241. številka. Ljubljana, sredo 20. oktobra. XIII. leto, 1880
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzemii ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejetuan za a v s tr o - o ger I k e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gL ma četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in srn dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četi ris opne petit-vrste 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali vefkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — U red ni it v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 ..gledališka stolna". Opravniitvo, na katero  »aj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v' „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Dva važna dogodka za vlado Taaffejevo.
Z Dunaja 17. okt. [Izv. dop.] Te dni sta se dogodila dva dogodka, ki sta zelo važna za vzdržanje in okrepljenje zdanje vlade Taaffejeve, ki ima — jnz temu še zmirom verjamem — dobro voljo svoj program izvesti, in ga tudi bode, kadar premaga one silne težave, katere so se jej vsled 181etnega ustavo vernega gospodovanja v birokratizmu, militarizmu in posebno še v finančnem svetu nagomilile.
Ustanovila seje na Dunaj i nova velika denarna banka vladi prijazna. „Societe de i1 union generale" je dobila koncesijo ustanoviti veliko banko pod imenom „c. kr. priv. banko avstrijskih dežel" (k. k. priv. Llinderbank) s kapitalom sto milijonov frankov v zlatu. Koncesija ima posebne priboljške in je v finančnih krogih veliko senzacijo vzbudila. Naši boriijanci plaho glave skupaj stikajo velika Bbaisse" je zavladala v ustavoverno-judov-skih kredit- in anglo-akcijah. Ta novi finančni zavod ima namreč svoj kapital iz konservativnih francoskih krogov, kateri so se ravno zadnji čas tako simpatično jeli i/.rnževati za Taaffejevo vlado. Ta nova banka „za avstrijske dežele" (uže ime kaže politične simpatije) bode velik konkurent dunajskim nemško ustavovernim, dozdaj nuancijalno jedino gospodujoč'im, zatorej potitićno tako mogočnim bankam. Vlada po ustanovijenji te nove banke ne bode več odvisna od Rotšildovega kreditnega zavoda in pojudene dunajske bor/e. In kadar bode imela vlada tako menj vezane roke, potlej bode imela tudi več energije rešili avstrijsko narodnostno vprašanje. (Bog daj ! Ur.) Druga važna stvar je, da bodo konservativni
Priprava na Carigrad.
(Prosto po Ciijkovakem.) (Dalje.)
IV.
Zmešnjava v Seraju. Zbira se divan. — Kizlar aga zaklepa žene in odaliske sultana v nosilnice, zaklade nalagajo na vozove, vrata Top-Kapuzi,*) kjer je poginil zadnji Paleolog, skozi katere so Turčini prvič prodrli v mesto Konstantina, so se zdaj odprla za prevožnjo Muzulmanov na drugo stran Bospora. — Šah ne sanja več o plenu, ampak o Carigradu; ukazal je z bombami razbiti vrata in Kozaštvu pripraviti se za naskok. Vrata stokajo, bombe bijejo iu rušijo zid, mladiči se zbirajo v sotnje, vežejo lestve, v butare zvijajo mlade, žlahtne
*) Top-Kapuzi, zahod nj a vrata Carigrada.
Nemci tudi svoj shod v Lincu sklicali kot proti-demonstracijo zoper liberalni dunajski občni nparteitagu. Ker liberalni Nemci vedno govore v imenu vseh Nemcev, v imenu nemškega naroda v Avstriji, in vpijejo, da jn nemštvo v nevarnosti pred Slovani, prav je in zadnji čas je, da se tudi konservativni Nemci proti temu kričanju oglasijo in tako zlasti v na njemu neavstrijskemu svetu pokažejo, kakova laž, kakov humbug je, če se liberalci drznejo v imenu vsega avstrijskega nemštva glas povzdigovati. Zatorej je pa ta čin konservativnih Nemcev naše liberalno-nemške kroge jako nemilo dregnil. Veliko rajši bi bili videli, da bi se bil sešel sploh avstrijsko-federalističen shod, nego li, da se le konservativni Nemci snidejo protestirat v imenu nemške narodnosti zoper ščuvajsko politiko Herbsta in njegovih judov.
Sedanjost in bodočnost našega kmetijstva.
in.
Velik pozor vzbujajo v zadnjem času kmetijske razmere na Irskem. Ondi je namreč koncentrirano vse posestvo v rokah plemenita-žev, kmetje so le hlapci, najemniki.
Slabe letine in brezsrčno izterjevanje na-jemščine in preganjanje raz posestva je privelo zadnji čas kolone k obupu in v razbojništvo, kajti krvno se maščujejo nad svojimi tlačitelji.
Modri Gladstone je izdal zaradi tega postavo, da se najemniku pred pol drugim letom ne more odpovedati najeto posestvo, če tudi nij krajcarja najemščine plačal. Mnogo je pomagano s tem kolonu, posebno če ga zadene I slaba letina, ko ne pridela ničesar, kako naj dobi novce in kako naj preživi povrh svojo družino.
trte iz haremskih vrtov. — Zdaj zaplapola bela zastava na vratih, ogenj pojenjp, stežaji za-hršče, in malo število TurČinov hiti skozi vrata h Galati.
Ataman je sedel na razvalinah nekega poslopja, okoli njega vojne starešine. — Kiaja beg, ta, kateri je osobno vodil čete Serdenješčev obstoji mogočnega čela in ponosnega oka pred atamanom. Šah si popravi Čapko in povpraša: Cesa iščeš Muzulman!
Starešinstvo si zaviše brke. Pa ne oplaši Muzulmana rezni glas atamana in grmeči govor starešin.
— Kozak, moj gospod, potomec Mohameda, vladar zemlje in morja, sultan Evrope, Azije in Afrike — je srdom zvedel o tvojej predrznosti in veli, da se natihoma spraviš iz njegovih mej; da pa zna ceniti svojega BO vraga, ker je sam junak — dovoli ti pobrati kar imaš in more ti  zbog svoje da-
V resnici premodra je ta postava in kako bi zavidal slovenski kmet več potov irskega mvemnika.
Pri nas se mora davek plačati ali imaš uli nemaš, če ne na boben, in za malo krajcarjev izgubi kmet domovje, vse plačilo za trud toliko let je beraška palica.
Tako se uničuje pri nas kmetijstvo in množi kmetijski proletarijat.
Zadnji čas je torej, da naša vlada uvede tudi postavo, ki varuje unesrečenega kmeta popolnega pogina.
Po našem mnenji bi se razglasil v slabih letinah vsaj dveletni muratorij, da bi kmet potem lehko v boJjšej letini poplačal zaostale dolgove, ko mu zdaj uže v prvem klenka mrtvaški zvon. Takova postava bi koristila tudi mnogo več kot marsikatera posojilnica, pri katerej išče kmet pomot i, kajti ondi rastejo obresti dan na dan, in na slabo posestvo se ne izposoj uje rado, a ravno mali kmetovalci so urne pomoči potrebni, ker imajo malo kredita.
Če napravimo resuine o vsem povedanem je jasno, da potrebuje naše kmetijstvo popolno reorganizacijo in da po načelih minulosti nema in ne more imeti bodočnosti.
Slovenskim deželam se je rek'o do zdaj, da so samo poljedelne, bodoče naj se imenujejo živinorejo poljedelne združene z domačo industrijo in kupčijo.
In spominjajmo se pri tem, kar pravi Diimas: „Die Verzbgerung ist immer nach-theilig und bei allen Dingen, die man unter-nimmt, gibt es einen vollig gtlnstigen Umstand, so dass derjenige, vveleher stets noch eine bessere Gelegenheit abwartet, zuletzt gar keine findet".
Vam slovenski učitelji in možje, ki ste v ozkej  dotiki z narodom, so govorjene te be-
režljive milosti še kaj dodati. — Govori kaj
hočeš?
Uže je segal Šah po sablji — ker vrelo mu je še po glavi od bitve, še roti iu preklinja — grozi se kot samovlastni gospodar, končno pak se obrne do Konaševiča: govori ti!
Na povelje atamana se dvigne Peter Ko-naševič Sahajdačni.
— Tata rji so podložniki tvojega velikega vladarja, kakor smo mi podložniki kralju in državi poljskej. — Ko bi ti videl popaljena sela, pomandrano naše polje, — kako goni na-šince tatarska druhal v robstvo — to bi se ti trgalo srce, pa to so kristijanje, ti pa si Muzulman. — Zastonj so pošiljali kralj in država poslance do visoke porte in terjali pravice, nikakoršnega zadržka, nikakove prepovedi od vaše strani — morali smo se odpraviti v boj, da vam damo bot za bot. — Kralj in država
sede, vi imate zaupanje pri našem kmetu, v vaših rokah je njegova mila ali nemila osoda.
Končno ponavljamo še enkrat program slovenski in sicer ne iz političnega stališča, temuč iz Čisto realnega. Dajte nam narodnih Sol, narodne omike, učite našega kmeta v njegovem jeziku, kaj mu koristi, kaj škoduje.
Narodne industrijalne, kmetijske, kupčij-ske učilnice so prva pot v boljšo bodočnost našega kmetijstva in brez njih je vse pisarenje in opominjevanje glas vpijočega v puščavi, kajti naš kmet je po nekdanjih in še Bedanjih učilnicah le popačen, ker za svoje življenje koristnega se je malo učil, nemškutarenje pa pri matiki in oralu baje malo koristi. Z veselem pozdravljumo torej vest, da nam namerava vlada podariti narodno industrijalno šolo.
O da bi se zgodilo to kmalu in bi srečen začetek pomnožil kmalu mnogo narodnih zavodov in pripeljal noš premili slovenski narod k pravej svobodi in materijalnemu stanju !
L-s.
I *c) I i t i č11 i nt/,g\e(\.
V Ljubljani 19. oktobra
Od cesarjevega pohoda v ftlezljo nadejajo se šlezski Čehi in Poljaki za to kronovino dobrega vspeba glede narodnostne ravnopravnosti. Nad polovico prebivalstva v Šleziji je Slovanov, a ti so popolnem podložni Nemcem, njih jezik nema v javnosti nič pravic, vse je le nemško, vse se nemči.
Eksekutivni komitet desne ali nvtouo-mlstičue •trunke se je, kakor „Politik" poroča, soboto zbral na Dunaji ter imel pred-posvetovanje. Liberalni listi nemški so doslej radi pripovedovali, da se v onem odboru Poljaki bojj odstranjujejo. Vse to nij res. Solidarnost mej celo desno stranko je gotova. Dafje se je pri tem pred posvetovanji ekseku-tivnega odbora sklenilo, da desna stranka odslej nehče več ministerstvu tako služiti, da bi se je ministerstvo spominjalo samo onda, kadar jo potrebuje in da bode zdanjo vlado samo toliko podpirala, kolikor bode res izvrševala program, ki ga je izjavila v vlanskem prestol-nem govoru. Udje eksekutivnega odbora so to soglasno sklenili in objavili to v nedeljo ministru Taaffeju. Nedelo je imel namreč eksekutivni komitet redno sejo, h katerej sta prišla tudi ministra Taaffe in Dunajevski. Seja je trajala šest ur in pol ter se je sklenilo, da se desna stranka državnega zbora trajno ne zaveže, nego da bode zdanjo vlado podpirala samo od slučaja do slučaja.
O avsivliakej politiki v obče piše dunajski dopisnik ruskega organa nNordu-a: Vedenje avstrijske vlade je tako nepričakovano, da bi moglo premotiti tudi najbistroumnejšega opazovalca. Kakšen pomen naj bi n. pr. imela
so dajali davek in darove Tatarom — tudi mi ga terjamo — ako ga ne daste, imate boj
— poginemo ali drago prodamo naše življenje. Daste, to pojdemo od tod kakor smo prišli. Mi terjamo: zlata čistega dva koša, srebra pet,
— pet tisoč damascenk, ravno toliko janičark, osem tisoč jataganov, damasta in škrlatastega tafeta štiri voze dobro naložene, osem voz perzijskih šarenic, dva kašmirskih šalov, pet tisoč bagdaških pasov, ravno toliko oshakarskih kožuhov ; tri sto arabskih žrebcev — te za Kozaštvo
— za atamana belca iz sultanske staje in devico Gruzijanko, kristijano, eno zlato čašo z biseri kovano. — Razen tega trideset tovornih ladij za prevažanje. Do paše Očakova in pere-kopskega kana povelje, da nas spoštljivo sprejmo, kakor pomirjence visoke porte. Ata-man hoče odgovor pred solnčnim zahodom. — Končal je. Šah se gane.
— A da porajamo, gospod Bisurman! za
politika raztegovanja avstrijske oblasti na v*t)ku, ako ta politika ne hasne niti Nemcem? Magjari ne morejo absorbirati malih narodov na Balkanu; Čehi in Slovaki, Hrvatje in Slovenci pa si ne žele druzega, nego da bi imeli mir, ako so ravno prav ni z drugimi narodnostmi. Nemci pa vendar ne bodo silili proti Solunu, ker 8 tem bi se slovanski živelj v Avstriji njim na kvar pomnožil in te nevarnosti kljubu svojej sovražnosti do Rusija ne bodo pozabili.
V lirvat*keni saboru je 16. t. m. odgovarjal ŽivkoviČ v imenu vlade na interpelacijo dr. Vrbanica, zakaj se v hrvatskem domobranstvu opravljajo posli v magjarskem jeziku, in zakaj v hrvatskem ^domobranstvu ne more nobeden postati štabski oficir kdor ne zna magjarski. Vlada se tako zvija v odgovoru Živkovičevem, da je dr. Vrbanič izrekel, da tega odgovora ne jemlje na znanje. Sabor je potem z 19 glasovi proti 17 (vladnim) V r b a n i ć u pritrdil. Torej ima hrvatska vlada zaznamovati prilično znaten parlamentarcu poraz.
VMHuJe driiive.
< ruajtora zahteva od porte poroštva, da bodo Albanci ostali minu, kadar zasede ona Ulcinj. Glede zasedenja U1 c in j a se bodo mej črnogorskimi polnomočniki in turškimi vrJila v Rieki dogovarjanja. Baje da se pripravlja zopet demonstracija z evropsko floto pred Ulcin jem, ker se Turčija zopet nekaj upira. j
Knez Karel ruinuimkl  je v nedeljo , naznanil oficijalno, da bode obiskal bolgarskega , kneza. Dan tega pohoda nij še določen, baje pa da se bode to jutri zgodilo ali pa četrtek. 1
Anglešk list poroča iz Aten 17. t. m.: 1 Grška vlada hoče z okrožnico evropskim vla-stim naznaniti, da bode zasedla s.»ma ono ozemlje,1 ki je bilo priznano Grškej, če se grško vprašanje ne reši v kratkem. Kolikokrat so Grki v štirih letih uže z vojsko žugali?
Na slavnostnem banketu v K. 01 u u je nemški kronprinc imel kratek govor, v katete rem je izraz ..nemški1' rabil ne menj kot sedemkrat. „Kblnski „dom" je znamenje nemške marljivosti, on naj nas dviza, da se držimo nemškega mišljenja, nemške bo-gaboječnosti, nemške resnosti in nemške zvestosti, nemške vstrajnosti, kblnski dom je nemško delo." — To je tudi nemški šovinizem.
Dopisi.
Od sv. Loreuca v Slovenskih goricah 18. okt. [Izv. dop.] Naš občinski za-stop je sklenil včeraj jednoglasno slovensko uradovanje z vsemi uradi. Mi spoštujemo tuje jezike, tudi nemščino, ali svoj jezik slovenski, jezik svojih prednikov spoštujemo pred vsemi; zato hočemo, da se, kar je našega domačega uradovanja, vse piše le po slovenski. Tudi pri nas je prodrlo mnenje, da če mi sami ne bomo svojega jezika spo-
nas nocoj vse Armenke, Grkinje, Pere in Ga-late — jutro si jih vzamete ali oddaste Armencem in Grkom, kakor vas bo volja.
Kiaja se ponosno nasmehne: Predložim tvojo željo svojemu gospodu, milost njegova je velika. O napovedanem času ti bo odgovor ali krogla. — In vrne se v Seraj. — Ataman so nasmehne, Kozaci se hlastno poživljajo in krep-čajo na nočno rajanje ali krvavi boj.
Še je bilo solnce za dobro stopinjo nad morjem, ko se povrne Kiaja beg, razjahavši konja, položi roko na ledje.
— Atuman Kozaški, moj gospod te ljubi! imel boš kar poželiš. Zdaj pa pristopimo, da sklopimo zvezo, tu je hatti-šerif *) sultana, in pokaže pergament.
Po tatarskem običaji postavijo skledo z vodo na zemljo, ataman in beg potegneta meča iz nožnic in koncema potakneta v vodo. Kiaja
*j llatti-serif — sultanov ukaz.
štovali, kdo ga bode? Jezikova ravnopravnost
bo po Sloverskem Se le prav uresničena, kadar jo bomo sami uresničili.
Iz »lovenakegra Štajerja IG. okt.
flzv. dop.] Novico, katero je dunajska „N. Fr. Pr." iz Celja prinesla, da več iz Kranjske importiranih učiteljev občuje z uradi slovenski in da so celo o sprejemu mesečne plače sestavili slovenske pobotnice, je v tem neresnična, da bi bili le iz Kranjske rojeni učitelji tako narodno zavedni (žalibog je to večji-del baš narobe!) nego smo to štajerski rojaki in rojakinje sami storili. K tacemu početju pri nas štajerskih učiteljih tudi nij še le Kranjcev treba, nego smo sami dosti domoljubni in miroljubni. Sploh pa se bode zoper tako protipravično ravnanje od strani si. c. kr. davkarij vložil priziv, magari do državnega sodišča. Mi hočemo izbojevati svoje pravice kot svobodni državljani! Zakaj so državne osnovne postave!
Z Notranjskega 15. okt. [Izv. dop.] Ako bodemo našo sveto slovansko in slovensko stvar tako zagovarjali in pospeševali, kakor je to storil zač. obč. pisar od Fare pri Idriji v 235. štev. „Slovenskega Naroda", ne bodemo prišli nikdar do pravic, za katere se potezamo, temuč žalostna nam majka! — Nobenemu se nij treba izgovarjati, da nij Nemec ali nem-škutar:  drevo se po sadu, tič pa po petji pozna!  Sram mora obiti vsakega res poštenjaka Slovenca  čitajočega take  piska ve in ničvredne izgovore, s katerimi se hoče na vsak način prostor dajati nemškemu jeziku po občinskih pisarnicah.   Mi se moramo takemu početju energično ustavljati, in ga na celej liniji odločno zavračati.   In kdor trdi,  da se mora zaradi iz nemškega došlih dopisov po najbolj domačih uradih t. j. župans ki h pisarnicah po nemški pisati, ta nij naš, ta idj pošten Slovenec; on je neraškutar, prav tak nemškutar, kakeršni so tisti stari nemškutarji, ki so trdili, da je Slovencem nemški jezik res potreben. A ako bi res bilo, kar omenjeni „tajnik" trdi, trebalo bi celo kitajski znati, kar pa nikakor potrebno nij, kajti resnica je, da Slovenec je tudi človek, tedaj ima pravico kakor vsak drug v svojem jeziku odgovarjati, ne pa se zarad drugih druzega tujega jezika sam učiti, ter tako biti po sili podlaga tuj-6evej peti. —
Znano mi je županstvo, katero je nekemu na Bavarskem (torej menda mej trdimi Nemci) bivajočemu poslalo žen i to vanjsko oglasnico na slovenskej strani izpolnjeno — iu čujte — veljala mu je, kakor da bi bila na nemškej
beg začne: Po volji svojega gospoda, najmogočnejšega vladarja sveta položim v roke atamana: — tu začne naštevati terjane reči. — Sultan moj gospod želi prijateljstvo s Kozaci j in zaukaže Tatarom udariti na Ukrajino. Ataman za njim:
V imenu Boga krščanskega, muk Kiišče-vih in čistosti Matere Device prisegam, da zapustim po prijateljsko ta kraj in ostanem jaz in Kozaci s sultanom in njega podložniki v najlepšej  slogi — a Bog daj,  da  bi  se ta sprava promenila v večno premirje, da bi Ko-■ zaci in Tatarji skupaj hodili na obran kralja 1 in države poljske — na obrnn sultana in nje-• govega carstvo, proti zlim sosedom — ne po plen, ne samovoljno,  ampak za naš blagor in ' siečo, v slogi in jedinosti. »        Kiaja beg pokima v znrk zadovoljuosti. 1        — Zgodi se tako.
Potegneta meča iz vode, ne obrisavši ju,
strani izpolnena: fant se je vsejedno po postavnih predpisih pošteno poročil. — Ali nij to Čudež? — In ravno onemu županstvu dohajali so od vodstva tržaške mestne bolnišnice nemški dopisi, na katere je županstvo vselej le po slovenski odgovorilo — in glejte zopet drug čudež — vodstvo bolnišnice je razumelo slovensko, ker stvar šla je vendar v redu naprej. In zopet: Mestni magistrat v Pulji pošiljal je ravno temu županstvu italijanske dopise, katere je pa županstvo vselej nazaj vrnilo z opombo, da je tukaj uradni jezik slovenski, a ne italijanski. — In glejte zopet tretji čudež — magistrat, čeravno nij odgovoril slovenski, vendar saj nemški, in županstvo je dotično zadevo naposled vendar le v slovenskem jeziku rešilo. In zraven vsega tega bi še lehko pristavil Četrti čudež — svet Šo stoji, nij se podrl zaradi slovenskega uradovanja. Jednako delajmo združenimi močmi v vseh zadevah, ker le tako bodemo si odprli pot do popolne narodne svobode, ter dosegli spoštovanje tudi pri tujcih, nigdar pa ne, ako se bo demo po mislih imenovanega obč. tajnika tujcem hlinili.
X Dunaj« 17. okt. [Izv. dopis.] Kakor 8em uže poročal, umrl je tukaj drd. medicine Jan Kapistran J are nagle smrti. Obljubil sem takrat natančnejega poročila, a preduo vam je došel, ponatisnili ste nnpačno notico dunajskih časopisov, da so namreč našli Jarca pobitega
V veži njegovega stanovanja. Stvar pa je drugačna. Dno' 8. t. m. vračal se je Jarc s svojimi prijatelji iz vesele družbe in na tem potu doletela ga je nagla smrt. Na ulici zgrudil se je in tako nesrečno padel na glavo na tlaku, da je drugi dan uže izdihnil dušo. Zdravniki so konstatirali, da je ta pad gotovo prouzročila srčna napaka, na katerej je bolehal. Prijatelji so ga nezavestnega dali odpeljati v njegovo stanovanje in od tod je bil prenesen v bolnico, kjer je umrl.
Jan Kapistran Jarc je bil rojen 1. 1850
V Medvodah. Začetkom študiral je na graškem vseučilišči in pozneje na Dunaj i. Njegovo de lova nje na literarnem polji pokazalo se je javno stoprv letos, ko je jel pisati v „Zvon" pod imenom Kapistran. V njegovej zapuščini našlo se je več spisov, dovršenih in nedovršenih, katere hranim jaz in je hočem o priložnosti objaviti. Zadnje leto je bil tudi drd. Jarc predsednik „Slovenskoga literarnega društva", katerega vodstvo je dobro izvrševal. Izgubili smo zopet v njem mlado delavsko moč, po katerej sme žalovati domovina, ne le prijatelji.  Sladko spavaj, dragi Ivan!
Domače stvari.
— (Tatovi iz Trsta.) Tržaška policija je bila zadnje čase tatovom, ki le tatvino takorekoč kot svoje rokodelstvo imajo, tako močno za petami, da jih je mnogo iz Trsta pregnala. Ti so se razkropili zdaj po Kranj skem, Štajerskem in Hrvatskem. Tržaška policija je baje opozorila druge naše policije, naj bodo na te rprepodene podgane" pazne. Kjer torej kacega pritepenega brezposelnega Lnha vidite, bodite previdni.
— (Uboj.) Poroča se nam iz Šiške dno 18. oktobra: Fantje iz Zgornje Šiške in iz Glinic so včeraj skupaj pili in potlej na jednem vozu po noči odpeljali se iz Zgornje Šiške ven Tam so se mej soboj tako stepli, da so Gli-ničanje jednega iz Zgornje ŠiSke, necega Rojca, ubili. Drug dan so ga ljudje mrtvega našli pri znamenji ob cesti v Dravi je.
— (Imenovanje.) Cesarje imenoval župnika v Tržlči, g. Riharda Franka, za korarja kolegijatnega kapiteljna Novomeškega.
— (Iz Celja) se nam piše 18. okt. : Anton Abram, vaš naročnik, odločen neomah-ljiv narodnjak, bivši c. kr. duvkarski nadzornik je umrl. Bodi mu zemljica lahka!
— (Dr. Josip Gorički) je odprl svojo advokaturno pisarno v Gornjej Radgoni.
— (Kandidati za koroš ko deželno predsedništvo) baje da so: grof C h o r i n-sky, zdaj deželne vlade svetovalec v Ljubljani (zna slovenski); grof Knzenberg, deželni predsednik v Vorarlbergu (konservativec), knez Lotar Metternich (nekdaj vladni svetovalec v Ljubljani, tačas ustavoverec) in baron Mvrbach, v Gradci, (ustavoverec).
— (Prošnja.) V tukajšnjem listu je sle deče čitati: Pošla je bila uže lani šolska knjiga „Prirodopis živalstva", izdelal Pokornv, poslovenil Erjavec, in ker tretjega novega izdanja doslej Slovenska Matica nikakor nij mogla preskrbeti, smo prosili in pri družnikih Matičarjih nakoledovali jih toliko, da na pr. v Ljubljani jih imajo gimnazijski učenci vsi; ako jih drugod kje še pogrešajo, naj obrnejo se do znanih bližnjih ali daljnih udov Matičnih in dobili jih bodo za potrebo, dokler prihodnje leto po Matici izide tretjič. — Pošla pa je letos spet druga šolska knjiga. Slovensko Berilo za VIII. gimnazijalni razred. Izdal Dr. Fr. Miklošič. Na Dunaj i. Tiskana v c. kr. zalogi šolskih bukev — nij več dobiti. Morebiti imajo kateri nekdanji učenci vendar še to knjigo; lepo so prošeni, naj jo blagovolijo poslati ali kateremu gimnazijskemu učencu ali
pa sedanjemu slovenskemu profesorju v osmem razredu g. Jos. Marnu — na posodo ali zastonj v dar, ali tudi za gotovo, kajti dyak brez knjige — vojak brez orožja". —
— (Strela.) Iz Mavhinja se „Soči" piše: Dno 8. oktobra t. 1. je ob 4. uri popoludne zadela streh vrlega J>ineza Klarica, podžupana v Cerovljah. Ravno je prišel po stopnjicah, da stopi v svojo spalnico, ko ga je strela pred dimni vpričo njegove družine skozi streho na glavo udarila, in je začela obleka na njem goreti, ter je takoj mrtev obležal. Črevelj z ene noge mu je raznesla. Drug črevelj pa je prav malo poškodovala.
Ka/Jie vrsti.
* (Zatoženec ob jednem zagovornik.) Advokat dr. \Vbhrieh v VolŠperku na Koroškem je tožil odvetnika dr. Schericha in njegovega koncipista dr. Alfreda Prescherna zarad žaljenja časti. K obravnavi je prišel od zatozenčeve strani samo dr. Seli., ki je ob jednem zagovarjal Prescherna. Namesto pa, da je Seli. zagovarjal sozatoženca, zvrnil je vso krivnjo na dr. Prescherna, ki je bd obsojen potem na 20 gld. fdobe. Zoper to razsodbo so je pritožil dr. Pr. Pred celovškim sodiščem se je zatem vršila daljnja obravnava ter je bil zagovornik dr. Prescherna graški odvetnik dr. Kosjek. Ta je zahteval, da se razsodba ovrže in da se obravnava pred drugim sodiščem z nova prične, kajti zdaj je sozatoženec bil ob jednem zagovornik in je čisto dosledno, da je dr. Scherich vso krivnjo zvalil na dr. Prescherna. Sodišče je res ovrglo prvo razsodbo ter se bode obravnava z nova vršila pred okrajno sodnijo v Velikovci.
* (Čuden testament.) Na Dunaji ja umrl neki bivši uradnik Moric N , ki je celo svoje premoženje zapustil sinu nekega upokojenega feldmaršala samo zato, ker mu je bilo ime tudi Moric. Svojim sorodnikom nij nič zapustil Dedičevi odposlanci so šli gledat, koliko je bilo premoženja. Odpro železno kaso, a dobe notri samo koščke papirja. Iskali dO zdaj natančneje in res najdejo v jednem kotli v klopčič zvitih 40.000 gld. Iskali so dalje. Na vrsto pride album za fotografije in tu notri so dobili za slikami lepih žensk še skritih 20.000 gl. Dedič Moric je dobil tedaj 60.000 gf. prav slučajno.
* (Dvojen umor.) V Nitri na Oger-skem so 16. t. m. našli zakonska moža in ženo KreČek na njijnem vrtu umorjena in v listju zakopano. Zraven umorjenih so našli tudi ne* kaj obleke vrtarja, ki je pri umorjenem služil. Sumi se, da je ta zločinec, ker je umorjenima večkrat pretil in je zdaj zginil.
* (Slepar.) Meseca julija t. 1. je z Dunaja pobegnil Oto Maver, uradnik anglo avstrijske banke. Uzrok se tačas nij vedel. Zdaj pa se je izvedelo, da je iz neke Dunajčanke izvabil 22.000 gld. potem pa zbavši se posledic, je ušel. Sodnija ga zdaj išče._
ter ju potakneta v nožnice; položita roko na ledje in na srce v znamenje dobre sprave.
Ataman reče: zdaj pa prej mi gospod beg od mene ta bliskajoči meč: Bog daj, da bi tudi tebi tako dobro služil proti Nemcem, kakor je meni vam nasproti. — Odpaše sabljo ter jo odda Muselmanu. Kiaja odgovori: Hvala ti ntaman, dar hrabrega junaka mi je vselej drag; sprejmi tedaj tudi ti od mene v zameno tega vranca, pravcatega Neždo,*) naj te nosi proti sovragom, a nikdar ne proti prijateljskej deci proroka.
Izročivši mladičem ognjenega Žrebca, pravi Kiaja beg dalje: Sultan, moj gospod, bi rad počastil junaškega predrzneža, ki je razklestil vrste Serdenješcev, posekal sveti nrapor. — Govori junaški mladič, česa želiš: zlata, jekla, žrebca ali  devico? — Konaševič pristopi in
*) Tako zovejo Turci neko pleme arabskih konj, ki bo majheno postavo pa skoeni in srčni v boji.
odgovori: Musulman, svet je tebi grob proroka, sveto njegovo ime; meni je svet Bog človek Jezus Nazarenski — imam jekla, nečem zlata. — Po ukrajinskih stepah se paso Črede iskrih konj, po ukrajinskih selih je dosti črno brvastih devic cvetečega lica. Ako mi želi sultan kaj podariti meni in sebi po godu — to naj mi dd razpelo Kriščevo, pred katerim so se nekdaj pokoravali kristijanje v ceikvi sv. Sofije, in katere leži v zakladnicah visoke porte. — Kiaja se poslovi od atamana in mladičev, ter se poda v Seraj. Ataman zavpije: Bratje, neskuljiva je zvestoba Turčina, ne kuha izdaje v srcu kakor Nemec, brez nevarnosti moremo porajati — nocoj šna noč je vaša: Gospodje mladiči o jutranjem svitu — vsak na svoj-m mestu. — Rekel je ataman; Kozaci pa se raz-prfe pe ulicah kričeč: 'Živel oče ataman, čast slava in veselje tebi Kozaštvo! — (Konec prih.)
St. 5335.
(523—2)
Natečaj za vrtarsko služio.
Razpisuje se služba za vrt.arskega pomagača na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi z letno plačo 250 gld., s prostim stanovališčem in z vžitkom potrebne zelenjave — proti obojestranskej trimesečnej odpovedi.
Prošnjiki za to službo naj svoje z dotič-nimi spričevali in z rojstnim listom obložene prošnje, v kateiih imajo navesti, je-li so samskega st'Miu ali oženjeni in koliko družine imajo, razen tega pa tudi dokazati, da so slovenščine popolnoma zmožni, v sadje - in zelenjadoreji in v čebelarstvu prav dobro izur-ii-ni (slučajno tudi v cvetličarstvu), da so lepega obnašanja in trdnega zdravja, do tlut; lv>. novembra lttttO vodstvu deželne vino- in sadjerojske šole na Slapu — če mogoče osobno — izreče.
Oženjenim bi se ta službi izjemno le onda oddala, ako bi ne bilo sposobnih neoženjenih Kompetentov.
Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 12. oktobra 1880.
1 in ril no v IJulil luni:
15. oktobra: Anđela Zupančič, hišnegn posestnika hči, 5     leta, na cesti v mestni log1 St. 15.
16. oktobra: Melaniia I'ožgaj, pisarjeva hči, 2 m., na po!janskej cesti, za božJHStjo. — Lucija Pretnar, goatiJH, rj8 let, na sv. Jakopa trga St. N, za drisko.
17. oktobra: Janez Tomažič, bivši kustos v čitalnici, 71 let, za vnetico trebušne mrene. — Jsasi Kopni-, 5 let, v Križevniških ulicah H 7. — .(era K- pač, ma^istratnega uradniškega sluge žena, 59 let, ▼ Cerkvenih ulicah št. !>, H mrtvim v iiiu/.janih.
V deželnej bolnici:
13. oktobra: Franc. Vehar, delavke lin, 3 dni.
14. oktobra: Jarnej Mahorcio, gostač, B2 let
TmJtI.
18 oktobra:
Evropa i Posanet« iz Gradca. - Voitl i' Kamnika   — Mosor iz Si-ka.
tn Muhu: Wenz 1 iz Dunaja. — Schvvindel-Sc.Miigel iz Kamnika.       Koinj iz Dunaja.
Pr tt aH ni t Gratiib.tck, Berck, Altschul, Gei-grlnger, ,l.i U ■< h iz Duu j '.
Dunajska borza 19. oktobra.
Enotni dri. dolg v	bankovcih .	.   71 »rld.		15	kr.
Enotni dri. dolg v	srebru   . .	. 72	n	80	n
Zlata rentn.   . .	•   •   •   • •	. 86	n	35	m
IH60 dri. posojilo			»	—	
Akcije narodne ba	nke    .   . .	. 815	n	—	i»
Kredirne akcije .	•   •       • .	. 23	n	80	n
		. U7	19	80	n
Srebro ....	•   •   • •	. —	»	—	n
			n	37	n
('. kr  cekini . .			n	62	n
D >. • vne in ifks .				10	n
Vinograd na prodaj,
ki leii v Turškem vrhu, v Završkej župn ji, obstoječ iz tersj«, boste, sadnega vrta, vincarske in gospodske hiše.
Vinograd velja 6600 gld., na njem je štajerska hranilnica z 2300 gld. zavarovana, torej za več kakor za tretji del kupne srote.
Natančneje sc poizvo prt g. .litne/.u Tram« padu, dekanu v Zavrćah, in pri g. .'♦lun i on P-upu, uradniku v Gradcu McrangasHo Št. 13. (533—1)
zobovja
Umetne zobe in
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zobno operacije brez bolečin izvršuje s prijetnim mamilom.
zobni zdravnik A. PAICHEL
poleg Hrntlcckega mostu, I. nadstropje.
Ordiuuje od 9.—12. in od 2.—5. ure. (410—23)
^E^plr^OlC^ICiT^Cii^lCpit^pt^OTO^pt^O^^
sc kupuje ceno
obleke za gospode, dečke in otroke?
pri
M. NEUMAN2T-11.
WGT Kje
Jc največja zbirka
ženske robe?
(447—10)
pri
M. NEUMANN-u,
v 1-JiibIja.ii.i, Hlonove ulice li. nt. XI.
•mmm
Zaloga pozamentarije in modernega blaga
z«. g*o«|3o in *jro»-*i>ocle
se priporoča čestitomu občinstvu.
Naznanjam, da sem ravnokar prejela veliko zalogo vsake vrste v to spadajočih reči j: rute, spodnje oblek*', žl votulke s« gospe, predpasnike, ilšu, nogovlce, «>» ratnike, mauAete, kravate M gospe In gospode, kakor tudi trakove ik vence, mreže, gumbe vsake barve itd. itd.
Zahvaljujem se slav. občinstvu za toliko mi skazovano zaupanje, ter uljudno vabim tudi za naprej k obilnemu obiskanju in zagotovljam, đa bodem vsacemu po najnižjej ceni postregla, bolje ko povsod drugod. — Vnanje naročbe se točno in po ceni izvršujejo.
Spoštovanjem
(522—2) nasproti rotovža it. 25.
\a|foto » cJ.ša pomoč
kakorkoli bolnim v vratu in prsih
lekarja O. Klementov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okusen, popolnem sb raniji v izloček najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Goipodu lekarnarju it. ti I C o i Cll»11 v 11111III os t ■■ !
Ker ivt ob početku cima hudo ka&ljala, ter trpela tiuilo muko v prsih in nepre-noliljivo zusliženjo, raliilu uvu na mnoge nvi-tu juz in moja soproga val ..tirolttkl |irMiii Miriip"; uže v kratkem času ara bila popolueui ozdravljena. Ktulostno trduj naznanjava vam tako arečen učinek vuicga izločku planinskih zeliač, temo vam itajiskrenejo zahvaljujeva.
\ li........sin, novembra 187». Otlo Hrecllller,
upok. e. kr. vodja drž. arhiva in pisatelj.
Cena izv. slclenicl: L g"ld.- a-v. -v. Osrednja zaloga pri prirejeiatelji likirji 0. KLEMENTU i Inomostu.
V Ljubljani: lekar Trnkotzy; v Celovci: lekar Birnbacher.
NB. Pri kupovanji naj se pazi na ime prirejevateljevo in njegovo bram-beno znamenje: Očino zelišče (edehveiss) a inonograniom na
črnej podlogi. (33 — 20)
Čujte, glejte in strmite!
Zbog likvidiranju nedavno na  nič prišle   velike  torarne sa britanija-srebro odda sc sledečih 47 komadov o i dob<eg>i brl-lanlla-srebra t-aiuo za »Id. 6.96, kou aj za samo četrti del tega, kur j- drl » stao. dakle skoraj zaston|9 in sic -r: 6 kom. vrlo dobrih namlsnlk noiev, z ročnikom od britanija srebrn, b pravo angleškimi hi elitno-j ck lenimi ostrinami; 6    „    jako finih vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa; 6    „    teških illn sa jedi od britanija-srebra; 12    „    ille aa kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti ;
1 masivni sajemalec sa mleko od britanija-srebra;
1 teški za|cuialec sa juko od britanija-srebra; 6 kom poduosulkov o t britan.ja-sreuraj 6    „    podstatkov« fino cizelirani;
2 krasna ii»ini#.im svečnika od britanija-srebra; 1 košek za kruli, masivni, od britanija-srebra.
17 kom. Vseh teh \~> rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ** I ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in ge od pravega srebra tudi po 30 letnem rabljen ji no more razločiti, za kar M garantuje.
Razen tega sn h « dobi:
18 britanija-srebrnih noiev, vilic in ille po 6 komadov, vseh 18 komadov samo gl 3 7.i.
preji* gl. 3 —, zdaj gl. —.*i0
"i i'tf I
B 5^5
h z e 1 .
gA jb = t- a '5 3 2 J
> «8 ■ j m
s 2 s'«'
94 sT* S . « ^
pPT*  ~   GB 00
6 takih ill« sa kavo 1 sajemalee za ,|ubo 1 n „ mleko
6 tas
6 podnožnikov 1 fjlndkornlk 1 par h\cenikov
1   n n večji
1 zvonček
1 kozarček zu Jajea 1 »olnjak In poprnjak
od brit. Breb.
prej,
3.-,
„ ISO, „ .
» 5- „ „
. J60, , „
n , n n
„ 3.60, n „
n 2 — in „
gl 4 — zdaj gl.
„— .6d, . „
ti 2.f0, , ,
n 3 50 in n
1 —
—.50 1.50 l.f>0 1.20 1.20 3— 1.— —.30 — 75 4.--0 prejo
1 karanlldclj zn jesllt unije „    „ „
1 orodje za žveplcuke za na mizo, težko, od britanija Brebra, gl. 3.—, zdaj gl. —.9 .
Priprava za kavo in čaj h gl. 2.—. 2.50, 3.—, 4.— ; klešče za sladkor a kr. 35, 60, 80, gl 1 —; a adkorniki a gl. 2.—, y.H0. 4. — ; sipab.iki za sladkor ;'i kr. 85, 40, 75, «0, gl. 1.—; karafindelj za jesih in ol|- a gl J.—, 4,— ; Skailjico za sinovo maslo a kr. 75, 9 , gl. 1.70, 2 80," 3.2.>, 4.— ; in še mnogo diuzega blaga. V dokaz, da mojo naznanilo
nij Hleparstvo,
za vežem so s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem bres ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposliinih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kd >r hoče teuaj dobiti dobro in solidno blago a ne olabo za svoj denar, naj so obrne samo na jedini kraj za naročilvo za vse ces. kr. av»uo-ogerjko provincijo pod naslovom:
(Jeneral-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken
A, fliili,
Wien, Rothenthurmstrasse 9, geg/eniiber dem erzbisohofllohen
Falais. vyu2—y)
I^PlSaBS^BF-^^^igtJBjBBJ
Izdatelj in urednik Makso Armić.
Lautnina in tisk „Narodne tiskarne".