot jc znano, so v prvem srečanju ki je bilo na Madžarskem, zmagali gladko slovenski reprezentantje s 4:0. V Lendavi bo selektor slovenske reprezentance Bojan Prašnikar nastopil z mlado ekipo. Med igralci so tudi nekateri možni kandidati za olimpijsko reprezentanco. F B Mura drugič zmagovalec V Ljubljani je bil mednarodni pionirski nogometni turnir za memorial Rudija Puharja. Sodelovalo jc 8 moštev. Lep uspeh so dosegli nogometaši soboške Mure, saj so premagali vse nasprotnike z razliko v golih 10:0. osvojili prvo mesto in poka! drugič zapored. Njihov igralce Alan Mesarič je bil proglašen za najboljšega igralca. Igor Prajnmger in Damir Recek pa za najboljša strelca turnirju. stran 18 utrip Obiskali smo Bakovce Posebnež, ki to ni Pravijo: Vsaka vas ima svoj glas, pa tudi posebneža. To gotovo velja tudi za Lokavce pri Negovi. Kraj leži severno od Negove in dosega najvišjo točko na Pišuškem vrhu (288 metrov), ki se omenja že v Otokarskem deželnoknjižnem urbarju iz let 1265-1267 kot strelski dvorec. Pa ni moj namen, da hi vam predstavljal zgodovino tega kraja, ampak vam želim približati človeka, ki ga imajo mnogi za posebneža in čudaka. Gre za Hanzlovega Berila, ki po mojem sploh ni čudak, kajti ljudje ga ne razumejo. On pa bi botel le pokazati svoje sposobnosti in nič drugega. Na vsakega, ki se umetniško udejstvuje, bi morali biti ponosni, ne pa da se ga sramujemo. Ali zares želimo pristati med neandertalci? •Danes je lahko vsakdo posebnež«, me je na začetku najinega pogovora popravil moj sogovornik. -Poglej samo Krambergerja: ni dokončal osnovne šole, pa ga je spoštovala vsa Slovenija « In kaj je na njem tako posebnega, kar ga prišteva tned posebneže? Ukvarja se namreč z izdelovanjem kipov iz gline z biblijskimi motivi. Sprva ni bil preveč navdušen, da bi z njim opravil intervju, ker ne bi imel rad sitnosti. A se je kmalu omehčal in se razgovoril. Izdelovanje kipov je že družinska tradicija, saj sta se s teni ukvarjala že njegov ded in stric Seveda je za to delo potrebno veliko prakse in znanja. •Sam se izpopolnjujem s prebiranjem razne literature ki pa je predraga in za moj žep nedosegljiva. Potek izdelovanja kipa je skrivnost vsakega umetnika,« me je prekinil med vprašanji. »Ne izdelujem jih serijsko, ker to m zanimivo. Tako je vsak moj kip unikat in je zagotovo vreden vsaj trikat več kot tisti serijski. Da je ena stvaritev končana, potrebujem včasih tudi teden dni. Veliko več časa bi mi ostalo za delo, če bi se vsega tega lotil poklicno. Tako pa mi služba odvzame precej časa, pa tudi ljudje to premalo cenijo.« Pripovedoval mi je tudi o svojih načrtih. »Začel bom izdelovati božične jaslice iz kartona. Poglej, pnšel je čas demokracije in smem delati tudi to. kar prejšnjim oblastnikom ni bilo všeč. Kje si videl mašo po televiziji za časa rdečih1 Vse več je družin, ki so začele postavljati božične jaslice. Pred leti sem tako rekoč podaril en svoj kip prijatelju iz Gornje Radgone A ta ga je imel skritega v kleti! Ker so k njemu zahajali občinski možje m ga je bilo sram, da bi ga zaradi tega zasmehovali, ga je pred njimi skrival. Ko sem zvedel za to. mi je pri srcu postalo tesno Seveda pa izdelovanje kipov ni moi edini hobi. Znam tudi popraviti radio, televizijo, čevlje in še bi lahko našteval Za vsako delo se moraš zavzeti in zagotovo ga boš dokončal. Vaja dela mojstra « Ob slovesu mi je dejal, da me bo naslednji dopust povabil, da si bom lahko ogledal potek izdelave kipa. Potem pa to le ni taka skrivnost, sem si mislil, in jo mahnil proti Negovi. Jože Jančar Delajo, kot da ni krize Po oblačnem jutru ni nič kazalo, da se bodo proti poldnevu razkropite meglice in da bo izza oblakov posijalo sonce. Pa vendarle je bil lep dan, kot nalašč za obisk ene od največjih prekmurskih vasi. V Bakovcih živi danes okrog 1700 prebivalcev, med katerimi jib je kar tisoč zaposlenih, povečini v bližnji tovarni Mura v Murski Soboti, precej pa je tudi polk metov. V vasi je sedem tržno usmerjenih kmetov, ki imajo zelo dobro organizirane kmetije, V prvi vrsti velja omeniti Pertocija v Malih Bakovcih (tako se ie od nekdaj imenuje del kraja), ki ima samostojno firmo Moja vas (proizvodnja mesarskih izdelkov in mesnico). Odkupuje tudi živino od kmetov v bližnji in daljni okolici. Čeprav Lastnika ob mojem prihodu ni bilo doma, so mi prijazno razkazali pravcate proizvodne prostore, kjer je zaposlenih ie sedem delavcev. Malo dalje je kmetovalec Meolic. ki se ukvarja s prašičerejo. Omenili pa velja gotovo še Lukača, ki si je zgradil velike sodobne hleve za gojitev mlade govedi. Prva zasebna pekama Sicer pa v Bakovcih premorejo tudi številne obrtnike, zlasti v trgovski dejavnosti, našli pa boste tudi vodovodne inštalaterje, zidar ske mojstre, kleparje itd Zaustavil sem se tudi v prvi zasebni pekarni Robi, kjer dnevno spečejo okrog 200 kilogramov kruha. 600 žemljic in drugih izdelkov, med njimi tudi biokruh in makove pogače. To je šele začetek, zato se nadejajo, kot nam je zatrdila tehnologinja, da bodo pekli še več .pekarskih izdelkov do leta 1995 sprejet krajevni samoprispevek. Petletni referendumski program je že v prvem letu tega obdobja zajemal sofinanciranje gradnje telefonskega omrežja, za kar smo v krajevni skupnosti zagotovili 23-odstotni delež. Čeprav smo začeli z deli že jeseni 1990 in je bil konec predviden lansko jesen, se je vse skupaj zavleklo do pred kratkim Zdaj imamo končno dolgo pričakovane telefone; od približno 400 gospodinjstev v vasi jih ima telefonske priključke že 342, centrala pa omogoča nadaljnjo širi- Ijave, ampak le posamične vodovode. Ker bo za to naložbo potrebno veliko denarja, ne vedo kdaj bodo lahko začeli s temi deli, čeprav se dokumentacija pripravlja. »Ce ne bo zbrano dovolj denarja. bomo verjetno začeli s postavitvijo ulične razsvetljave. An- pa bo na vrsti zvonik,«z®* stvom ugotavlja Aloji Lu Kanalizacija, teiova^'' šekaJ . Spodbudno je, oa • gnu-tudi v tem Času ne mirujej .... Tajnik KS Stefan Kaučič (levo> ,n Vsakodnevni pogovor - _____ trgovine Potrošnik ter predsednik nogometnega kluba- Nekdanje stražnice v najem Izvršni svet skupščine občine Lendava m ministrstvo za obrambo sta se odločila ponuditi v zakup oziroma v najem nekatere nekdanje stražnice (karavle). Želijo predvsem da bi bili objekti vzdrževani in da bi se v njih odvijala kakšna dejavnost. Izvršni svet je ponudil v najem tudi zemljišča okoli stražnic; nekatera so bila tudi doslej obdelovana. Občani se lahko potegujejo za stražnice v Kobilju, Žrtkovcih. Lendavskih goricah in Pin cah Stražnico v Lendavskih goricah bi bilo vsekakor potrebno nameniti za kakšno turistično ali gostinsko dejavnost, saj je ta ena od najlepših Nekdanja stražnica v Kobilju je dokaj oddaljena od vasi, vendar pa je okoli nje veliko zemljišč, ki bi se dala dobro izkoristiti v kmetijske namene Sama stražnica pa bo prišla prav, če bi morda nekoč tudi v tem kraju odprli mejni prehod z Madžarsko. Vsekakor pa je prav, da se nekdanje stražnice zaščitijo pred propadanjem, dajanje v zakup ali v najem pa je le ena od oblik za zaščito. Madžarski časopisi tudi pri nas Stara želja občanov madžarske narodnosti v naših krajih je bila, da bi dobili časopise v-svojem jeziku. Ta želja se jim je v preteklosti ie delno uresničila s časopisi, ki str prihajali k nam iz Vojvodine. Odkar pa so stiki z njo pretrgani, so ostali madžarski bralci pri nas brez časopisov in tako informativno odrezani od matične domovine. To vrzel bodo v kratkem odpravili. Pred nedavnim sta se slovenska in madžarska pošta dogovorili o poštnem prometu tned državama. Ministrstvo za kulturo Madžarske pa je ugodilo narodnostni skupnosti Madžarov pri nas in bo kmalu začelo pošiljati 50 do 60 različnih časopisov m revij, ki bodo bralcem na voljo v vaJktb trgovinah v narodnostno mešanih vaseh. Slovenska manjšina v Porabju pa izdaja svoj časopis, dosegljivi pa so jim tudi drugi slovenski časopisi V času mednacionalnih sporov in trenj je to gotovo primer, kako naj se v bodoče odvijajo dobrososedski odnosi. JD Središče Bakovec - Velika Potrošnikova trgovina, sedež krajevne skupnosti in gasilskega društva, v ozadju pa še katoliška cerkvica, na drugi strani presušenega Mokoša pa šola. Seveda pa predstava o podjetništvu ne bi bila popolna, Če ne bi omenili tudi štirih gostiln. Ko iz soboške smeri pridete v Bakovce, ne morete zgrešiti daleč naokrog znane gostilne Rajh, ki iz dneva v dan privablja več domačih in tujih gostov. »Lepo je. da je znova posijalo sonce in se je otoplilo po nekajdnevnem mrzlem obdobju,« je zadovoljno povedala gostilničarka ANČKA BENČEC. V prijetnem okolju vrtnega dela gostilne. kjer ne manjka cvetlic, je stekel pogovor z dvema vodilnima funkcionarjema sveta krajevne skupnosti, njenim tajnikom STEFANOM KAUČIČEM in Članom ALOJZOM LUKAČEM Telefonija in KTV končno pod streho »Vrsto zadev smo opravili z referendumskimi sredstvi, saj imamo tev telefonskega omrežja. Hkrati so občani prispevali lastna sredstva za postavitev kabelskega televizijskega omrežja. Program na KTV, ki je sestavni del soboške, gledamo od novega leta. Naročnikov je trenutno 230. kar pomeni približno 60 odstotkov vseh gospodinjstev. Pričakujemo še nove naročnike, ker je cena za zdaj ugodna, to je 800 mark za priključek, poleg'tega pa bo ta sistem omogočal sprotno sporočanje informacij za potrebe naših občanov,« pravi Štefan Kaučič. Vodovod do Malih Bakovec Kot zvem, je v referendumskem programu tudi razširitev vodovodnega omrežja. Trenutno imajo svoje črpališče, s katerim so zelo zadovoljni, ker kljub suši niso imeli težav z vodo in sploh niso omejevali njene porabe. Občasno se pojavljajo problemi v Malih Bakovcih, kjer še nimajo skupne nape- kete namreč kažejo, da so ljudje zelo zainteresirani za to naložbo, saj smo ena od redkih vasi ki še vedno nima ulične razsvetljave,« pojasnjuje tajnik bakovske krajevne skupnosti. »Med letom so bile urejene vaške poti in zakrpan asfalt, jeseni pa bo navoženo še nekaj gramoza na poljske poti. Letos pa je praktično dokončana nova mrliška vežica in ureditev njene okolice, saj so pred kratkim asfaltirane tudi dovozne poti. To pomembno naložbo smo uspeli izvesti zunaj referendumskih sredstev, in sicer z denarjem za tekoče vzdrževanje objektov Za asfaltiranje smo odšteli okrog 830 tisoč tolarjev, vsa dela pa so opravili delavci Pom-Grada iz Murske Sobote. Mrliška vežica je gotovo velika pridobitev za kraj. Je sodobno urejena, znotraj pa je tudi priročna kuhinja. Načrtujemo še postavitev vhodnih vrat in simbolnega križa ob cesti, prihodnje leto _ ki«? jejo namreč nove./lL • ’ tsldj1 jih uresničili v pr^^kih « nadaljnja posodob'te pričakujejo P“ l“gKmet«” za vselej urejeno 8 j^ec, ’ ske ceste do Malih' a.^ bo treba polož**1 8 prevleko. j imamo tudi s san। ,| mesta za odvoz odp p3 je P hlevov, čistilna nap daleč in povrh še P> e(n tega razmišljamo^ ki w vi ran ju potoka M iz s, kaj let suh. ker je rt pri avstrijski mej-« f, ran, Velika želja čimprejšnja 8ra<^ av]jajole $ šoli, saj se zdaj <>Pr stu) ^ nosu v dvorani k J bjia se ki je premajhna mJ। p i „ v druge namene, P ^eIa turne prireditve,« kovcih. ■ .p/' Postavitev klopotca Tudi letos je Turistično društvo Mala Nedelja postavilo klopotec, ki bo odganjal ptice z bližnjih vinogradov. Postavljen je na vzpetini Nizu farne cerkve. Ob tej priložnosti je nastala pesem, ki jo je napisal LUDVIK RUDOLF, Klopotec Ned liski Že je prišla veka meša, to je veki svetek naš. tak je stara tu novada. da klopotec gnes se devle gor. Tak smo saj na toten bregi. ge Cerkevjak reče se. poleg nas je ranta močna, dobro v zemio vkopana Pa še dedi močni kak medvedi. še so prišli sen na breg, ka do vlekli gor na ranto. toti lubi kiopotil. Tak so rekli negda meštri. da peroti glavne so. če zasuknjene so dobro, da je veter gona zlo. Ce je gredja preči k veki, te je ploc za macleka. da na dugo bole vdara. in na reda omaho Ta še rep no metla duga. ga po vetri pač vrti, pa če je blaja prova. te ma tisti čisti glos. Te pa Je klopoči lepo, tu na bregi Nedliškem. sa gorice mos pod soboj. ka boš mehča jagode. Moš pravico klopotati, cela mesca duga dvo. do Terezinega dne tijan le klopoče khpa klop K B Čentiba odprta vas Nekoč smo bili v strahu, ker se naše obmejne vasi vse bolj praznijo. Ljudje, posebej tnladi. so se zaposlovali v drugih krajih in zapuščali vasi, v katerih so ostajali te ostareti. Med takšne vasi je spadala tudi Čentiba. vas v neposredni bližini Lendave, tako rekoč njeno predmestje. Toda slabši pogoji za gradnjo stanovanjskih hiš v Lendavi so silili mlade, da začnejo graditi v Čentibi in posledica tega je novo naselje in močan porast števila vaščanov. Krajevna skupnost je vsa ta leta budno spremljala rast prebivalcev, zato je s krajevnim samoprispevkom in pomočjo občine skušala sproti urediti vse komunalne probleme. Poskrbela je za asfaltiranje poti, odvoz smeti in ureditev telefonije, v bodoče pa bo poskrbela tudi za ulično razsvetljavo, obnovo kapelice tn še vrsto drugih problemov. V ta namen so pred nedavnim ponovno sprejeli krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali do leta 1997. Pred nedavnim so v vasi odprli tudi trgovino, močno pa se razvija tudi obrtna dejavnost. V prihodnjem letu bodo začeli urejati tudi kanalizacijo Čentiba torej postaja lepo urejena vas. ki nudi svojim prebivalcem vse pogoje za dobro počutje. JD Nova mrliška vežica - Z njeno postavitvijo so zadovoljni. Podobno velja za ureditev njene okoli Obnovljena lendavska cerkev Cerkev svete Kataline v Lendavi je ena od najstarejših zgradb v mestu. Že leta so potekala obnovitvena dela v notranjosti, letos pa so obnovili tudi zunanjost. Nova podoba cerkve je zbudila med Lendavcani Že nekaj pripomb, češ daje spremenjena bana zunanjosti, prej je bila rumenkasta, nova pa je sivo-belkasta. Slednjo naj bi priporočil Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Večini pa je vendarle nova podoba cerkve všeč. Ni odveč povedati, da so cerkev obnovili v času, ko Lendava praznuje 800-letnico obstoja. Obnovo cerkve so omogočili verniki, nekaj je pristavila občina, nekaj denarja pa so dati (udi prebivalci Lendave, ki jih je v akcijo za zbiranje pomoči za obnovo pritegnila lendavska krajevna skupnost. Kakor koli že, obnovljena zunanja podoba lendavske cerkve daje mestu lepši videz, JD Soboško preimenovanje ulic Slovenska namesto V Murski Soboti so bile v minulih mesecih ze1-o preimenovanju ulic, trgov in naselij S tem akma ‘ se veliko ukvarjali občinska in mestna komisija- *' uskladiti najrazličnejše pripombe in pobude obča* e. p predlogov za preimenovanje mestnih ulic, pozoeJ* to storijo le v 20 primerih. Piko na i pa je postavo । ga izglasovali na zasedanju občinske skupščine. ^8, Čeprav je bilo sprva določeno, da bo osrednja ■ ' u odlili dobila naziv Glavna, so sc po temeljitem pr®”^ ^ postala Slovenska. Tudi pri preimenovanju ne' ■ prevladalo mnenje, da kaže ohraniti domača im r .. osebnosti, povezanih z življenjem in delom tok J , Tako so Kidričevo ulico preimenovali v Slom<' Kraigherja je postalo Ivanocijevo naselje, Unca /.iiuf’" Polje, Naselje Veljka Vlahoviča pa Šolsko naseli ’ Bijedičeva ulica po novem imenuje Plese, Ribarja pa Industrijska ulica. Omenimo, da so na naselja izbrali raje ime Rožno naselje. Največ pripomb pa je bilo glede preimenovan)8^ so kakorkoli povezana z zgodovinskimi ddgofiu ,.^0^,,^ Kljub Številnim pripombam občanov so se v )in 17. oktobra, ki je povezana s pomembnim Jliu ^5,? je z bojem proti okupatorju in ko so v pod®*’, T*4T veliko Sobočanov preimenujejo v Sodno doživela še druga naselja in ulice v Murski črtali Naselje Prekmurske brigade m izbral1 Naselje mladinskih delovnih brigad pa je poslej , «3? denimo. Naselje 14. divizije preimenovali v * jlic3 oktobrske revolucije je po novem Zelena uh kongresa KPS pa Dijaška ulica. 7. septembra stran 19 Ob štiridesetletnici ^končan dom bližin ^'na ^Pa^e praznuje letos 40-letnico svojega obstoja. Čeprav i.-, S| članov, so si v okolju na obrobju Apač postavili lep ^tdj| „ 1 Sa obdajajo tudi drugi funkcionalni objekti. Kot nam je J 'tndar 1Sedn'k družine Franc Sčap, so dom začel: graditi že 1977. ^li s Wo'S° ,ea Bodili počasi, tako kot so pritekala sredstva. Ta pa so 'ifanj ' dejavnostjo in raznimi veselicami, ki so bile vedno dobro Bra i ^radn^ Pa so se izkazali člani lovske družine, saj so v vsem L^dok.i doma opravili več kot 7.000 prostovoljnih ur. Danes, ko । 'l‘ in'm J11’ S° Ponosnl nanJ v domu, ki služi lovcem za družabno >>sarr)CZ! j^IV|L dejavnost, pa najdejo prostor tudi druge organizacije 'Fvna 1 ^cr Je okolica lepo urejena, je kraj primeren tudi za Dejaven radioklub v Lendavi Radioklub 1 endava deluje v Kolodvorski ulici v Lendavi. Prvi zametki segajo v leto 1958- Medtem so se v klubu menjale številne generacije čffiiov. Trenutno jih je 17 članov. Pred leti so imeli tudi članice. Oprema, ki jo imajo, sta dve postaji za kratki vol in ena postaja za ultra kratki val. Člani kluba komunicirajo s člani radioklubov po vsem svetu. Rezultati kluba so spodbudni, saj so pred nedavnim na tekmovanju radioamaterjev zasedli deseto mesto v svetovnem merilu. Ta Čas najbolj sodelujejo z radioamaterji iz Bosne in Hercegovine. V zadnjem času so z njimi izmenjali več kot 300 koristnih informacij. Letos decembra naj bi postali člani IARU. Za tekmovanje (kratki vali bi lendavski radioamatetji potrebovali linearni ojačevalec, predvsem za tekmovalne akcije. Levji delež sredstev za delo kluba jim primakne sekretariat za narodno obrambo občin" Lendava, precej pa zagotovijo tudi sami. J. Ž. Ludvik Kramberger J Copekov mlin je oživel ZARAŠČENA STRUGA POTOKA ČRNCA, IDIUČN-A VOŽNJA S ČOLNOM, OBNOVLJENO MLINSKO ? OKOLICA MLINA, PESTREJŠA PONUDBA V POZNEJŠIH LEI III u R m kulturno-(t?v Mz)i ?anicmtost Copekov kjer Je bil 26 r^4 cstanovljen in,- Utje . ^“odilne fronte za Sr?' n, zadnie čase zane W 111 Pozabili pokrovi-C °l> riiinnj skupnost Len-klR ‘eče tudi potok ^h>r ‘;en P'* pa se spremi- ICa CoPckovega lvtla 7* SV°JO podobo in t’ ^ei? Jf.f 0 K vložil največ i Korov>čiz Lipe. Ck*. N;.gornikov študentov in st^niskc Slovenije 0<:isI|I: odtočno 'hi l^olirn °dVečno drevje m ^‘»'Cnna1'110- TakO bo ta ‘'^1 tna v bližnji 1 'cristično-izletn’ W MNENJA, STALIŠČA i SiJn Vskem shodu SKD in , k,h Markah * . Pr«.,, n’1” 1'f'ibi iti ga niso mogli, ker so perilo s pralnim praškom , '\C' gospodu Kavtiš in Obal.« N t' L Pavico zvedeti resnico. Resnica pe je ■jEJnu.. "" zborovanju kršcan- ■ - r. i '' ^^Pndtt Peterleta vprašal, kam smo jih zbirali zdomci. Go-Rojili da lahko vsak g. Peter!eni Prepričan sem, da nobeden Podobno vprašanje ni bi! pri-^^dtl ' s,e 1,1 " ‘em nah n« jasnem. if" b.mrija obložili, mene ;>u Of’ bujska! nekega pijančka, naj ' i,J ^bAL Prepričan sem. da sni’ sre tako formulacijo predah Ch n, , kl,cu/ g. Obala, ki se je opraviče-° podobno. . Klicni sem Vernikovem podjetju, kjer sem vli'^'U ,,,so botrovali takim izrazom, V C" '^'»nos; ' Povedni Med najinim razgovo- Pi,'"6ojfF ■" ''n ne pride A/ tega, ste mi B£" spijem imenu opravičili imensko ^i, ^i. ,J‘K'bilo razsoditi ničesar. Ravnah stt m •.. ■, cela. Tega vam ne nam« povedali, zakaj ste naju Jv * ?''" o 111.' XL’ še nisva sreča la ? o. ^Betnnčil« pa sledeči” ' ru 11 ' da nisem mogel dokončati burnoZtUO. J? Sr J ''‘'V. ■J Al* Vri VA? fe kgrrr/e f/? t V i11, 'r«cffj f।-f/f>ina še ■£'^,„7,"^«« sam mlločau 'F^ušati, gosjimi Kavas? Le ■jjhl'''''e t>,‘ ‘ ^ktaciju«, zukui potem dru-A.t1l..aj',lili'/ .'^ožmniu.da bi se koojtera-L - 1 dtgj '“bth metodah n: bilo r Kuncev- j'« skupaj jiod istim božjim N. H . zdomec utrip ■ UREDITEV SLAČILNIC-Na nogometnem igrišču'v Te ša novci h potekajo že nekaj dni keramičarska in pleskarska dela pri ureditvi notranjih klubskih prostorov. Dela, vredna okrog 150.000 tolarjev. bodo v glavnem opravili s prostovoljnimi akcijami. Predvsem starejši člani kluba pa so nb okrepčevalnici zgradili še letno kuhinjo, ki bo zlasti dobrodošla ob veselicah in pomembnejših nogometnih tekmah. Predvidoma jeseni bodo obnovili še pročelje slačilnic. ■ TEDEN BOJA PROTI KAJENJU - V vseslovensko akcijo ob tednu boja proti kajenju, ki poteka od 14. do 21. septembra, se je uspešno vključila tudi osnovna organizacija Rdečega križa občine Murska Sobota. 17 osnovnim ter 5 srednjim šolam v občini so že ob koncu minulega tedna razposlali posebne plakate in tiskano gradivo v obliki brošur in zloženk, ki skušajo mlade ljudi opozoriti na škodljivost kajenja in cigaretnega dima. Plakate škodljivosti kajenja je mogoče srečati tudi v Številnih javnih in zdravstvenih ustanovah. Strugo so uredili v dolžini 50 metrov. kjer plavajo ribe, s čolnom, ki je last Zelenih Prekmurja, pa sc v dolžini 1 km vozijo obiskovalci. Na mlinu je nameščeno leseno mlinsko kolo, ki ga je Štefan obnovil m spravil v vodni pogon. Brž ko bo v strugi več vode, se bo mlinsko kolo vrtelo. Nad mlinom bdi spomeniško varstvo iz Maribora, vendar je prav, kot poudarjajo na izvršnem svetu v 1 endavt. da sc mlin obnavlja. da ga ne bi vnovič načel zob časa, kot že toliko krat doslej. Obnovo so podprli Zeleni Prekmurja. KS Polana in občina Lendava. Želja Štefana Boroviča je, da bi uredil tudi mlinske kamne, tako bi občasno mlel pšenico in koruzo. V bližnji okrepčevalnici pa naj bi Ideja, ki je ne kaže zavreči, gostom nudil koruzne pogače ipd. Tekst in foto: J Ž. Odprto pismo Zartidi prepočasnega in ne preveč resnegu dela Občinske komisije zn ugotavljanje medvojnih m povojnih zločinov v občini Ljutomer, ter nerazumljivega, večkrat dvoličnega stališča občinske organizaciji: Z ZB NQV Ljutomer o teh vprašanjih pošiljam i objavo i- medijih občinski skupščini m Izvršnemu svetu občine Ljn(<»ner sledeče Vprašanje: Kaj nameravate storiti, da se zadeva zaključi? Z ozirom na dejstvo, da sem dobil muzejske arhivsko oštevilčene fotokopije rokopis« Alt Franček« Milana od maja 1944, kjer se gre 60 ljudi iz Razkriškega področja uidi slabega dela Cervič Staneta Bojana, poročilo Arene z dne 14 L 1944, ter da posedujem fotokopijo pisma Nemec Ivana Vojka pisatelju Ferdu Godim v katerem pravi, da Cervič« ni poslal kot aktivista r Prekmurje, ampak je samo toleriral njegovo Željo in končno poročilo Sumenjak Daneta Mirana z dne 23. 8. 19d4, o Cervičevem slabem in škodljivem delu V Frekmurju iz česar sledi, da gre za okrog 100 ljudi, kateri so žrtve dvomljivih borcev m ah dvomljt-v ih aktivistov, da ne rečem celo lažnih, zato predlagam Občinski skupščini občine Ljutomer m Izvršnemu svetu občine Ljutomer, da o delu svoje ’jomh sne in Vtališčit občinske organizacije ZZB NOV Ljutomer na eni izmed prihodnjih svojih sej o tem razprav-lla Menim, da je treba delo pospešiti, vsebinsko poglobiti in razširili, da se tako čimprej zaključi in pride do sprave. Dokumentacije je dovolj m je na razpolago, le proučiti in preveriti jo je potrebno. Tako se bo poleg gori navedenega ustvarila tudi podloga, za pravo m resnično zgodovino, kar sedanja r mnogočem ne V kolikor sedanja komisija nima prave volje, da delo resno korektno opran, je potrebno komisijo menjati ; bolj delovnimi člani m s predpogojem nepnstransko-'"občinsko združenje ZZB NOV Ljutomer pa nuj pripravi dokaze o tistih, k, so btli pobu, m so tmeno nmi od njth namreč od združenja ■ za gestapovske vohune Alojz Eebm: Sobočan tn Ramerjevi Za minit težke obsodbe so potrebni vendarle dokaz: - ce ploh so Bazmneu je namreč treba da seda; ‘e tretja generacija mora nosni madež svojih pred,ukov brez da b, jim do sedaj bilo krivda sploh dokazan« Doka-umt) krivd« skrivače! p« se nin noče obravnavan, p« ''čeprav gre do sedaj še z« neugmovljem, sfen o ne: k: p > pmodlu Alf trr^kri M,hm sanu: mi Razkn .kem L ločju govor, o bil ljudeh Če p« izrat uminu, ostal, teren >« je -orno š« vih> 100 premalo, čeprav uh uboga komisija ne najde niti 20 (dvajset). Prijatelji odprimo vrata resnici, saj smo vendar 10 nuli dolini storiti. Franc Tarča. Ptuj Beliakova 51 Banka in občani V prejšnji številki Vestnika je občan 7 K. pisal o delovnem času LB Pomurske banke d. d. r Apačah in se ob tem spraševal ( imenu občanov, če bo banka prisluhnila njihovim željam in spremenila delovni (us tako, da bodo lahko svoje poste opravili v banki tudi tisti, ki so dopoldne " službah. Spoštovanemu J. K. in seveda tudi drugim občanom, ki mislijo ravno tako, bi radi sporočili naslednje: Poslovna enota LB Pomurske banke r (lomji Radgoni, pod katero spada uidi ekspozitura Apače, je ob prehodu na 4t)-umi delovnik sprejeta delovni čas. s katerim so se strinjali tudi predstavniki Krajevne skupnosti, in sicer: med tednom posluje banka od K. do 13. ure, ob sobotah pa od 7. do I! ure Na takšen delovni čas doslej m bilo pripomb. V kolikor občani s takim delovnim časom ne bi bili zadovoljni, jih prosimo, da svoje želje sporočijo krajevni skupnosti ali banki. Prepričani smo. da bomo našli skupni interes, saj je naša Želja, da stranke v vesebem prihajajo r našo banko in zadovoljne tudi odhajajo. Za LB Pomursko banko d.d.' Alenka Bombek Tivadar, vodju P E Gornja Radgona Pločniki - arhitektonske ovire Mesto G Radgona je pravico gradbišče. Na treh mestih je razrito zaradi urejanja pločnikov m cestišča. Že dva meseca se gradi enosmerna cesta Maistrovega trga, pa čeprai le . dolžini okrog 250m. dela potekajo še vedno po .sutrgm" nekdo bi rekel počasi in sigurno« Pred dnevi so stroji začeti razlivati polovico ghtvne prometnice prt zdravstvenem domu. Tod so že pred meseci enostransko obnoviti novi pločnik, ki je dobil naziv enonadstropni«. saj je bil zelo dvignjen, skratka nevaren, če bi pešec m padel na vozišče. Moram priznan, tla je zadnji čas. ko ve škofi Radgono obnavlja tranzitna prometna cesta ter ob njej pločniki. Na posimieznih delih m pločniki bili že r isti ravnmi kot cesta, da ne govorimo o njihovih izboklinah, ki so bile prave pasli .a jiešre. Pri gradnji pločnikov pa mim občani-, zakaj se /i gradijo laku, da so arhitektonske ovire za pešce l' nobenem križišču se pločnik ne prilagaja nurmalm hoji poi a, skratka povsod visoki robniki, Le pri zdravstvenem domu so delno upoštevali, pa sc ti so čudne oblike, skratka ■ ,ZLATA‘ PREKMURCA V BUCECOVCIH - Tudi med drugo svetovno vojno so se imeli ljudje radi in sklepali zakone. Tako sta teta 1942 poročila tudi ŠTEFAN PRŠA iz Črenšovec in VERONA GRAJ iz Srednje Bistrice. Najprej sta živela na njenem domu, nato 2 leti v Apačah, od tam pa ju je zanesla pot v prleške Bučečovce, kjer sta si kupila starejšo hišo z manjšim gruntom. Pridno sta kmetovala, in to počeneta še danes. Stefan pa je ob delu na kmetiji tudi zidal, popravljal čevlje, delal v mlinu, opravljal mizarska dela pa še to in ono je znal postoriti. Lahko bi rekli, da je bit skoraj mojster za vse. Rodili so se jima 4 otroci in vsi so odšli zdoma. Dva sta v Kanadi, eden v Murski Soboti, eden pa na Ptuju, Pred dnevi so se zbrali ob domačem ognjišču in proslavili zlato poroko. Prt hiši je tudi naš Vestnik in naj jima še mi častitamo k 50-letnici skupnega življenja. Besedilo in posnetek: J. G. «« ■ ZlatoporoCenca Horvat - V pravem prekmurskem vzdušju in družinskem krogu sta 73-letni Jožef Horvat in 69-letna žena Marija, rojena Balažič, iz Hotize, proslavljala zlato poroko. Jožef je opravljal razna dela. Začel je kot delavec v potiski gramoznici, bil je tajnik KS Hotiza, potem pa se je za nekaj časa zaposlil v lendavski Nafti, in sicer pri vratarju. Med inform bi rojem je delal pri Ozni v Lendavi s sedežem v Turnišču. Zatem je dobrih 15 let dela! kot terenski kontrolor bolnikov in nezavarovanih delavcev na soboškem socialnem zavodu. Zadnja leta pa te bil zaposlen v lendavskem Elektroniliuu (za zamenjavo moke na Hotizi in v ČrcušoveihT- Ob službi (tudi še danes) je kmetoval. Pravi, da jima življenje ni bilo postlano z rožicami. Le trdna volja in vera v življenje sta jima vlivala pogum. Bil je tudi predsednik KO Zli Hotiza in predsednik lovske družine. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, na jesen življenja pa ju razveseljuje devet vnukov in pet pravnukov. Tekst in foto: J. Ž. neprilagojenL Že pred dvema letoma so obnavljali Ljutomersko c. r Radgoni ter ob nje; zgradili nove pločnike, ki pa so tako visoki v križiščih, da ostareli občan, še posebno invalid, skoraj ne more stopiti na cesto ali obratno na pločnik. Pa te ovire niso prav nič pomagale agresorju oz. preprečevale pot. saj jih je dodobra skrhal. Načrtovalcem, pa tudi izvajalcem del takih pločnikov bi predlagal, naj greda čez mejo do sosednega mesta Rad Radkersburg, ali pa tudi na vzhod r Zala-egerszeg. ter sr ogledajo praktičnost, prilagojenost ter varnost za pešce. Če si ti domišljajo, da so ostri robniki potrebni zaradi nediscipliniranih kolesarjev, ki se vozijo ze sedaj po pločnikih, se menda morijo. To nedisciplino bodo morali reševati drugi, bilo vzgojno - preventivno ali represivno s stran policije Občani ocenjujejo, da so eni in drugi pri tem preveč odsotni. Odsotni pri gradnji takih pločnikov pa so menda tudi zato pristojni upravni organi'občine, morda Zato, ker ni ustreznih strokovnih ljudi na lakih mestih Ko se bodo ti zavedali, bo morda že prepozno ukrepati, preostane te rušenje teh robnikov. JOŽ.} KOS Otroci, naše bogastvo! m?) /j/ rtaia uv-ča j'c redna tu ko? Morda. \'enJur ne povsod Vrtec rta Conkn\>i de/ujs v ak rim /j rol™ / a rt jfv aftm o J prema f/f/ti za 75 o/mA-, bre; imajo žikiijM/ c O.t a a udu j« Hrana je več kot dobra. nad je rsafaufnffM. igrač /id /jontA /tekli hi, da todi/ni na Cankovi trudijo zagotoviti našim, po tudi s rojim rnMfim. zdravo in iepn otroštvo. Žal pa nimajo, ali pa nočejo imeti srečne roke pri izbiri vzgojiteljic in varuhinj •• A ar prt je eden izmed najvažnejših faktorjev pri varovanju in vzgoji otrok. Do letos sta bth zapodeni dve vzgojiteljici in varuh in ja, ki pn /e imela končano šo/o za vzgo/tteljice. Tako so ntroet bdi ves čas pod budnim in strokovnim očesom izšolanega kadra. Žai a rt n n ugofoviii, da vmuhinjc, kt je večkrat na bolniškem (čejirav imajo drage v bolniških ur) ne pofrebuje/o. Mj nje/jo me sto je prišla varuhinjo, ki je petnajst /er delala kor administratorka 3 končano administrativno šolo. Otron. še po tednu dni službovanja te “varuhinje« ne vedo n tri kako jt je trne ha j se ni niti predstavila Kaj pravne, je usposobljena za varovanje otrok? Je za \‘arovanje naših malčkov usposobljena čistilka, ki večinoma sama po /4. uri varuje okrog 25 otrok ki so taki ar še 1 rr/cb? Spra.frf/?m At* ali znajo imše inšpekcijske službe res kontrolirati samo hrano m vodo wr pogledovali v strop za niorebtrntmi pajki? hi/e eno ne drago rta Cankovi m oporečno, oporečni so ljudje, ki so zaposleni tam. ljudje, katerim ni mar kdo bo in rovu/ otroke, saj niso njihovi. Hudo pri vsem tem je rt), da so odpustih de/ai ko. ki so jo otroci imeli radi m ona njih, zaposlili pa delavko, ki c varstva otrok {raz.en ka> se nčt» drtrrtzičet'« rtHA/raj rt/7»d pojma in snažilko, kr kot jirej omenjena tudi nima potrebnih kvidifik/h vij. Poleg tega pa je toliko nezaposlenih vzgojite/jic' CEUE ciciban v novih prostorih 1906 ter januarji Vpisujemo otroke, ki SO rojeni leta do 31. avgusta 1987, pogojno pa tudi otroke rojene Borovo v Murski Soboti /IK MMMM kakovost po zmernih cenah! 918 DEM DEM 1,290 PRIČAKUJEMO VAS! DEM DEM DEM 2.890 DEM Podjetje za informatiko, konzulting in zunanjo trgovino PLAČILNI POGOJI 25% POLOG OD VREDNOSTI KMETIJSKEGA STROJA UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIS IN STEN Informacije po telefonu: (063) 34 711 Osnovna šola l Murska Sobota Štefana Kovača 32, Murska Sobota Osnovna šola II Murska Sobota Cankarjeva 91, Murska Sobota Osnovna Šola III Murska Sobota Trstenjakova 73, Murska Sobota Po preteku leasinga in plačila odkupa preide lastništvo stroja na jemalca leasinga. Vrhunska Vsa plačila so vezana na uradni, srednji tečaj DEM Ban^ in so plačljiva v tolarjih. 10% ODKUP OD VREDNOSTI KMETIJSKEGA STROJA PRETEKU LEASINGA • 36 MESEČNIH OBROKOV PO 2,91 % OD VREDNOSTI KMETIJSKEGA STROJA Najnižja vrednost kmetijskega stroja, ki ga je možno vz&' znaša 100.000,00 SIT. LEASING ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJ0 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon: (069) 22 921 KOVINOTEHNA leasing PC AT 286/16 1MB RAM 40 MB HDD, HCC, 14" monitor, AT BUS IDB PC AT 286/16 2MB RAM 120 MB HDD, HGC, 14" monitor, AT BUS IDE PC AT 386/25-SX 2MB RAM 43 MB HDD, SVGA. 14" color monitor PC AT 386/40 4MB RAM 107 MB HDD. SVGA. 14 " color monitor PC AT 386/40 8MB RAM 130 MB HDD, SVGA, 17" color monitor PC AT 486/33 8MB RAM 42B MB HDD, SVGA, 17" color monitor GOSTILNA ZELKO PEČAROVCI vabi NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v petek, 18., soboto, 19 in nedeljo, 20. septembra. Pridite, prijazno vam bodo postregli! obveščajo starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV V četrtek, dne 24 , v petek, dne 25.. v ponedeljek dne 28 09. u(B 8 do 14 ure. v torek, dne 29 septembra 1992, pa od 8 ‘ ’ vsaki posamezni šoli. _ i „ Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v sredo, dne 30 0. • 12. ure. ~ tro^ Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisu) ■„ pri 41 tisto osnovno šolo, kr je v bližini njihovega bivališč ■ upoštevajo dosedanji šolski okoliš. Obseg vpisa bodo šole usklajevale v skladu s prostors' ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Mesec lovskih specialitet v TAVERNI hotela Ai^3 - veprov zrezek Ajda - srnin medaljon po moravsko - dušena srnina po lovsko. . Vsak večer, razen ponedeljka in torka, ans Baranja od 20. do 02. ure _ Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokop rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE^ KS JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 +5% SEJEMSKI POPUST 10 - 35% POPUST ZA TAKOJ^IM-JR PL AČILO TV SLOVENIJA 1 ^&/// SEPTEMBRA e n ^7/ I /_ SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 SEPTEMBRA SEPTEMBRA »i MU - MUESK! UAL 90 MH; itlODOMne ruiti Slf 648 kHz JŽ 05 SmrJin. risana serija - H 50 Poslovna barza - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 13 50 Umrimškr ve čer, ponovitev - 16.20 Gosodarska oddaja: Made in Slovenija - 17.00 Dnevnik i - 17.10 Pngode Toma $awerya- angl, nadaljevanka - 18 15 Pepelka, lutkovna igrica - 19 10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 IX) Forum - 20.30 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 21 25 Roseanne. amer nanizanka 21.50 Dnevnik 3 - 22 20 Sova: Policijski rock amer nadaljevanka - Angel varuh, švedski film HTV 1 9.20 Radovedni Taček - 9.35 Lonček, kuhaj -9.40 Modro poletje španska nam zanka - 10 45 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV B:H - 13 10 Večerni gost ponovitev - 14.IX) Tednik - 14.50 Sodnik Timberhne. ameriški film (čb)- 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Vizionarji, angl oddaja - 18 00 Svetovalna oddaja - 18-30 Kuharski nasveti Paula Bucuseja - 19 00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3x3 - 19 30 Dnevnik 2 - 20 00 Utrip - 20 30 Show Rudija Carrella - 22 05 Slepo zaupanje. amer nadaljevanka - 22 50 Dnevnik 3- 23.20 Sova: Mwrphy Brown. amer nanizanka - Policijski rock amer nadalje vanka - Varuh časa, avstralski film 7 45 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 8.30 Dobro jutro - 10 00 Poročila - 10 05 Šolski program -11.30 Oddajo za mlade - 12.00 Poročila - 12 05 Murphy Brovtn humor, serija - 12.35 Jutrofon - 13.00 Slika na sliko - 13 -15 Poročila - 13 50 Serijski Mm - 14.45 Modre čelade - 15.05 Cirkus, otroška serija 16 00 Po rvčila - 16 10 Tuji jeziki - 17 10 Nepremagljivi, serijski film - 18.00 poročila - 18.05 AIpe-Donava-Jadran 18 35 Santa Barbara, amer nadaljevanka - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zabavna oddaja - 20 55 Spekter - 21 40 Ekran brez okvirja - 22.45 Dnevnik - 23.10 Slika na sliko - 0 10 Poročila . - 0.15 Grozni gospod Phtbes. britanski film - I 45 Poročila Drugi program 17 10 Sova 18 30 Ansambel Nika Zajca - 19.00 Šaljivec, slovaška humor serija - 19.30 Dnevnik TV BiH - 20 05 Klasika - 20 25 Pazi, spolzka tlak francoski film - 21 50 Moški, ženske 9 35 Živ žav - 10.20 Priča, norveška nada /jevanka - 10.45 Baletna šola - 11.05 Kronika. kanadska dokument oddaja - 11 30 Obzorja duha - 12 00 Poroči/a - 12.05 Dnevnik TV BiH - 12.55 Begunci, tu z nami 15.00 Šaljivec, slovaška serija - 15.30 Ansambel Nika Zajca - 16 00 Splošna praksa, avstral nanizanka - 17.00 Dnevnik L- 17 10 Nevarno poletje, avstralski film - 19 00 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 Zrcalo tedna 20 30 Zdravo - 21.35 Svet narave, dokument, oddaja - 22.25 Dnevnik 3 - 22.55 Sova: Ameriške video smešni ce - Policijski rock, amer nadaljevanka Drugi program 16 00 Športna nedelja - 18.00 Sova - 19-30 Dnevnik BiH - 20 00 Druga godba - 20.35 TV prodaja nepremičnin - 20 30 Vizionarji. angl- senja - 21 20 Očetje in sinovi.amer nadaljevanka 10.00 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 10 50 Ulrip. Zrcalo tedna - 12.00 Poro čila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 16 20 Dober dan. Koroška - 17 00 Dnevnik 1 - 17 10 Radovedni Taček - 17.25 Bra tovščina srnjega galeba, igrana serija - 1810 Obzorja duha - 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19 05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20 35 Svet na zaslonu - 21 20 Sobota v avgustu, angl drama 22 20 Dnevnik 3 - 22.50 Sova; Brooklynski most, amer nanizanka HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9 iK) Čas v sliki - 9 05 Družinske vezi - 9.30 Ruščina - 10.00 Miti ljudstev - 10 30 Grifin in Phoenis. film - 12 10 Muzikanti iz Avstrije - 12 15 Domače te-portažu - 13.00 Čas v sliki 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča telenovela - N.00 Dom za Živah - 14 45 Mojstri jutrišnjega dne - 15.00 Jaz in ti - 15.05 Nekoč je bila Amerika. 15 30 Am dam des - 15 50 Sommersce: Poker in ročk o roli - 16.30 Video uspešnice m kviz - 17.00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Cas v sliki 18 05 Mi - IR 30 Hišnica - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Spori - 20 15 Derick Morilčeva žena - 21 25 Pogledi s strani - 21-35 Sef. film 23-30 Pogodba, tilm - I 30 Poročila TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin - X 05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8 35 Mesto pingvinov, pon - 9 0(1 Dallas, ameriška serija 91 del Upamo, dokler živimo - 9-50 l oto - 9 55 Sosedje, tv roman pon I4i poglavja - 10 25 Hollv^ood angleška serija, pon - 17 00 Popoldanski saldo - 17 10 Podjetniška šola - 17 45 Svet denarja - 18.(XI Okno - 18 55 Vprašanja kristjanov - 19 (Ki Zabavna glasba s toplisto - 19 25 Igra - 19.40 Za otroke - 20 00 Dnevnik tele-šport - 20.40 Dallas, pon. dopoldanske epizode 2140 Panorama svetovna politika - 22 45 Prosim, nisem vedela! Nekaj minut z Zsuzso Koncz - 23 15 Izmišljena poroka, francoski film - 0.55 Dnevnik RTL 6 00 Jutranji magazin - 8 50 O^en Mars^ hal - 9 50 Bogat in lep - 10 10 Dr Welby - 11.00 Viva - H 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - !2 I<1 Igre življenja - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15 00 Šel - 16.01) Omizje Hans Meiser 17 00 Tvegano - 17.30 Cena je sroča - 18.00 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi slabi časi - 20 15 Vedno težave s prečastitim komedija - 22 fM) Bojevnikova noC. (ilm - 23.40 Grozljivo prijazna družina - 0.35 Emanuela IV erotični film - 2.15 Tuni Frutii - 3 05 Bojevjiikcsa noč - 4.30 Formula 1. HTV 1 HTV 1 8.15 Santa Barbara - 9.00 Poročila - 9 05 Slika na sliko - 10 00 Poročila 10.05 Šolski program - 11 05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.05 Želite, moj gospod?. humor serija - 12.55 Serijski film - 14.00 Poročila - 14.05 Izbor programa za tujino 14.35 Opere - 15 15 Hrvaška knjiga - 16 00 Poročila - 16 10 Risani film - 17 35 Risana serija - 18 00 Poročila - 18.05 TV-razstava - 18.20 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Festival Požega 92 prenos 21.30 Lepa naša 22 05 Dnevnik - 22 25 Glasba - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila 8.30 Poročila 8.45 Slika na sliko - 9 30 Risam film - 10 00 Poročila - 10 10 Otroški program - H 05 Smogovci, otroška serija- 11.30 Narodna glasba - 12.00 Po Točila - 12 05 Kmetijska oddaja - 13.00 Mir in dobrota - 13 30 Hišni ljubljenci - 14 00 Poročila - 14.05 Mikser M - 15.00 Daktari - 16.00 Poročila - 16.10 Opera Box - 16.40 Dokument oddaja - 17.10 Atneriški film 18 50 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen za Lidijo, serijski film - 21 00 Vinkovška jesen 22.35 Dnevnik - 22 55 Šport - 0.00 Slika na sliko - 1 00 Poročila 7.45 Sama Barbara - 8.30 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - 11.30 Jaz. lutkar - 12.00 Poročila - 12 10 Dragi John amer nanizanka - 12.35 Julrofon - 13.00 Slika na sliko - 13 45 Poročila - 13 55 Odletel bom, serijski film - 14 45 Modre čelade - 15 05 Cirkus, otroška serija - 15.35 Joey in Rdeči sokol, otroška serija - 16-00 Poro čila - 16 10 Učimo se o Hrvaški - 17.10 Nepremagljivi, serijski film - 18-00 Poročila - 18.05 Vrata v Bosno - 18.35 Santa Barbara, amer, nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19-30 Dnevnik - 20 05 Hrvaška v svetu - 20 35 Sedem dni - 20.50 Test Letalec, ameriški film - 23.05 Dnevnik - 23.30 Slika na sliko - 0 30 Poročila 9 15 Zgodbe iz školjke - 10 30 Nekoč /e bilo - življenje 11 00 Sedma steza - 11.30 Svetovalna oddaja - 12.00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BiH - 15 20 Zbiralka. francoski film - 17.0(1 Dnevnik 1 - 17.10Lonček, kuhaj!. Biskvitki risana serija, Poštarska pravljica - 18.40 Mostovi - 19,10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21 40 Ambasa-dorkin soprog, francoska nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.00 Kronika - 23 30 Sova; Svež veter v starem gradu, angl nanizanka - Zgodbe iz Hollywooda, amer, nanizanka - Koncert za trobento program 15 DO Svet na zaslonu - 15.40 Sova - 17 20 Svel poroča - 18.00 Studio Koper - 19.00 V službi rock n‘rolla 19,30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nanizanka - 20.30 Glasba. show in cirkus - 21 30 Omizje - 23 20 Svet poroča 10 lOBiskvitki - 10.30 Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanka - 11 00 Ambasador kio soprog- francoska nadaljevanka - 12 IX) Poročila 12.(15 Dnevnik TV BiH - 14.45 Omizje, ponovitev - 17 00 Dnevnik 1 - 17 10 Ziv žav - 17 55 Klub Klobuk - 19 10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Film ledna. Življenje je sladko, angleški film - 22 20 Dnevnik 3 - 23,00 Sova: Nenadni uspehi, amer, nanizanka - Zgodbe iz Hdlywooda, amer, nanizanka HTV 1 TV AVSTRIJA 1 HTV 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9 1X3 Čas v sliki - 9 05 Družinske vezi - 9.30 Angleščina - 10 00 Francoščina - IH.30 Ruščina 1100 To ne more na Šega Vilija omajati, komedija - 12.20 Balet - 12 30 Halo, Avstrija - 13.011 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13 35 Štirje veseljaki z bencinske črpalke, komedija - 15.00 Pustolovščine rastlinskega sveta - 15 30 Bo-ule in BiH risanka - 16 00 SpnretTpo Željah - H IM) Mim Čas v shki - 17 10 Moja knjiga o džungli - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Nogomet - (8 30 Hišnica 19 30 Čas v sliki - 20 15 Senik godcev, premis iz Munchna 22 05 Zlata dekleta 22 30 Obtačuu. kriminalka - 23 55 Čas v sliki - 0 00 Mejni volk, film - 1 35 Poročila - I 40 Es Libris - I 45 Tisoč mojstrovin 9 00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 9 30 Kulturni zajtrk - 10.15 Dežela dolin - H 00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13-00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13 35 Beli Žre bec. mladinski film - 15.05 Čarobne minute - 15.25 Kaj meniš, ljubi Bog? - 15 30 Otroški spored 15 55 Pregled sporeda za teden dni - 16.10 Daktari - 17.00 ±Mini Čas v sliki - 17 10 X Large - 18.00 Čas v sliki - 18 30 Hišnica - 19 30 Čas v sliki - 20 15 Krompir v omaki, film - 21 10 Unicef gala predstava 92 - 22 10 Verska židovska od daja - 22.15 Pierre Boukz v Salzburgu - 23 15 Samotna pot, veseloigra - 1 .30 Poročila - 1.35 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Družinske vezi - 9 30 Avstrija v shki - 9.55 Otroški pro metni klub - 10.00 Miti ljudstev - 10 30 Štirje veseljaki z bencinske črpalke kome dija - 12 00 Iz parlamenta - 13,00 Čas v sliki 13 10 Nesporazumi - 13 35 Sinha Moča, telenovela - 14.00 Dom za živali - 14 45 Cestne železnice Sveta: San Fran Cisco - 15.00 Otroški spored - 15.05 NiJ Horgersson - 15.30 Am dam des - 15 50 Sommersee - 16.30 Din dong - 16 55 Te-leslik - 17.00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18-30 Hišnica - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport 20.15 Šponna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Miami Vice - 22.10 Pravica ženske, film - 23.45 Nigel Kennedy - 0.40 Ljubezen po načrtu, film - 2.05 Poročila - 2.1(1 Tisoč mojstrovin 7 45 Santa Barbara - 8 30 Dobro jutro Hrvaška - 10.00 Poročila - IH l!^ šolski program - 11 30 Mali svet - 12 00 Poročila - 12.10 Poredneži, humor serija - 12 35 Jutrofon - 13,00 Slika na sliko - 13 45 Poročila - 13.50 Serijski film - 14.45 Modre čelade - 15-05 Daktari amer serija - 16.00 Poročila - 16 10 Šolski program - 17 1(1 Nepremagljivi, serijski film - 18.00 Poročila - 18 05 Kulturna dediščina - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Begunci, doku mentarna oddaja - 21.05 V ospredju 7 45 Santa Barbara - 8.30 Dobro iuiru. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 30 Risanke - 12-00 Poročila 12.05 Politik novega kova, humoristična serija - 12.35 Jutrofbn - 13.00 Slika na sliko - 13 45 Poročila - 13.50 Zelenec, serijski film - 15.05 Cirkus, otroška serija - 16.00 Poročila - 16-10 Šolski program - 17 10 Nepremagljivi, serijski film - 18.00 Poročila - 18.05 Naša zdravnica - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Beli Buffalo. ameriški film - 21.413 Dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 0 00 Poročila 10.20 Risanka - JO.25 Prigode Toma xSa-werya, nadaljevanka 11 30 Nekoč je bilo življenje - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 15 10 Šponna sreda, ponovitev 17 fXJ Dnevnik 1 - 17.10 Priča, norveška nadaljevanka - 17 35 Pripovedke - 18 25 Že veste izobraževalna oddaja - 19 05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2-20.05 Žarišče - 20.35 Bobenček. glasbena oddaja - 21.40 Tednik - 22 35 Dnevnik 3-2.3 15 Sova Dragi John. amer, nanizanka - Zgodbe iz Ho1lywooda. amer, nanizanka Drugi program 16 35 Sova - 18 00 Studio Koper - 19 00 Video lesi vica - 19 30 Dnevnik ORF - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nanizanka - 20 30 Zelena ura - 21 20 Umetniški večer Povečava HTV 1 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Družinske vezi - 9 30 Angleščina - 10.00 Miti ljudstev - 10.30 Film 12.05 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča, telenovela - 14.00 Dom za živali - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 15,05 Oddaja z miško - 15.30 Am dam des - 15.50 Športna abeceda - 16 15 De tektivi za varstvo okolja - 16.30 Nagradna igra - 16 55 Telestik - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18,05 Mi - 18.30 Hišnica - 19 30 Čas v sliki - 20,00 Šport - 20.15 Macho in njegov harem - 2107 Pogledi $ strani - 21 15 Smrtonosna melodija brez konca, kriminalka - 22.45 Ameriški grafiti, film - 0,30 Čas v sliki - 0 35 Chicago 1930 - 120 Poročila - 1.25 Tisoč mojstrovin. 9.00 Čas v sliki - 9 05 Družinske vezi - 9-30 Francoščina - 10 00 Miti ljudstev - 10 30 Visoka družba, film 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13-10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Dom za Živah - 14.45 Naš stari oče - 14.55 Laurel in Hardv 15 00 Otroški spored - 15 05 Niklas. mladenič iz Flandrije - 15 30 l,utke - 15.50 Črni blisk, nova nadalje vanka - 16 20 Bilo je nekoč - 16 30 Mini leksikon - 16 55 Telestik 17 00 Mmi Čas v sliki - 17,10 Spored po željah - 18 00 Ca s v sliki - 18 05 Mi - 18 30 Hišnica - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20 15 Grand hotel Excelsior. komedija - 22 05 Pogledi s strani - 22 15 Lepotica in vohljač - 23 00 Zahriskie Poml. hlm - 0.45 Cas v shki - 0.50 Odkod prihajaš. Johny, kriminalka - 2 20 Poročila - 2 25 Tisoč mojstrovin 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Smogovci. otroška serija - 12 00 Poročila - 12.05 Po Henriju, hu mor serija - 12.35 Junofon - 13.00 Slika na sliko - 13,45 Poročila 13.50 Zelenec, serijski film - 15.05 Daktari. serijski film - 16.00 Poročila - 16-10 Šolski program - 17 10 Nepremagljivi, serijski (ilm - 18 00 Poročila - 18.10 Iz sveta znanosti - 18 35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19-30 Dnevnik - 20.05 Da prijetno mine čas 2100 Informativni program - 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA 6 15 Dobro jutro. Madžarska, vmes Vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Baptistični verski program - 8 15 Za otroke m ne le 20 njih - 12.00 Tv-magister - 13 30 Panorama. pon - 14 30 Popevke McDonaldi - 15 00 Dirigira Dann> Kave. 1 del ameriškega filma - 16 15 Veliki ruši pes Dis-neyjev film - 17 50 Bosi, umetna obrt v modi - 18.15 Brezposelni, dokumentarni film - 19 20 Zaklad templarjev. mladinska serija - 20.00 Dnevnik, lekšporf - 20.45 Kumara, politična solata - 21 05 Odkru-šen meč, ameriški film - 22-55 Joe Coc-ker. nemški glasbeni film - 23 50 Dnevnik 6 40 Vaška tv - 7 25 Za otroke - 7.50 Biblijsko sporočilo -8.05 Kava s smetano - 8.30 Nedeljski magazin z nedeljsko kuhinjo - 11.00 Pogled domov - 11 45 Glasbeni butik - 12.45 Bakony je moj Panz. pon - 13 00 Fanfare, angl serija - 13 30 Za ljubitelje lepih melodij - 14.05 Dirigira Danny Kave. 2 del - 15.00 La Sept francoska serija - 16-00 Barkochba - 16 40 Evangeličanski verski program - 17.00 Disncyjevi filmi m risanke - 18 45 Nogo metm pregled - 19 30 Teden, dnevnik, telešport - 20.40 Hiša Bernarda Alba, bri tanski tv-film - 22.20 Medigra, zgodbe Zen - 22.30 Gledališko srečanje, duku-meniarna reportaža - 23.40 Kramljanje 5 45 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times - 8.35 Čez dan - 9.00 Disneyjevi filmi in risanke pon - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 72 del mehiške serije - 17 40 Videospoti - 17 50 Svel denarja - 18 00 Koledar 1992. poljudnoznanstveni magazin - 18 45 Katoliška kronika - 18 55 Čez dan - 19 15 Igra - 19 35 O veri za otroke - 19 40 Lahko noč vam želi Disney - 20.00 Dnevnik. tdeŠport - 20 40 Medigra - 20.45 Dan madžarske drame. Jdnos Szčkely; Kaligulov namestnik, drama v dveh delih - 22.40 Magda Szabo, ob njeni 754einici - 23.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 5.45 Debro jutro, Madžarska, magazin - 8 05 Svet poroča - 8.35 Čez dan - 9.00 Sme na konju, nemška serija - 10 00 Fri derikus Šov, ponovitev - 11.20 Igra - 12-00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pr e gled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 73. del mehiške serije - 17.50 Svei denarja - 18.00 Varstvo človekovih pravic - 18.20 Prehod, magazin - 18.45 Videospori - 18 55 Čez dan - 19 15 Igra - 19.35 Za otroke 20.00 Dnevnik, tele-šport- 20 40Deček v divjini, 1 del britansko avstralskega filma - 21.45 Aktualno - 22.10 Calcio. 100 minut italijanskega nogometa - 23,50 Dnevnik RTL 6-0O Različne mladinske oddate 9 IX) Najstniki z Reverh Hilla - 10 00 Peter Pan - 11 09 Marvel ViHvernim - Michel Vaillam - 13 00 Risanke - 13 30 \\ mspec tor - 14.00 Ameriški gladiatoiti 14 55 Knight Rtder - 15 50 Ekipa A - 16 50 21 Jump Street - 17 45 Cena je vroča - IS 15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19 15 Beven Hills 20.15 Gledališka predstava - 22 1)0 V^e nič. ali ? - 23 00 Srbi nas. kolegi, erotični film - 0 30 Pice m ban kovci. komedija 2.00 Tutu Frmti - 2 55 Scnv Folies - 3 30 Afrodita, boginja Oll bežni, zgodovinski film - 5 00 Ekipa A RTL RTL RTL TV MADŽARSKA 9 00 Čas v sliki - 9.05 Družinske vezi - 9.30 Dežela in ljudje - 10 00 Antična razstava v Klosternburgu - 10.30 Gospod Moto in tihotapska tolpa, kriminalka - 11 35 Risanka - 11.45 Črno na belem 12 15 Klub za starejše - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Dom za živali - 15.00 Otroški spored - 15,05 Janoschevo sanjarjenje - 15.30 Am dam des - 15.50 Črni blisk - 16.30 Strelovod - 16.55 Telestik - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v shki - 18 05 Mi - 18 30 MacGyver, pustolovska nadaljevanka - 19 30 Čas v sliki - 20.00 Športna arena - 20.15 Od Južnega jezera dp Črnega morja, prenos iz Numberga - 21 50 Pogledi s strani - 22.00 Krvavi dež, film - 23.25 Čarovnice danes, film - 1 10 Poročila - 1.15 Tisoč mojstrovin. 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Svet poroča - 8.35 Čez dan - 9.00 Smo na konju, nemška serija - 10.00 Lo-vejoyl angleška kriminalka - 11 00 Igra 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 74 del mehiške serije - 17 50 Svet denarja 18 00 Za mnogos trans ko mladino - 18 30 Kuhumi referent “ 18.45 Za boljši jezik - 18.55 Čez dan - 19.20 Za otroke - 20 00 Dnevnik, telešport - 20.40 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21 50 Uvod k madžarski seriji Kronika - 22 10 Kronika. 2 madžarska armada na Donu. I del dokumentarne serije - 23-10 Naša pot v Evropo - 23 40 Dnevnik- TV MADŽARSKA RTL 5.45 Dobro juiro. Madžarska, magazin - 8 05 Svet poroča - 8 35 Čez dan 9-00 Smo na konju, nemška serija - 10.00 Hol-|ywpnd, angleška serija, pon - 10 50 Igra H 05 Sotrpini, rehabilitacijski magazin 11.20 Naravno zdravilstvo - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva — 17.10 Kupil bom to žensko. 75. del mehiške serije 17.50 Svet denarja - 18 00 Magazin za menedžerje - 18 45 Čez dan 19 05 Svetovni zvezdniki - 19.35 Za otroke 20.00 Dnevnik, teleSport - 20 40 Bodite ta večer ? menoj. Tarnaš Vitray - 22.10 Miami Vice, ameri ška kriminalka - 23.00 Aktualno - 23.25 Dnevnik 6 00 Različne mladinske oddaje - 8 30 Hamia Barbera - 10 00 Umetnost in poslanstvo - 10 05 Mož iz Atlantide 11.00 Nebeški psi z Boragore - 12 TO Tropical Heat - 13.00 Moj oče je vesoljec - 13 30 Različne mladinske oddaje - 14 00 Bela divjina, filtn - 16.00 Ekipa A - 17 00 Bogastvo m sramota, komedija - 18 45 Poročila - 19 10 Dan kot noben drug - 20 15 Noč. ko se je podrl most, k rimi unlka - 22 00 Spieglov tv-magazin - 22 45 Prime Time - Pozna izdaja - 23 00 Tenis - 23 45 Plavbov Late Night - 0 50 Kanal 4 - I 20 Ekipa A 2.15 Tropical Heat - 3 10 Hans Meister - 4 10 Eksplozivno - 4.40 Dobri časi, slabi Časi - 5 10 Enajst 99. 6 00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - 10 10 Dr Welby - 11 00 Vita - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski ma gazin - 12.30 Kot se dogaja v življenju - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfi-eldova zgodba - 15 00 Šef - 16 00 Hans Meister - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 9C - 18 45 Poročila - 19-15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi slabi časi - 20 15 Umor po telefonu kriminalka - 21 50 Na življenje m smrt - 22 50 Poročila - 23 20 Moški magazin - 0.60 Grozljivo prijetna družina - 0.30 Beretla - 1 30 Šef - 2 25 Dr We1by - 3.20 Hans Meiser - 4.25 Eksplozivno - 4.40 Dobri časi, slabi časi - 5 10 Enajst 99 6 Oti Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9 45 Bo«at m lep - 10.10 Dr. Welby - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj 12.00 Opoldanski ma-gazm 12 30 Km se dogaja v življenju 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Spnngfi-eldova zgodba — 15.00 Šef — 16 011 Hans Meister - 17 00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča 18 00 Enajst 99 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Kolegi, kolegi - 21.15 Avtentični video - 22 15 Vroči stol - 23 10 Ninja policaji - 0.00 Grozljivo prijetna družina - 0 30 Baretla - 1 30 Šef - 2.25 Dr Welby 5.20 Hans Meister - 4.15 Eksplozivno - 4 40 Dobri Časi, slabi časi - 5 10 Enajst 99. 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9 45 Rogat mjep 10.10 Dr Wdby - 11.00 Viva - H 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Kot se dogaja v življenju - 13 20 Kalifornijski klan 14 IŠSpriogli-ddova zgodba - 15 00 Šef - 16 00 Hans Me iste f - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri Časi, slabi časi - 20 15 Noč. ko se je podrl most. 2 del. film - 22.00 Sternom tvmagazm - 22 30 Gong šov - 23 00 Aljaska: Laž ima kratke noge, film - 23.50 Poročila - 0 00 Grozljivo prijetna družina - 0.30 Ha ret ta - 1 30 Šef - 2 25 Dr, Wdby - 3 20 Hans Meister - 4 15 Eksplozivno - 4 40 Dobri časi, slabi časi - 5 10 Enajst 99 RTL 6.00 Poročita - 7.00 Dobro jutro Nemčija 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep 10.10 Dr Welhy - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj 12.0(1 Opoldanski magazin 12.30 Kot se dogaja v življenju 13 20 Kalifornijski klan 14.15 Spnngfi-eldova zgodba - 15 00 Šef - 16.00 Hans Meister - |7 01] Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobn časi, slabi časi - 20.15 Angel za Feliksa - 21 15 Klic v sili - 22 15 Smrtonosna dvojna igra, pustolovski film 0.00 Grozljivo prijetna družina - 0.30 Barona - 1 30 Šef - 2 25 Dr Wdby - 3 20 Hans Meister - 4 15 Eksplozivno - 4 40 Dobri časi, slabi časi - 5 10 Enajst 99. PETEK - 5.-W Prebujajte se z ttamr - ju trenje KrHmljiu-nje S puctaflki e vremenu, cmah, tednu, ho rodi upi»m, obvesfdi,,. 7.Hit Droga jutranja kroniko Kadifi Shr*i}nij* - 7.15 Znrenjnmu nm dan . ., - 7..t4) In romuicijf t Mmcnšcini, r»cmWini in madjuH-čini - H, (XI Potočila - H. HI dopoldne na M V - X, 15 Mali uglasi - Si.ftft Borzni utrip -9,15 Marilninko žolčno pisma - 9.30 NST5NMV - tujih s3šladl> - 10.(M) Poročila - Kua«-ledemke |irir«dil^e tiultura, spori, turizem,,,! - ii.jn 7« bi murni hiti knharel - 12.00 Poročila tilUC) - ]2.W kovica dnv^n — 13.00 Slo'o in ^ključile> Radia Slovenija - 16.00 Po poldne ua MS - 16,25 Oh'csliln - 16.30 Pm-učiln - 17.00 Prirtdibe ob kimcu ledna - [7.30 Mlernn-livnu - 18.00 21 232 - IH.30 Poročila |>ruj>a jutranja, kronika Rndin Slovenija - 7.15 Začenjamo hib dan.,. - 7.30 Informacije v s)»icnščini. nemščini in madžarš' cini - 7,40 Suhuta jo pravi dan zn nakupe, (udi ua tržnici - 8,00 Poročila - H. 10 liopotdiu1 na MV - H,30 Ponudim * iryu«inab - Predvlmljamo mm - 10.00 Porecita - 10.30 Puiepsjie w z nami - 11,1X1 Svbulni eosi - 12.00 Poročita 4 P BO - 12.30 Nui tca dneva - 13.0(1 Sluvu in vključite * Radia Slovenija - 16.00 Pupnldne na M V - 16.25 Ob*cslila - Iti,JO Poročila - 17,1X1 Priredil it danes injnlri - >7.30 Mali oglasi - IkJIH ?Majlepše zetje s čestitkami in purdroii - 18.30 Poročila (BBCj - lO.iKi Vključujemo Radio SlnvenijR, NEDELJA - K, 110 Začenjam^ mt^ don... - K,30 Hu-reskop - 8.45 To bi mon»| bili kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje no Murskem *nlu z lesKitanij najpopularnejših domačih ubavrtih. tujih in narednO' zabavnih skladb - 10.30 INeduljska kuhinja - 12,00 Poročila - 12.15 Nedeljsko posl no premišljevanje — 12,30 Minule za kmehnaleo - 13.00 Najlepše želje s čestilkami in poldragi - 18,00 Panonski odmevi - toldajH j-a purabske Slu vence in tse draRC - 18.30 Poročila (BBC) - 19,00 Vključujemo Radio Shrienija. PONEDELJEK - 5,40 Frebnjajic se i nami - da bo začetek delovnega tedna veder, vam M V da vse infor* moetje za duher začetek - 7.(8! Druga jutranja krunika Radia Skuvertija -7,15 Začenjam n n« s dan.,, - 7.30 Informacije v sluvensčini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - H JO »vpoMne na M V - HJ5 Mali OKlisi - Porabsku zvočno pismo -9.15 Zpodihi se je - KMHI Pot.ičili - III.ll> $j>url - ll.llll P5 Začenjamo mn dan - 7.30 informacija * slnvenščim, nemščini in madžars' Čini - 7.45 Ljubljanska zvačna pismu - 0.00 Poročila - 8.10 l)o|Hildne na M\ - kosi azirumn fu^t dnc*a, mali oplaši, plasba la ko in drugače | Prodajalna plina FRANC STAREŠINIČ. Miklošičeva 30. M SOBOTA PLIN vam dostavimo na dom v najkrajšem možnem času. Cena dostave 126 SIT. • Odprto od 7. do IS. ob sobotah in nedeljafi od 7 do 12. ure. • Tetefoo: 22-383 IN0POSOJILA na osnovi: • INVESTICIJSKEGA ELABORATA • INO-GARANTA • HIPOTEKE Tel.: 70325, od 20.00 do 9.00 zjutraj NOVO. NOVO 1001 V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS S povračdom /Z/S Pndrte naglušni — in odidrte z več življenjske radosti — v manj kot eni iri — s shišram aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9 . do 13 ure ABA OPIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon: 21 703 StcAUNS inf. tel. (062} 513698 od 19 do 20 ure ABC POMURKA ■ AGROMERKUR-proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota p. o. objavlja prosto delovno mesto VODJE PRODAJE Pogo? — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - dve teti deiovTsti izkušenj - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Pisne pojave z dokazili o izpol , njevanju pogojev pošljite najpozneje v 8 dneh na naslov r ABC »CMURKA -AGROMER KUR« Murska Sobota Indu stilska 8. Kandidate bomo o izidu obvestil v 30 dneh po opravljeni izbiri. A * * GOSPODINJE! Če vam zamrzevakta skrinja toči af todra pridale iZGiACUSKl SERVIS F. HAJDINJAK Gotj Stoveči 6. Kuzma let 55 071 Pryiavte z gaanc^o na vašem domu THISBOP Trimtini d.o.o. 60220 LENT1AVA Mtiao. Ravenska 27. td.: 42-151 čiraševci. Prekmurske čele 20 * tckslil * drogerija * šport U god BO TRGOVINA na debelo in drobno PO ZELO UGODNIH CINAH NUDIMO: — keramične ploščice - orodje Blecken & Decker - kmetska mehanizacga - moped Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Telefon: 70 762 - ornem cnoPhu - 1 iim nikri pteniro. - krmila - ■H-k-lMrv-. k«S_ PREMIČajTE SE SAMU ta/tei Km Q metalko Želite biti kot v sanjski poroki? Potem pridite k nam. Na izposojo vam nudimo bogate sanjske obleke iz uvoza, čevlje, klobuke in vse dodatke v beli barvi ali v nežnih odtenkih. • IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK VESNA, MARIBOR, Betnavska c. 32, tel.: (062) 303-485, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. VESTNIK izdaja podjujv za mfonnranje Muska Sobota Časopisni svet; ck Jože Bederrjak Štefan Cigrit, ZlaVo Eliti, mag. Daibor Geder. CAa Jakeb. Rajko SSv« polmpaBščc pa so uredili parkirišče. Tega so pogrešali predvsem mororuiraru otnsko-vald. saj jc cesta do pokopališča dok^ ozka ■■ jc bita ob qej težko paitiraii varila. Treba je še povedati da je pokopališče lep° vzdrževano. vzdržuje pa ga zasebnik Ivan Vrbnjak iz Lomanok. LUDVIK KRAMBERGER Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo in šport Zavod Republike Slovenije za šolstvo m šport razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge s posebnma pooUaslB v OE Murska Sot»ta pedagoškega svetovalca za slovensko šolstvo na Madžarskem KancSdab za razpisana prosta defa n nategu morajo poleg pogojev, ki so določeni z zakonom o delavcih v državnih otganih. izinkfevah še: - 7 let delovnih izkušenj na področju vzgoje m imbraževanja tar optavfen strokovni izpit - visoka izobrazba ustrezne smer - znanje madžarskega jezika - znanje uporabe računalnika Štiri dni v tednu se delo opravlja na Madžarskem, en dars pa na OE v Mieski Soboti. Prednost bodo imeli kandidati z opravherm magetenjem at vpsom na podiplomski študij. Pisne pojave o izjiotojevanju razpisanih pogoo-v « ap£om dosedanjega dela naj kandidali jrošljejo v 17 dieti na na^ov /Midi Rejsdillie Storenge za šotstvo in spod - kadrovska služba, L^tofona. Pnijainsta c. 28 Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvesti v 30 aneh po končanem ztaranju prjav Vsa pojasnita dobijo karakdah v kadrovski služb Zarada ozanma v OE Murska Sobota. KS PUCONCI, VAŠKI ODBOR MARKIŠAVC1. daje v najem prostore vaško-gasilskega doma v Markišavcih, v skupni izmeri cca 100mP, za opravljanje trgovske-gostinske dejavnosti. Pisne ponudbe z opisom dejavnosti pošljite do vključno 24. septembra 1992 na naslov: KS PUCONCI. VAŠKI ODBOR MARKIŠAVCI, g. Boris GUMILAR. motorna vozila ZASTAVO 101 GTLt prva registra cija R3, registrirana do 2. 93, prevoženih 67.000km. nujno prodam. Gančam 200. Informacije popoldan - M-1919 OPEL KADET, letnik 1971. registri ran do 10 J. 93. prodam Informacije na tel (069) 49213, po 17. uri. - M 1922 ZASTAVO 75t, letnik 1976. prodan. Stanko Berden, Terbegovd 18. Videm ob Ščavnici. - M-1929 126P, okvir za kolo PERSONAL. prodam. Doklelovie - M-1934 MAZDA 323 F, IX z dodatno opremo, letnik 1990, prodam Tel : K? 655. - M 1936 RENAULT 4 GTI. prodam Tel.; 53 167. - M-1937 RT 5#S, letnik 90. prodam. Stara ulica 20, tel 21040 - M 1947 VADA ISM), letnik 1982, registrirana do junija 93. prodam Cena ugodna. Td 40063 - M 1953 AVTO ŠKODO LS 120, dobro ohia u^no prodam Donoša. Sv Jurij 71 M 1958 MOPED AFN 6 prodam. Ivanci 68, HogOfina. - M-1964 JUGO 55, letnik 1985. prodam Tel 25295 M 1965 ZASTAVO 10lj višnjeve barve, 5 vrat, letnik 1984, registrirana do 15. 4. 1993. prodam. Koroška 63. M Sobota. -M-1970 VW KOMBI 1609, Jetnik 73. neregistriran in rr/ervm motor, ugodno prodam Tel : 51-010 - M 1980 Sl 5i, prevoženih 1200km, prodam, 50% ceneje kol novo Tel 79 051. -Le ^1772 JUGO KORAL 45. letnik 1990. pr na PerlOČi i (npi 45 p^id ^S fertoča 7. ah SOfMI v . -“»'Z ugodno j Knžc*c'" v«, ' kompleiuo s 4-KW I . ■ esenv prešo, sadni mlm m ■ tehtnico (šlonderl ( ^“^P-Panovci 13 Goričko. ff®1 večjo količino. luščeno. :■ • ■ Sotina 65 M-1956 . ■f N z Idi is v|h 1Z Ljub_ v \t,ni ^dnijo Ponudbe s kr at d I rr l 0m posilite na oglasni Iti ** »ZDRAVNIK.. m " 1 ' ■ 1 ■ * 1110 7 za vrsl obrtne dejav-najem Tel 4S438 M- TL’ 5 Oklav' moinusl *LBi ■ Wn prodam Jel •il L ■hnla prodam *ik a PEC' DELUX 23 in ^oijs T;^20 ugodno prodam. DroH v btiimi Mor L Tel 24476 M PODJETJE - PROIZVODNJA. STORITVE TRGOVINA. UVOZ. IZVOZ ZUNANJA TRGO VINA , ugodno prodam. 1 n form a lije (d (069) 65 2«) po 2(1 uri STISKALNICO, HIDRAVLIČNO, ZINIL za grozdje, prodam G a jeva H. Čemelavd, id 22957 - M-1972 rOKOČNO OBLEKO« št 40 iz H« tika Iris in vinski sod 4201 ugodno pro dam Moravske TopJice. Dolga ulica 77. M-1974 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam Petanjci 76, id. 46572. - M-1976 STISKALNICO ZA GROZDJE, li ((deležna konstrukcija. 15(JI. ugodno prodam. Tel. 51010. - M 1980 BELO VINO, šmarnico, prodam. Cena zn liter je 50 SIT, Pečarovci 83. - M-1981 100 m TRSTI K E ALI RŽENE SLAME kupim Jože Jalšavec. Zasav ska cesta 38. Črnuče. Tel ((161) 37586 ali 372 422. M OP GROZDJE« rizling. Šipon «n savig n on, prodam Josip MuljaS. Cvetna 10 Petišovci pri Lendavi. - LE-4774 KORUZO za siliranje ali v zrnju 3ba> prodani. Tel 79 279 Dobrovnik 209 - LLT765 GROZDJE šmarnico s 300 trsov v Bogojini, prodam. Informacije. Ivanci L Bogojina. - M-O P storitve Centra1’^!?1 sključenega C sms, Izklicnih šol v M "■■•■n" I "- I^F1 220 Ca J’ ' 1 komiiini- V ^iiei?''," . >rodam. Na-U ' RV prodani Pu NATAKARICO KV ali priučeno zaposlim. OD 20.000 SIT ter stanovanje in hrana preskrbljeno Sobote in nedelje proste. Gostilna Oraič, Zgornja Kungota, tel (062) 656 413. - M-1898 STROJNIKA za TCB tu buldožerja za nedoločen Čas takoj zaposlimo. OD po dogovoru Gradbeno podjetje Horvat, d o. o., Rankovci 52, tel. 46607 - M4921 HONORARNE SODELAVCE za predstavitev in prodajo tehničnih izdelkov iščemo. Informacije na tel. 48483 od 17 do 20. septembra - M 4930 DELAVCA zaposlim za določen ali ne določen čas. Prednost imajo mizarji, zaže-Ijen lasten prevoz Montaža rolet na terenu. Tel. 32920. - M4966 ZAPOSLIMO honorarno čistilko za čiščenje trgovine in poslovnih prostorov, enkrat tedensko. Tl PO d.o.c.. Nas. Prek. brigad 3L M Sobota, tel (069) 24 270 M-OP T ZAHVALA ?tQvali f pospremili v lepem Številu na njegovo zadnjo ■. . °Piavi; etic- Vence m za sv. maše Iskrena hvala g. t ■ ati (J61" Pogrebni obred, govornikom za pošlo osiinke frlern grobu, pevcem in pevkam za odpete er gasilskemu društvu Ključarovci. l’n‘ kaliti c. "Ju. hčerki Danica in T atjana i družinama fr ktatka Kaj f£ ^ixuln loputa* Odprfa rUr^ irt dftrr jr? 17'rtfdL trf T^rpra čjc pore-JTw6tWi ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi IH-letnega sina m brata Borisa Vurcerja in 46 letne žene, mame in sest re Slavice Vurcer iz Gradišča 37 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem m znancem ter sosedom, k) so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakor koli pomagali. Hvala za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, darovali za svete maše in ju pospremili na njuni mnogo prerani zadnji poti. Hvala g. kaplanu za tolažilne besede in opravljena pogrebna obreda. Hvala pevcem za odpete žalo-stinke, predstavnikom krajevne skupnosti, mladine. Gasilskemu društvu Gradišče in kolektivu Pomurka Mesna industrija M. Sobota za občutene besede slovesa ter vso pomoč Hvala osebju intenzivne nege kirurškega oddelka, ki se je tako vztrajno borilo za njuno življenje. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: DOMAČI Zaman je bil tvoj boj ^aman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezen je bila močneje od življenja. ZAHVALA V 63 letu nas je zapustil naš dragi oče. dedek, brat, svak in stric Jože Kolenko iz Mostja 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti Posebna hvala g župniku za pogrebni obred, jsevcem za odpete žalostinke in GD Mostje Hvala osebju in zdravnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Mostje. 2. 9 1992 Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Dragica, sin Marjan z družinama ter drugo sorodstvo Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si. Zapustil dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi. V SPOMIN Boleč je spomin na 23. september, ko mineva leto žalosti, ki nas je odela v črnino ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Jožeta Koltaja iz Gornjih Petrovec Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče - iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Slavček milo vsak dan poje, ker na klopci več te m, v tihem grobu nam počivaš, solzne naše so oči. ZAHVALA 5. septembra 1992 nas je v 93. letu življenja zapustil dragi oče. dedek ul pradedek Franc Durič iz Gerlinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje in pokojniku darovati vence, cvetje, za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi gospodu župniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinkc. gasilcem sektorja Cankova in iz Tikšinec ter govornikom za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat, prisrčna hvala' Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI M več besed ne stiska rok ostal je /e spomin na trpek jok Ko si odhajala se nisi poslavljala saj si verjela da se vrnila a kruta usoda je hotela da si za vedno odšla. Le naša srca vedo kako boli ko tebe več meJ nč ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi naše IV letne hčerke, sestre m vnukinje Olge Hari iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku kolektiva obrata Mura Gornji Petrovci m govornici mladine vasi Križevci ob odprtem grobu Hvala sodelavcem obrata Mure Gornji Petrovci - 334.brigade, kolektivu Mura Murska Sobota, kolektivu KZ Panonke Gornji Petrovci, kolektivu BIM Murska Sobota, mladini vasi Križevci, gasilcem m vsem ostalim znancem in prijateljem, ki so jo imeli radi. Žalujoči: mama, oče, sestra, stara mati in drugo sorodstvo ZAHVALA 3. septembra 1992 nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Julijana Horvat roj, Puhr, iz Martjanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljicam znancem in vsem, ki ste jo radi obiskovali, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje darovali cvetje ali v dobrodelne namene m ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem ABC Pomurke Zunanje trgovine M Sobota in Pošte M. Sobota. Posebna zalivala velja dr. Berdenovi in osebju Internega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Hvala lepa gospodu seniorju Ludviku Novaku za ganljiv pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčeriu Julijana z možem Štefanom 'm vnuka Julčika in Pištek, hčerka Marta z možem Janezom in vnukinja Andreja Ziiman /e /voj zagnan vsi dnevi ti ojega trpljenja, bolezen je hda močnejša od življenja. ZAHVALA J. septembra nas je v 64. letu zapustil naš dragi mož. oče, tast in dedek Franc Sobočan iz Mostja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. maše. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, hčerka Tončka z družino, hčerka Teja z družino in sin Branko z družino ZAHVALA V 72. letu starosti nas jc zapustil dragi mož. oče, opapa brat m stric Mihael Hajnal-Miška 7. 9.1929-7. 9.1992 iz Murske Sobote Ob boleči izgub' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenut kih stali ob strani ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. dr. Alojzu Horvatu za njegov trud, da bi ga ohranil pri življenju. Hvala tudi govorniku g Štefanu Merklinu, g, Borisu Kukonji za ganljive besede slovesa, g. župniku za pogrebni obred m pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivom Elektro M. Sobota. Mlinopek M. Sobota ter Mura - obrat lahka konfekcija. Hvala tudi vsem neimenovanim. Žalujoči: vsi njegovi NI V Rankovcih in okoli nas \\) Stopili smo do njih. Preprosto zato, da. če liudie o njih eovoriio Ni vse tako. kot eovoriio. sovo- merili veliko bioenereet Stopili smo do njih. Preprosto zato, da, če ljudje o njih govorijo povsod, doma, na delovnem mestu, za gostilniškim pultom, pripovedujejo nenavadne stvari in spletajo najrazličnejše zgodbe, ki že dobivajo razsežnosti fantazije, če so se, ne s svojo privolitvijo, znašli na časopisnih straneh skupaj z izrečenimi neresnicami in Ni vse tako, kot govorijo, govo- Vestntkova vremenska služba ie vse poletje uspešno napovedovala vreme, čeprav ima svojo edino meteorološko opazovalnico na stopnicah, ki se mimo kuhinje kavarne Central dvigajo v redakcijske prostore. Dežurni vremenar (najpogosteje Lajči Kovač) v glavnem opazuje, kako se dvigajo pare s pa-prikašev, pečenk in drugega cvrtja. Na osnovi gibanja teh vonjav ugotavlja gibanje zračnih mas. Za dodatno preveritev napovedi pa analizira tudi količino začimb v zračni juhi. Čim bližje je jesen, tem višja je koncentracija ostrih dodatkov, a katere je znano da se v naših kuhinjah uporabljajo namesto antifriza. Na tej osnovi /e mogoče tudi napovedati, kakšna bo prihodnja zima, Vestnikovi meteorologi zatorej tudi preko te naše domoljubne rubrike napovedujejo, da bo zima zelo huda. Na stopnišču se je pod vplivom naraščajoče koncentracije začimb začel luščiti omet. Točno en dan po tistem, ko je Feri Lainšček v radijskem postnem premišljevanju izjavil, da mu je še vedno žal, ker imamo na avtomobilskih tablicah štrka in pšenično klasje, so štrki začeli odletavati. Ceprai je Preži-dij mnenja, da do njihovega zgodnjega odhoda ni prišlo toliko zaradi užaljenosti kot zaradi napovedujoče se trde zime, pisatelja v imenu prekmurskega prastrahu prosi, da se jim opraviči. Manj udari, če nam jz zraka pade na glavo prekmurski štrk kot madžarski Ščit. Kot je znano, se Prekmurci zelo bojijo, da jim ne bi kaj padlo na glavo. »Ker ekologi vztrajno zahtevajo, da se pravice živali izena- . čijo s pravicami ljudi, pes pa ni । pes. če ne grize, nekateri pst pa so že starejši, zato računamo, da jim bomo morali pod pritiskom ekološkega lobija iz sklada za zdravstveno varstvo živali kmalu plačevati proteze 100.00 SIT znaša pristojbina, ki •se zbira v občinskem skladu za zdravstveno varstvo živa!:.« To je odlomek iz odgovora na delegatsko vprašanje Andreja Zadravca iz družbenopolitičnega I zbora soboške skupščine. Aleksander Ružič. prav tako delegat DPZ v isti skupščini. je na priporočilo Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona. Lendava, Ljutomer in M. Sobota zaprosil slovensko zunanje ministrstvo, da uvozi določeno število Kitajcev, ki jih bodo kot koloniste naselili okrog stanovanjskih blokov v Gornjih Petrovcth. Zadevne inšpekcijske službe so namreč tudi svetovale, da se prosto izcejajoče fekalne vode iz tamkajš- njih stanovanjskih blokov. :a- radi česar je delegat Ružič pro-tesiiral. odvažajo na njive. Kitajci pa so tisti, ki s tovrstnim gnojilom znajo ravnati. 1 3 1 »Siaviček bo odšel ne ostal bo.« Takšna brez vejic je formulacija. ki sta jo soglasno sprejela kardinal Kuharič in Škof Kramberger na svojem nedavnem pogovoru o Razkritju. Razlika v stališčih je ta. da Kuharič postavlja vejico za me«. Kramberger pa za »odšel«. .V A i Narodni demokrat Andrej Hrastelj je nameraval svojo kandidaturo za poslanca napovedati na ameriški republikanski konvenciji, vendar so ga kot demokrata povabili samo demokrati. Zdaj čaka na povabilo Rossa Perota. mm KONJ govoricami, pobranimi po vasi in še kje, potem imajo predvsem Horvatovi iz Rankovec pravico, da spregovorijo tudi sami. To smo jim ponudili v predhodnem razgovoru po telefonu in odločili so se, da s kolegom lahko prideva k njim. Ni Šlo za to, da bi z najinim obiskom na domu želela karkoli ugotoviti, doživet), da bi potem potrjevala, pritrjevala ali zanikala ter odgovarjala na tisto, ob pogovorih o nenavadnih dogodkih, najpogostejše vprašanje: ali se res dogaja kaj nenavadnega, koliko je resnice v tem. Stopila sva torej k njim domov. sama neobremenjena s povsem razumljivim vprašanjem navadnih smrtnikov, je res, kaj pripovedujejo ali ni res. Odmaknila sem ga. kajti že s tem, da bi vnaprej dvomila v nekaj, pa naj se sliši Še tako nenavadno, ne moreš stopiti do človeka in mu prisluhniti. Sprejel naju je oče desetletne Silvije, Franc ter mama Irena. Rekla bi, da za spoznanje z zadržkom, kar sta ob najinem odhodu tudi povedala in dodala, da pač naj to posku- šava razumeti. S pisanjem izmišljenih zgodb in neresnic se jim je namreč že storila velika škoda. Pogovarjali smo se o marsičem, tudi o vsakdanjih stvareh in po pogovoru z njimi ali prvem vtisu bi rekla samo to, da so ljudje in družina kot še marsikje, s svojimi družinskimi problemi in tegobami. Toda konec julija je v njihovi hiši zavladal nemir. Nekaterim dogodkom, ki so se zgodili takrat. so tudi sami poskušali najti povsem vsakdanje in življenjsko pojasnilo. Nenavadne dogodke pa so opisali tako. Premikali so se stoli, odpirala se je omara, tudi pomivalno korito, prižigale so se luči in podobno. Ni se godilo tako, kot govorijo, da Silvija z očmi pobere letino, da meče kamenje. Hruške so še vedno na drevesu, pa tudi paradižnik še visi. Lendavski pereči Pozdravljeni! Zadnjič sem napovedal, da bom skušal ugotoviti na Lendavski trgatvi, ah so se slovenske neveste naučile peči pereče od svojih madžarskih tašč. Brž nato, ko je policijski helikopter nekajkrat krožno preletel zbrano množico, sem se podal naokrog Kar zadeva neveste. ni bilo uspeha, saj so se obešale na svoje možake, zato se jim nisem upal približati. Sem pa bil uspešen pri iskanju perecev; za 60 tolarjev sta jih nudili gostišči Park in Lovski dom, pri petišov-skih lovcih so bili po 50, pri točilni mizi kmečkega turizma Ti vadar po 40. Frežika iz Univerza lovega bifeja pa je zahtevala le 30 tolarjev. Za pereč, da ne bi razumeli napak! Ce pa bi se ojunačil in ogovori) poslanko Manjo, ki je mahala po Partizanski ulici, v roki pa je držala velik pereč, bi morda dobil to lendavsko dobroto celo zastonj. Najbrž pa bi jo skupit, če bi hotel sneti pereč, ki ga je imela Piroška namesto zapestnice. V bližini je bil korenjak. ki je mahal in pokal z bičem Na Lendavski trgatvi je bilo torej veliko perecev. m te so spekle tudi slovenske neveste, denimo Tivadarjeva Majda. No. za bograč pa so strokovnjaki predvsem lovci. Daleč naokrog so znani petišovski, med katerimi je tudi veliko Naftarjev (na primer inženir ta in ta), ki Čestokrat tedaj. ko (n(imajo kaj delati, pač gredo na ,jago’, potem pa brž v lovsko kočo v Dolino. Ponujali so ga tudi drugi, in ker pravega bograča ni brez srnine, logično sklepam, da ne manjka srnic. Toda, kje so krave? Seveda mislim na tiste, ki imajo štiri noge! V kmečki paradi so bili samo traktorji. Če so sodelujoči hoteli pokazati nekdanje običaje m delovne pripomočke, tedaj bi morali zapreči vsaj nekaj Šek, Tudi konjev ni bilo! Mar tudi njih ni več? Seveda so. samo ozreti se je treba naokrog. Lahko bi vlekli vozove s »šujstri«, »šnajdri«. kovači (oh. kako močno se je kadilo okrog Jožeta!), »mazaljami« in kletarji z umazanimi sodi. Krave ali konje bi morah zapreči. da bi vlekli »lupače«. pletilce košar ribiče, tesarje, tkalke, predice. . Vsi ti so se zdaj peljati na traktorjih. kar pa ni bilo ravno lepo za videli, pa še smrdelo je. Lendavska trgatev se imenuje prireditev, ki sojo pripravili v soboto. Ker je bdela nad njo občinska vlada, tokrat niso pobirali vstopnine. Sicer pa to sploh ni bila trgatev, oziroma prikaz, povezan z delom v vinogradu in v vinski kleti! Ne da bi hotel soliti pamet mojim someščanom, pa vendarle: če že hočete iz leta v leto »mimohod« traktorjev z vsemogočimi utami, od katerih je bila najmanj ena podobna nekdanjemu kmečkemu sekretu. potem spremenite naslov. Primeren bi bil: Dedki in babice skozi belo Lendavo na traktorjih Če pa bo ste naslov prireditve obdržali, torej še naprej Lendavska trgatev, potem pa naj bo dejansko prikaz vinogradniško-vina iških del, opreme, običajev, jedi in - muzike Na taki prireditvi tudi nima kaj iskati kraljica mortadela, čeprav je velikanka (prodajali so jo Univerzalovci). prav tako ne »če-vapi«. ki so bili na prvem mestu cenika gostišča Park. Pereči pa seveda morajo ostati. Slovenske neveste jim bodo tudi ostale zveste. čeprav slišim praviti, da imajo nekatere rajši podolgovate namesto zvitih. NACI rijo tričetrt več, kot pa je res. Silvija ni bolna, obiskuje šolo, je normalen otrok. Ona ni nič drugačna, kot je bita. Se igra, uči, hodi v šolo, vendar sedaj ne brez spremstva. Ljudje jo preveč ogrožajo, hodijo okoli nje in vozijo se okoli nas. Ni nas strah, mi smo se temu, če se kje kaj prevrne, že privadili, « je povedala mati Irena. »To se dogaja in videli so tudi drugi ljudje. Še sedaj je tam polomljena budilka, ki je s postelje priletela v omaro, radio se je sam prižgal, stoli so se prevračali,« je povedal oče Franc. V prostem pogovoru, ki pa ga nismo posneli na magnetofonski trak, sta starša deklice opisala še več nenavadnih pojavov. kot na primer kotaljenje kamenja po strehi, s čemer se je vsa stvar tudi začela, kotaljenje opeke v predsobi, lebdenje stola v zraku in druge. Čeprav so si opisani nenavadni pojavi na prvi pogled zelo različni, pa bi le dodala, da imajo neko skupno značilnost in sicer fizikalno podlago. Nenavadne pojave sta starša sebi in nama ob obisku že pojasnjevala s tistim, kar SO jim povedali bioenergetiki. Govorila sta o tem, da so Silviji iz- Gradišče Že drugič ribiški car Pri ribiški koči v Gradišču je Ribiška družina Gornja Radgona pripravila odprto ribiško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 53 tekmovalcev z obeh strani reke Mure Na že tradicionalnem ribiškem tekmovanju je imel največ uspena Boris Ratnik iz Tropovec, ki se že od malih nog ukvarja z ribolovom. Tako je že drugič zapored postal ribiški car. Za njim so se uvrstili Boris Irgolič iz Šratovec. Štefan Štiblar iz Bakovec in Štefan Grah iz Gradišča. Po tekmovanju je bil Še ribiški piknik, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Plava laguna. FRKU Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 80,00 70.00 Banane 120,00 120,00 Limone 180,00 200,00 Breskve 160,00 160,00 Nektarine 180,00 220,00 Lubenice 50,00 50,00 Grozdje 140,00 150,00 Paprika 140,00 120,00 Čebula 70,00 55,00 Česen 350,00 350,00 Krompir 35,00 30,00 Orehi 1100,00 1200,00 Jajca 10,00 10,00 Radgonski mehurčki Pri nas v Radgoni je čedalje bolj zanimivo; pa saj veste, kako je: kako hitro kje kaj zaškriplje, takoj ljudi zanimajo prav te stvari. In tako je zdaj glavna tema razgovorov in ogledov odsek ceste pod zdravstvenim domom. Moji sosedje so se oni večer skorajda sprli ob kozarčku vina, ker niso bdi enotnega mnenja, kaj naj bi storili z odkritim bunkerjem. Eni bi ga oddali za turistično pisarno gospe ministrici Satlerjevi. saj je na najbolj vidnem in prometnem mestu; drugi bi raje v njem naredili degustacijo Šampanjcev; treti, pa bi ga najraje razstrelili. Zmagali so slednji - bunker bodo razstrelili, kar je po mojem velika škoda. Nikoli ne veš, kdaj ti take stvari pridejo prav. Kot sem slišal, pa ne bodo razstrelili le bunkerja, ampak tudi pločnik, ki so ga dokončali šele pred dvema mesecema. Očitno so delali eni po enih načrtih, drugi po drugih. Zdaj jim pa nič ne »štima«. Zaletavost pač ni dobra nikoli. Me pa močno zanima, kdo bo plačal gradnjo še enega pločnika. Tisti, ki so »zafušali«. Tako je povsod po svetu. Pa še nekaj ne razumem: po radiu ves čas poslušamo obvestila UNZ. da je obvoz za tovornjake skozi Križevce in Lipovce, vendar pa v Radgoni ne opazimo nobene razlike - še vedno je toliko tovornjakov kot prej in ko je največja gneča, je zaradi polovične zapore kolona tudi do cerkve. Pa dovolj zdaj o cestah, drugače mi bo moj prijatelj spet očital, da sem postal pravi cestar: samo nekaj brkljam po cestnem prahu, pa nič pametnega ne naredim. Tudi v politiki je marsikaj zanimivega. Še vedno se po gostilnah najraje pogovarjajo o socialno ogroženih funkcionarjih. Ni se spremenila le morala funkcionarjev... Njihove izjave so letos po polnoma drugačne kot pred letom dni. Če so lani bivšemu direktorju Avtoradgone Rozmanu očitali, da trna zasebno podjetje in da to ni združljivo z njegovo funkcijo (mimogrede: moral je odstopiti), je danes kaj takega že samoumevno. Predsednik vlade pač mora poskrbeti za svojo prihodnost! Pa ni samo to aktualno; slišite lahko tudi zgodbo o tem. kako direktor trgovskega podjetja odpušča delavce za razno razne malenkosti, v bifeju nove trgovine pa zaposli svojega sina. Kakor da ne bi bilo dovolj brezposelnih trgovcev in gostincev' Jaz ne morem biti razsodnik; čas bo prav gotovo pokazal, kaj je »moralno« in kaj ne! »RADGONČAN« merili veliko bioenergetsko moČ, da so močne silnice tudi v zemlji, kjer stoji hiša in da je stičišče prav tam, kjer je kuhinja. Omenjala sta tudi studenec, ki je bil pred hišo in so ga zasipali. Povedala sta. da so pomoč iskali že na različnih krajih in da sta Silvijo peljala k bioenergetiku, ki obljublja, da bo lahko pomagal že po treh tednih. Njegovega imena nista smela povedati. O Silviji, ki se je v Času obiska pri Horvatovih vrnila iz šole, lahko rečemo ie to, da je deklica, kot vse druge, dogajanje okoli nje pa jo pomatem zabava. Morda pa bi le zapisala njen odgovor na vprašanje, kaj o vsem pravijo sošolci. »Iz tega se smejejo.« Se preden sva se s kolegom z radia poslovila od Horvatovih, so mi dejali: Saj boste pametno napisali, ne? Btla je to prošnja in hkrati rotenje, saj vendar gre za njihovega otroka. Prav slednje je ali mora biti pri vsem najpomembnejše. Vendar gre za liudi. niihov problem, za ■l;^ otroka, ki bo 1ahl'■, vsega tega prizadet a i ■ ( večno zaznamovan, samo za nas. ki o vsem p ampak za vse, ki s’ v8' ( j| dajo duška ah imajo možnost, d r svojo fantazijo. vse skupaj peljejo ■ ■ , ske razsežnosti. 4 njega ter otroka je k vsemu le dodati in VnereM* jasniti in r*®111- nhrot* nismo poklicani za . jp pa še vedno stojijo F nove, priznana zn» . kovnjaki. Prav povsem zavrniti da bi na pozori^ spoznanji stopil bulje£ vane mejne znan' ® aval)je ► rapsihologija in P oenergetike. pl* Za rešitev pometa. nitev torej moram obe možnosti, da ni u pojavi in pr1*1®' ^."-i £ nato zavrne kot m ( pojasni ter potrd m0Žen' MAJDA Cene rabljenih avtonio^ Na nedeljski sejem rabljenih avtomobilov v Mu^n • pripeljali 35 vozi), lastnika pa so tokrat zamenjan J 13 “ jp*1 45A. letnik 1987 s prevoženimi 43.008 kilometri* J1 n ' je -.^iN1 za R4 GTL. letnik 1990 s prevoženimi 6.900 kilo s pre1' lastnik odšteti 4.5«) DEM. Zastava I2t> P l«11^ pgM 84.000 kilometri, pa je lastnika zamenjala za L1 Znamka avtomobila BMW 316 BMW 1602 Golf J Golf I) Nissan suny Zastava 126 P Zastava 101 GTL Zastava 101 Zastava 101 comfort Jugo 45 . R4TL Audi 80 letnik 1988 1974 1977 1986 1987 1977 1987 1989 1980 1990 1978 1974 prevoz, km 54.0*0 60-0»»® 69.000 80.*** 109.000 81.**° 55-00» 27,000 97,000 26.000 98.0*0 93.00* ".'..rl", □ 11.08^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 15. sePl®“’ ,^2 8*” Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. septen>®ra Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 805,6417 Francija 100 1.671,5463 Nemčija 100 5.669,1413 Italija 1(10 7,1460 Švka 100 6,397,6260 ZDA 1 83,7899 jeliah Da bi lahko 24 ur dnevno, tudi ob ne prišli do gotovine, smo uvedli NakKP 1.608,** 5.629.°° w> .. J* tfl P' BANKOMAT^ j Lj v p1' .nči- .id? Bankomat je samopostrežni stroj. h .^ii ,. nainikom in s pomočjo bančne karii^ j," katerem koli času dvignete gotovino y gtev računa, ne samo v Murski Soboti, amp 9 krajih v Sloveniji. »neh*0JH Število teh bančnih avtomatov se n 1 v priporočamo, seveda, če imate odpr ^tet6 tudi vi zagotovite številko, s pornocj0 koristili storitve bankomata. tavn° 1,1 * Poslovanje z bankomatom je enos - v plačno. (jpO to' 'Lji Dnevno lahko dvignete znesek do । Jte o° Zahtevajte informacijo v enoti- J' račun.