DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 67 t Maribor, žetrtek, dne 13. |unl|a 1940 t Lelo XV Naloga iasa... Nikdar še nismo čutili večje potrebe, kakor danes, da pozorno motrimo, kaj se dogaja okoli nas. Vsak minuli dan nam prinaša dogodke, ki niso prav nič razveseljivi. Naša država, čeprav se ne nahaja direktno v vrtincu vojne — vendar le občuti njene posledice. To je povsem razumljivo, če vpoštevamo dejstvo, da se večina dežel, ki zamenjavajo svoje blago z našo državo, nahaja v vojni in da je zaradi tega tudi v naši državi nastala velika gospodarska motnja, ki je zavrla ves gospodarski 'Promet. Ta glavni vzrok v gospodarskem zastoju pa izpopolnjuje še vojna psihoza. Strah »za jutri« in stalna negotovost pa še bolj ovirajo gospodarstvo, in vse to je pa obenem povzročilo naglo podražitev življenjskih potrebščin, ki ima za posledico obubožan j e širokih ljudskih slojev. Takemu stanju se niso mogle ogniti naše delavske množice. Vsak dan prinaša nove dogodke, ki temeljito menjajo vse ono, kar smo storili in kar smo nameravali storiti. Čeprav je dosedanje delo bilo okrnjeno, da ni nudilo velike perspektive, ali vendar se je moglo zgraditi podrobnejši načrt dela. Danes pa to ni več mogoče! Po razmerah se napravljajo tudi sklepi — je rekel filozof. In zdi se, da je imel prav. Cas, ki ga preživljamo, nalaga tudi nam tako nalogo. Zakaj, danes ni mogoče drugače delovati. Morje vsega sveta je vzvalovilo in prekinilo normalne odnošaje, ki bi morali ostati trdni. Delavsko gibanje je borec za mir! Bori se tu-di danes zanj, bori se za vse človeštvo. Bori se za demokracijo, ki je edina v stanu da ustvari blagostanje je edina v stanu -m ir i. .... > t Tej nalogi se moramo pridružiti tudi mi! Tudi, če preživljamo težke čase, vendar se ne smemo upogniti s svojim duhom. Ne smemo zaradi tega, ker je delavski razred določen, da povede vse človeštvo v boljše, socialno urejeno življenje, katerega osnove morajo sloneti na načelih pravice in pravičnosti- ; ' t' i a«. j i.u Zaradi tega je prav danes naša dolžnost, da usmerimo vse svoje sile za ohranitev naše skupnosti. Združiti se moramo okoli nje, vršiti disciplinirano svoje naloge. Taka je dolžnost nas vseh. V naših, vrstah mora biti mir in red, spoznaje in razumevanje skupnosti, ki je prav danes nujno potrebna, ko delavsko gibanje preživlja težke čase. Morda ta skupnost še ni bila nikdar tako potrebna. Bodimo prepričani, da samo čvrsta enotnost in hladno presojanje vseh stvari in dogodkov nam more jamčiti, da prebrodimo ty težko dobo, kateri bodo sledili nedvomno boljši časi. To naše trdno prepričanje naj pa nam bo tudi bodrilo v sedanjih razmerah. Letalski napadi Vedno strahotnejši postajajo letalski napadi v zaledju obeh front. Letal i so neprestano v akciji in mečejo bombe na vse mogoče kraje, v katerih slutijo gotove za vojsko važne preskrbovalne centre ali pa važne industrijske naprave. Pred nami imamo tudi pismo nekega slovenskega delavca * s i *1 ki pravi, da gledajo vsak dan smrti v obraz, spričo bombardiranj, ki se vrste eno za drugim. Hal 11 ua vojni F rancijo Vojna je pričela ob polnoči od 10. na 11. junij m Angl I I no Dne 10. junija ob 6. uri zvečer je končno spregovoril Mussolini z balkona palače Venezzia v Rimu množicam, ki so se zbrale pred palačo. Njego\fj Med zavezniki in Italijo Se ni bilo veljih spopadov Dasi je od pričetka vojne z Italijo govor so istočasno prenašali po radiu: preteklo že dva dni, pa vendar še ni in zvočnikih v vseh količkaj večjih krajih Italije. Mussolini je rekel: »Ura določena po usodi bije sedaj pod nebom naše domovine. To je ura neodložljivih odločitev. Vojna napoved je že bila izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. (Silno navdušenje.) Mi gremo v vojno proti plu-tokratični-ma in reakcijonarnima demokracijama na zahodu, ki sta zmerom ovirali naš korak in često ogrožali celo obstoj italijanskega naroda. Dogodke najnovejše zgodovine pa bi lahko posneli v teh besedah: polovičarske obljube, stalne grožnje, izsiljevanje in nazadnje kot krona vsega tega nesramno obleganje od strani Zveze narodov in 52 držav (v času sankcij). Naša vest je popolnoma mirna. Obenem z vami je ves svet priča, da je fašistična Italija storila vse, kar je bilo človeško mogoče, da bi ne prišlo do tega viharja, ki sedaj tlači Evropo, toda vse je bilo zaman. Treba bi bilo izvesti revizijo mirovnih pogodb in jih preurediti tako, da bi upoštevale življenjske potreb narodov. Ne bi smeli vztrajati pri politiki varščjn, ki so se izkazale za pogubne za vse tiste, ki so _take varščine sprejeli. Ne bi bili smeli zavrniti Hitlerjevih ponudb v nftsecu oktobru, ko je bila končana vojna proti Poljski. Toda vse to spada že v zgodovino. Mi smo danes odločeni vojskovati se. Sedaj zgrabimo za orožje, da branimo, kar smo si priborili, sedaj bomo pa uredili še problem naših meja na morju. Mi hočemo prelomiti vse verige, ki nas tlačijo. Te verige nas zapirajo v zaprto morje, te nimamo svobodnega dostopa na ocean. To bo borba med revnimi in bogatimi narodi, ki imajo in ljubosumno tišče pri sebi vsa bogastva in vse zlato. To je borba med mladimi in rodovitnimi narodi in nesposobnimi, ki propadajo. Italija ne misli drugih narodov potegniti v vojno, ki so z Italijo sosedi na morju ali pa "a suhem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Egipt in Grčija naj vzamejo te moje besede na znanje. . 'I Nemčijo bomo vztrajali do konca. Fašistična morala nam nalaga, da kadar gremo s prijateljem, tedaj moramo iti z njim do konca. Ko borno zmagali, bomo dali Italiji in Evropi dolgo dobo miru in pravico. Ali boste zgrabili za orožje? Ali boste pokazali pogum in vso odločnost?« Da! je vzklikala množica. Tako je pričela Italija vojno. prišlo nikjer do kakšnih spopadov ua kopnem. Francijo in Italijo ločijo Alpe, ki so za obrambo kot nalašč. Edino na morski obali, pri kneževini Monaco in Nici je položaj za Italijane ugodnejši, ker so v posesti ozemlja tostran Alp. Vrhovno poveljstvo nad vojsko je prevzel Mussolini po vzgledu Hitlerja. Suhozemna vojska vrši koncertra-cijo. Italijanska letala so napadla Malto. Predsednik francoske vlade o vojni napovedi Italije Francoski ministrski predsednik Reynaud je dne 10. junija pred S. uro zvečer govoril v radiu o vojni napovedi Italije in splošnem položaju; rekel je. »Ne odločajo samo kilometri, ki so jih doslej zavzeli Nemci. Odločajo tudi tisoči tankov in letal ter desettisoči vojakov, ki pokrivajo zavzeto ozemlje na vsakem koraku. Nad Francijo je prišla doba hude preizkušnje. Toda klonili ne bomo. Borili se bomo za svojo neodvisnost in za neodvisnost narodov. Ta trenutek je izrabil Mussolini. Svet bo sodil njegov korak. Večkrat sem naglasil, da ni spornih vprašanj med nami in Italijo, ki bi se ne dala urediti sporazumno. Tudi papež in Roosevelt sta se trudila, da dosežeta tak sporazum med nami in Italijo. Zaman, i Mussolini se je odločil, da naj se preliva kri. Ko je naš poslanik danes vprašal italijanskega zunanjega ministra po vzroku vojne napovedi, je grof Ciano dejal, da se mora Italija držati obveze napram Hitlerju. Italija se bo imela priliko prepričati, da niso močne samo Zavezniške pomorske izvidnice pa so napadle italijanske trgovske ladje v italijanskih vodah. Angleška admiraliteta poroča, da so angleške vojne ladje prodrle italijanska minska polja v„Otrantski ožini in pr:šla v Jadransko merje, kjer so položile mine na raznih točkah italijanske obale, celo okrog Benetk in Istre. Plovba na Jadranu postaja zato nevarna. Na Libijo so angleška letala metala bombe na neko italijansko letališče, kjer je bilo zadetih mnogo italijanskih letal. Začeli pa so se boji v Abesiniji. vojaške sile, ampak tudi moralne. — Francija ne more umreti!« Vojne napovedi Kanada, Južno afriška republika, Indija in Nova Zelandija so napovedale Italiji vojno. Usoda italijanskih trgovskih ladij Italijanske ladje, ki jih je vojna zalotila na Atlantskem oceanu, v Gibraltarju, v Kanadi, pristaniščih južne A-frike, Avstralije in Indije, so deloma zajete, deloma pa so jih posadke na povelje. skušale potopiti oz. zažgati. Kaj bo s Turčijo in Egiptom? Mussolini je izjavil, da Turčije in E^ gipta ne bo pognal v vojno. Toda med Turčijo in Anglijo ter Francijo obstoja vojaška pogodba, prav tako tudi med zavezniki in Egiptom. Prve dni vojne ni računati s posegom teh dveh držav v vojno. Turški listi povdarjajo, da bo vojna dolgotrajna. Strašni boji v pariški okolici Umik Francozov Že deveti dan se bijejo na zapadnii Gotovo niso pretirana poročila, ki fionti boji gigantskega obsega, ki jih j govore, da je na tem delu fronte pravi moremo označiti kot odločilne boje za pekel in da je zemlja pokrita s padli- [ Pariz. Nemcem se je posrečilo, da so s svojim desnim krilom napredovali od A-miensa ob Sommi proti reki Bresli, jo prekoračili in se po tem v obliki klina zagnali proti Rouenu ob Seini. Od Ro-uena skušajo sedaj prodirati proti Pa-jrizu vzdolž reke Seine, in v nasprotno I smer, po teku reke navzdol, proti mor-! ju, kjer leži pristaniško mesto Le Ha-, vre. ! Istočasno ponavljajo Nemci svoje 'sunke ob reki Oise, ki teče proti Parizu in levo od Oise preko Soissonsa ua reko Ourco in reko Marne, ki teče spo-redno s to reko. Frandozi se umikajo korak za korakom, boreč se proti silni premoči. Nemci so vrgli v te boje vso svoje efektive, tako na moštvu, kot tudi na letalih, tankih in orožju vseh vrst. Njihov namen je ne samo zavzetje Pariza, am-zak po možnosti uničenje francoske armade na tem področju. mi in ranjenimi, z uničenimi tanki in letali ter polna orožja vseli vrst. Pogled na karto kaže, da se Francozi umikajo na Seino in Marno. Reka Seine teče skozi Pariz in se Marne zliva v njo pod Parizom. Vprašanje je, kako dolgo more vzdržati človek v takem peklu, ne da doživi živčni zlom oz. vsled utrujenosti omaga. Obe vojni poročili, tako nemško, kakor tudi francosko govorita o tem, da se pri nasprotniku opaža utrujenost. Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo o dvolastništvu posesti. Obmejna posestva nsedl Jugoslavijo in Bolgarijo, ki so deloma v .naši državi, deloma v Bolgarji, so bila že dvajset let obmejnoprometno sporna. Te dni ie izšla v »Službenih Novinah« naredba, ki končno u-reja promet dvolastnikov ob jugoslovanski bolgarski imeji. Bogat pridelek bombaža v Rusiji. V Rusiji so pridelali leta 1939 28 milijonov ton bombaža. Pred svetovno vojno so ga prid?lali komaj četrtino te množine. Kako le prišlo do vstopa Italije.v vojno! Že dolijo se je vedelo, da bo Italija začela vojno zoper Anglijo in Francijo na strani Nemčije, dasi so v začetku septembra lanskega leta nekateri dvomili, da bo do tega prišlo. Toda ti so pozabljali, da v primeru Nemčije in Italije ne gre samo za politično in vojaško zvezo dveh držav, ki se je prvotno očitovala v politiki protikomunističnega pakta, ampak za zavezništvo, ki so ga stvorili čisto konkretno postavljeni cilji, in zavest, da jih jc mogoče uresničiti samo v skupni zvezi in s skupnim nastopom v miru in vojni. Nemčija je stala na strani Italije, ko je le-ta proti sklepu Društva narodov osvajala Abesinijo. Mussolini pa je s svojim zadržanjem odobril priključitev Avstrije k Nemčiji, podprl Hitlerjevo zahtevo po priključitvi Sudetskega o-zetnlja na konferenci v Monakovem ter potem pritrdil nemškemu protektoratu nad Češko in Moravsko. Nato je zcpet Hitler podprl Mussolinija ob priliki zasedbe Albanije. Ko je po monakovski konferenci postalo očitno, da bo nadaljnje spreminjanje zemljepisne karte v Evropi trčilo ob odpor zapadnih velesil, je pričela preorijentacija politike osi. To preorijentacijo so zahtevale nadaljnje nemške, pa tudi italijanske zahteve, ki so se glasile vedno boij konkretno: Nica, Savojska, Korzika, Tunis, Suez, Džibuti. V čem pa je obstojala ta preorijentacija? Do konca španske državljanske vojne je bila politika obeh držav izrazito v znamenju protikomunističnega pakta. Ko pa se je videlo, da Francija in Anglija ne bosta pristali na vse nemške zahteve, zlasti pa ne zlepa na zahteve Italije, je Nemčija pričela s prvimi poskusi zbližanja s Sovjetsko Rusijo. Za Sovjetsko Rusijo je bilo znano, da ima vojaški pakt s Francijo in Češkoslovaško ter da se tudi sicer razgovarja z 'zavezniki glede bodočega razvoja v Evropi. Kako so potekala pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo še vedno ni znano, ve pa se, da so se pričela neposredno po monakovski konferenci, ko je odpovedal vojaški pakt med Fran- cijo, Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo. Nemčija si je pridobila Sovjetsko Rusijo, t. j. njeno nevtralnost in blagohotno naklonjenost z izjavo o odpovedi svojim interesom v baltiških državah. Ko je pozneje prišlo vedno bližje vojne napetosti radi Gdanska, je Nemčija priznala Sovjetski .Rusiji še pravice do enega dela Poljske, nakar je stopila v vojno. Na nemško pobudo se je tudi Italija skušala sprijazniti s politiko zbližanja s Sovjetsko Rusijo. Toda, ker so se zahteve Italije v precejšnji meri kosale z interesi Sovjetske Rusije, je iz-gledalo, da do zbližanja med tema državama sploh ne bo prišlo. Najbolji dokaz za to je podpiranje Fincev od strani Italije v vojni, ki jo je začela Sovjetska Rusija. Še v decembru lanskega leta je sovjetski poslanik Goreikin iz protesta zapustil Rim radi demonstracij proti njemu in Sovjetski Rusiji radi Finske. Zadnje čase pa je bil dosežen sporazum med Moskvo ini Rimom, ki je dobil vidnega izraza z Mussolinijevo izjavo o respektiranju nevtralnosti Balkana. To zagotovilo dano v Moskvi je imelo za posledico vrnitev Goreikina v Rim iu italijanskega poslanika de Rosso v Moskvo. Isti dan, ko sta oba poslanika krenila na svoja mesta, je stopila Italija v vojno. Kot zaveznika v boju proti Angliji in Franciji, vendar vsaka izmed njiju s svojimi . ' i cilji: Nemčija v srednji in severni Evropi ter kolonijah, Italija na obalah Sredozemskega morja in predvsem v severni Afriki, stopata obe državi ramo ob rami v tej vojni, potem ko sta razgraničili svoje interesno področje s Sovjetsko Rusijo, toda nrvak HSS za samoborski okraj dr. Grga Vukovič po-setila ministra dr. Smoljana in mu sporočila, da sta dotaila informacije, kako občinski tajniki vrše priprave, da onemogočijo pravilne rezultate volitev. Na temelju tega je minister dir. Smoljan pisal pismo predsedniku vlade Cvetkoviču, ki je odredil, da ministra inž. Bes-lič in dr. Smoljan odpotujeta v Novi Sad in z banom uredita vse potrebno, da bo pri volitvah zajamčena popolna svoboda glasovanja ter preprečene potvorbe. Nato so bili poslani iz kabineta dr. Mačka, finančnega ministra dr. Šuteja in ministra pošte dr. Torbarja šefi kabinetov in tajniki na vsa rvolišča, dla kot opazovalci nadzorujejo svobodo volitev. Ti opazovalci so dobili od ministra dr. Smoljana posebno legitimacijo in so ves dan volitev vodili nadzor in intervenirali na voliščih, v boju z raznimi občinskimi tajniki ,ki so hoteli terorizirati volilce.« — Če kaj, potem ta opis najbolje govori v naš prilog, ko smo povdarili, da tudi v novih razmerah javne volitve ne morejo biti svobodne. Res je, da so se volilci HSS pod tako zaščito čutili svobodne, ali so se pa čutili tudi drugi, je vprašanje. ***«■_ t* U«»lai * Priznanje Sovjetske Rusije in navezanje diplomatskih stikov z njo. Zaenkrat Jugoslavija še nima diplomatskih stikov s Sovjetsko Rusijo. Pričakuje se, dla ibo naša vlada priznala Sovjetsko Rusijo do avgusta meseca in na to navezala diplomatske stike. Do tistega icrmi- na bo likvidirano poslaništvo bivše caristične Rusije v Beogradu. Nadzorstvo nad cenami je sedaj raztegnjeno tudi na gradbeni materijal oz. na železne izdelke kot žico, žeblje in vse vrste železa za zgradbe. Dr. Korošec mnogo potuje. Predi kratkim je bil na poljedelski razstavi v Vratislavi v Nemčiji. Nazaj grede se je zglasil pri predsedniku Slovaške republike dr. .i n Tisi. Sedaj pa se mudi v Bukarešti, kjer se je pri svojem prihodu vpisal tudi v dvorsko knjigo. Občinske volitve v 10. bačkih občinah so se vršile dne 10. junija. V 6. občinah je zmagala HSS, v 2 občinah JRZ in v 2 občinah nemški Kulturbund. Za te volitve je bilo ukrenjeno vse potrebno, da je imela HSS proste roke. V občine, v katerih so bile razipisane volitve ni smel priti tri dni pred volitvami noben tuj agitator. Na podlagi teh volitev zaključujejo v Zagrebu, da so se vsi Bunjevci in Šokci izrekli za pripadnost k Hrvatski banovini. Razprava proti - fen lU morilcem dr. Šuiflaya. V Zagrebu so 18. februarja 1931 neznani storilci ubili na ulici profesorja dr. Šuff-laya, enega izmed najvidnejših voditeljev hr-vatskih frankovcev. Sedaj je državno tožilstvo dvignilo obtožbo proti l ■ i *:&■ morilcem. Obtoženi so Branko Z,werger, bivši policijski agent, Ljubomir Beloševič, bivši policijski a-gent in sedanji uradnik sreskega načelstva v Sarajevu Stevo Večerinac. — O Večerincu piše »Hrvatski dnevnik«: To je tip negativnega državnega uradnika, kakršnega je rodila diktatura, ekspert za volilne potvorbe, in za ustanavljanje organizacij, s katerimi je režim hotel zlomiti Hrvate, človek, ki je naučen na lahko življenje in ki je ibil slepo orodje v rokah svojih predpostavljenih. On je bil nazacfnje vodja zagrebških četnikov. Sodeloval je pri razbijanju shodov in bil je organizator »Jugoslovanskega delavskega gibanja«. — Pred sodiščem se trojica izgovarjajo eden na drugega in skušajo uvleči še nekatere svoje bivše znance v proces. Kako so gradili mednarodno cesto v Vojvodini? Vojvodina se ponaša, da ima mednarodno asfaltirano cesto, ki vodi od madžarske meje dlo Beograda. En kilometer te ceste je stal približno 1,200.000 dinarjev. Ko so bila pa sedaj na cestah izvršena neka popravila, šo na posameznih krajih ugotovili prav zanimive stvari: Kamenita podlaiga cestišča je komaj 10 cm debela, na njo je nasuto malo gramoia, ki je zvaljan. Na gramoz pa so razmazali okrog 2 cm debelo plast cementa, iki se še doslej, po dveh letih ni sprejel, ker v mešanici peska ni dovolj cementa. Vso to goljufijo prekriva zaenkrat plast asfalta. Kilometer na tak način napravljene ceste ni vreden niti eno četrtino preračunanega zneska. Spričo takih razmer bi bile že bolj pametno, ako bi država gradila ceste v lastni režiji. Odpusti uradnikov v občini Dubrovnik. V Dubrovniku je prišla na krmilo nova hrvatska občinska uprava. »'Hrvatski dnevnik« poroča, da je ta uprava sklenila odpustiti starosto Sokola Nino Šutiča, ki je bil upravitelj neobstoječih oibčinskih posestev z mesečno iplačo 5 000.— dinarjev. Razen tega je bila odpuščena še četvorka uradnikov. Župnika je okradel. V Vitezu pri Travniku je nek llija Bošnjak prišel klicati župnika patra Dragotina Prpiča sredi noči, da naj gre obhajat nekega kmeta v okolici. Ko je župnik o-sedlal konja in 'povabil Bošnjaka s seboj, je ta odklonil povabilo, češ, da ibo župnik že sam našel v dotični 'kraj. Ko je prišel v vas, je župnik na svoje začudenje opazil, da je označeni kmet živ in zdrav. Še večje pa je bilo njegovo začudenje, ko se je vrnil domov v župnišče, kajti Bošnjak je izrabil odsotnost žuipnika, vdrl je v njegovo sobo in mu odnesel 11.500 'dinarjev. Polovico denarja je zakopal, za ostanek si je kupil dva konja z opremo. Nato pa je krenil na delo v Slovenijo. Med potjo pa so ga prestregli. Žane Grey: 116 Mož Iz žozda »Tom vam ne bo nič storil, mati«, jo je pomiril Dale, ko je kuguar pricapljal za njim po vrtni stezici. »Rekli ste nekaj o drugih. Je Miss Helen na varnem? BrzoU »Jezdite tja gori k nji — ne zapravljajte tuka) časa.« Dale je v hipu bil v sedlu, za njim pa John, a morala sta resno udarjati po konjih, da sta jih prisilila vsaj v lahek dir; to je bil prav prisiljen dir, tako da Tomu ni bilo treba zaostajati. Ježa do Auchinclossove farme se je zdela Daleju brez konca. Vaščani so prihajali iz svojih hiš in zrli za njim, ko je oddirjal mimo. Naj si je Dale še tako strogo obvladoval svoje živce, vendar ni mogel svoji naraščajoči radosti popolnoma podrediti slutnje neke strašne katastrofe, ki je prežala nanj. A vseeno, naj ga čaka karkoli, — vseeno kakšni usodni dogodki so v zvezi s slučajem, ki ga bo moral zdajci odkriti, čudovita in prekrasna se mu je zdela v tem trenutku zavest, da bo čez nekaj sekund spet videl Helen Ray-nerjevo. Na dvorišču so stali osedlani konji, a nobenega jezdeca ni bilo nikjer vidieti. Nek mehiški deček je sedel na klopi verande na istem mestu, kjer se je Dale kakor se je spomnil, sešel z Alom Auchinolos-som. Vrata v veliko dnevno sobo so bila odprta. Vonj cvetlic, žužanje čebel in topotanje konjskih kopit je nerazločno prihajalo do Dalejevih čutov. Oči so se :nu skalile, da se mu je, ko je zlezel iz sedla, zdelo, da se tla pogrezajo pod njim v globino. Stopil je na verando. Pogled se mu je hipoma zjasnil. Nekaj ga je davilo v grlu tako, da so mu bile besede, ki jih je rekel mehiškemu dečku, brez prave zveze. Vendar so se razumele, zakaj deček je takoj stekel za hišo. Dale je krepko potrkal in stopil čez prag. John je pa medtem na dvorišču, zvest svojim starim navadam, tudi v tem trenutku največje napetosti, mislil predvsem na zvesta utrujena konja. Medtem, ko ju je razsedlal, jima je govoril: »Kot razvajeni, rejeni mrhi, ki sta prezimovala visoko v gorah, sta se izredno izkazala!« Dale je slišal v sosednji sobi glas, potem korake in škripanje vrat, ki so se odprla. Na pragu se je pojavila belo oblečenai ženska postava. Spoznal je Helen. A namesto bujne, mladostne, rjavkaste in temno-oke lepote, ki je neizbrisno lebdela v njegovem spominu, je videl lep, bel obraz z zaskrbljenimi potezami trepetaje v strahu in z očmi, katerih pogled mu je presunil srce, ni mogel izreči nobene besede. »O, dragi prijatelj, ste vendar prišli!« je zašepetala. Dale je iztegnil svojo tresočo se roko; a ona je ni videla. Pograbila ga je za ramena, kakor da se hoče pi ©pričati, da je to resnično on, potem pa so se sklenile njene roke njegovega vratu. »Oh, hvala Bogu! Saj sem vedela, da boste prišli!« je rekla in sklonila svojo glavo na njegovo ramo. Dale je uganil kar je slutil, Helenino sestro so odvedli. A medtem ko so njegove brzo delujoče misli sklepale iz tega ljubeznivega pozdrava veličino njenega trpljenja in moč njene duševne presunjenosti, ni polagal njenemu objemu pri svidenju za svojo osebo nobene posebne važnosti. Stal je le na mestu zamaknjen, očaran, kakor drevo, ki ga je oplazila stre- la, z vsemi svojimi čuti, kakor da bi želel ta trenutek večno občutiti, si iza vedno vtisniti v spomin, kako tu visi na njegovem vratu, z obrazom na njegovem srcu, ki mu je burno utripalo, s svojim trepetajočim telesom tesno prižeta k njemu. »Gre najbrž za Bo«, je vprašal jecljaje. vrnila«! je vsa pobita rekla Helen. »Včeraj je jezdila na sprehod — in — se ni več »Videl sem njeno sled. Odvedli so jo v gozdove. Našel jo bom, privedel jo bom nazaj«, je hlastno rekel. Zdrznila se je, kakor da hoče njegove besede vsesati vase. Z naslednjim zdrzajem je dvignila obraz, se nagnila nazaj in miu pogledala v Jice. »Vi jo boste našli — «jo privedli nazaj?« »Da«, je odvrnil brez okevanja. Pri zvoku teh jasnih besed se je, tako se je Daleju zdelo, nenadoma zavedla, v kakem položaju se nahaja. Čutil je, kako jo je streslo ko je spustila svoje roke in stopila nazaj, medtem ko je temna rdečica pregnala bledico zaskrbljenosti z njenega obraza. Vendar je kazala pogum v svoji zmedenosti. Svojih oči ni povesila čeprav so se čudno hitro spremenile, se zasenčila v sramežljivosti in govorila o občutkih, ki si jih Dale ni znal tolmačiti. »Skoraj sem — zblaznela«, je jecljala. »Saj ni Čudno. Videl sem ... A sedaj si morate ohraniti jasno glavo. Ne smem izgubljati časa.« Peljal jo je k vratom. »John, Bo je izginila«, je zaklical. »Od včeraj «; Pošlji fanta, da mi prinese mesa in kruha. Ti pa steci v stajo in mi privedi spočitega konja. Mojega satrega Rangerja, če ga boš lahko hitro našel. Podvizaj se!« KCtšiU ImcUcv TRBOVLJE Občinski proračun. Din« 30. maja se je vršila seja .občinskega odbra oibčine Trbovlje, ki je sklepala o občinskem proračunu za leto 1940-41. Proračun je bil na vpogled občanom, ugovarjala pa je samo Trboveljska premogokoipna družba, vendar ne v precUpisanem roku. O proračunu je poročal na seji občinski odbornik s. Filip Murn. Proračun :predvideva 4,098.180 izdatkov in prav toliko dohodkov ter je uravnovešen. Od lanskega proračuna je višji za din 114.316.—. Osebni izdatki znašajo din 901.265.—, splošna uprava din 218.500.—, varnostna služba din 195.663.—, prosveta din 493.582.—, finančna stroka din 336,807.—, gradbena stroka din 410.000.—, kmetijsilvo din 63.00(1.—, ljudsko zdravje din 188.500.—, socijalno skrbstvo din 777.200.—, trgovina in obrt din 96.832.—, občinska podjetja din 306.620.—, izredni izdatki din 49 tisoč in 60 tisoč tristoednajst. Izdatke je odobrilo 23 od 24 navzočih odbornikov, 1 odbornik je glasoval proti, 12 občinskih odbornikov ni prišlo k seji. Za kritje proračunskih izdatkov se bo pobirala doklada na vse državne neposredne davke v višini 110 odstotkov, kod doslej. Predpis državnih davkov za trboveljske davkoplačevalce za tekače leto znaša dva milijona 426.425.34, tako da bo občina prejela din 2,669.068.— dohodkov iz tega naslova. Občinske trošarine bodo vrgle din 716.986.—. Na račun občinskih taks ho prejela občina din 16.500.—, dohodki od občinskih posestev in podjetij bodo 'čtali din 644.495.—, nepričakovani dohodki pa din 51.131.—. Proračun ubožnega sklada, ki predvideva din 674.000.— dohodkov in prav toliko izdatkov, je bil soglasmo odobren, prav tako proračun veterinarskega sklada po din 29.750.— in proračun odkupnine za ročno delo v znesku din 6.800.—. Trboveljska premogokopna družba je v svojem ugovoru navajala, da je davčna osnova izračunana napačno, ker da je TPD sama plačala na družbenem davku v letu 1939 dinarjev 1.961.000.— in razen tega še dlin 500.000.— na občinski dokladi ipodvrženenvu uslužbenskemu davku višjih nameščencev. To dvloje da več, kot pa je oibčina vzela kot osnovo za odmero doklad za vse posedujoče občane. Raz-jn tega je družba proti temu, da so izdtatki za 3 odstotke, osebni izdatki za 12 odstotkov in ma-terijelni za 0.65 odstotkov višji od lanskega leta. TPD smatra, da bo davčna osnova mnogo višja, kot ipa jo predvideva občinski proračun, *»to predlaga, da se občinska dbklada na državne davke zniža od 110 na 80 odstotkov O ugovoru TPD je razpravljal občinski odbor, ki je ugotovil, da je bil primoran povišati plačo občinskim uslužbencem počenši od 1. a-prila 1940 in 'to: vsem, ki imajo nižje prejemke od din 1000 mesečno za 20 odstotkov, ostalim Pa za 16 odstotkov. Iz istih razlogov se bodo morale zvišati podlpore ubožcemi Investicij ni, razen za predvideno zgradbo zaklonišč, za katere je določenih din 300.000.—. Pravilno je ugotovil župan s. Klenovšek, da ako bodo dohodki presegali proračun, bo občinski odbor itak posebej sklepal o ttem, kako naj se porabijo. Neupravičeno spodtikanje. TPD je v svojem ugovoru zoper občinski proračun navedla svoje pomisleke proti povišanju dlohodkov občinskim uslužbencem. Dohodki občinskih uslužbencev v trboveljski občini znašajo s poviškom, vred letno din 901.265.—. Kaj so ti dohodki v primeri z dohodki TPD, za katere mora plačati TPD samo na občinski dokladi podvrženemu uslužbenskemu davku din 500.000.—! Vedeti moramo, da se občinska doklada na zaslužek pobira šele pri mesečni plači nad 4000.— dinarjev. Plače trlboveljskih občinskih uslužbencev so torej naravnost beraške spričo dejstva, da plačuje TPD samo za nekoliko njenih poedinih uradnikov din 500.000— letnega državnega davka, na katerega se potem nabije še 110 odstotkov občinske doklade. Potem ta-1 samo 'c^avek od plač teh uslužben- cev IPD (višjih) več, kot pa vsi izdatki za občinsko uradnistvo. ^se )e,. Pod vtisom strašnega umora, ki so ga izvšili doslei še neizsledeni zločinci nad 54 letnim nočnim cuivaiem «. Urhom fgnacem Razbojniki so se oborožili za vlom v konzum v delavnici rudarja Martina Klopčiča, kjer so ukradli sekiro, pilo in kuhinjski nož! S sekiro so potem pcibili s. Urha. Razen tega so v Pau-erjevi koloniji obiskali kleti pri Cukljatiju, Zupanu in Grobešku, kjer so ss založili z jestvinami. Vlom v konzum jim je preprečil s. Urh, ki .pa je plačal to svojo vestnost z življenjem. Sledovi kažejo, da so zločinci pobegnili preko Mrzlice v Savinsko b ogromni udeleži obč'nstva. LAŠKO Nekaj zanimivih dnevnih novic. • V maju je ibilo v Radiotermi bolniških članov 242, privatnikov 136, inozemcev pa 3 in sicer: 1 Čeh, 1 Švicar in 1 iz ostale Evrope. Vseh nočnin je bilo 3453. Gostilno Hofbauer Ana je s prvim junijem iprevzela v najem ga. Minka Dernov-šek iz Zagorja. V hiši krojača g. Bačiča Kal-mana je z junijem otvoril novo brivnico gosp. Stvarnik Edvard, sin železničarja v Laškem. V hiši g. Verhovca, elektromonterja v Laškem, sta s prvinn junijem otvorila novo slaščičarno kot celjsko podružnico brat in sestra Alojz in širila Zupančič iz Žužemberka. Od davčne tt-Prave v Laškem je premeščen k davčni -upra-yi v Šoštanju davčni inšpektor g. Viktor Ku-Nekaterim Laščanom bo ostal v spominu. w Mečici ipri Laškem je preminula 9 mesečna j^«haela, hči ondlotne gostilničarke Jančičeve. n Krištofu nad Laškim je umrla 89 letna vdo-va po kmetu, Marija Sušak. Cerkvena nadar- NARIBOR nišni lastniki ne marajo otrok. V zadnjem času se v našem mestu vedno bolj množijo pritožbe proti hišnim lastnikom, ki ne marajo sprejeti na stanovanje družin, četudi imajo samo po enega otroka, družin z večjimi številom otrok pa se naravnost bojiio. Te dni nam je pripoveuovala neKa delavka, da je iz usmiljenja vzela k sebi dveletno deklico, kaiteri je pred par meseci umrla mati, oče pa se nahaja na orožnih vajah. Otrok bi bil popolnoma zapuščen, če bi se ga ne bila usmilila ta delavka, ki se tudi sama komaj preživlja s svojim možem. Dasi nima do otroka ni'Kakili dolžnosti, se je vendar zavzela za- ubogo deklico. Povsem drugega mišljenja pa je njena .4..,. hišna lastnica, ki je takoj, ko jie Prišel otrok v hišo, zagrozila prizadeti najemnici, da mora otroka odstraniti, ali pa ji bo odpovedala stanovanje. s . hišna lastnica. ■ ., * t.« ‘--V-, menda še nikoli ni okusila bede, ker si sicer ne moremo predstavljati,1 da bi mogla biti napram nedolžni zapuščeni ded tako kruta in brezsrčna-. Nekateri naši dnevniki vodijo od časa do časa hud boj preiti odpravi plodu in podčrtavajo, da naj bi imela vsaka družina čim večje število otrok. To časopisje naj bi tudi vsak elan zaiova pisalo o ! tem, kakšnim šikanam so izpostavljene dru-! žine z otroci, ker jih marsikateri hišni lastnik j nii' proti visoki najemnini noče sprejeti pod I strehe. H grehu molčati je sicer tudi greh. Iz-| gleda pa, da prizadeto časopisje rajši prevzame ta greli nase, kakor pa aa- bi tvegalo, da zgubi naročnike med taikkni hišnimi gospodarji, če bi primerno ožigosalo njihovo nesocii.al-no in brezsrčno zadržanje. Cesto Maribor—Fram bo po časopisnih vesteh država modernizirala v režiji banske uprave, ker se pri dveh licitacijah za oddajo del ni prijavilo nobeno privatno gradbeno podjetje. Gradbena dela bo nadziral (poseben gradbeni odbor, ki mu načeluje šef tehničnega oddelka inž. Vanek. Z deli se bo baje kmalu pričelo. <*. .. ■ , , * •. c. * 1 .................. ' ' Kakor je želeti, da bi se ta1 cesta čimpreje modernizirala, ker je, kakor smo zadnjič poročali, celo mestno avtobusno podjetje zagrozilo, da bo ustavilo avtobusni promet radi slabe ceste, vendar je neobhoano ipotrebno. da se ukrene vse, da bodo pri delu zaposleni delavci dobili današnji dragirtji odgovarjajoče mezde. Zaenkrat do Frama, Prihodnji mesec bodo pričeli z delom na cesti Maribo ■ Fj.am. Dela so preračunana na 14 mesecev in bodo zaključena enkrat v letu 1942, ker zimski meseci ne štejejo. Od Frama do Slov. Bistrice se bodo torej pričela dela šele leta 1942, ako prav razumemo. Neznosen smrad v mestni vročezračni kopeli — apel na gospoda župana, 2e parkrat je bilo na tem mestu govora o skrajno nehigijenični ureditvi vročezračne koipeli v mestne,n kopališču. V predkabini vlada tak smrad, da postaja kopalcem slabo. Ako potem prično kabino zračiti, se vse kopaličše napolni s smradom, ki ga ni mogoče ipregnati. Temu bi’ se dalo odpomoči s preureditvijo predka-bine. Predvsem morajo iz nje izginiti lesena tla in lesene klopi. Tla in klopi ter stene v višini dveh metrov naj bi bile iz zmesi, ki je imitacija marmorja in ne vpija vode (kot bazen za toplo vodo). Tla naj bi bila nasekana-, da ne postanejo polžka in naj bi visela proti sredini kabine, v sredini pa naj bi bil napravljen odtok. V kabino bi morala biti napeljana voda, da bi se tlak, stene in klopi od časa do časa polile z vodo in oprale od potu. ki ga izločajo kopalci. Proti taki ureditvi kabine ni pomislekov. ker bi bil kamen itak vedno segret, zato se ni treba bati. da bi se kdo prehladil. Izdatki bi ne bili veliki Tako, kot je sedaj, >pa ne more in ne srne ostati. >. i • . „i. - - -Tak vzduh v kopališču ni samo neprijeten, ampak tudi zdravju škodljiv. Upamo, da bo to naš zadnji apel. da se vročezračno kopališče higijenično preuredi, ako ne, bomo morali opozoriti na te nemogoče razmere višje sanitetne oblasti. — Eden v imenu vseh rednih obiskovalcev. Tretja licitacija za oddajo stavbenih del za gradnjo nove državne realne gimnazije v Mariboru bo 18. t. m. v Ljubljani. Cerkveni konkurenčni odbor za stolno župnijo je sestavljen tako:!e: dr. Schaubach, Oz-vatič, Grčar in inž. Lah. Silno neurje je divjalo minuli ponedeljek pc-ipnldne nad Mariborom in okolico. Padala je precej debela toča. ki pa k sreči v Mariboru in okolici ni Povzročila posebne škode, pač pa v Slov' goricah, kiier je oklestila trte v vinogradih in sadno drevje. Zal‘Muček Protltuberkuloznega tedna. Da bo mogoče obvestiti javnost o celokupnem uspehu letošnjega Protituberkuloznega tedna-, se vljudno prosi' vsa vodstva srednjih in osnovnih šol, da čimpreje, še pred počitnicami zaključijo zibirko in pošljejo PTL v Mariboru svoje obračune. Isto prošnjo naslavljamo tildi na vse ostale, ki so bili povabljeni, da sodelujejo pri akciji. KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenine (lastni izdelki), perilo, knmbineže. volno, platno, odeje, blago, obleke, prednasnikc, rute, čepice itd. najugodneje pri MARA OSET, Koroška 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenca-ko. Tragična smrt rudarja. V majhnem rudniku v Meovedcah na Dravskem polju je minuli torek zasulo rudarja Jožefa Šoštarka, ko je s tremi tovariši postavljal opore v 18 metrov globokem rovu. Naenkrat se je s stropa vsula velika plast in je vse štiri rudarje zasula. Do-čim se je trem posrečilo, da so se odkopali, je bil Šoštarko bolj, globoko zasut. Takoj so tovariši pričeli odkopavati ponesrečenca, ko pa so ga domala že osvobodili, se je ponovno vsula zemlja. Po večurnem reševalnem delu so končno izkopali Šoštarka, ki je bil pa že mrtev. Ako je bilo v rudniku dovolj preskrbljeno za varnostne naprave, bo ugotovila šele pri stojna uradna komisija. Ponesrečeni rudar zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. I. Delavsko kolesarsko društvo, centrala Maribor priredi v nedeljo, dne 16. junija običajni spominski izlet v Konjice. Podružnice Pobrežje, Studenci in Ruše se naj priključijo temu izletu. Odvoz točno ob pol 6. uri zjutraj izpred društvenega lokala. Mariborski gledališki igralci bodo gostovali: v soboto 15. t. m. ob 20. uri v »Jelenovi« dvorani pri Sv. Lovrencu na Pcihorju, v nedeljo, dne 16. t. m. ob 15. uri v »Sokolskem domu« v Marenbergu. isti večer ob pol 21. uri pa v »Sokolskem domu« v Rušah. V vseh treh krajih bodo vprizoriU veseloigro »Konto X«. Gangsterski napad. Ročno torbico, v kateri je bilo din 1320 gotovine, je hotel iztrgati neznan napadalec v Prečni ulici natakarici Berti Križovnikovi. Prizadeta se je vračala iz službe domov. V Prečni ulici, kjer je izredno slaba razsvetljava^ pa- bi bila skoro postala žrtev napadalca, če bi se mu ne bila pogumfno po stavila v bran in pričela klicati na pomoč. Ko so se pojavili bližnji stanovalci nai oknih, je napadalec hitro izginil brez plena. Orll>Oul izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra topla in mrrfa jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje. ležalni stoli! NARODNO GLEDALIŠČE V A1ARIBORU Baletni večer Ob zaključku letošnje gledališke sezone je gostoval v mariborskem gledališču trikrat zaporedoma baletni ansambel ljubljanske opere, ki je privabil vse tri večere polno občinstva. Spored je bil bogat in posrečen, izbran z okusom in s -posebnim ozirom na slovansko glasbo. Uvod je tvorila koreografsko zelo posrečena pantomina »Usodne napake doktorja Bartola« nai znano Ipavčevo glasbo »Možiček«. Drugi del sporeda je tvorila suita iz baleta Čajkovskega »Hrestač«, ostali večer so pa izpopolnjevali razni krajši posamezni in skupinski nastopi, dva plesa na glasbo L. M. Škerjanca, Dvorakov »Slovanski ples«, efektni »Ples bajader« na glasbo Goldmarka, ki je bil edini neslovanski skladatelj sporeda in balet »Modra roža« na gasbo slovaškega operetnega komponista Dušika. Večer je zaključila plesna študija »Snubitev« iz znane Adamičeve »Tatarske suite«, Ljublilanski baletni ansambel je sicer po svojih izraznih sredstvih zakoreninjen v klasičnem baletu, a se že krepko vrašča v sodobno plesno umetnost. V inž. P. Golovinu ima-posebno dobrega voditelja, ki mu gre kot plesnemu ipeda.gogu in koreografu nedeljeno priznanje. Očrvidno gre njegovo stremljenje manj v smeri filozofskega razlaganja in izražanja glasbe s plesom, bolj hoče poudariti in izrabiti pomen gibanja kot sredstva za Povečanje in stopnjevanje življenjskega veselja. Tako je bil osnovni ton vseh nastopov stilizirana, življenjska in vesela oderska razgibanost. Oko je bilo deležno mnogih lepih vtisov, posebno v prelivanju skupin. Pri ljubljanskem baletnem arsambu je treba predvsem podčrtati njegovo zlitost in enotno izglajenost. Zborne plesalke niso bistveno zaostajale za soloplesalkami- in zato so skupinski nastopi vzbudili prav tako veliko zanimanje in odobravanje kakor solistični nastopi, v katerih so se posebno izkazale ge. Bravničarjeva, Mohorjeva, Remškar-jeva in Japljeva. Posebne pozornosti sta bila deležna oba plesa-vca, g. Čarman in g. Pogačar, ki sta oba izpričala neobičajen talent, g. Čarman pa je obenem že pokazal precejšnjo mero individualnosti. — S. ibina bo povečala farno pokopališče V smeri proti cerkvenemu gozdu. Društvo nižjih poštnih uslužbencev za dravsko banovino je ku-ipilo pod Šmihelom od g. Helebrandta Fabijana parcelo v izmeri 7718 kvadratnih metrov po 5 dinarjev, -kjer ibo zigradilo »Zdlravsitveni dom za obolele -poštarje«. Zamisel iskreno pozdravlja- STUDENC! PRI MARIBORU Novi nočni nemiri. Vedno bolj se množijo pri nas pritožbe od strani prebivalstva glede neznosnih nemirov ponoči, najraje od' nedelje na tondeljek, o katerih smo na tem mestu ^ že poročali. Vzlic temu se proti 'temu- ni še ničesar ukrenilo. Živalskemu kričanju in razgrajanju se je pridružila še druga nadloga, ki jo povzročajo zaenkrat še neimenovani gospodje s svojimi motornimi vozili, ki delajo tak hrup, kot bi vozili s tanki na fronti. Odkrito povedano nismo nasprotniki motornega športa, toda ne -sme sc pretiravati, posebno ne v poznih nočnih urah in ker tudi naše ulice in ceste niso za to primerne. Večina to tudi vpošteva, pač pa se najdejo med njimi tudi brezolbzirneži. Pretečeno n edicijo, dne 9. junija je eden od teh gospodekov žc v popoldanskih urah rogovilil s svojim motorjem po tukajšnjih ulicah, da je bilo ljudi kar strah. Zaključil pa je svoje dirjanje pozno po noči, ko je prebivalstvo bilo že pri počitku. Pripomniti moramo, da dela ta gospodek ropot nalašč, ker so se nekateri že pritožili in jih sedaj izziva. Prebivalstvo .prosi zaifco *nujno merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno in napravijo red in mir, dla ne bo potrebno se iposlužiti samopomoči, - Studenčan CELJE Posnemanja vredno. Hotelska družba v Celju, lastnica kavarne »Evrope« je na svojo lastno iniciativo z dne 1. junija t. 1. povišala mezde gostinskemu osobju za 36 odstotkov, t. j. din 1.— na uro. Ker dbsedaj od ostalih kavarnar-jev in restavraterjev nekaj sličnega še nismo slišali, bi nas veselilo, ako tudi oni prilagode plače temu ipovišku, ker vemo, da le od zadovoljnega osobja se lahko pričakuje uspeh. Dokaz ,da so vajenci upoštevanja vredni. Na Mariborski cesti je obratovalnica, katere lastnik in pomočniki so že dalje časa odsotni vsled vpoklica na orožne vaje. Pri delu so ostali sami vajenci, ki vodijo vse posle v splošno zadovoljstvo odjemalcev, kar bo sigurno razveselilo mojstra ob njegovem povratku, ker se mu tfbičajen promet ni znižal. Torej upoštevajte vajence. Protizakonito povišanje najemnine. Kakor smo izvedeli, je deložacija delavskih strokovnih organizacij iz Delavske zbornice v Celju definitivno ukinjena, vendar je upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani zahteval 38 odstotno povišanje najemnine. Prizadete podružnice tukajšnjih organizacij se baje nameravajo proti povišku pritoižiti na merodajno mesto, ker smatrajo, da zahteva ni upravičena. Čas bi bil, da se sličen ukrep opusti, ker se delavstvo zaveda, da mora s svojimi prispevki vzdrževati ne samo zgradbe temveč ves aparat. Od zgube žive. Kakor smo poročali, so pekovski pomočniki naslovili na svoje delodajalce vlogo, da naj se jkn vsled draginje zvišajo mezde vsaj za 15 odstotkov. Združenje pekov pa jim je sedaj pismeno odgovorilo, da prošnji ne morejo ugoditi, ker obratujejo sedaj brez znatnega dobička, celo z izgubo. Nadalje se izgovarjajo, da jim pristojna oblast ni dovolila zvišati krušnih cen in če bi tudi eventuelni povišek dlovolila, dohodki mojstrov še vedno ne bodo dopuščali, da bi se mogla izplačevati 15 odstotna draginjska doklada. Komentar k temu ni potreben, ker bodo imeli končno besedo pomočniki, vendar je značilno, na kaj vse se peki izgovarjajo. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem delavstvu tovarne »Metalna d. d.« za darovano podporo v znesku din 492, katero sem preiel ob času -moje bolezni. Tratnik Alojz, delavski zaupnik. TRŽIČ Odgovor »Gorenjcu«, Dne 1. junija t. 1. je »Gorenjec« po svoji duhoviti navadi prioibčil članek na naslov tržiške gasilske čete, ker se ni udeležila procesije in škofovega sprejema. Ta listič pa je zgrešil svoj cilj. V duševni zmedenosti graja in grozi gasilski četi. Svetujemo »Gorenjcu«, da se tudi on drži načela: »Bogu v čast in 'bližnjemu v koris-t«! Zakaj obstoja društvo, pa vemo člani sami. Izvežbali se bomo sami. Ker smo značajni, se nam starih vplivov ni treba otresti. Če pa drugi Tržičani ne morejo sodelovati, je pa -vaša krivda. Da pa tržiška javnost sodi nepristransko, pa 'tudi mi prav radi verjamemo, ker smo res demokrati v vseh ozirih. Tudi marsikak tabor dlanes ob-čutno šepa ... Čas hiti z velikimi koraki in »Gorenjec« naj samo pazi, da ga ne bo prehiteli Glede naše čete izjavljamo: Četa si je nabavila tri motorne brizgalne, ogromen inventar, članstvo je odlično izvežbano, mnogo jih deluje že desetletja, ko sedanjega »-Gorenjca« še sploh nikjer ni bilo. -Člani pa nimajo nobenih oseib. koristi, pač pa žrtvujejo mnogo časa, dela in izdatkov. Vsi vrše svojo dolžnost, zavedajoč se strogih gasilskih načel. Razprtij pa četa, razen »Gorenjca«, vseh 54 let ni poznala... CRNA PRI PREVALJAH Bolehne otroke v letovišče in okrevališče bo tudli letos poslala tukajšnja krajevna bratovska skladnica v Mežici in sicer jih pojde nekaj na morje, nekaj pa v okrevališče pri Sv. Danielu. V poštev pridejo slabotni otroci članov bratovske skladnice, ki po zdravniškem mnenju potrebujejo okrepčila in spremembo zraka radi ztooljšanja zdravja. Skladnica odpošlje gotovo število takih otrok na svoj račun, pridružijo in javijo se pa lahko tudi taki, ki bi bili priprivljeni nositi stroške za svoje otroke sami. V Sv. Danijelu znašajo stroški 350 dSn, v Bakru na morju ipa 400 din za 21 dhevno bivanje, vštevši prevoz. Vsi otroci, ki nameravajo v omenjeno okrevališče, morajo biti zdravniško preiskani. Prijaviti se je pri skladničnem zdravniku g. dr. Ramšaku in sicer v okrožju Žerjav, Črna in Helena v ambulaitoriju bolnice Črna, dne 12. junija t. 1. oib 11. uri, v okrožju Mežica in okolici pa v ambulatoriju na Poleni, dne 14. junija t. 1. ob 4. uri popoldan. Kdor pa želi nositi stroške sam, naj to prijavi v pisarni bratovske skladnice. Priznati se mora, aa vrši bratovska skladnica tudi na tem področju ve-Ievažno socialno delo za svoje članstvo in želeli bi, da bi se v proračunu ta postavka po možnosti zvišala napram lanski. Kakor razvi-dimo iz tanskega njenega poročila, je odposla-a 20 otrok, za katere je plačala din 6 882 — kar ,e v primeru s številom zavarovanih članov ki presega 1000, razmeroma malo in nikakor ne odgovar,a potrebam. Razumemo pa tudi da se vsem ne bo dalo ugoditi, četudi se postavka v proračunu zviša. U,parno, da bodo merodajni d°a in°r\ K1 m t°rilii kar se naiveč storiti tlnpotareb„eb° UP°ŠteVal° V Prvi Vrsti - .Jelovška Politika** ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! TISKOVNI sklad Neimenovani iz Roigaške Slatine j« daroval din 30 za tiskovni sklad. Iskrena hvala' Posnemajte! Roosevelt o Ameriki in Evropi 5h »ji * ur Predsednik Roosveelt je 10. junija ob 0.15 evropskega časa govoril na proslavi univerze v Carlottevilleu v državi Virginia. Govor so prenašale vse ameriške radijske postaje. Roosevelt je v uvodu omenil, da ne govori samo univerzi, temveč vsej naciji. Mlada generacija se ne vprašuje, kaj bo z njo, temveč kaj bo z Zedinjenimi državami. Nihče ne more biti ravnodušen napram uničenju svobode. Nespametno bi bilo misliti, da bi v takem položaju Zedinjene države lahko ostale samoten otok. Ne smemo več oklevati. Vsem narodom moramo povedati, da bi zmaga nad ogroženimi demokracijami ogrozila ves naš sistem. Narod in vlada Zedinjenih držav sta z največjim obžalovanjem in vznemirjenjem slišala o odločitvi italijanske vlade, da poseže v sovražnosti v Evropi. Več kakor tri meseče preje mi je pisal vodja italijanske vlade pismo, v katerem mi je sporočil željo Italije, da, kolikor je to mogoče, prepreči razširjenje vojne na Sredozemlje, vojne, ki bi obsegla nad 2(10 milijonov ljudi To odločitev sta z vso simpatijo pozdravila vlada in narod Zedinjenih držav, Opozoril sem tedaj predsednika italijanske vlade, da bi vsako razširjenje vojne v Sredozemlju pomenilo tudi nevarnost razširjenja vojne na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Ce pa bi se to zgodilo, ne bi nihče mogel povedati, v kakšnem obsegu bi sledili nadaljni dogodki. Priznavajoč gotove zahteve Italije za osnovo sem ponudil italijanski vladi, da posredujem pri' angleški in francoski vladi, naj pozicijo Italije izboljšata po njenih željah. Ko italijanska vlada na to ni pristala, sem ji ponudil, da bi 'M vanje italijanskega stališča na mirovni konferenci. Toda na nesrečo za vse nas in za vse človeštvo italijanska vlada ni hotela pristati na ta predlog. Predložil sem italijanski vladi tudi sodelovanje za trajnejši svetovni mir z omejitvijo oboroževanja in z gospodarskim sistemom, ki bi dal vsaki državi boljše možnosti v svetovni trgovini ter razdelitev surovin na boljši osnovi. Istotako sem sporočil italijanski vladi, da bi zaradi razširjenja vojne v Sredozemlju prišla v nevarnost tudi nevtralnost vseh ameriških držav. Toda italijanska vlada si je zdaj izbrala, kakor pravi, svobodo akcije. Izpolnila je, kakor pravi, svoje obveznosti do Nemčije ter posegla po orožju. Danes, dne 10. junija, je napadla svojo sosedo. Danes, dne 10. junija 1940, izjavljam na tej univerzi, osnovani cd ustanovitelja demokracije: Pošiljamo svoje molitve in upanja k onim preko morja. V naši ameriški skupnosti jim bomo stavili vse materialne vire našega naroda na razpolago. Istočasno bomo pospešili priprave, da bodo materialna sredstva lahko uporabljali Američani sami tudi v vsakem primeru za svojo obram- bo. Vse ovire, na poti k temu cilju mo-dosegel garancije drugih sil, za točno rajo biti odstranjene.« izpolnitev vsega sporazuma za upošte-l » !• ‘. ^ , £ t l Nekrvava socialna revolucija na Iniciativo delavske stranke v Angliji sredi vojne Prvak delavske stranke in sedanji minister pečata v angleški vladi bivši major Attlee je v angleškem parlamentu prečital zakon o ukinitvi zasebne lastnine in omejitvi svobode posameznika v prid državni in narodni skupnosti. Ta ukrep predstavlja nezaslišan re-volucijonarni akt v državi mancihester-skega liberalizma, o katerem danes razpravljajo časopisi na dolgo in široko. To, kar se je v Angliji zgodilo sredi vojne in z namenom, da se ojači odporna sila države in naroda, se je v drugih državah izvršilo v času poloma po vojni in s krvavimi revolucijami. Zakon daje vladi možnost, da organizira vse gospodarstvo na osnovi skupnosti in razlasti zasebnike brez odškodnine. Osebna svoboda, svoboda misli besede pa je ostala nedotaknjena. in -mt Skupščina delavskihzadrugarjev v Ljubljan Lepo uspela redna letna skupščina »Zveze Minulo nedeljo so se sestali v kolodvorski restavraciji v Ljubljani delegati delavskih zadrug iz vse države. Kakor vsi občni zbori, ki so se vršili zadnja leta, je bila tudi ta skupščina »Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani« manifestacija zadružna misli, ki vedno bolj uspešno prodira med delavci, nameščenci pa tudi med malimi kmeti. K.» tu gospodarski sistem nehote sili vse ljudi, ki se preživljajo bodisi z ročnim ali umskim delom, k samopomoči. Tudi v sedanji dobi se je znova pokazalo, kako velikega pomena je zadružništvo, ki ne stremi za dobičkom', temveč skuša nuditi čimveč olajšav svojemu članstvu. Žal zadružna misel pri nas še ni tako globoko prodrla, da bi 'postalo zadružništvo odličen faktor v našem gospodarstvu, zato pa še zaenkrat ni v stanu preprečiti vseh spekulacij, ki >e dogajajo na račun konsumentov. Kljub vsemu temu pa zadružna -misel dobiva z dneva v dan nove pripadnike in tako sicer polagoma toda vztrajno napreduje. Nekoliko več razumevanja na merodajnih mestih bi sicer še znatno po -spešilo razvoj zadružništva, ki bi moralo tudi pri nas uživati potrebno moralno in financijsko podporo. Zlasti so delavske zadruge navezane izključno le na svojo lastno moč in morajo prenašati silne udarce, ki jih prinašajo gospodarske krize, ker se zadružništvo še ni razvilo do take mere, dh, bi bilo neodvisno od pojavov G - 'it gospodarskega sistema v današnji družbi. Skupščino je otvoril in vodil nestor slovenskega zadružništva zadr. Čobal Melhijor, ki je v lepem uvodnem govoru podčrtal pomen zadružništva za delavce in nameščence. Po gospodarskih zadrug Jugoslavije« v Ljubljani, i otvoritvenih formalnostih je skupščino pozdra-| vil zastopnik Glavne zadružne zveze, ravnatelj g. Terček iz Ljubljane, ki je prav tako naglasil velike naloge, ki čakajo zadružnike in zadruge vseh vrst, zlasti v sedanji dobi, ko bodo poli-| ličnim pretresljajem sledili gospodarski, ki lahko postanejo usedepolni za vse človeštvo. Zastopniku »Glavne zadružne zveze« in »Zveze slovenskih zadrug« se je za njegov pozdrav zahvalil v imenu delegatov zadr. Cvetko Kristan, ki je ob tej priliki odločno zahteval, da naj merodajni krogi pod/vzamejo res uspešne ukrepe proti verižništvu in neznosni draginji, ki z dneva v dan narašča ter zaščitijo konzumente pred pijavkami. Poročilo o delovanju zveze, novi proračun, osnutke novih pravil, pravilnike itd, so dobili delegati predloženo pismeno. Podrobno pa jfc o dnevnem redki poročal tajnik zveze, revizor zadr. Kobler. Za kontrolo pa je poročal zadr, Petrca. Vsi predlogi in poročila so bila soglasno sprejeta, kar najbolj priča, da so se delegati zavedali svoje dolžnosti do revizijske zveze, ki je zlasti v minulem letu imela ogromno i / osla s spremembami pravil in prilagodenjem . zadružnega poslovanja na nova zakonita do-, ločila, kakor jih predlvideva zadružni zakon iz j leta 1937. Prav tako je bil soglasno izvoljen novi upravni in nadzorni odbor, ki ga z neka-i terimi spremembami tvoriji po večini dosedanji zadružniki. j Predsednik zadr. Čobal, ki bo tudi v bodoče načeloval upravnemu odboru je s primernim a-pel-cim na navzoče delegate, da naj s podvo-I jcno silo širijo zadružno misel, zaključil lepo-uspeli delavski zadružni parlament. ProtiZidovski zakoni v Jugoslaviji neveljavni Odločba Apelacijskega sodišča. Ni več fraza, ako se trdi, da bo svet po vojni izgledal drugače kot sedaj. Prav gotovo bodo propadli vsi poskusi, da bi namesto enih imperijalistov prišli drugi. Alafnovefše vesti Na bojišču v Franciji se vodijo še vedno srdite borbe. Francozi delajo protinapade, da ovirajo nemško prodiranje. Zavezniška letala so po ves dan v akciji nad sovražnim zaledjem v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Pri Rouenu se bijejo srditi boji. Nemci skušajo mesto obkoliti. Na ostali fronti je položaj nespremenjen. 30 italijanskih trgovinskih ladij je bilo doslej zaplenjenih. Prvi letalski alarm v Rimu je bil dne 12. t. m. ob 1. uri ponoči. Angleška letala so napadla nekatere italijanske vojne luke z bombami. Na Norveškem je bila1 7. junija v teku večifl ofenziva zaveznikov. Med tein je prišlo povelje za umik. Angleška letala so bombardirala tudi nemško posadko v Trondhjemu na Norveškem. Civilno prebivalstvo zapušča Pariz. Diplomati so povečini že vsi odpotovali. Več trgovin je že zaprtih. Preskrba z živili funkciiionira. Prodajanje orožja ameriške vojske tovarnam je senat Zedinjenih držav odobril. Ameriške ladje ne smejo več v Sredozemsko morje, tako je odredila vlada Zedinjenih držav. Glavno pristanišče za Zedinjene države v Evropi je Lisbona na Portugalskem1 in nekatera španska pristanišča. Enake ukrepe jc objavila Argentini«. Turčija je mobilizirala specijaliste. Španski listi ne komentirajo vojne napovedi Italije in izjavljajo, da ostane Španija nevtralna. Iz čeSke Kaznovan krojač. V Pragi je bil kaznovan krojač Vaclav Pšenička z globo 20.000 kron, oziroma 1 mesec ječe, ker je zahteval za šitje obleke in krojev neopravičene cene. Z denarno globo 30.000 kron, v slučaju neizterljivosti na ječo 1 -meseca je bil obsojen radi neopravičenega višanja cen JoiSef llecht, trgovec s kožami v Časlavi. ČTK dodaja k tej vesti, da je Hecht žid. Ustanovitev pretinemške ilegalne organizacije sta skušala ipodpreti protektoratna občana Rudolf Adler iz Zlina in Božena Janačova iz Tečovic. Prepeljana sta bila v Berlin, kjer je ljudsko sodišče obsodilo na 4 in pol meseca robije Adlerja in Boženo Janačovo na 2 leti robije. Na čast vojakom rajha je odredila vlada protektorata, da se skozi osem dni na vseh pro-tektoratnih šolskih in občinskih poslopjih ter poslopjih drugih javnih upravnih korporacij izobesijo rajhovske, narodne »n protekltoratne zastave, ki naj vise od 7. ure zjutraj do mraka. Prebivalstvo protektorata naj stori enako. Češka zveza za sodelovanje z Nemci. Prezi-dent dr. Emil Hacha je izpopolnil »Češko zvezo za sodelovanje z Nemci«. Osrednji odbor je bil razdeljen na dve enaki skupini, Češko in Moravsko. Češki skupini predseduje član odbora Narodne Zajednice Jan Fousek, kmet, vitez reda Marije Terezije v Hostimi pri Berouiu. Moravski skupini stoji na čelu Karel grof Bel-credi iz Lišne pri Brnu. »Gartenfest« na Hradčanih. V soboto, dne 1. junija popoldne je priredilo okrožno vodstvo nemško-nac. socijalistične stranke v Pragi in nemški radio (»Reicihssender«) v takozvaneni Cesarskem vrtu na Hracičanih kot zaključek nemškega kulturnega meseca v majniku cvetlično slavnost (»Gartenfest«), ki so se je ude- V »Delavski Politiki« št. 45 z dne 18. aprila t. 1. smo poročali o zanimivi načelni odločbi mariborskega okrožnega sodišča glede veljavnosti -takozvanih protiižidovskih zakonov Nemčije v Jugoslaviji. Židovski trgovec Aglar Ernest se je moral izseliti iz mesta Gradca in je odšel v mesto Haifo v Palestini. Nad njegovim premoženjem v Gradcu je nemška oblast postavila komisarja, ker določajo nemški iprotižidovski zakoni, da se uvede nadl premoženjem Židov komisa-rična uprava. Ko je Aglar odpotoval iz Gradca v Palestino, je v Trstu prodal našemu trgovcu Ivanu Mušiču v Makolah kože za 137 angleških funtov, kar predlstavlja okrog 27,000 din. Za to kupčijo je zvedela komisarična uprava v Gradcu in zhtevala od Mušiča, da mora plačati ta denar njej, ker Aglar po nemških zakonih o Židih ne more razpolagati s svojo imo-vino. Mušiča je terjal tudi Aglar za denar in je zato Mušič denar ipoložil pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, da se s sodbo odloči, komu pripada denar, Aglarju ali komisarju v Gradcu. JPield irdrfbtcirikm1 okrožnim, sodiščem je nato tožil graški komisar, da se mora denar izročiti komisarični upravi, ne pa Aglarju. Mariborsko okrožno sodišče je tožbo zavrnilo in odločilo, dd spada denar Aglarju, ker v Jugoslaviji ne veljajo iprotižidovski zakoni in se zato komisarična uprava nad premoženjem Aglarja ne more raztezati na Jugoslavijo. Proti tej razsodbi se je komisarična uprava pritožila na A.pelacijsko sodišče v Ljubljani, ki pa je njen priziv zavrnilo in potrdilo sočlbo mariborskega sodišča. Sodba Apelacijskega sodišča glede veljavnosti protižidovskih zakonov v Ju- goslaviji ugotavlja: Okrožno sodišče je -pravilno tkalmačilo zakonita določila o uvedbi komisarične uprave. Iz besedila avstrijskega zakona z dne 13. 4. 1938 o imenovanju ko-misaričnih upravnih in nadzornih organov avstrijski zakon št. 81-38, zlasti iz določb § 1 Al I, II izhaja, da se razteza komisarična upravale na podjetja, ki imajo svoj sedež v Avstriji, oziroma pri inozemskih podjetjih — ne podružnice — ki leže v Avstriji. V smislu § 2 citiranega zak-ona počiva pravica lastnika, da dela za podjetje, dokler traja komisarična uprava. Iz navedenega sledi, da komisarična uprava lastniku podjetja ne odvzame lastninske pravice, nego le njegovo razpolagalno sposobnost z njegovo lastnino, ležečo v Avstriji. V kolikor bi se torej lastninska dejanja tikala njegovega v Avstriji ležečega podjetja, bi bila napram komisarični upravi brez učinka. V kolikor se pa tičejo imetja, ležečega v inozemstvu, so taka dejanja pravno veljavna, ker za omejitev razpolagalne pravice ni nikakih mednarodnih kolizijskih norm, kakor obstojajo glede pravne, oziroma poslovne sposobnosti na primer v §§ 4 in 34 o. di z. Tožnik je torej kot lastnik kož, ki so se ob času prodaje nahajale v inozemstvu, v Trst«, na podlagi kupne .pogodbe z jugoslovanskim državljanom Mušičem Ivanom, .pravno veljavno prenesel lastninsko pravico od teh kož na kupca, ki je bil v smislu § 1062 o. d. z. dolžan plačati tožniku dogovorjeno kupnino in se te dolžnosti s sodnim pologom niti ni mogel veljavno oprostiti. Predmetna kupnina pripada torej edino le tožniku -kot lastniku prodanega blaga.« ježile najodličnejše osebnosti protektoratne vlade in nemške vojske. »Der Neue Tag« prinaša obenem s sporočilom o poteku slavnosti tudi dve sliki s slavnosti, godbo nemške vojske in skupino nemških deklet v Cesarskem Vrtu s Ifradčani v ozadju. Nemško letalsko pravo ie bilo z nareibo rajhispro lektorja za Češko in Moravsko uvedeno s 1. junijem t. 1. tudi v protektoratu. ČTK. Cene za čebulo so uradno določene za 1 kg iz hladilnice v Pragi 3.05, v Plznu in Brnu 3.15 in v Moravski Ostravi 3.20. Najcenejša je torej čebula v Pragi. Plzensko pivo je bilo z dovoljenjem najvišjega urada za cene z dne 1, junija po-draženo. Odslej stane v gostilni 1 liter plzenskega piva iz znanega »Meščanskega Pivovara« 4 krone, -v steklenici pa 4.20 k. K tej ceni se sme pribiti vojni dodatek. Po vsej češki odbori za odpadke. (DNS). Po sklepu ministrstva trgovine v Pragi se morajo ustanoviti po vseh občinah krajevni odbori zn zbiranje odpadkov. Z izvedbo nabiralne akcije so poverjene šole in občine. U-pravni in okrajni uradi morajo nadzorovati redno in učinkovito izvajanje zbiralne akcije. V to svrho se ustanovijo tudi pri okrajnih uradih odbori za zbiranje starin in odpadkov. Ti odbori morajo nabiranje tudi organizirati. Pri-tegneio se lahko tudi še trgovci s starinami m odpadki. Nov nemški plesni stil bodo uvedli na pravkar ustanovljeni nemški plesni sceni v Berlinu. O tem je predaval v Berlinu profesor Hans Gebhardt, ki je označil novi stil .kot »dramatični ples« in bodo z njim šli gostovat po raznih krajih Nemčije in nevtralnih državah. MALI OGLASI Naši iltatelll kapa-lefo nttf cenef Se prt naših Inaercntilil Popravila vseh vrst koles, šivalnih strojev kakor ernaj-liranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa. BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, smer Frankopanova ulica. 59 62 68 72 78 81 Ootove dečve obleke (Dirndl obleke) Magdalenskn ob I liti n 1 ca A. Kumperliak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (smer Frankopanova ul.) jtenska krila; 49, 59. 72, 85. Ženske bluze: 29, 32, 37, 49 65. FRANC REICHE R. MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvi za Izdelavo oblek za gospode In dame jo naJ-> nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Priporoča se Špecerijska trgoviina Delavski dom 1.11 o. i. Maribor, Frankopanova ulica I. Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.