svitlobo dane § kraetijske družbe. Tečaj V. srèdo 8. kimovca 1847. List 36 ostost* veselim jutra zóru Meni se pa tièik smili, Bil sim že na hišnim dvoru, Mislim, kak de v hudi sili Kar en ti čik perskakljá; O, ni mogel perleteti, Se mu mora milo zdeti, Zdèrta je perútica. Matica za njim peršviga Posvari ga, mu pomiga Malo zernja le dobi. »Bodi moj , te bom napajal »Pital dobro, ne nagajal, 5 ? Kam de revcik naj hiti, »Dal ti dosti vsih reci.« Kar se mati je oglasila: »Sinek, kaj sim te svarila, O brezskerbna ti mladosti« Kak se spenja, kak skakuje, Ticik zdaj vso moč si vzame Zdraven milo požaluje. De obeh perutic ni. Kup zernja zdej Jih obskakj :as:leda obséda ? Neprehvaljen so mu raj 5 Matica A • pa mu zapoj ! Varuj, varuj, de te moje De kdo ne zasači naj In se vzdigne ter objame U zavétji ga prostost. Zdej zažvergolita sladké, Glasne pesmi mile in gladke De raz lega se nebó. Mislim, de sta hvalo pela Ko jih sužnost ni objela; ? ? Súzen biti je strašno ! Kamnogôrski. Mízarjem poduk kako melikimu lesu podobo ali obraz terdiga likaniga dati. 50. listu lanjskih Novic smo na znanje dali de se po neki novi znajdbi zamore vsakterimu his nimu ali cerkvenimu orodju, ? 111a omara, spovednica, naj si bode miza, skri oltarski stebri i. iz mehkiga lesa ličnost likaniga (politiraniga) dati, in smo obljubili to ravnanje, po nemško „Masem" imenovano, tudi v Novicah popisati po vodilu fran cozkiga umetnika Haj 11ca, ki je v Ljubljanski risarski soli zbranim mojstram in učencam natanjko pokazal, pa tudi druge mojstre, kakor našiga briht niga podobarja Tome a v Šent vi du nad Ljub lakirarja Hauptmana v Ljubljani in več ljano, druzih v ti umetnosti podučil. Zavoljo mnogih zaderžkov nismo mogli té h vodil popřej oznaniti in obljube spolniti, kakor še le danes. Kar nam je mojster Hajnc sam spisal to oznanimo tukaj. ? V pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani se vidi omara 1 VT 1 . • V « v — od gosp Hajnca lepoticena, in več druzih podob. Vredništvo. Vsa ta umetnost, ktera se prav lahk le pri tacim mojstru naučiti zamore, ki je tega delà ktera se po samim popisu ne da natanjko 1 If 1 I V W /A m m i 1 i I • f zapopasti, obstojí— kakor sino že v 50. listu lanjskih N je povedai iz oprav y de se niehki les s farbo namaze : d prip 1W1 MV A1U/UII44JV ^ A W ^ V OpFâVllV JJ V li U U U Il 1 oljnatim namazku je, de se takó namazani mu lesu Pervo opravilo svitlo oljnato po posušenim pripravu lesa da; tretje pa firnežem j e s i h a s t a f a r b a in podo ba taci , de se doděláno farbanj s s p it převleče. opravilo, to je j n a t farbo mehki les čez in čez amazati, je lahka reč 5 ktera nobene umetnosti ne potřebuje in jo vsak navadni mazár (Anstreicher) zna. i tem Drugo opravilo je nar delu, de se namreč za vsaki les prim v z a m ej o, umetnost pr erjene farbe in de se člověk naučí, les s temi íarbami takó um etno previ V • ? de pride podoba hrast ví g a svitlo jevig g lesa i. učil 5 Tega druziga opravila se nebo nihče pràvna ki ni z las tni mi oč mí vid il, kakó se v tem ravna ; torej kdor tega še ne zna, naj se gre enimu ali druzimu zgorej imenovanih mojstrov bo prebrisan člověk tudi v treh urah ucit, césar se toliko uaučil, de se bo zamogel imenovaniga lepo tičenja lotiti. Ena nar potrebniših řečí v ti umetnosti je 5 de tisti, ki se tega delà loti, vunanje lice ali obraz terdiga lesá dobro pozná, de tedej vé melikimu pravo podobo terdiga dati. Kdor na tanjko ne vé, kakošen je orehov, hrastov ali kak drug les, ne bo nikdar lepotičenja dobro zadél. Tudi potrebno orodje, kâkor so mnogoteri malarski čopički (pinzeljni), se mora poznati. Po angležki šegi se opravlja lepotičenje z usnjato kertačo : po nemški V <\ seen s per esa m; po fran ? r " * ^* « , -..... cozki, nar boljši, pa kakor bomo spodej povedalí. Nar veči skrivnost, de se lepotičenje lepo opravi, je pa: de malar vedno le od sebe proč ali od sebe naprej, in sicer práv mocno s čopi čem ali pinzeijnam po lesu tepe; bolj mocno ko se s čopičem po lesu tepe, lepši se delo storí. Poglavitniši farbe so 4, namrec 1) takó ime za vervičico z mehkimi zanjkicami kroglico f V * V m * V J° no vana in malarjem znana laska perst terra s i ena žgana; 2) terra siena nežgana; 3) ombra to práv naredil, v kro přivezeš in zatočiš, bi večno okoli klina tekla in sicer. ako si svitla; 4) ombra tamna. ce bi se s svoj i ni i robmi dergnila, ki Kako mehkimu lesu podobo hrastoviya dati. 1) 7a a spodnjo ali oljnato farbo (Grund farbe) se vzame 2%2 s v i n č e n e b e 1 i c e (Bleiweiss) /sa okra (Ocker), V32 angležke rudecine (Eng lisch Iloth) ; *) vse to se skupej po malarsko z o lj e ni dobro podéla, in potem se toliko terpentina pri dene, de farba bolj redka postane in les potem vodeno farbo lože na-se potegne in obderží. Farba za lep o tie en je (Maserfarbe) pa obstojí: iz polovice navadne laske persti (terre siene). iz polovice pa kelniške persti Erde). Opravilo.' Kadar je na dobro posušeno imenovano oljnato farbo popisana vodena farba na mazana, vzame malar (ali kdor se s tem malanjem pečá) nalaš za to iz rusovskih šetin napravljen širok pa plošnat čopić ali pinzelj v roke, de vo deno farbo dôbro v les vtêpe, pa čopić zmirej od sebe naprej žene. S tem delam naredi luk njice v lesu ( Poren). Je les takó s farbo převlečen, se vzame nalaš za to napravljen šablon ali patron (Schablone) in pa v vodi nekoliko omočena goba v ce jih ravno ne vidimo — z robmi mize ne jo zmiram bolj zaderžujejo; pa tudi moč ali téža zemlje jo kar močno na-se vleče in takú prideržuje, de se mora takó persiljena počasi vstaviti. Kakor vleče klin na mizi z vervičico kroglico, takó vleče planet luno takó vleče sonce s svojo veliko močjó in téžo vse planete in komete na-se, kteri pa od začetka čudno in nerazumljivo pahnjeni ali verženi se morajo stanovitno okoli sonca v kolobárjih vertéti. Globoko nebó ni popolnama prazno in čisto, ampak napolnjeno z nedopoved-Ijivo tanjkimi gázi. Taki gazi tudi nekoliko pa vender zlo malo lune v njih teku okoli planêtov, in planete v njih teku okoli sonca zaderžujejo, de bodo s časam vse lune na svoje planete, in pravijo, de še dobrih naglo Zvezdogledi pa ne še takó planeti na sonce padli, 25,000 lét se ni treba clo nič bati, de bi luna na zemljo pádla; tudi bo pretéklo kakih 100 tavžent ali milijon lét, predin bo Merkúri, sonca nar bližji planêt, na-nj padel. v gnjijočo lužo, boš Ce stopiš poleti z eno nogo ob enim zatèrl, pomoril in pokončal morde čez 60 mi lijonov živih stvarie, ki so se tudi po svoje svojiga življenja veselile; tó je bilo za-nje strašna bilo končanje in razdjanje življenja eniga in vender to je čisto nič v priméri z življenjem, kar prigodba, je celiga svetá, roke, de se takó imenovani olesk (Spiegel) po lesu ga je naredi. Je to opravljeno in vse dobro suho, se na redijo s práv mehkim copičem, ki je iz mačje dlake napravljen (Schlepper), let ine v les, ktere se poslednjič s copičem, ki je iz jazbičevih šetin na pravljen), práv dobro proti njih koncu pobrišejo. (Konec sledi.) na celi zemlji; ravno takó, ko bi vsi planeti ob enim na sonce padli, bi bilo to grozovitin primérljej za vse na-njih žive stvari, ali vender nič v priméri z ljenjem v celim stvarjenji Božjim! v « ZIV Sonce z vsimi svojimi planeti, njih lunami in ko globocim nebu SKveztlosïovje (Dalje.) mêti ima v priméri z druzimi zvezdami v le eno téžo, kakor de bi čisto samo bilo, kakor de bi vsi planeti in kometi z njim v eno teló zvezani in združeni bili. To je treba razumeti zavolj druzih zapopad- kov Tézna moc sonca 13. Sonce, ki je skorej poldrugi milijonkrat veči od ki jih bomo od Ako povzdigneš írlobokiga nebá dali. o pozemeljski člověk! svoje V r O Cl na mogocno • v sonce , m se spomnis kakó v sredi svojih planêtov, njih lim in komêtov kraljuje, jim vsim v ako naše zemlje, ima tudi in mora imeti več blagá v sebi, imenu Gospodovim svitlobo, gorkoto in življenje deli in tedej veči téžo, ko vsi planêti s svojimi lunami vred in premisliš, kakó so se že lune okoli svojih planêtov, pla kometi, ki se okoli njega verte, de jih na-se vleče. Vsi planêti in komêti bi tudi v resnici na sonce padli, ako bi jih neka velika moč, od kar so vstvarjeni, zmirej nêti in komêti okoli sonca in se bodo še na tavžente lét dokler bo Gospódu dopadlo —■ v svojih stanovitnih naprej ne gnala takó se pa morajo v kroírih elí psali FJL xi v ^ uuia . luivu cji^ pu iiiui aju » ii-i in - uiiji^uii ----------7 r / i okoli njega vertéti. Ko bi jih pa sonce na-se več ne ljuje; 8aj vender ne bo kolobárjih in časih vertili; ako prevdariš stanovitne postave , po kterih , in lep red , v kterim se vse to spe- kakor de s druga či mogoce, in, ali pa le še pov veliko milijonov létih — pádli, ali bi se pa jeli postransko okoli vleklo, bi proč od njega v globoko nebó leteli, naravnost na kako drugo zvezdo — premilim sercam zdihnes in zavpijes rekoc: O velik, o mogocen je Bog! kteri je vse to osnoval! njemu bodi čast in hvala od veka do veka í njega vertéti. Kako téžo ima neki grahovo zerno mémo téžo zemlja ali drugi planêti Tak zdihljej povzdi in počasti tvoj um, je mo kako mernika graha ? ali kometi mémo sonca ? bi skorej nobene téže ne ^očnosti in modrosti Božji primerjen. Zvezdoslov pre tekó okoli njega i i j/ivtuvvi o »z i x kakor de čujejo cele nocí na visokih zvezdoglediših in ima jo vedno s hitrostjo, ktera pre- seže vse naše navadne zapopadke, v eni sekundi po tri oje očí na nebeske primćrljeje obernjene , oni pazijo damo za pripodobo pa z a ce nje tretj lune ali se vec milj ! Júpitai ed tem, ko ti sladko sp oni so tedej, ki Vsim učenim je prepričana resilica de vsaka velike delà Božje vedno pregledujejo, tudi veliki sposto pahnjena ali veržena reč bi večno naprej tekla ali letéla, ko bi je clo nič ne zaderževalo; kamen, kteriga z rokó veržeš , iz puše izstreljeno vavci stvárnika (Dalje.) kroglico, prideržuje nekoliko zrak, nekoliko ju tudi zemlja s svojo veči močjó ali téžo na-se vleče, de zmirej, bolj počasi in niže letitá, dokler doli ne padeta, sicer bi zmirej naprej letéla. Ce v sredi ravne in Idolitar Skaza. ali pravdar Sebi gladke mize klin zabiješ, in na-nj Stevilke 26 5 nauku 1/ /32 spod Ko tak rogovilež rabic« (Konec.) pijan dom ti pi mu mora vse nog Gospodinja je celi dan na polji delala de je in vse ? 32 » /32 ? pri farbah oznanjene, kažejo natanjćno méro, koliko ki bojo še pozneje v tem vsa utrujena; zvečér pride do se namrec vsaktere farbe potřebuje, kar pa le tisti lahko , ki je raj tanja nekoliko vajen. Naj tedej tak, ki razunn nú, pa niina se v lonec ovino), de bi sebe nasi-tila in otroke utolažila. Pa to še ni dosti ; zdaj pride kej cl j a t i (ako je ravno pi tega biti ? ne vé, zató popraša ljudi raj tati učiti. ? kér namen Novic ne more moz pijan iz ije, začne ženo pretepati, daviti in Vrednistvo. po tleh valjati; k sreći se mu zmuzne in v drug « V y sicer bi jo ne mara ubil. Dedec v svoji togoti gré Torej bo nar bolj pràv , de se ne menimo s pravdar zopet v ostarijo, žena z otroci se mora od doma spra- Skazi ; potem bodo sami šli • V viti, in per sosedu prespati, de je ne zadavi, ko ponoći kakor svinja perrogovili. Tega ne storí enkrat, je veliko; ne v enim rakam zvižgat. Podkoreucan. domu ampak večkrat; ne eden, ampak jih samim kraji, ampak se najdejo povsod. Vse to je res pa brezvestniga kerčmarja nič ne peče; temuč njega - ko Po y led v gornje kraje (Konec.) nekaj druziga šiplje: Bil je že několikrát kažnjen y V letu 1804 je bilo po nar višjim městu vladařstva sklenjeno : de bi Marburški krog Lavanski škofii je čez uro točil, in zdej se delà, de bi mu prepovedali pridružen bil, in de bi se sedež gori hvaljene škofije iz točiti. Kje je pomoč? kakó se lagati, kaniti in viti, de Šent-Andreja vMarburg přestavil, in de bi se, kar hi se še otel? Vsi taki in enaki nepoštenoviči zalezejo ta škofija koroške dežele obseže, Kerški škofii odsto-k nepoštenovič Pravdarju ali dohtar Skazatu se z njim pilo; pa^se to kakó bi gospósko nalagali in ljudí zvijali m posvetovat, derli. Takó se tak snedež přeživí z žuli kmeta, in pa z zavolj raznih razlogov takrat ni môglo o* te oljufijo kmetiških goljufov, zapeljuje serca, postave pre jed a, zgoditi. V letu 1826 je visoko vladařstvo to reč spet 11a pretres vzelo, in je po nar višjim odločenji 12. rožniga cveta 1832 sklenilo: de ima sedež Lavanske škoíije za in dolgim imajo svojo strašno ječo. terd prémog se nova dibla navdol dobi, skoz plazovni nasip druga déla, in po tih potih se do šestih zvečer vhod do ubogih jetnikov dokóplje. Ob ti uri je bil vroći pa stanovitni trúd dobrih duš z nar slajšim naslédkam plačan: vsi trije, ki so celih 26 ur takó rekoč v naroćji smerti ležali, pridejo iz otožnih tàmnic z očmi proti milim nebesam obernjenimi zopet na dan. Glasa veselja pa in priserčne zahvale Bogu in Ijudérn peró popisati ne more î v ^Itiîi kup (Srednja cena). « Jame, kjer pre mo g (Steinkohle) kopljejo. 1 mernik Pšenice domaće • > banaške Tnrsiee......... Soršice......... Reži........... Ječmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa.......... • 1 1 1 1 1 1 1 > > > > > » > 1 > Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — tiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.