Leto LXIX. st, 11$ Ljubljana, sreda 20« maja I936 Gena Din L— iznaja vsaK dan popoldne, izvzemSi nedelje m praznike. — inserao ao ao peni vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecjl inserati petit vrsta Din Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 - Rokopis) me ne vračajo UREDNIŠTVO tN OPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Rnafljeva nlica Uev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tO 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossrnaverjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c. telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon «t_ «&; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru ML Postna hranilnica v Ljubljani ftt. 10.351. Schuschnigg utrjuje svoj režim: Avstrija dobi milico V nedeljo bo objavljen zakon o osnovanju milice, ki bo štela 30 do SO tisoč mož — Istočasno bo razpuščena Heimv/ehr, ki se bo združila z ostalimi oboroženimi formacijami v milico DUNAJ, 20. maja. z. Zvezni kanceler je v sporazumu z ministrskim svetom pripravil zakon o milici, ki ho najbrž objavijen v nedeljo. .Milica bo imela od 30.000 do 50 000 vojakov. Število bo odvisno od dob-pnfo/jcev. Razorožitev Heimvchra, ki bo odrejena istočasno, je olajšana zaradi tega, ker je število heimuehrovskih članov manjše od števila bodoče milice. Od smrti Doll-fussa je število članov Heimwehra stalno padalo. Takrat je imela Heimwehr še 60 tisoč članov, danes pa jih je največ še 20 tisoč. O razorožitvi političnih organizacij objavlja oficozni x>\\~cltblatt* naslednjo vest: S poenotenjem političnega vodstva po poslednji preosnovi \ lade se je izvršila tudi koncentracija državne obrambne sile. Poleg zvezne vojske in eksekutivnih čet, upravnih oblasti, policije in orožništva bo milica edina oborožena prosiovol jna organizacija, kar je tudi kancelar dr. Schuschnigg izrecno poudaril pri prevzemu vodstva domovinske fronte Smernice te koncentracije oborožen-cev niso bile določene šele v preteklem tednu, temveč so se obravnavale že ob priliki preosnove \ lade jeseni leta 1935. Neposredna posledica je bila, da so Ostmiirkische Sturmscharen prostovoljno odložile orožje, za kar je svoječas dal pobudo sam bivši podkancclar Starhctnberg. V milico so bile tudi že prevedene znatne formacije Schulz-kora, zaradi česar je bila njegova razpustitev samo še formalna. S koncentracijo prostovoljnih oborožencev ni v nobenem pogledu prizadet obstoj civilnih organov bivših obrambnih organizacij. Hcimwehr bo nadalje obstojala, toda v drugi obliki, ker bo imela poleg tega zadoščenje, da ima v milici v gotovi meri naslednika svojih zaslužnih tradicij. Podržavljenje vojne industrije DCSAJ, 20. maja. AA. Štefani poroča: A vstrijska vlada proučuje možnost, da bi se podržavila industrija orožja v Avstriji. Vlada meni. da naročila pri vojni industriji preveč obremenjujejo davčne obvezance. prav tako se povdarja, da mora imeti svobodna in avtonomna država svojo lastno in dustrijo orožja. Će se to izvede, bo najbolj prizadeta znana tovarna orožja \- flirten-bergu. Mussolinijev nasvet Starhembergu Heimvvehr naj da zaenkrat mir, ker položaj v Avstriji ni ugoden za revolucionarne poskuse Pariz, ?0. maia. p. -Malin: je dano? objavil daljše poročilo o poteku Starhember-govih razgovorov z Mussolinijem. Mussolini jo Starhembergu svetoval, naj ne ukrene ničesar ekstremnega, nego naj prepusti času, da dovrši njegovo delo v Avstriji. Opozoril ga je obenem na veliko nevarnost, ki preti Heimvehru pa tudi avstrijski neodvisnosti, vslcd česar nikakor ne gre, da bi se dogodki v avstrijski zvezni republiki kakorkoli forsirali. Vse kaže, da so ti nasveti odločilno vplivali na kneza Starhem-berga in njegovo okolico. Starhemberg ie Mussolinija obvestil, da se dalje časa ne bo vmešaval v avstrijske notranje zadeve in da bo za nekaj časa sploh odpotoval z Dunaja. II! aj zahteva Hitler Reformo Društva narodov, izločitev Rusije iz evropske politike ter omejitev ne napadalnega pakta samo na nemške zapadne meje London, 20. maja. tr. Na izredni seji ministrskega sveta, ki se je pričela v ponedeljek ter se bo nadaljevala najbrž ves ta teden, je podal, kakor poročajo londonski listi, zunanji minister Eden obširno poročilo o položaju v Ženevi, o svojih razgovorih z ženevskimi diplomati ter zlasti tudi o svojem sestanku z bodočim francoskim ministrskim predsednikom Leonom Blumom. Pri tej priliki je Eden tudi obvestil vlado, da je prejel od angleškega poslanika v Berlinu sira Eriea Phippsa obširno poročilo o njegovem razgovoru z nemškim kancelar jem Hitlerjem. V poučenih krogih potrjujejo informacije listov, da je Hitler v razgovoru z angleškim poslanikom zahteval od angleške vlade celo vrsto pojasnil, ki se nanašajo zlasti na vprašanje reforme Društva narodov in na spremembo XVI. poglavja pakta Društva narodov, ki govori o reviziji mirovnih pogodb in o sankcijah za kršitve mednarodnih obveznosti. Prav tako je Hitler odločno izjavil, da Nemčija pod nobenim pogojem noče voditi kakih pogajanj ali sklepati kakršnihkoli pogodb s Sovjetsko Rusijo. Hitler slej ko prej vztraja pri načelih, ki so prišla do izraza v njegovih mirovnih predlogih. Končno želi Hitler pojasnila, takšno stališče namerava zavzeti Anglija v primeru vojnih konfliktov v vzhodni Evropi, pri čemer misli pred vsem na Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Končno poroča angleški poslanik v Berlinu, da .ie Mussolini v posebni nori prosil Hitlerja, naj bi Nemčija brez oklevanja kot prva priznala aneksijo Abesinije s strani Italije. Hitler odlaga odgovor na to prošnjo Italije, ker hoče počakati, kakšno stališč« bo v tem vprašanju zavzela Anglija. »Daily Telegraph« se v zvezi s tem ha vi z vprašan .ji, ki jih je Hitler stavil angleški vladi in pravi, da je Hitler pri tej priliki obnovil svoj predlog za sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo, Francijo in Belgijo. Kar se tiče avtomatskih sankcij zoper napadalca, je Hitler stavil dva pridržka in sicer: 1. pred podpisom pakta se mora izrecno ugotoviti popolna ravnopravnost vseh podpisnikov tega pakta: 2. pakt mora ostati izrecno orne jen samo na zapadno Evropo in se ne more razširiti na druga evropska področja, pri čemer misli Hitler oči-vidno na Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko in Rusijo. Japonci se pripravljajo na okupacijo vse Kitajske Severne kitajske pokrajine nameravajo priključiti Mandžuriji in mandžurskega vladarja proglasiti za kitajskega cesarja Šanghaj, 20. maja. k. Položaj v vzhodni in severni Kitajski se je po mnenju dobro poučenih kitajskih političnih krogov silno poslabšal. Kakor vse kaže, bodo Japonci pet severno-kitajskih pokrajin priključili Mandžuriji. V Mandžurijo in Koreio pošilja jo velike oddelke vojaštva, iz česar sklepajo, da se pripravljajo za nove vojaške akcije v severni Kitajski. Vsa dežela severno in vzhodno od kitajskega zidu je izpremenjena v velikansko vojaško taborišče. Obenem so Japonci severno od Rumene reke započeli veliko gospodarsko kampanjo, katere končni namen je spraviti vso deželo v njihovo gospodarsko odvisnost. Po najnovejših političnih načrtih nameravajo Japonci mandžurskega cesarja proglasiti za vsekitajskega cesarja. Se pred tednom dni je štela vsa japonska vojska na ozemlju med Pepingom, Tientsi-nom. Feng Tajem in Tang Kujem vzdolž železniške proge Peking—Mukden 25.000 mož. v noči od četrtka na petek pa se je podvojila. Obenem so se zelo ojačile japonske garm/.ije v vseh navedenih mestih. V Feng TViu. važno železniško križišče, odkoder se cepijo železniške proge proti Tientsinu, Nankingu in Hankovu, je včeraj prispelo nadaljnjih 5.000 zaponskih vojakov. Na vse prehode preko kitajskega zidu je odposlal ) poveljstvo 11. japonske armade v Kvantun-gu velike oddelke vojaštva, ki je zavzelo črto med San Haj Kvanom in Kalganom. Od tam se lahko kontrolirajo tudi vse karavanske poti, ki vodijo iz Kitajske v Notranjo Mongolijo. Vse japonske postojanke vzdolž kitajskega zidu so bile alannirai.e. Tudi v drugih krajih severne Kitajske so bili koncentrirani veliki oddelki japonske vojske. Oton Habsburški se ženi v Rimu? Par/z, 20. maja. r. V zadnjem času se zopet širijo govorice o ženitvenih načrtih Oto na Habsburškega. Rimski poročevalec »Marina« opozarja v tej zvezi nato, da se v rimskih krogih mnogo razpravljali o tem, da je bila danes hčerka italijanskega kralja princeza Marija Savojska v krogu avstrijskega poslaništva. To dejstvo spravljajo v zvezo z morebitnimi poročnimi načrti med Otonom Habsburškim in princeso Marijo. Admiral Salaun umrl Pariz, 20. maja. z. Nocoj je preminul po kratkem bolehanju sloviti francoski admiral Salaun. Pokojnik je bil rojen leta 1866. Leta 1915. je prevzel poveljstvo nad francoskim vojnim brodovjem na vzhodu, po umiku srbske armade preko Albanije pa je organiziral in izvedel transport srbske vojske. Ob zaključku svetovne vojne je bil generalni direktor za vojno proti podmor-nicajn. Predno je postal šef mornariškega štaba je bil nekaj časa poveljnik francoske sredozemske mornarice. Vehib Pasa ne sme v Palestino Kairo, 20. maja. z. Poveljnik abesinske južne fronte general Vehib paša, ki je skupno z rasom Nasibom zapustil Abesi-nijo in nameraval slediti cesarju v Jeruzalem, se je moral ustaviti v Port Saidu, ker mu angleške oblasti niso dovolile, da bi se nastanil v Palestini. Sedaj je odpotoval v Kairo. Ras Mulugeta je zbolel in leži v bolnici v Port Saidu. Kolera na Kitajskem London, 20. maja. z. Reuter rx>roca, da je v severno-kitajski pokrajini Cang Pen izbruhnila kolera. Doslej je prijavljenih že nad 2000 smrtnih žrtev. Oblasti so ukrenile vse, da preprečijo širjenje nevarne kuge. Vse ladje, ki prihajajo po Jangcegjanu, morajo v karanteno. 498 konSinirancev z Lipar-skih otokov izpuščenih Rim, 20. maja. z. V zvezi s proslavo zmage v Abesiniji je Mussolini odredil, da se izpusti 498 političnih jetnikov, ki so bili konfinirani na Liparskih otokih. Prebivalstvo Italije Rim, 20. maja. r. Po zadnjem uradnem ljudskem štetju od 21. aprila t. 1. šteje Italija 42,338.104 prebivalce. K temu številu pridejo še italijanski prebivalci v severni in vzhodni Afriki ter ob Sredozemskem morju. To število pa se iz vojaških vzrokov ne bo objavilo Od leta 1931 se ie število prebivalstva zvišalo za 2 milijona Macdonald se bo umaknil iz političnega Življenja London, 20. maja. A A. DNR poroča, da je MacDonald izjavil v nekem govoru, da se bo kmalu vrnil k svoji strasti — k znanosti. Ta izjava je izzvala precejšnjo senzacijo, ker se je že dalje Časa govorilo, da se misli MacDonald umakniti iz političnega H%henja. Vojaška revolucija v Boliviji Buene* Aires. 20. maja AA- Havae poroča: Vesti z meje pravi jo, da je v Boliviji armada vrgla vlado in prevzeta oblast v svoje roke. INOZEMSKE BORZE Curih, 20. maja. Beograd 7.—. £j*ris 20.3625, London 15.37, New York 300 25, Bruselj 52.30. Milan 24.30. Madrid 42 20, Amsterdam 208.95, Berlin 124.50, Junaj 56.—, Praga 12.81, Varšava 58.10, Bukarešta 2_50. Deževna doba v Abesiniji Italijani mrzlično delajo na obnovi poslovnega življenja Adis abeba, 20. maja. k V centralni Abesiniji je nastopila deževna doba. Nalivi se vrstijo dan za dnem. Kljub temu po trditvah tukajšnjih italijanskih krogov cesta in druge naprave doslej še niso bilr poškodovane po kakih poplavah ali plazovih. Obnavlja se tudi poslovno življenja v Adis Abebi in drugih abeainskih centrih, ki so jih Italijani zasedli. V Adis Abebi so malone odprte že vse trgovine. Tudi na trgu in na sejmišču je promet zopet oživel. Na letališču se razvija redni letalski promet. Italijani so tudi že popravili poštno poslopje in uredili svojo poštno službo, tako da odhaja iz Adis Abebe sedaj že po 2.200 pisem na dan, s čomer je bila vojaška poštna služba znatno razbremenjena. Povprečno je prevzemala vsak dan do BOO nakaznic 7a 250.000 lir. prodala za 20.000 lir znamk in odpravljala do 300 kjr korr?podence. V eivilnem gradbenem oddelku so že priČHi izdeluvati načrte za obnovo Adis Abebe. ki je v središču napol podrta. Uredili so tudi znane zdravilne vrelce v Adis Abebi, zaradi katerih je mesto sploh nastalo, ter določili urnik za zdrave in bolne kopalce Končno je s^daj že urejena velika radijska postaja, ki sprejema tudi privatno radijsko pošto. V prihodnjih dneh bo pričel v Adis Abebi izhajati nov italijanski list. Tiskali £a bodo v tiskarni cfsarja FTaila Selasija, v kateri je izhajal znani abesinski list »Curier d'Ethiopie«. Vojni plen Vojaške oblasti so snoči objavile nov seznam orožja, streljiva in drujrejra blaga, ki so rra zaplenili na južnem bojišču, pred-vse«m v Dm blizu Diredave, deloma pa tndi v Adis Abebi sami v poslednjih dneh. Zaplenjenih je bilo 15.850 pušk, 80 revolverjev, 296 strojnic, 113 starih in 49 modernih topov, en metalec bomb, mnogo mečev, bodal in sulic ter okrog 3.000 sabo jer municije. 15.000 ton smodnika, okrog tisoč granat in šrapnelov. okrog 8.000 posod letalskega in avtomobilskega benzina tf>r olja. okrocr 40 tovornih in drugih avtomobilov in tudi večje količine živeža., obvez, zdravil in drugega blaga. Nadzorovanje tujcev Podkralj Badoglio je včeraj izdal zanimiv odlok, po katerem se morajo vsi tujci v Abesiniji v najlcraj&em rasu prijaviti krajevnim poveljstvom karahinjerjev. [sročiti morajo tudi vse svoje orožje in streljivo. Kdor ne bo takoj izpolnil teh zapovedi, bo izgnan iz Abesinije. Pričakujejo, d* bo ne glede na to poleg že znanih »sedmih novinarjev in drugih Evropeev izgnanih iz Adi* Abebe Hara rja in drugih ahe^inskih me*t še mnogo inozemrev, zlasti takih, ki no prišli v Abesinijo po pričetku italijansko — abesinske vojne. Italijanska Narodna banka v Adis Abebi Adis Aheba, 20. maja o Tfab jan^a Narodna banka v Adis Abebi je včeraj ustanovila svojo podružnico, ki je danes Je pričela poslovati. Oblasiti po izdale stroge ukrepe proti eventualnim valutnim spekulantom. V Adi« A bo bo se je vrnilo sedaj tudi že mnogo abe^rinakih intelektualcev, ki so bi|i nameščeni kot uradniki pri pcea. rmzmh privatnih podjetjih, pa tudi v javnih službah. Gradnja cest Rim. 20 maja. w. Mussolini, ki je tudi minister za kolonije, je dane« odobril na črte za gradnjo cestne mreže v Abesiniji. Najprej bodo zgrajene najvažnejše pro metne zveze med Adis Abebo in italijanskimi kolonijami Eritrejo m Somalijo v skupni dolžini 2.800 km. Te ceste bodo vezale najvažnejše abesinske pokrajine z italijanskimi pristanišči v obeh obalnih kolonijah. V drugem delu gradbenega programa so določene najvažnejše ceste v notranjosti Abesinije v skupni izmeri 1.100 km. Abesinski nemiri v Ameriki New York, 20. maja. r. Včeraj je prišlo v predmestjih, kje so po večini nastanjeni zamorci, do velikih protestnih manifestacij proti aneksiji Abesinije. r>emonsrrar*rJ ao skušali prodreti do italijanskega poslaništva. Policija se jim je postavila v bran. Prišlo je do krvavega spopada, v katerem so bili trije črnci in dva policaja ubita, trije policijski oficirji in več policajev ranjenih, med črnci pa okrog 60 ranjenih. Naposled je policiji uspelo, da s pomočjo solznih plinov demonstrante razprši. Izvršenih je bilo veliko število aretacij. Tudi v drugih mestih Amerike se vedno bolje množe demonstracije črncev proti Italiji zaradi aneksije Abesinije. Italija se otresa angleških očitkov Neredi v Palestini so po mnenju italijanskega tiska posledica pogrešene angleške poiHlfcr Rim. 20. maja. A A Italijanski listi protestirajo proti angleškim očitkom, da so italijanski agenti podpirali arabsko gibanj*5 v Palestini. Listi poudarjajo, da so ti neredi dejansko posledica velike napake britanske politike, ki je hotela videti v Palestini nekakšno področje za eksperimente cionizma, ne da bi pri tem vposterala Arabce, ki zave v Palestini kompaktno že več stoletij. >Tevere«reduje, « čimer bi kot mandataraka država samo izpohrila svojo dolžnost. Zaupnica španski vladi Bojna napoved španskim fašistom — Vlada ne bo trpela nobenih izgredov Madrid, 20. maja. A A. DNB poroča: Ministrski predsednik Quiroga je včeraj v parlamentu razložil vlaono deklaracijo. Izjavil je, da bo vlada skrbela v parlamentu za to, da se čimprej izvede program ljudine fronte. Napadi na republiko bodo, preprečeni in vlad-i bo proti fašisitom zavzela borbeno stališče- Ker je to vlada ljudske fronte, vladni ne bo trpela nobenih neredov in stavk, ker ve, da se njena vlada nflslanja na vso levico od r^puhl'kancev pa do komu mst i enih poslancev. Vlada zahteva za*o brezpogojno sodelovanja vseh levičarskih strank- Izjavi4 je ob koncu, da bi takoj OKJsrtopil, če bi mu katera levi-oarska skupina umak ml* svojo podporo-V debati je govoril tudi GiJl Rob les. ki so ga levičarji zelo motih in mu očitali, da je njegova stranka fašistična. Parlament je zaključil dehaito z zaupnico novi v'«qpoldne je bil zaslišan Šinkovec, ki je zatrjeval, da ni kriv in da o prevarah, ki mu jih očita obtožnic«!, sploh ne more biti govora, PovdarjeJ je tudi, da soobtoženega Poljaka ne zadene nobena Jcnivda. Nered v knjigovodstvu je Šinkovec opravičeval z ogromnimi posli, ki so leta 1931. zelo narasli, a nastavitev novih moči zaradi pretesnih poslovnih prostorov ni bila mogoča. Tudi Ogrizek se je slično zagovarjal kakor Šinkovce in je zanikal vsako krivdo. Sma-«f*L da sta bišs s Šinkovcem upravičena do nagrad za svoje delo, ki sta ga opravljala od ustanovitve dalje. Txetji obtoženec Zadnikar je zanikal, da bi bil Šinkovca nagovarjal k očitani prevari. Popoldne so bile zaslišane priče. Važna je bila zlasrti izpoved banskega svetnika Antona Mencingerja, ki je poročal o reviziji in rekonstrukciji poslovanja blagajne v 15 mesecih. Na vprašanje obrambe je pritrdil, da ttike vrste blagajne z doklad-nim kritjem, kakor je bila Vzajemna, še sedaj poslujejo v naši državi. Po njegovem mnenju pa ni bilo nikakega izgleda za sanacijo blagajne, kakor jo je nameravalo ministrstvo s svoje strani s tem, da bi dalo blagajni novo pravno podlago- Ob IS.30 je b;la razprava zaključena in se je danes nadaljevala. Pri današnjem zaslišanju je branilec j obtoženca Ogrizka dr. Homan predlagal, naj se zasliši Ogrizkova žena o tem, ka ko je včerajšnja priča banski svetnik Mencinger postopal proti njej in sicer ne tako popolnoma mirno, kakor jc izpovedal pri včerajšnjem zaslišanju, temveč čisto drugače. Državni tožilec se je temu predlogu proti vil, vendar ga je senat usvojil, nakar je Ogrizkova žena izpove dala. da je po nenadni reviziji odšla k svetniku Mencingerju no. bansko upravo prosit, naj bi njenega moža ne zaprli. Povedala je, da ji je tedaj svetnik Mencin ger grozil, da bo dal moža zapreti, če ne prinese vsega denarja, ki ga še ima doma ali pa ne dopusti vknjižbe. Ob tej priliki da je svetnik zelo kričal na njo in rabil tudi razne žaljivke. Ker se je žena radi takega ostrega nastopa upravičeno bala, da ji bodo moža res zaprli, je tudi prinesla ves denar, ki so ga pri hiš; imeli. Nato ji je svetnik Mencinger obljubil, da bo po možnosti njenega moža vseeno obdržal v sliižbi in je pripomnil, da je bil njen mož itak najboljši izmed vseh. Na to svojo izpoved je Ogrizkova tudi prisegla. Za njo je bil zaslišan izvedenec za knjigovodstvo Ivo Božič, ki je podal podroben historijat razvoja na podlagi sej, sklepov in občnih zborov in o vodstvu knjig. Razprava ob zaključku lista še traja. Skrb za đeSekfn© deco Gluhonemnica v Ljubljani je za sedanje razmere mnogo pretesna Ljubljana, 20. maja. Naša banovina vzdržuje sama mimo drugih rudi več šolskih zavodov, med temi glu-honemnico v Ljubljani, deško vzgajalisce za moralno pokvarjeno deco v Ponovičah, zavod za slepo deco v Kočevju, iz njenih sredstev pa gredo tudi podpore za pomožno šolo v Ljubljani in Mariboru. Gluhoncmnico v Ljubljani, obiskuje letos 56 dečkov in 35 deklic, skupaj 111 gojencev in gojenk. V šolskem letu 1935/36 so bili odpuščeni iz zavoda zaradi dovršitve šole 4 dečki in 7 deklic. Zavod, namenjen ob ustanovitvi samo za območje bivše Kranjske, je za današnje razmere seve pretesen in silno primanjkuje prostora. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo v zadnjem času zavrnjenih 19 prošenj za sprejem v Šolo. Gojenci imajo v zavodu popolno oskrbo. Za celokupno preskrbo in vzdrževanje zavoda jc v šolskem letu 1935/36" znašal proračun nekaj nad 400.000 Din. Zavod bi vsekakor kazalo povečati, da pride še ostalih 50 odstotkov gluhonemih otrok v banovini do pouka in vzgoje. LTčni uspehi v zavodu so zelo dobri, in jc večina odpuščenih gojencev kasneje zmožna za gotove poklice in s tem vrnjena družbi in člo- veštvu. V deškem vzgajališču v Ponovičah se vzgaja 65 gojencev. V zavodu bi bilo sicer prostora za približno 80 gojencev, a se morajo prošnje za brezlaeen sprejem navadno zavračati. Vsi izdatki za vzdrževanje zavoda znašajo v tekočem letu 341.000 Din. Za povečanje zavoda za slepo deco v Kočevju namerava banovina poiskati nov dom Kje bo stal ta dom, zaenkrat še ni znano, v ta namen pa je bil letos določen v proračunu znesek okrog 300.000 Din. V zavodu v Kočevju jc v tekočem letu 40 gojencev, 16 pa se jih zaradi pomanjkanja prostora ni moglo sprejeti. Pomožna šola v Ljubljani ima 98 gojencev in sicer 53 dečkov in 45 deklic. Za imbecilno deco, ki jc primorana biti pod stalnim nadzorstvom, to je v bolnici je vzela banovina v najem že pred leti učni prostor v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. Pomožna šuia v Mariboru jc šc močnejša in ima v tekočem letu 113 gojencev. Imenovana šola zaenkrat šc nima zavoda ki bi bil nujno potreben za defektno deco, pač pa jc nedavno mestna občina pristala na to, da bi odstopila stavbišče, za zidavo internata. Strašna toča nad Metliko Metlika, 19. maja Lepo je kazala v početku pomladi letina, mnogo ugodneje kakor druga leta. »Hvala boguje vzklikal naš verni kmetic, po neprestanih ujmah zadnjih let že ves obupan, upajoč vsaj enkrat na dobro letino, April je seveda obdržal svoj mokri sloves, prve dni maja pa se je vendar zjasnilo. Toda v drugi tretjini maja imamo zopet vsak dan dež. Plohe pa dežek, vmes pa solnce, kar precej neugodno vpliva na trtje, katero je letos kazalo najboljše. Brez posebne nezgode so minili leden jaki, začela je že te dni padati prva detelja — le sušiti jo je težko. 2ita so se zaradi neprestane moče razrasla kar preveč in začela polegati. Pozebi smo srečno ušli, toda kmalu bi pozabili na drugo nevarnost — na točo. V nedeljo, km»lu po kosilu je prihrumeli nevihta, usula se je toča, vendar bolj redko in med dežjem, zato ni napravila posebne škode. Toda strašna pa je bila danes! Takoj popoldne so se začeli kupičiti tam od Gorjancev temni nič. dobrega obetajoči oblaki. Okoli 13. se je začulo oddaljeno bobnenje bližajoče se nevihte. Ob 13.15 pa se je usula nad mestom na gosto toč-** — brez kapljice dežja. V hipu je bilo kar za par prstov na debelo vse pokrito z ledom, padala je toča debelejša od lešnikov, vmes kosi večji od oreha. Deset minut je ropotala na gosto in strašno kakor da raglja na tisoče strojnic. Oblak je rreletel mesto ter se pomaknil proti vzhodu k Trem faram in še več minut se je čulo oddaljeno hru-menie. ko je nad mestom že sijalo sonce škoda se še ne da oceniti, gotovo pa bo velika, sodeč po vrtovih, kjer je vse zabito v tla. Posledice bodo vidne šele v par dneh. Hudo je prizadeta vinorodna Veselic, kjer je napravila toča ogromno škodo. Iz oko-Uce še ni mogoče dobiti natančnejših vesti. Tatvine no šolah Ljubljana, 20. maja. Tatvine po šolskih zavodih so v Ljubljani kaj pogoste. Tatovi s) se zlasti pridno udejstvovali pozimi. TJtIhotaplja]i so ©e v Šolska poslopja, kjer so ostajali na hodnikih, in kradli suknje. Po dolgem poizvedovanju se je posrečilo nekaj takih tatov prijeti in spraviti na varno. Kmaju pa so se pojavili spet drugi in so se tatvine po šolah nadaljevale. Zdaj je bilo v tem pogledu že nekaj časa mir, te dni pa ao postali tatovi spet podjetni. Ob deževnem vremenu nosijo dijaki in dijakinje plašče, ki jih obesrjo pred vstopom v razred na obešalnike na hodniku. Včeraj se je vtihotapil neznanec v poslopje Trg^/-ske akademije in s hodnika TU. nadstropja odnesel lep pomladanski plašč dijakinji Dragici P. vreden 60g I>in. Slične tat- vine so prijavila policiji tudi nekatera druga šolska vodstva Kolikor se je moglo dognati, so tatovi čedno oblečeni mladeniči, ld pri vstopu v poslopje ne vzbujajo pozornosti. Varnostna oblast upa, da bo mlade pokvarjence kmalu izsledila. S kladivom ga je ubil Novo mesto, 19. maja-Pred loti jc kupil v Cešnjioah Škrjančevo domačijo 40 letni Dragan Franc, oče treh otrok. Pri prodaji svojega posestva si je izgovoril Škrjane dotinnLni kot v hiši in užitek. V tem pogledu je preskrbel tudi svojo 38 letno hčer Marijo, kateri je v kupni pogodbi izgovoril, da ima tudi ona pri hdši užitek od svojega 50. leta dalje. Novi lastnik pri sklepanju pogodbe ni mislil, da se mu bo čez nekaj let težko držati pogodbe, v kateri so bile zapopedene dajatve 71 letnemu užrtkarju Škrjancu. Težke gospodarske razmere in slabe letine so Draganu onemogočile, da bi dajal Škrjencu užirtek v toliki meri, kot je bilo to v pogodbi. Spričo tega so bili v Dnaganovi hiši prepiri na dnevnem redu, med mladim gospodarjem in uži tka r jem Škrjancem. Da bi prišel do celotnega užitka, si je Skrjanc poiskal pot na sodišče, kjer je mladega gospodarja tožil zaradi preslabe otikrbe. Prevzeti pa je hotel tudi posestvo od Dragana nazaj, česar pa sc je slednji branil V hiši so postale zaradi tega zadnje dni razmere med obema strankama nevzdržne. Ljudje, ki so pozneli značaj mladega gospodarja Dragana, so že vnaprej prorokovali slab izid teh prepirov, kajti Dragan je zelo nagle jeze. Nekoč, ko je kupil par »statljivih« konj, je obema predrl z nožem oči. 2e samo to gnusno dejanje, je Dragana spravilo pri ljudeh na zelo slab glas- V eni preteklih noči pa se je Dragan dejansko spravil na starega Škrjanca. Kot orožje mu je služilo ostro kladivce, kakršnega rabijo kovači za sekanje železa- S kladivom \.e Dragan planil na Škrjanca in mu na levih sencih razbil glavo- V svoji besnosti je zločinec s teko silo navalil na starčka, da mu je zdrobil prsni koš. Po groznem dejanju je ubijalec zanesel truplo v studenec, kakih 800 korakov od hiše in ga postavil v vodo na glavo. Gotovo je mislil, da bo s tem ostal njegov zločin prikrit, ljudje pa bodo mislili, da je starček po nesreči utonil. Prišlo pa je vse drugače. Rane na truplu in zdrobljen prsni koš, so bili jasen dokaz, da je flrtarček moral umreti nasilne smrti. Sledila je takoj aretacija Dragana in še nekega njegovega prijatelja, ki je osumljen, da je pomagal nositi Škrjanoevo truplo v studenček. Muropoljske dirke Ljutomer, 19. maja. Kakor smo te poročali, se bodo vršile 21. in 24. dirke Kola jahače v na Cvenu, za katere so se ie dobro pripravili naši muro-poljski konjerejci. 21. maja se bodo vršile dirke za častna darila po temle redu: 1. dirka muropoljskih kasačev — enovprežni heat za 4-6 let stare konje vzgojene v Jugoslaviji, na 1.600 m; 2. dirka Zadruge za rejo žre bet — enovprežna vožnja za 3 letne konje na 1800 m; 3. dirka drugi heat, 4 dirka tretji heat, 5. dirka Selekcijske zadruge — enovprežna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2.100 m (zmagovalci v hea-tu in drugi dirkači izključeni); 6 dirka sreza Ljutomera-dvovprežna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2.300 m. 24. maja bodo sledeče dirke: 1. dirka Plunger-enovprežna vožnja za 3 letne konje na 1920 m za nagrade v znesku 1000.-Din. 2. dirka sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru (handikap) enovprežna vožnja za 4 do 10 let stare konje, ki še niso zmagali — temelj 1.55 najkrajša proga 2.100 m, nagrade — 1000 Din; 3. dirka dravske banovine (handikap) enovprežna dirka za 4 do 10 let stare konje, ki še niso zmagali — temelj 1.43 najkrajša proga 2.100 m, nagrade 1.600 Din; 4. dirka — to-lažilni handikap — enovprežna za 3 do 10 let stare konje, ki so ta dan že cnovprežno dirkali pa so ostali brez nagrade na 2.10O m: mehanični handikap. Ker je med konjerejci tudi zanimanje za dvovprežne dirke za 3 do 10 let stare konje, ki so ta dan vsaj enkrat startali, na 2.880 m za nagrade 2.000 Din. Med prvo in drugo dirko hitrostna vožnja muropoljskega žrebca Petra Pilota, zmagovalca v jugoslovenskem derbvju 1. 1935. na 1.800 m. Interesenti dobe propozicije pri društvu. Omenjene dirke obetajo lep obisk in športni užitek. j dognale, da gre za nekega J. O. iz Medvod. ! Vtaknili so ga čez noč v policijski zapor, ko pa so zjutraj odprli celico, so opazili, da je mož popolnoma gol. Ponoči si je raztrgal iz same jeze vso obleko na drobne ! koščke, tako mu je morala policija preskrbeti drugo obleko, da ga je lahko odgnala v zapore tukajšnjega sodišča, kjer je dobil 10 dna oddiha. — V proslavo rojstnega dne pre ziden ta dr. Edvarda Beneša priredi tukajšnja JcL predavanje dne 2S. tm. ob 20. uri v dvorani »Mladike«. Prapor podmladka JS na Jezici Jezica, 19. maja. V nedeljo popoldne se je zbralo lepo število občinstva, da skupno s šolsko mladino in jadranskimi stražarji prisostvuje razvitju prapora. Točno ob določeni uri se je pričela prisrčna in patriotska slovesnost z blagoslovitvijo prapora, katero je opravTil g. župnik Pucelj. Lepo okrašeno pročelje narodne šole z državnimi in jadranskimi trebojnicami je dalo svečanosti še posebno obeležje. Po cerkvenem opravilu in po pripetju trakov s strani kumi-ce je povzela besedo predsednica podmladka JS ga. Rapetova ter v vznesenih besedah iznesla ves pomen morja za našo nacionalno svobodo in vročo ljubezen, ki jo mora ves naš narod od najmlajšega pripadnika pa do starčka gojiti do naše skupne domovine in do našega morja. Posebno pa je še poudarila ljubezen in zvestobo, ki jo mora naša mladina gojiti do našega mladega kralja Petra H. žal, da je svečanost baš med pesmijo mladine motil močan naliv, ki je onemogočil popolno izvedbo programa kakor tudi povorko. Ob 16. se je pričela v Sokolskem domu slavnostna akademija, katere so se udeležili zastopniki vj=»eh nacionalnih društev in šoje. Zastopan pa je bil tudi ljubljanski odbor JS po g. Marjanoviču. Akademija oziroma njen spored je bil izredno posrečeno izbran in tudi pester, predvsem pa je odmevalo iz njega vseskozi nacionalna tendenca in ljubezen mladine do vsega onega, kar je naše. Ob zaključku akademije je spregovoril še zastopnik g. Marjanović ter pozval vse navzoče, naj slede zgledu naših slavnih prednikov, predvsem pa, da čuvajo ono, kar je naše ter delajo in se borijo za to, kar mora postati naše, ker samo tako bomo rešili še vee naše brate, ki ječe pod tujim jarmom. Iz Ptuja — Naše cenj. naročnike, Čitatelje in prijatelje opozarjamo, da prihr.ja sedaj »Slovenski Narod« že s popoldanskim brzovlakom ob 16. uri v Ptuj. Takoj po prihodu vlaka bo list vsem naročnikom dostavljen na dom. Onim pa, ki ga dobivajo s pošlo, bo list dostavljen s popoldansko pošto. Vse naše prijatelje opozarjamo na to ugodnost in jih prosimo, da tudi oni vstopijo v krog stalnih naročnikov. Naš list posveča veliko pozornost Piuju in okolici in je tudi eden najcenejših. Zlasti priporočamo list javnim nameščencem, ki 6e ob pičlih dohodkih ne morejo naročiti na drage liste. Nove naročnike sprejema naša raznašalka, ali pa napišite dopisnico na nošo upravo. Mesečna naročnina znaša samo Din 12.— — Sprememba posesti. Tukajšnji trgovec g. Brenčič Anton je kupil obširno posestvo z vinogradom v Mestnem vrhu od dr. Sodnika, bivšega odvetnika v Ptuju, sedaj živečega v Grazu- Tako je prišel zopet lep kos naše zemlje v slovenske roke. — Iz Ptuja je bil premeščen sreski načelnik g. dr. Tomšič k sreskemu načestvu v Krško. G. dr. Tomšič je bil zaradi svoje konciljantnosti in korektnosti splošno priljubljen tudi med kmečkim prebivalstvom, zato ga bomo težko pogrešali. Želimo mu pa tudi na novem mestu obilo zadovoljstva! — Tujsko-promet no pisarno dobi tudi Ptuj po zaslugi in mioijativi tukajšnjega Olepševalnega in tujsko-prometnega društva. »Putnik« v Mariboru se je odločil, da bo tudi v Ptuju poslovala tujsko prometna pisarna, ki bo imela svoje prostore v Mestni hranilnici. Pisarna bo prodajala žel. vozne karte za vse evropske države, veljavne dva meseca po dnevnih kurzih. Preskrbovala bo tudi vizume za vse države ter kupovala hi prodajala valute vseh držav. Brezplačno bodo na razpolago prospekti vseh krajev ter informacije ze potovanje in raznih popustov ter podatke o hotelih v tu in inozemstvu. »Putnik« bo imel tudi zastopstvo paropkmuh dražb- — Iz jeze si je raza trgal obleko, taks ds je o8tal gol. Pred dnevi se je pojavil v Ptuju berač, ki je nadlegoval stranke. Pri tem pa je postal naravnost nasilen, da ga je morala končno aretirati policija, ki je Nase gledališče DRAMA Sreda 20.: Tiran Proslava 251etnice umetniškega delovanja Milana Skr bonska. Premiera Izven. Četrtek 21.: Prva iegija. Izven. Globoko znižane cene od 14 T>in navzdol. Petek 22.: Tiran Red Četrtek. Sobota 23.: Mladi gospod šef. Premiera. Red B. Nedelja 24.: Pesem s ceste. Izven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. V soboto 23. t. m. je premiera nove komedije >Mladi gospod šef«, ki jo je napisal pisatelj Lichtenberg. Komedija kaže v zabavnih situacijah zmedo, ki nastane v podjetju pri nastopu novega osobja in ravnateljstvu neznanega šefa. Ta se vtihotapi v podjetje ter napravi naposled red s tem, da razvrsti osobje po njegovih zmožnostih. Seveda igra ne poteče brez ljubezni. Novo komedijo je nastudiral prof. šest. Premiera je za red B. OPERA Sreda 20.: Otelio. Gostuje Marij Šimenc. Red Sreda. četrtek 21.: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec. Izven). Petek 22.: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru : Seviljski brivec. Izven). Sobota 23.: Carmen. Red A. Nedelja 24.: Trubadur. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. « Josip Rijavec gost naše opere. V nedeljo 24. t, m. bo pel prvič v naši operi g. Rijavec vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Vsako gostovanje Josipa Rijavca je največji praznik naše opere. Kot eden najodličnejših tenoristov uživa sloves v svoji domovini, pa tudi v širnem svetu. V zadnjih letih stalno gostuje na največjih odrih cele Evrope. Na gostovanje Josipa Rijavca, ki je le enkratno, že danes opozarjamo vse prijatelje naše opere. Dve žrtvi tihotapstva Ljubljana, 20. maja. Naše obmejno prebivalstvo trpi zaradi strogega izvajanja sankcij največjo škodo, saj je ustavljen ves izvoz lesa in živine, kar je bilo poprejc glavni vir dohodkov. Zato je seveda razumljivo, da tihotapstvo, ki je bilo že poprej zelo razvito, zdaj še bujneje cvete, dasi je vedno združeno z nevarnostjo Popreje so namreč italijanski graničar ji in finančni pazniki včasih še zatisnili eno oko, sedaj pa nastopajo zelo rigorozno in streljajo skoraj na vsakogar, ki hoče čez mejo. V ponedeljek sta vtihotapila 19 letni posestnikov sin France Perušek iz Pod cerkev pri Ložu in njegov prijatelj Grl po domače Andrijašev z Gornjega jezera tri konje v Italijo in jih tam prav dobro prodala. Zjutraj sta se vračala domov, a blizu Laenika sta pa naletela na italijanskega finančnega paznika, ki ju je hotel ustaviti. Fanta sta se ustrašila in začela bežati, stražnik pa je za njim streljal in zadel Grla v glavo, da je bil takoj mrtev, Perušek jc pa dobil strel v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega Peruška, ki se je z zadnjimi močmi pognal čez mejo in obležal na naši strani so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je pa davi umrl. Pokojni je bil sin vdove in je bil krepka opora materi. Grl je imel pri sebi okrog 4.000 lir. Njegovi svojci so prosili, čc bi smeli truplo preptljati v Jugoslavijo, a so italijanske oblasti to odklonile. Žalosten dogodek pa naj bo drugim v svarilo, naj nikdar lahko-misel io ne postavljajo svojega življenja na kocko. Mariborska kriminalna kronika Maribor, 20. maja Mariborsko državno tožilstvo je bilo obveščeno o drznem roparskem napadu dveh ciganov v Brezoveih. Ko se je preteklo noč vračal posestnik Karol Zeks iz Pečarovcev domov, je postal na samotnem polju pri Brezovcih žrtev dveh ciganskih razbojnikov. Iz zasede sta planila dva maskirana moža, ter nastavila karabinko na prsa. Med tem ko ga je eden strahovah mu je drugi izpraznil vse žepe. Imel je 250 dinarjev gotovine, več hranilnih knjižic in par novih čevljev, kar je vse postalo plen razbojnikov. Ko sta tolovaja končala svoje delo. sta zadala Zekšu več udarcev po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Toda roparja sta prišla kmalu v roke pravice. Še iste noči. so ju po odtisih bose noge spoznali in izsledili. Sta to brata cigana Geza in Albert Kovač iz Borec, v Prekmurju. ki sta ob aretaciji imela pri sebi 15 zadavljenih kokoši. Izročili so ju v sodne zapore. O drugem razburljivem dogodku javljajo iz Št. Bja pod Turjakom. Tam so preteklo noč neznani rokomavhi vlomili v trgovino Tiktorja Plan in sca in jo docela i z ropal i. Odnesli so za okoli 20.000 dinarjev raznega manufakturnega in galanterijskega blaga. Storilci so prišli v trgovino skozi izložbeno okno, ki so ga razbili Delali so popolnoma nemoteno, ker je tisto noč precej deževalo Zato tudi ni bilo najti kakih prstnih odtisov. Orožniki so vlomilski tolpi že na sledu in sumijo, da je njen poglavar neki Černjak, ki ga išče tudi celjska policija. Se neizsledeni vlomilci so vdrli tudi v stanovanje posestnika. Franca Detečnika v Građki gori pri Slovenjgradea. rV>komavhi bo odnesli okoli 40 kilogramov suhega svinjskega mesa. Za 6torilei manjka vsaka sled. — Mariborska policija je dobila iz Žagi« ha obvestilo, da I odo tam sodili zloglasnega vlomilca Alojza Babica, ki je nedavno pobegnil iz mariborskih zaporov in je bil pravcati strah tukajšnj»» okolic«'. * >b*irna tiralica zagrebške policije pravi, da je aretira -nec tudi v njenem okolišu z^igre^-il več t» kih zločinov. KOLEDAR Danes; Sreda. 20. maja katoličani; Fehku Kant. Milodar Jutri; Četrtek. 21. maja katoličani- Vueho- hod DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ave Marija (ob 10. in 21 15 Kino Ideal: Sv. Anton, \.>eh zaljuhlj^mh patron ino S!oj*a: Fraskita Kino Tnion: Valček za Tete kino »tiska: SeQuoia Jubilejna produkcija Drza\nega knn>er>a»o-rija ob I8.ir, v FilharmoniČji PUMDITVB NA TKAZMk Kino Matica: Ave Marija Kino ideal; Vstajenje ZKD; »Mieky in Sillv« ob 11 dop. v MaU-Kino Sloga; Lahkomiselna žena Kino l"nion: VaVek za tebe Kino ftttfcs; Se^uoia DEŽIK.NK LEKARNE Sreda: Dr. Kmet. Tyrše\a essta 43 I rn-koezv ded.. Mestni trg a Ustar, Selen b u f- gova ulica 7. Oetrtek; Mr. Rakarcič. Sv. Jakoba trg 0, Rsmor, Miklošičeva cesta 20, Gartus. Hesto-Zaloška cesta. Iz Maribora »Slov. Narod« že ob 16. url popolem« ~ Mariboru. Gotovo smo v>em naročnikom in čitateljem ustregli, da bo odslej prihajal »Slovenski Narod« že s popoldanskim hr-zovlakom ob 15.52 v Maribor in ga bodo imeli naši naročniki najkasneje eno uro po prihodu vlaka. S tem smo uresničili dolgoletno željo mariborskih naročnikov in se bo njihov krog nedvomno Se zelo povečal, saj bodo dobili ljubljanski dnevnik skoraj istočasno s tukajšnjimi lokalnimi listi. »Sloven ski Narod« bo se povečal mariborsko rubriko, tako da naše vesti prav nič ne bodo zaostajale za drugim tukajšnjih popoldnev-nikov. »Slov. Narod« dobite tudi v vseh mariborskih trafikah, naroČite pa si ga v mariborski podružnici v Strossmaverjevi ulici 3/b. — Ljubljanska opera bo gostovala v če trtek, 21. uri v pet.-k. 22. t. m. z Rostiaijsve komično opero »Seviljski hrivee . Zlasti N> za Maribor atrakcija sasiop odi;. \ moj stra-pevca Julija Bet en a. ki poj.' don Ba#i-lia. Nastopijo ?e Z. Zupevčeva, no splošnem mnenju ljubljanske kritike ena nsjboIjMh kolora t uk. kar jih kdaj imelo ljubljansko crledališee. sadalje N. Spaaova, tenor J. Oostie. Vekoslnv Janko, ki poje naelnv-no vlogo ter bufobas I). Zupan, oljnem režiser dela. V BtaojsH] vlocrah: Skalar. P«rk<> in Oevirk. Sodeluje tadi ljubljanski operni orkester. — Poziv mariborskim tiskarnam. Na pod lagi razpisa banske uprave dravske ha no vine poziva mariborska mestna občina ti skarne. da predložijo krtačne odtise v?"h prospektov in drucrih edicij tujsko prometnega ali propagandnega riflsjl za področja Tujskopromotne Zveze v Mariboru isti predhodno v pregled. — Usoden padec v klet. Včeraj poj>oldne trgovski pomočnik AI0J7 Kramberger ni videl nezavarovane odprtine na pločniku v Dvofakovi ulici in je tako nesrtčno padel, da je nezavesten obležal v 2 metra globoki kleti. Kramberererja so hudo poškodovaneca prepeljali v mariborsko lolnico. — Seja mestnega sveta. Mariborski ni- i ni župan je za četrtek. 28. t. rn. ob 18. uri sklical sejo mestneera sveta. Na dnevnem redu je več važnih komunalnih vprašanj. — Smrtni padec iz strehe. Včeraj popoldne je popravljal posestnik Ivan Keke-o \z Zabjaka pri Slatini streho svoje hike. Nenadoma je izgubil ravnotežje in strmoglavil na tla. Nesrečni mož je bil na mestu mrtev. — Strela požiga. Ob priliki rniTirana« je ena najtežjih, kar jih pozna dramska literatura. Težko ga je bilo dobiti — saj ima toliko dela z vajami, ki se vrste druga za drugo in mu je vsaka minuta dragocena. O Milanu Skrbinšku se je že dosti pisalo. Poznamo njegove najpomembnejše in najznačilnejše vloee, kako se je .posvetil gledališču in še druge podrobnosti iz njegovega življenja. Manj znana je pa njegova otroška, oziroma mladostna doba- Človek navadno že v otročkih letih kaže, kakšen bo kot dozorel mož in zato sem se obrnil nanj. da bi mi o tem povedal kaj več. Rad mi je ustregel. Ko mi je začel pripovedovati, sem že po prvih besedah mogel spoznati, da je bil v mladosti prav tako mehak kakor je danes in da. niti malo podoben vlogam, ki jih je znal tako življensko resnično prikazati, da ga je marsikdo začel sovražiti. Brutalne so bile večinoma njegove vloge. Prikazoval je tipe najnižjih strasti, značaje, ki jih človek mora zasovražiti. Kadar so ga gledalci najbolj sovražili in zaničevali, takrat je Skrbinšek najbolj triumfiral, kajti to mu je bil najboljši dokaz, da je svojo vlogo resnično doživljal. Oder spremeni človeka — in baš pri Skrbinšku velja ta izrek kakor morda pri nobenem drugem. Kakšna so bila torej mladostna, leta. našega jubilanta, ki so kolikor toliko odločilna za poznejša leta ustvarjajočega umetnika? Prepustimo besedo Skrbinšku. — Vsako leto obiščem kraje, kjer Čakajo name spomini iz otroške dobe — široko Ptujsko in Dravsko polje, kjer sem v dolgih kmečkih hlačah in s okroglim madžarskim klobukom pasel krave, spoznaval naravo in ljubil stmišče prav tako kakor zorano njivo in valovite žitne ogone. . . Kadar je sijalo solnce, sem ležal na zeleni >meji< in gledal v modrino neba. Spremljal sem v mislih čebelo, ki je zabrnela. nad mano B polja v domači panj, se smejal rdečemu maku in prisluškoval zve-nenju zlatega zrelega žita. Sledil sem z očesom mehkim konturam Pohorja. DonaČke gore in mislil ob pogledih na »Črno goro« na turške vpa- de in na Marijo, ki je zagrnila to goro v črno meglo. Kadar je deževalo, sem krave spel z verigami, sedel pod široki kmečki dežnik in bral »Večernice«. >Vračati« mi ni bilo treba, kajti krave 60 popasle mokro sočno travo do korenin. Vse je bilo tiše kot ob solncu. le dež je bobnel po dežniku in koruznih ii stih, a krave so enakomerno in se bolj slišno kakoi sicer mulile travo. Moja mladost je bila kakor pravljica. Kadar sem se ob velikih počitnicah vračal v domačo vas, sera že od daleč videl na pragu babico, ki si je s koreninasto roko, kakor da jo je pravkar izkopala iz Črne pisti, zasenčila oči pod šestdesetletnhn zgrbljenim čelom. Sladek nasmešek brezzohih ust sredi vse križem razpokanega lica nam je, v solncu ožarjen, bil že od daleč topel pozdrav na poti pod slamnato streho, daleč proč od zatohlih mestnih učilnic. . . — Ja, Milan je prišel in Štefka in Ljudmila, pa Štefan! — Oče! In že nam je polagala svojo težko, a v ljubezni vendar tako lahko roko na r!avo. s solzami radosti v očeh gledajoč na očeta, ko ji je mestni človek, a kmečke mater** sin poljubljal roko. In to smo vsi otroci videli. To nan je obiaz naše matere, ki je ostala doma 3 ev«* ;?mi 6krbmi in s svojim deiom, zažarei v -latean 6vitu, a oče se nam je zdel kakor ubogljiv otrok in je bil vendar naš oče. Zdaj ota oba babica in oče — mati in sin globoko v zemlji. Babica se je borila na vso moč s smrtjo, kakor se je v življenju kot mlada vdova z zemljo in Še na smrtni postelji je bil njen obraz poln moči in odločnosti. Oče pa je umiral mirno in lahko — saj je bil sin brez madeža, resničen mož in oče in njegov obraz je bil še na mrtvaškem odru svetniški, kakršno je bilo njegovo življenje. Mnogo ljubih obrazov mi je že ugasnilo, a babičin in očetov sta mojemu spominu najbližja, kakor sta bila blizu drurr dru-remu. Pripovedovanje ga je ganilo do snlz — in ta mehki človek bo drevi igral tirana! — Kako. da ste si izbrali baš to vlozo? — Moja želja je bila. da bi igral za jubilej Piharda T1T.. a ker prevod ni bil pravočasno dovršen, ni bilo mogoče. Je to naj-grandijoznejša karakterna vlojra, kar jih je. Imel sem v mislih tudi Shawovega -^Hudičevega učenca« ali »Pichelieua*. delo nekega sodobnega nemškega pisatelja, ali niti eno. nit? druco ni šlo v račun repertoarja, pa sem se odloČil za »Tirana, ki je tudi izrazito karakterna vloga., a v toliko zanimivejša, kpr je obenem silno čuvstvena. Ta > Tiran« je oče najslavnejše ancleške pesnice Eli7ahetp Brownin£Tove. Družina tega očeta, je znana zaradi svoje posebne usode, ki ji jo je naložil baš ta oče. ki sicer po svoji naravi m* bil tiran \r. samoljubja ali sadizma, temveč je nasprotno, riraniziral svoje otroke 17 ljubezni: hotel jih je obvarovati pred srčnimi in duševnimi bolestmi, ki jih more povzročiti erotično čuvstvovanje. Zato jih je odtegoval življenju, jim tako seveda utesneval svobodo in jih tirani-ziral. "Njegova tragika je v tem. da je bilo morda življenje močnejše od njegove živ-ljenske teorij*5 in vzgoje, tako, da mu končno ljubezen mrrabi tudi najdražjega otroka — pesnico Elizabeto Bro^vnimrovo, ki se, zavzeta od velike ljubezni, tajno poroči in pobegne z doma, a on ostane sam. Čisto sam: »kajti*, pravi njej. >tvoji bratje in sestre to so, kar se mene tiče — sence«. Sokolstvo Tretja jubilejna prireditev loških Sokolov Kakor prvi dve, je bila tudi nedeljska prireditev škofjeloških Sokolov vprizoritev »Rokovnjačev« zgovoren dokaz marljivosti. Nastopili so orkester, moški pevski zbor, naraščaj in deca skupno nad 80 sodelujočih, ki jih je občinstvo nagradilo z zasluženim priznanjem. Posebno se je odlikovala ga Škerjančeva v vlogi None, Pohvalno moramo omeniti tudi pevca Zego in Šinkovca ter zbor pod vodstvom br. Babica Igra jc trajala do polnoči. Med igralci so se najbolj odlikovali vedno simpatični br. Burdych v vlogi Mozolja, br. Ankele v vlogi Nandeta in sestra Jenkova v vlogi Polonice. Sicer so se pa tudi drugi igralci vsak po svojih močeh potrudili, da je bil uspeh tako lep. Orkester je vodil br. Les jak. L>vorana je bila polna občinstva, nekateri so prišli celo iz Žabnice in Železnikov. Manjše jubilejne prireditve so s tem končane, s zdaj se pa pripravlja naš Sokol na glavne jubilejne dneve zlasti na 5. julij, ko bo v Škofji Loki zbrano vse gorenjsko so-kolstvo. Župni zlet v Skofji Loki Letošnji 30 letni jubilej škofjeloškega Sokola bo dobil še posebno lep in razveseljiv povdarek s sklepom, da bo 5. julija v Škofji Loki župni zlet gorenjskega sokolstva. O priliki župnega izleta bo otvorjeno v škof ji Loki novo impozantno telovadišče, v obsegu nad 15.000 m5, ki ga že nekaj mesecev pridno urejajo. Telovadišče, ki je dobilo lično ograjo, veže Škofjo Loko s Puštalom v homogeno enoto ter pomeni za Škofjo Loko važen napredek. Sokol je imel sicer že preje telovadišče nekako ob sotočju Selščice in Poljanščice, ki pa zaradi bližnjih hiš, voda, klavnice in predvsem zato, ker je bilo premajhno in javnosti odprto, ni docela ustrezalo. Stvar je bila potem srečno rešena z najemninsko pogodbo, ki jo je sklenil gospodarski odsek Sokola z baronom Wolken-spergom in tako so začeli urejati novi obsežni prostor, ki je služilo preje poljedelskim svrham. Planjava novega telovsdišča je sorazmerno in premišljeno porazdeljena za vse svrhe, ki jim bo služila. Srednji prostor bo za velike nastope in športne tekme, zlasti nogometa, stranski prostor proti Pu-štalu so predelali za društvene nastope, mimo tega pa je natanko odločeno tudi za skok daljine, višine, orodno telovadbo, lahko atletiko, odbojko itd. Veliko telovadišče obkroža tekališče v širini 6 m in ovalni dolžini 33333 m in bodo navozili tja nad 20 vagonov lesa z Jesenic. Ob ograji so posadili vrsto brez, jagnjedi, lip, borovcev, seveda vse po določenem redu, tako da bo telovadišče, kot javno igrišče in športni prostor nekaj prvovrstnega Pri vhodu so sezidali blagajno z dvema vhodoma Stoji pa tod tudi okrog 10 m visok klesan steber s ptico Sokolom. Lepa sokolska akademija V proslavo materinskega dne je sokolsko društvo Jesenice priredilo v nedeljo zvečer mladinsko akademijo. Dvorana je bila polna sokofokege članstva, naraščaja, dece in staršev, ki so pripeljali s seboj še druge malčke. Spored akademije je bil zek> pester in zanimiv in skoraj za nizko vstopnino prebogat. Na sporedu so bile deklamacije, glasben« in pevske točke in to zbora, dvojic in solistk, dalje telovadne točke, enodejanka in končno kot poklon materam krasna živa slika. Prijetno je iznenedfl mladinski orkester ki ga je dirigiral mladji nadarjeni br. !An-gelbert Sargo. Mladi godbenika so odlično odigrali sedem točk in želi živahne aklamacije hvaležnega občinstva. Pevovodja br. Razingar pa je postavil kar dva mladinska mešana zbora broj oče po 35 oseb. Mladi pevci so lepo zapeli slovenske narodne, zbora sta zvenela ubrano, odlikovale pa so se solistice s svojimi čistimi in zvonkirni glasovi. Viharne ovacije občinstva naj bodo dirigentu, pevovodji, vodnici in aranžer j u v priznanje m vzpodbudo za njih naporno, a hvaležno dalo- Zelo je ugajal nastop najmlajše dece s puškami, srčlcano oblečene so z ljubko izvajano toč- ko dosegle aplavz, ki se dolgo ni hotel poleči. Zelo posrečena je bila tudi enode-janka »Materin dan«, ki jo je spisal mladi br. Rosenatein in so jo podali naši najmlajši. Lepo naravno podana igra, zanimivi obrazi in posrečene figure, petje in harmonika, vse to je občinstvu tako ugajalo, da ni štedilo z aklamacijami tudi pri odprtih scenah. Vsa prireditev je bila na lepi visini, bila je kot šopek različnega cvetja, prizori so se menjavali naglo ko* v kinu. Pokazalo pa je "tudi velike napore voditeljev mladinskih oddelkov, ki so dosegla tako lepe uspehe. Polno zasedeno dvorana naj jim bo plačilo in v bodrilo za njih idealno in požrtvovalno delo. Tako lepega večera si želimo zopet k«j kmalu. Konec gledališke sezone Sokola na Jezici Jezica, 20. maja. V nedeljo 10. tm. je dramatični odsek Sokola na Jezici zaključil igralsko sezono. Čeprav so se baš v letošnji sezoni pojavljale gotove težkoče radi odhoda najboljših igralcev k vojakom, ostali niso izgubili volje in poguma za nadaljevanje dela. In reči smemo, da Ja prizadevanja niso ostala brez uspeha, saj je naše občinstvo vedno rado posečalo sokolske prireditve zaradi slovesa, ki so &i ga naši igralci sčasoma pridobili. Največji uspeh in največje priznanje pa so želj člani in članice Sokole, oziroma naši igralci pri nedeljski zaključni predstavi Haškovega »Dobrega vojaka Švejka«. Skoro ne pomnimo, da bi sokolski dom spravil pod svoj krov toliko občinstva kakor pri tej predstavi. Zamudniki niso do-bib" več vstopnic ali pa so se morali zadovoljiti s skromnim stojiščem, kar ni baš prijetno ako pomislimo, da traja igra nad 3 polne ure. Igra sama je glede števila igralcev, glede garderobe in scenerije precej trd oreh za naše podeželske odre. Vendflr je treba priznali, da je bilo vse to dobro rešeno, posebno pa je treba pohvaliti loćncst in pa na^lo menjavanje slik, kar je pri »švejku« zelo važno da se igra preveč ne zavleče- O igralcih samih je težko reči, kdo je boljše igral, ker so vsi brez izjeme dobro obvladali 6voje vloge in ni bilo nikjer opazili mučnega zanašanja na šepe»tolca. Omeniti pa je treba v prvi vrsti br Perka, ki je ravno nelahko vlogo »Švejka« podajal tako neprisiljeno, naravno pa vendar tako popolno in karakteristično, da je bil ob vseh prizorih deležen splošnega odobravanja, vzbujal pa je že s samim svojim nastopem salve smeha med občinstvom. Za svojo izborno podano igTo je prejel krasen šopek rdečih nageljnov. Seveda pa s tem ni rečeno, da so ostali igralci zao-rtajaji za br. Perkom, eamo značaj vlog dela razliko. Omeniti bi bilo še scene z Vodičko, potem v ječi, razgovor z detektivom, prizor v gostilni pri Palivcu, pa zasliševanje in Švejkovo službovanje pri Lukašu, odhod na fronto do nastopov v avstrijskem ujetništvu in srečnega konca na strelišču. Vsi prizori so tekli gladko brez zastoja, kar je predvsem zasluga vseh igraJcev brez izjeme za kar aslužijo polno pohvalo. S to zadnjo predstavo je Sokol na Ježioi dokazal, da se ne plaši nikakih ovir, zapostavljanj ali celo namernih nagajivosti, pa naj se mu stavlja jo na pot od kogarkoli. Tudi v bodoče bomo korakali neustrašeno po začrtani poti naših sokolskih idealov ne glede na to, da-li nam bo kdo delal ovire- Ra v no zadnja prireditev je ponovno dokazala, da si je Sokol s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom pridobil tudti na Ježrici polno simpatizer j ev. ki z veseljem gledajo na naše delo. Zdravo' * — Sokolska župa Ljubljana ima jutri ob 9. v mali dvorani na Taboru sejo zbora društvenih delegatov. Ker so na dnevnem redu izredno važne zadeve, tičoče se sokolske orgajiizacije in župnega izleta, je udeležba za vse edini oe strogo obvezna. Seje naj se po možnosti udeleže društveni in četni staroste oziroma njihovi namestniki. Zdravo! — Kamniško sokolsko okrožje ima v nedeljo 24. t. m. okrožni zlet v Kajnniku, združen z javnim telovadnim nastopom. Za zlet vlada v okrožju veliko zanimanje in smo prepričani, da bo postal okrožni zlet mogočna manifestacija sokolske misli v kamniškem okraju, kjer so zlasti v zadnjem času nasprotniki sokolske ideje pridno na delu (Mengeš). V nedeljo vse, kar jugoslovensko in sokolsko čuti, na zlet v Kamnik! Naši kraji na poštnih dopisnicah Ljubljana, 20. maja. Dasi nima direktne zveze s turizmom, se je ministrstvo za pošte, brzojav in telefon odločalo, da tudi s svoje s-trani podpre propagando za to važno gospodarsko penogo. V kratkem dobimo nove ilustrirane dopisnice, okrašene s slikami mnogih naših kJimatičnih in turističnih krajev, kopališč, zdravilišč in nekaterih narodnih noš. Izjalovljeni poizkus uvesti tudi pri nas ilustrirane dopisnice, je bil storjen že pred dvema letoma, a je te karte občinstvo takrat odklonilo, ker so bile izdelane izredno slabo in so bile vse drugo, samo propaganda za naše kraje ne. Ilustrirane dopisnice uporabljajo že skoraj v vseh državah Evrope leta in leta, a zlasti so tazširjene v Švici in Cehoslova-ški, kjer so v propagandnem, a tudi finančnem pogledu dosegle prav lepe uspehe. Nove jugoslavenske Uustrirsme dopisnice so izdelane na zelo Hčnem, belem papirju s slikami v razUčoih živih barvah. Posebna pozornost je posvečena prostoru za pisanje in so kaste tiskane tako, da zavzema prostor za tekst vso zadnjo stran, dočim je na sprednji desno prostor za naslov, levo pa sHka. Dopisnice, ki jih 1 bodo prodajale vse poste in trefike, bodo Seveda/ če odpravi milo tako prizanesljivo in teme« Ijito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo. v" . in zd namakdhje Ženska hvala veljale za našo državo 1 Din za inozemstvo pa 2 Din, razen za države Male an-tante in Balkanskega sporazuma, za katere je določena cena 1JS0 Din. Ako upoštevamo, da dobra razglednica danes velja 1.50 do 2 Din brez znamke, vidimo, da bodo naše nove ilustrirane dopisnice res poceni. S to novostjo je naše poštno ministrstvo predvsem hotelo podpreti naš turizem, a obenem tudli poceniti promet ilustriranih dopisnic- Za sedaj je tiskano le omejeno število kart s slikam: 32 različnih turističnih krajev, kopališč in zdravilišč. Kateri slovenski kraji bodo na teh novih kartah zastopani, še ni znano. Pošlno ministrstvo ima načrt, da sčasoma izda podobne ilustrirane dopisnice za vsa noša letovišča in zdravilišča, seveda pod pogojem, če bodo ljudje po njih radi pose-gali. Ker je ta način turistične propagande zelo učinkovit, kar so dokazale že bogate izkušnje v inozemstvu, smo prepričani, da bo naše občinstvo z veseljem pozdravilo to novost in vsestransko podprlo novo akcijo za. propagando naših lepih krajev. Niso vsi krošnjarji enaki Ljubljana, 20. maja Nedavno so se pri belokranjskih kroš-njaTJih, ki imajo v Ljubljani svoja skladišča v Kolodvorski ulici in pri ».Mikliču«, oglasili zastopniki mestne občine, združenja trgovcev, davčne uprave in mestnega dohodarstvenega uracja ter revnim belokranjskim fantom zaplenili in zapečatili vse zaloge blaga, češ da za prodajo nimajo oblastvenega dovoljenja. Kasneje se je na magistratu izkazalo, da je ta nenadni obisk predstavnikov oblasti povzročila prijava nekega znanega gospoda, ki je to storil le iz konkurenčnih razlogov. Belokranjci so se izkazali z vsemi potrebnimi oblastvenimi dovoljen H, pa tudi s potrdili davčne oblasti, da v redu plačujejo vse davke. Oblasti so jih seveda takoj izpustile, saj ni bilo nobenega vzroka, da bi jim krošnjarenje z blagom prepovedale. V zvezi s tem, za revne belokranjske krošnjarje zelo neljubim dogodkom je ^ovenski Narod« dne 15. maja objavil članek, v katerem je za vse krošnjarje brez izjeme izrazil mnenje, da ilegalno kupcu je jo z blagom in pogosto uporabljajo različne falzificirane Sovarniške znamke, s katerimi manj vredno blago spravljajo v promet. V omenjenem članku miso bili izvzeti niti belokranjski krošnjarji, ki je o njih znano, da imajo za krošnjarjenje posebna oblastvena dovoljenja in da vse davke plačujejo celo za vse leto naprej. Da bi se krošnjarjem iz siromašne Bele Krajine ne godila krivica in da bi jim ne bil odvzet ugled, objavljamo na njihovo prošnjo to pojasnilo in pripominjamo, da še nikoli nobenemu belokranjskemu kroš-n jar ju ni bil dokazan noben prestopek, niti je bala proti komurkoli iz metliškega ali črnomaljskega sreza uvedena preiskava- Ako prihajajo v naše kraje tudi drugi, večinoma nemški in hrvatski krošnjarji ter večkrat prodajajo blago pod raznimi sleparskimi pretvezami, zaradi tega še ne rnoremo sleparij obdolžiti tudi Belokranj-ce»v, ki po ljubljanski okolici *n Sloveniji že leta in leta prodajajo razno blago in imajo vedno zadosti odjemalcev, kar je za njihovo robo najbolj« izpričevalo. Ako bi prodajali slabo blago za drag denar, bi se že v enem letu onemogočili, a ravno dejstvo, da imajo posebna oblastvena dovoljenja za krošnjarjenje z blagom že leta in leta. dokazuje, da so bili v kupčijah vedno pošteni in da rriso nikogar oškodovali ali mu podtaknili manj vrednega blaga- Napačno je torej zamenjavati jih z drugimi nepoštenimi krošnjarji, proti katerim bi belokranjski sami radi nastopili in tako zaščitili svoj ugled. je prekosi] samega sv bo. pa tudi ostali kakor Sarka Rakovo Just<\ P roka Goloba Franca, Gina šulinove Minke, ki so bili med glavnimi akterji, so podali nadpovprečno izdelane kreacije. Scenarija je bila okusna, ne prenapihnjena, a do kraj* ustrezajoča. Kratko, lep večor. Iz čistega dobička si bo oder instaliral novo razsvetljavo. Iz Zagorja — Zdravniška, ve*t. Ker je dr. Tocrrio Zamik nastopil svoj letni dopust, ga bo-feta nadomestovala banovinski zdravnik dr. Slavko Gnira za OUZD, za bratovsko skladnico pa dr. Mirko Kajzelj v bolnici hratovske skladnice. — Zaključni izpiti. Ta teden so gojenci in gojenke tretjega odnosno trgovskega letnika trgovske in obrtno nadaljevalne šole v Toplicah prvič: izza obstoja te sole polagali završne izpite pred komisijo, ka keri je predsedoval šolski upravitelj g. Matija Pel ko. Z odlicrdm ali prav dobrim uspehom je položilo izpit 10 kandidatov in 7 kandidatk. — Odlikovanje zagorskega fotoamater ja. Zagorjan. g. Bazelj Kranc, Član >J*v-tokluba Ljubljana« je bil na nedavni razstavi fotoamaterjev v Kairu odlikovani z najvišjim odlikovani jem, zlato medarj"-. Iskreno čes-titamo! — Brezplačna kino predstava *.Dvi. brata« bo drevi ob 19. v krmi >Trtgtav«. Uvodno predavanje bo imel dr. Slavko G rum. Ta predstava se vrsi v okviru pno ^tuberkuloznega tedna. _ Primer škrlatfnke na topflški sntL Kljub temu, da je balo letos izvedeno cepljenje proti david tn šlcrtatlrrrtcl, je v nekem razredu obolela učenka za Skrlatki-ko. Razred je razkužil areski cV«iaPetetor. Upajmo, da je ta pojav le izjema, ki potrjuje pravilo. _ Poročilo o intervenciji za odjera premoga je podal v ponedetjek g. VttsJ Vo-dušek. Zbralo se je pred restavracijo veliko število rudarjev tn njihovih svojcev. Zaenkrat je treba počakati odločitve U se je iz raznih vzrokov zakasnita SLOVENSKI N A R O D«, sreda. 20. maia 1936 Štev. 115 JUTRI PREMIERA! Muzikalni Šlager — film ogromnega svetovnega triumfa! Jean Hmrlow najsarmantnejSa tena Amtrike poje in plese ter osvaja Ljubljano! vode v pone. Lahkomiselna žena Apel žene na javno mnenje! V nemškem jeziku: Moški in ženske! Oglejte si ta spored! Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27*30 DNEVNE VESTI — Odlikovanje našejra vojaškega atašeja v Pragi. V ponedeljek ie češkoslovaški minister narodne obrambe Marhnik sprejel iugoslovenjSkega vojaškega atašeja general-stabnega polkovnika O. Rožanoviča in njegovega naslednika genera^tabnega polkovnika Miha.;!oviča. Odhajajočemu praškemu atašeju je izroči! rad Belega leta III. stopnje. — Nov jugoslovanski konzul na Rpki. Za nagega konzula na Reki je imenovan taj-n - zunanjega ministrstvi RadiMav Mitro- vi č — Bolgarski dijaki v Jugoslaviji. Pa&ea se nripeljejo :z Sofije v Beograd BlnSatelji in =lu|at*ljice sofijske univrrze, člani bolgarskega narodnega baleta. V Beogradu priredi večer bolgarskega, narodnega ba-e-ta iz Beog ada odpotujejo v Zagreb. Ljubljano. Sarajeva in Novi Sad. — Iz ..Službenega listacc. „Službeni Ust kr banaka uprave dravske banovine* St. 41 z dne 20 t m objavlja uredbo o ob-Begu m razmejitvi elektrotehničnih obra. tov. pravilnik o obsegu in razmej:tvi gradbenih obrtov, odredbo o postavitvi izpitna komisije za izpite elektrotehnikov in objavS han.-k p uprave o pobiranju ob. črnskih davščin. + Gospod minister trgovine in industrijo dr Milan Vrbanić je blagovolil prevzeli Častno pred^edništvo XVI. pomladanskega JL;ubljan»kega velesejma, ki bo od 30 maja do 8. junija. — Odvetniška vest, Dr. Ciril Krasovee. doslej advokat v Cerknici pri Rakeku se je preselil s svoje pisarno v Gorenji Lo gatec. — Razid društev-. Krajevni odbor Jadranske straže v Prevaljah se je zaradi premajhnega števila članov po sklepu občnega zbora razšei. Strelska družina v Gorjah je sklenila razid. _ Zahvala. Ob priliki moje oeemdeset-letnire sem prejel toliko Čestitk, da mi je nemogoče vsakemu posameznemu se zahvaliti Zato se tem polom vsem iskreno zahvaljujem — Fran Medic itar. JUTRI MATINEJA KINA SLOGE ob 10.30 dop. opereta - smeh, zabava Ani Ondra, lian s Moser i. t. d. Vsi sedeži po Din 4.50 — Važno za posetnike ljubljanskega velesejma. Ako pri postajni blagajni nabavite za 2 Din rumeno železniško izkaznico, ter celo vozno karto pustite na ve. le.se j mu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 25. maja do 8. junija, za povratek od 30. ma ja do 16. junija vključno, po Ljubljani se boste lahko vozili s tramvajem, na katerem boste na podlagi veles-ejmske legiti-maeije imeli znižano voznino. Pod istimi Pogoji — velesejmska legi tim ac j a — velja 50To popust tudi na progah Aeroputa za časa, trajanja velesejma. Prevoz ročne prtljage do 15 kg brezplačen. Na paro-brodih jugoslovanskih parobrodarskih dru2b velja 50% popust, odnosno popust, sestojfc v tem da H karto nižjega razreda lahko peljete v višjem razredu: za po-tovanj v LJubljano od 20 maja do S. junija, na povratku od 30, maja do 20. junija. — Železniki direkciji v Ljubljani. Iz D. M v Polju smo prejeli: Z veljavnostjo novega voznega reda nam je odvzel edini večerni vlak, ki ima zvezo j= Štajersko in Zagrebom ter dalje proti jugu. Če pomislimo, da ima postalaUšče, ki ga jo zgradila občina na svoje odnosno na stroška občanov osi S0Q potnikov dnevno, moramo priznati, da ni prav da vozi večerni potniški vlak, ki ima tudi posto mimo tega postaja.išča br«z postanka Prosimo žel. upravo, da gle-<\o na frekvenco, obseg občine, bolnico na Studencu, letališče, posto, tovarno in okoliške vasi. u^ede s takojšnjo veljavnostjo ustavljanja tega večernega vlaka kakor js biio po starem vežhem redu. — Krojaška industrija ln obrt bosta na ljubljanskem vejesejmu od 31) . maja do 8. junija razstavila kompletne modne obleke za dame ln gospoda Prvovrstno blago, natančno krojenje, solidna izdelava in mzke cene sam© priporočajo obiskovalcem naše domače podjetnike. — Iz obrtniškega delovanja v Velikih Laščah. Obrtniki in obrtnice iz sodnega okraja Vel. Lašče, ki obsega občine Vel. La.-Če in Videm-Dobrepolie, so si ustanovili svoje laptno in samostojno Obrtniško društvo, v decembru preteklega leta. Kako je biio to društvo potrebno dokazuje dejstvo da se je takoj prvi dan vpisalo (SO obrtnikov in obrtnic To društvo bo na Vnehohod priredilo v prostorih Zadružne dvorane v Vet. Laščah veseloigro: >Stric v toplicah«. To bo prva prireditev, kjer nastopijo izključno samo obrtniki tn obrtnic-. zato prav gotovo ne bo manjkalo posetni" kov iz bližnje in daljne okolice. Agilno obrtniško društvo v Val Laščah zasluži vse priznanje! — Avtomobilska razstava na ljubljanskem velesajmu, od 30 maja do 8. junija bo letos posebno privlačna za posetnike. Gmiljenje davčnih it taksnih dajatev za motorna vozila je uporabo avtomobilov znatno pocenilo, tako da zlasti za poslovnega človeka ni avto nikak luksus več. Razstava bo nudila veliko izbiro: vse mogoče oblike in velikosti boste našli med iboćJ-^V fveipvnib t . aji&too-Da*akiex, Buiz, &ilvv, »>iaW»', Chxy*l«r, DKW, CMC. G-raham, Hanomag. Horch, Ford. Mercedes Benz. Morns, Mat hi*. Paich, Praha. Puch, Plvmouth. Pontiac, Reanult. Sauerer, Sacks, š»*o«ia. Steyer. VaushaH. Wanderer itd. — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj pleskarja, ličarja, drogira, umetnega slikarja, slaščičarja. Žagarja, krojača, kamnoseka. — Tekstilna industrija priredi razstavo manufakture m konfekcije na ijubjjan skem veje&ejmu od 30. maja do 8. junija. Najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine m čipke, doma tkane preproge in druga ročna deJa iz veah tipičnih jugoslovanskih pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž, lan in žima v vseh kakovostih in izdeia. vah oodo obiskovalcem na ©gl^š in nakup. Vrvarska industrija bo podaja popolno sij ko svojih proizvodov do najfinejših niti in tkiv do najmočnejših in najtrpeznejs, h vrvi. ;1 £V0Č«111 KISLO IDEAi 3 Danca ob 4 . 7. in 9.15 svscer zadnjic |$ ćcjka opereta Sv. Anten, vseh zalf ubr.sef5a& patron E Jutri na prar.nik: ANA STEN. FREDRIC .MARCU VSTAJENJE po romanu L. lostoja Prvič v JLjubJja.uI Predstave cb 3., 5., 7. m .^.15 zvečer. sgstgfjasasEsa^^ — Zahvala. Povodom proslave 'Joieinice mojega pevovodstva pri pevskem društvu Ljubljanski Zvon mi *e došio nebroj pismenih čestitk, za katere se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Za izraze priznanja za moje skromno delo se vsem. ki »-o se me spomnili, najiskrenejšs zahvaljujem. Predvsem Ljubljanskemu Zvonu za častno članstvo in zlat snak. Hubadovi župi JPS in njenemu častnemu predsediku g. dr. A. šviglju ter vse včlanjenim društvom za poklonjeno krasno diplomo, ljubljanskim pevskim zborom za poklonjene vence in šopke, idrijskim rojakom za originalno dip«-mo, prijateljem in prijateljicam za rdeče rože in mnogoštevilnemu občinstvu ki je pobelilo moj koncert Prav postUio zahval:-dolgujem vsem. ki so na koncertu blage* hotno in požrUovalno sodelovali: novim in starim pevcem in pevkam Ljubljaii.^kv-M Zvona, vzornemu malemu moškemu zboru, ki ga je vadil br. l>ore Matui, vrlim člunon Ol;uM. solistom gdč Dolenčevi, BHencevb Pelanovi. \ idleevi ter g- PremelCu in odličnim spremljevalcem g. H. Svetelu (klavir) in g. Rupniku (harmonij. Višem izrekam najprisrčnejso zahvalo. — Zorko Prebver — Nemšku-jtit»o^loveii^Ui olimpijski odbor. Za sprejem naših tekmovalcev na berlinski olimpiadi je ustanovljen neniško-ju-goslovenski odbor, ki bo skrbel za vse potrebe naših tekmovaicev in poaetnikcv olimpiade iz Jugoslavije V ta namen bo urejena poslovalnica, v kateri bo stalno navzoč en naš državljan, ki pozna organizacijo olimpiade in Berlin. Predsednik odbora je generalni konzul d". Ueinhold. — Poštne znamke p proslavo Niknls Tesle. y četrtek 28, t m. pridejo v promet DOSebns poštne znamke v proslavo ŠOLiu: ca klavnega učenjaka Nikole Tesle z njegovo sliko. Poštne znamke todo dveh vrst po 0.75 in 1.75 Din. Prodajale se bodo ol.e-nem z navadnimi poštnimi znamkami za franki ran je poštnih pošiljk. — Biiikoštni izlet Jadranske itraše. Opozarjamo interesente za binkoštni izlet krajevnega odbora JS v Ljubljani, da so se stroški nekoliko znižali, ker Je posrečilo isposlovati znižano voznino. Člani plačajo 'dSo Din, nečlani pa 400 Din. V tem so računani stroški za vožnjo, hrano, prenočišča in sploh vse kar bo v zvezi z izletom v Šibenik in Biograd na moru. Hok za prijavo je podaljšan in priporočamo toplo v?em, ki hočejo preživeti binkoštne praznike na sinjem Jadranu v prijetni, veeeli družbi, naj se takoj prijavijo krajevnemu odboru JS- _ Lmrl je v beograjski splošni bolnici politični kaznjenec zidar 361etni Banker Leonard. Banker je doma iz Trzle delal ie dolga leta v naših delavskih strokovnih organizacijah; leta 1083 je bil obsojen za-aii političnih prestopkov na o let robiji, ki naj bi jo odsedel v kaznilnici v Sremski MPro-vici. Bolehal je že neka i let. Zapustil je ženo in troja <>trok — Vrems. Vremenska napoved pravi, aa do spremenljivo vreme. Včeraj je neku. liko deževalo v Ljubljani, Mariboru in Skoplju, Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Splitu 25. v Zagrebu in Beogradu 24, v Ljubljani 22 6, v Skoplju 21, v Mariboru 19. v Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura je znašala 13.2. — Strahovito neurje nad Hercegovino-V okolici Ravna |e divjala v ponedeljek strahovita nevihta, in toča je uničila vse poljske pridelke ter oklestila vinske trte in tobak. Padala je tako debela toča, da ie pobila nekaj ostriženih ovac na paši- Ponekod je tako pobila, da todo morali kmetje njive preorati in š> enkrat zasejati. — 25 cm dolge vilice je pogoltni]. V Novi Gradiški so operirah te dni kmeta Teodorja Roška iz vasi Zbega blizu Slavonskega Broda. Mož je pred lotom dni pogoltnil 25 cm dojge vilice v samomorilnem namenu Vilice so mu prišle v mehur in zdaj so ga operirali. Operacija so je dobro posrečila. — Grozna smrt mlinarja ped mlinskim kolegom. V nedeljo se js pripetila v Bo. sar*kem Novem tetka neerefta. lTletni mlinar Petar Glumac je prišel po nesreči pod rn1^1«** kolo, 2d je vsega strto. Nje. ne ra govo truplo so potegnili deijek. _ Novi motorni vlaki. Komisija prometna ministrstva j« pregledala Beograd-Sa-Jevo ter Sarajevo-Dubrovnik, na kateri bodo uvedeni motorni vlaki s hitrostjo *i0 km na uro. Pot Beog-ad-Sarajevo bi se •krajšala za št»a ur. Iz Ljubljane —ll Kode)jeTft *e Širi. Pred leti že je stalo na Kodeljevem. poleg stare graščine v bližini železnice ?amo nekaj hiš. zdaj pa je tam ena najlepših asaelbin. Nastale so nove ulice, ob njih pa čedne vile z lepimi vrtovi. Zida se pa še vedno. Nekaj lepih vil je še v surovem stanju, za več hiš pa pravkar kopljejo temelje. Kodeljevo je zdaj na eni strani že popolnoma strnjeno z mes'om in Zaloško cesto, na d"u£i strani Lo pa kmalu zvezano & Stopanje vasjo. Hiše bi davno že zrasle tudi tik Uruberjevega ka nala .kjer je najlepši stavbni teren, a ">o tam urejen ^ča.-oma nekak ljudski park, kal-or si ga je zamisli] mojster Plečnik, kar bo le bon povzdignilo sfikovitosi okraja- —lj Ustanovitev akademske protituber-kulozne lige. V borbi proti jeiiki, zavratni morilki našega naroda, aoAoJo zaostajati naši akademiki, ki se zavedajo važnosti in pomen trga. pokreta. Prav med našo akademsko mladino je več slušateljev, ki so obolel: na tuberkulozi in so nujno potrebni zdravljenja. Nekateri se sicer zdravijo na lastne stroške, drugi na stroške oblast:, a vee jih je. ki so brez vsake pomoči. Da od-poniore tudi tem, bo na pobudo šefa primanja n* Golniku dr. Neubauerja ter akademikov samih ustanovljena nova orga-niTTcija, Akadcruska protituberkulozna liga. [Jstanovn! občni zbor bo v petek na univerzi. jj Zaradi slabe ocene — o^z veliko lužo? Te dni so bili po srednj h in drugih šolah zaklju^n: izpiti m kandidati z? malo m vebko maturo so že prejeli spričevala, na podlagi katerih tanko zaprosijo za pr -pust k m h t uri rVvf-.'a ;.e n:a -.'•.kater, dij^k prejel slabo oceno in nima pravioa do mature. Tako je tudi več dijakov iz nekega rarrc'Ja tukajšnje srednje 5ole prejelo slabo kvalifikacijo in n:so pripuscenj k maturi. Fantičem je seveda zadeva nepnjetna. saj jim je doma gTOZila teskovka :n še dnire nevšečnosti in petorica nadebudnih Je sklenila pep'V:ati jo iz JLiub'.iane. magari čer: <^liko luf.o. Rps jih včeraj ni oilo domov. Baie so jo ubrali proti SttSakll. O njihovem begu so bile oblasti že obveščene. ELITNI KINO MATICA telefon 2wj4 _____ SAMO SE DANES OB 16. EN 21.15 IN JI TUJ OB 15., IT., 1915 IN Sl.lft j BISER FILMSKE UMETNOSTI ! Pve SS*Mp STCl vajani 1 ljubeznijo i-i razpeti na kalvarijo žl\!jenj:i : : p? razpeti VELIČASTNA HIMNA LJUBEZNI IN UPANJA » AVIE MARIJA V glavnih vlogah MAKIJA BOGDA. ADAM BRODZISZ. sodeluje poljska avijacija, pehota, veliki cerkveni pevski zbor in nepregledne množice romarjev na božio not v čanstnhovi. PREDPRODAJA VSTOPNIC "od 11. do 12 ^50 in od 15. ure dalja. Pride: Roman Vicki Baura: ŽENSKO JEZERO u— Prntituherkulnzna i^eia ▼ Ljubljani opozarja funkcionarje k-ajevnih zvez. sreti« tuberkuloznih Odsekov Rdefej;a križa. Irara. torijev dispanznr jev, ekspozitur OUZD, upravitelje raznih sol da je banska Opfsvs dovolila pobiranje prostovalj:iih prispevkov za zvezne namene v denarju z nabiralni:.ii listki in z nabiralnimi polarni. Navedeni nabiralci pa morajo imet) legitimacije pristojnih institucij. Hkrata oposarjt zveza, da t»o v četrtek 21. t. m od 17. do 17.20 predavat v ljubljanski radijski oddajni postaji p-ima-rij a dr. Hobert Neubauer, ki želi da bi 5© to pr-^davanie rrenr;.*»»lo tn-ii r. tvoOO^Ki^ —lj Na današnji produkciji ljubljanskega Držnvnesja konse rva toHj> ni 51 štirje gojenci iz solopevskega oddelka in sicer: Kušej Ksenija \z šole ge Fedransper-gove. Žagar Drago iz šole Mirka Pttglja Polajnar Ljudmila iz sele Angele Trostove in Fratnik Štefanija iz šole župevea. Is klavirskega oddelka nastopijo: Mantuani Marija in Adamič Bojan iz šole Antona Ravnika. Kune j Fgon iz šole L. M. šker-janca. Krašovrc S;lva in Osterc Marta 1? šole Jarka Ravnika. Vijolin?ki oddelek .Jana Slajša pa zastopata gojenca Dermelj Albert tn Prevoršok Uroš. Začetek produkcije je to-^no ob i t na 7. uro zvečer. Spored, ki je okonesn vstopnica, se dobi za 3 Din v knjigami Glasbene Matice. — 1' Otvoritev Stirno-* cjra kopališča na Jezici be na praznili 21 maja, —I j Nesreča. Pri gradnji za preložitev medansk^ga klanca se je včeraj okrog 14. pripetila težja nesreča. Za prevažanje zemlje in kamenja sr> zgradili ozkotirno železnico, ki Stoji mestoma na lesenem ogrodju. Včeraj jš stalo na tiru nekaj natovorjenih vazroncliov in ko rh je hotel "llletni delavec Jan^z Sponko iz Kosez izprazniti, pa se je zaradi precejšnje teže nenadoma MIKI TN SILLI REVIJA V BARVAH FILM Z-K.D. V MATICI CENA: Din Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri (juti Vesela, razkošna opereta Valček za Tehs Kdor se hoče 2 uri zabavati, od srca nasmejati, naj si ogleda ta spored! i na praznik ob 15., 17., ID. in 21. uri) V glavni vlogi tenorist LeuEs Graveur Camilki Korn, H. ntihman. A. tjandrock ln Theo Lingen KINO UNION, teh 22-21 — lj Pronienadni komert. Radiofonaka od* diijiia poetajtt v Ljubljani priredi dne -1. t-m. od 16.20 do 18. ure promenadni kon-cOrt na letnem gledališču v Tivoliju- Spored ko izvajala vojaška godba *0\ p-p Tri-glavškegs pod vodstvom kapelnika Ž. Ziv.i-novifa. Spored koncerta; Cerin: Slovenski smo tantje. Bosch: Rogovi v Izgnanstvu, uvertura. Vojnbvie* Naša sevdalinke. Brodil; ^rbskcrelgaaake pesmi, potpori Vnr-ma; Zlatorog. Cerar; Od Urala do Triglava-Zeller: Valček po rnnfivih iz op. >Der Ober-steignerc. Dolinar-Heniard: Mlada pola, v-n Tek. Rini. ki: Nfl Primi, koračnica. \' slučaju slabega vremena bo koncert v studiu radio postaje. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo hrez bolečin, ter atrokovnjaško zniasirame noge v naši pedjkuri. Obiščite nas, prepričajte se! >a nog Din 19, Ljubijana, ^elenburgova 7. -r^lj Odlaganje odpadkov prepovedano. Prebivalci odlagajo ob nabreiju in na bre-žinah reke Ljubljanice smeti, papir in druge odpadke. Mestno poglavarstvo opozarja vse prizadete, da je odlaganje katerihkoli odpadkov na javnem svetu prepovedano in da bodo prizadeti strogo kaznovani. Posestniki, skrbite za red in snago tudi ob rekah in potokih! —I j Živilski trg je bil danes nekoliko bolj razgiban zaradi jutrišnjega praznika. Zato je bil tudi trg nekoliko bolj založen, kakor bi bil sieer ob tržnem dnevu. Razveseljivo je, da so se cene uvoženega sočivja nekoliko znižale. Zlasti se je pocenil stroč-ji fižol, ki je bil pred dnevi še zelo drag. danes so ga pa prodajali po 10 do 16 Din kg. Fesa se je pocenila na 8 Din. Novi krompir je že celo po 4 Din kg. Slabši grah je bil danes po 3 Din. Domači grah bi mu zdaj ne mogel konkurirati. Sploh se kaže le tj ra letom, da uvoženo sočivje čedalje bolj konkurira domačemu, kar je v prid konzumentom, saj so cene zaradi tega znatno nižje. Zelo mnogo je na trgu črešenj, ki so se tudi nekoliko pocenile, vendar so še predrage za večji konzum. Tu in tam so že po 8 Din. vendar ne posebno dobre. V sploš-r.em so še vedno po 12 Din boljše. Sicer *o pa cene tistih dobrot, ki najbolj mikajo naše gospodinje, nespremenjene, n. pr. piščac-ci. Danes je bil trg založen tudi z dobrimi cenenimi ribami, skušami ki so se vendar poceri'e na 10 Din kfc in sardelami. ki so po —lj Stanovanjski arad ljubljanskega v«-leasjma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to Je v dneh od 30. maja do 8. junija ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravni^tvu. Mestni trg 27-1 H, soba št. 50. ali ps ravnateljstvu velesejma. Od 29. maj's naprej posluje stanovanj-aki urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masarykovi c©sti. Telefon št 2720. _lj vid vafeih oči si obvarujete le z op. tićno čistimi brušenimi stekli, katere si i nabavita pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, i izprašan optik, Stari trg 9. Ljubljana. ojrrodje sesedlo in so fepenko, vagončki ter še dva delavca, 251etni Jernej škcrlj iz Kleč in 251ctni Lovro Sleme iz Dvorij pri Cerkljah zgrmeli v globino. Vse tri delavce so morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico. Sleme in spenko sta bila precej močno poškodovana, a ponoči se je nujno stanje toliko zboljžalo, da ni nevarnosti ža njuno življenje. — V bolnico so pripeljali tudi 221etnega delavca Antona Korena, ki ga. je pri delu zasulo in si je zlomil desno nogo. —lj Vlom v stanovanje. Neznan vlomilec je te dni splezal v živilsko shrambo. o«1-tam pa v kuhinjo stanovanja uradnikove soprog« Ljudmil« Koz<*> v Reblv>\" u :c.i 21. Odpri je kredenco ter ukradsl iz nje 160 Din gotovine, zlate zapsatne ure. zUt ženski prit«n. ogledalce in slednjič $e ročno torbico, v kateri ji tudi našel bUau. 90 Din gotovine. Skupna Skoda znaša KM Dan na Veliki Klali in po kornbki! IzleLna pisarna Okorn priredi ed 30. t. m. do 1. junija avtobusni izlmt na Grosaglockner in ob vseh večjih je^sar-h Koroške Vse podrobns informacijs dobite v pisarni Ljubljana hotai >Slon« 1. n*d^ s trop je. — ll Društvo sltišatelte. juririirn* fakultete pnr»di v pet*-*, dne 22. t m. ob pol 20 uri na univerzi v mineraloškem inatilo* tu predavanje >0 reformi rvere narodov.,. Predaval bo g. oni v. do(* dr Ivna Tomšič, naj pravni strokovnjak | področju mednarodnega prava. Po predavanju bo flsjfcsjti Odbor društva vabi na predavanje vs« akademike, ki se za problem zveze nerodov zanimajo. Iz Višnje gore — Višnja $ora napreduj«. Pri kolodvora gj je 7^r.j^ Lr. Oinabeo loM novo biso, v kateri bo imel zopet trgovino in grorcrilno. Hiia je v glavnem že dograjena do kpssjssj me»era bo Že tudi opremij«ns. Na Orintov-cu si zida nnvo hi-o .lože Miklavfift, v Starem trgu pa Janez Zupančič. Tudi Vllaja gora zadnje čas« nekam oživlja ln strmini za napredkom- V dogleduem rasu dobi tudi moderno kopališče, ki se Že gradi. — Župan resno obolel. Bolezen oaiofta župana g- Erjavca se ie močno poslabšan-Bolnik želi, da bi ga občani n« nadlegovali ZM vsako malenkost. Želimo mu. da bi kmalu okreva] in zopet prev7.el žunsnske pos«A. (Jbćni rh«r Km«tijf*k« nsbavljaln« is p***~ »laiii« zadruaje za Višnjo goro in okolino ho v nedeljo 24. Un. v dvorani pri fari --1 Odkrite skrivnosti Skrivnosti, ki »o ženam haremov V z boda dajale čarobno lepoto — starodavni recepti so bili skrivnostni in skrbno zastraženi kakor sami haremi —■ ao zdaj odkriti. Znano je. da so te žene uporabljale olja gotovih eksotičnih rastlin, od katerih je koža postala bela in zapeljiva. To so olja, ki globoko prodro ▼ znojnice in odstranjujejo taca v&o neenako. Taka olja napravijo kožo nežna in gladko kakor baržun. Vsa ta olja so sdaj dobro znana modemi znanosti in vsebovana v novi kremi Tokalon bele barve fbrez masti). Će uporabite Tokalon nekajkrat, izginejo zajedalci in raziirjsne znojnice. V enem tednu postane koža sveža, svetla m za tri stopnje belejša, polt pa bo odsevala mla-dostno lepoto. Začnite že danes vpocmhtjmtti kremo Tokalon bele barve. Če Vee tati ne bodo navdušili, se Vam denar 5fev\ H« »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 20. maja 193« Stran 5 Kako je Marconi premagal ocean Slavni italijanski izna jditel j se je moral boriti z velikimi ovirami Zdaj se ne Čudimo već tarezžaćaiim prenosom čez morje ali še na večje razdalje. Vse se nam zdi že samo ob sebi umevno n enostavno. A bili so časi, ko se je* moral učenjak zelo truditi, da je dobil s pomanjkljivimi aparati zvezo z drugo obalo relikega oceana. Ta učenjak je bil zdaj že slavni italijanski izumitelj Marconi. Njegov stari sotrndnik R. N. Vyvyan opisuje v svoj m spominih to trdo borbo. V neštetih poskusih je Marconi spozna.1, da s*3 širijo elektromagnetični valovi nad vodo lažje, nego nad ©uho zemljo. To ga je seveda napotilo na misel, da bi poskusil dobiti zvezo čess morje. Zdaj, ko čitamo o njegovih prvih oddajnih in sprejemnih aparatih, vidimo šele, kako zanimiv in važen je bil ta poskus. Oddajni aparat je bil sestavljen i-z lovdoruskih steklenic in mdoktonja z iskriščeni. Sprejemni aparat ^e bil pa še enostavnejši, obstojal je iz pilk m^d dvema oloktrodoma Marcomju se je posrečijo leta 1900 dosegi zvezo na razdaljo 156 milj. Zato je začel še istega leta s svojim prijateljem prof. A. Flemingom grad;ti prvo veliko oddajno postajo v Poldhu na zapadni obali polotoka Lizarda. Gradnja je bila poverjena Vyvyanu. Ker naj bi bila postaja močna, so nadomestili dotlej rabljeni induktor z generatorjem na izme-nčni tok s kapaciteto 25 kw. čez leto dni so že lahko začeli s poskušnjami, toda postajo je bilo treba še izpopolniti, prodno je ustrezala. Skoraj istočasno so začeli graditi sprejemno postajo v Ameriki na Cape Codu v državi Massachusetts. Tedaj je pa prvič posegla vmes usoda. Veliki leseni stolp, ki naj bi nosil bodočo anteno, je nekega dne si]en vihar porušil in razbil. Skoraj istočasno j>e zadela enaka usoda tudi stojala v Poldhu. Marconi se pa tega ni ustrašil in takoj je dal zgraditi v Poldhu dve novi stojali za novo anteno, ki se mu je zdela tako dobra, da je hotel čim prej napraviti poskuse s prekooceanskim prenosom. Ameriško postajo je po zadnji katastrofi prenesel na prikiadnejši kraj na Novi Fund-landiji. Tu je začel g svojima assisteaito-ma Kempom in Pagetom ob izdatni podpora guvernerja priprave in ž-> P decem- bra je pozval po kabelogramu postajo na Polđhu, naj začne oddajati, že poprej je bilo dogovorjeno, da bo Poldhu oddajal od 3. do 6. zjutraj Morsejev znak S. Toda tudi to pot sreča Marconiju ni bila naklonjena. Privezani balon, ki je nosil sprejemno anteno, se je že pri prvem vzletu od vezal in izginil v višavah. Preostaja! o ni nič drugegu, nego nadomestiti ga s papirnatim na hitro roko izdelanim zmajem. Leta se je pa dvigal in padal kakor je pač pihal veter in tako ni bilo mogoče točno usmeriti postaje, kajti kapaciteta antene se je neprestano menjavala. Navzlic tem zelo neugodnim sprejemnim pogojem ee je pa 12. decembra nasmejala sreča že obupanim ljudem, zbranim okrog molčečega sprejemnega aparata. Naenkrat so zaslišali v telefonih, slabe sicer, toda slišne znake S oddajane v Poldhu. Uspeh je bil torej dosežen in samo ča? ter nadaljnji razvoj aparatov naj bi odločil o dobri zvezi. Razumljivo je, da je ves svet ostrmel, ko je zvedel, da je dosegel Marconi brezžično zvezo preko oceana. Da bi moge! v miru delati, je namreč Marconi dotlej vse skrbno prikrival. Zato je biio presenece njo tem večje. Toda kakor vedno, jc moral tudi Marconi prestati pravcato poplavo pozornosti. Eni so ga občudovali in slavili z njim zmagoslavje, drugi so pa majali z glavami, češ. saj vendar ni mogoče premostiti oceana po brezžični poti. Marconi se ie zmotil. Najbo.j žalostno pri tem pa je bilo. da Marconi ni mogel ponoviti svojega poskusa, kajti lastnica brzojavnega monopola na ozemlju Nove Fundlandije družba Anglo-American Te-legraph Company mu je takoj po prvem uspehu prepovedala vse nadaljnje poskuse. V tem gotovo neprijetnem položaju je prišla pomoč od nepričakovane strani. Kanada je povabila Marconija. naj dela svoje poskuse na njenem ozemlju, poleg tega mu je pa dal parlament bogato podporo za nadaljevanje poskusov pod edinim pogojem, da taksa za besedo v bodoči ra-diobrzojavni zvezi ne bo presegala lO centov. Z veseljem se je napotil Marconi v Kanado in tako^' *e začel erraditi novo po- stajo v Glaos Bav na otoka Kap Breton. Postaja naj bi bila tako za sprejem kakor tudi za oddajo in oddajni generator naj bi dajal po Marconi je vi cenitvi okrog 50 kw. Toda Vyvyan, ki mu je bila zopet poverjena gradnja postaje, je mislil, da je to premalo in tako je naročil za vsak »lučaj generator takoj za 75 kw. Pa tudi ta kapaciteta pri prvih poskusih ni zadostovala. Leta 1902 so zaceli s poskusi, pa niso dobili niti zveze med Poldho in Kanado, niti nasprotno. Preostajalo ni drugo, nego preizkusiti vse monžosti in kar se je pri tem danes obneslo, je jutri povsem odpovedalo. Slednjič je Poldhu vendarle sporočil, da more sprejemati čitljive znake. Takoj v naslednjih nočeh je pa zveza zopet odpovedala, a tretjega dne se je posrečilo ohraniti zvezo polni dve uri. Tako vzpodbujen je poskusil Marconi poslati v Evropo prvo brzojavko >Timesu<. ki so jo po večkratni ponovitvi v Poldhu slednjič srečno sprejeli. Brzojavke pa niso poslali naprej, kajti najprej sta morala dobiti prvo brezžično brzojavko angleški in italijanski kralj. To se je po dolgem prizadevanju tudi posrečilo Toda po vseh teh pestrih poskušnjah je Marconi spoznal, da ga čaka še mnogo dela in mnogo ovir. Sprejemale so se že prve zasebne brzojavke v Evropo ali v Ameriko, toda oddajali so jih samo ponoči in za pravočasno dostavo niso jamčili. V januarju 1903 je oddal stric sedanjega ameriškega prezidenta takratni p rezident Teodor Roo. sevelt brzojavko za angleškega kralja na postaji Cape Cod, odkoder naj bi jo br-zojavili v Glace Bay in naprej v Evropo. Ta komplicirana pot bi bila pa lahko odpadla, kajti Poldhu je slišala oddajo iz Cape Coda neposredno. Tako je bila po. slana prva brzojavka iz Amerike v Evropo. Ovire so bile v začetku težke, pogosto so morali ponoviti vest do 24krat. predno jo je druga postaja razločno sprejela. Sprejemanje je zelo kolebalo, zdaj je bilo slabo, zdaj močno in vremenske neprilike so večkrat izključile postajo tudi za več dni. Toda borba je trajala naprej in tudi malodušneži niso več dvomili, da zmaga ni daleč. Zdaj vidimo, da se niso motili. Izumitelj Marconi in njegova jahta :Eiectra« Dve leti Birobidžana Pred dvema letoma je izdal centralni izvršilni odbor Sovjetske Rusije odlok o ustanovitvi avtonomne židovske oblasti na Daljnem vzhodu. Židom je bilo od kaza no ozemlje ob severni Mandžuriji z glavnim meslom Birobidžanom V *en dveh letih se je pre-Lepo se razvija tudi industrija. Zgrajene so bile cementarne, tovarne čevljev, tovarne za obdelovanje lesa, elektrarna in druga industrijska podjetja. Zasejana ploskev *e je povečala od 17.000 ha v letu 1928 na 38.000 ha lani. Tudi živinoreja je močno napredovala. V židovski republiki obratuje ?06 traktorjev in organiziranih je bilo sed^m motorno traktorskih stanic. Postavka proračuna za ljudsko izobrazbo je bila povečana od 2.400.000 rabljev predlanskim na 9 000.000 letos. Izmed šol je bila ustanovljena mskib držav prirastek zakonskih zve/, v primeri z letom 1982. Rekordni porast novih zakonskih zvez je dosegla Nemčija, kjer je bilo sklenjenih leta 19SH za 24 odstotkov zakonov več nego Ieta 1932. Na Irskem znaša porast 7.2 odst.. v Italiji 6.3. na Holand* skem 6.1, v Litvi H-7, v Angliji 3.4 na Poljskem in Madžarskem 1.3, na Portugalskem 1 odst. V Franciji in Švici ni ne prirastka, ne padca- Izredni porast novih zakonskih zvez v Nemčiji se pojasnjuje v prvi vrsti g teta. da dolivajo mladi zakonci iz javnih sred-stev pod zelo ugodnim: p >goji [Krojila- V zadnjih treh letih so izdali takih posojil nad 306.000. mumija >Tinies poročajo iz Khaire, da je niš?l profesor kahirsike univerze Selim Hasan v grobu blizu neke piramide povsem mumificirano truplo noseče, bandažirane žnie Profesor je ugotovil, da gre za mumijo žene kraljevega namestnika Hefrena iz Ž-trte dinastije (2860 pred Kristusom), ki je zgradil drugo piramido v Gizeh. Po mnenju strokovnjakov je to najbrž najstarejše tako dobro balzami rano truplo- \ drugem grobu Hefrenovega sina Hhuiu Baefa so našli velik bel sarkofag, nad katerim je visela skoraj meter dolga ovralna verižica z dragimi kamni ter z zlatimi in slonokoščenimi okraski- V tretjem grobu so našli do glave zavito mumijo Učenjaki še ne vedo točno, kdaj so prav za prav Egipčani L-alzamirali in mumificirali trupla. Ni izključeno, da so skušali že v časih prve dinastije obvarovati človeško telo razpada in ustaviti gnilobo. Iz časov druge in četrte dinastije so našli že več razpadlih ostankov trupel v preperelih zavojih, kar bi pričalo da so bila trupla namazana z natronovo mastjo. &ele iz časov pete dinastije so znana dobro mumificirana trupla, lorej taka. iz katerih >o odstranili drobovje, telo pa prepojili ^ posebnim rastlinskim sokom in dobro zaviii. Zato j*3 najdba prof. Hassana zelo važna. Londončanke rade letajo Letos poleti se IkhIo dame v Londonu boij posvečale letalstvu nego doslej. Kazale so sicer tudi doslej veliko zanimanje za letalski *port. toda samo v teoriji, zdaj so se po odločile tudi za letanje, število učenk v pilotskih šolah je letos mnogo večje kakor v prejšnjih letih. Vodstvo ir^ke pilotske Šole pripoveduje o svojih gojenkah. V splošnem se vidi, da ženske bolj polagoma spoznavajo tehnične podrobnosti letanja, nego moški, ne zaostajajo pa za njimi v ca- (Kaka kjm se pere volna, in kako hitro opravi to LUX1 rduisojo in pri/«idtsvan|ii. ki jt pri letanju tudi potrebno. Lčenci i*iti etuije jo do samostojnega letanj;« navadno sedem m jhjI ir. učenke |»:i štiri ure več šele v ladn. .1,1 času se nam jv posrečilo skrajšati učno d<» tvo tako, da smejo moški »tartati že po šr sti ženske pa \<> ohiii uri Nedavno sta če pri nas učila sakosjca iz odlične londonski* družbe in skušala sla drug drugega prekositi. In res sta se mogla oba dvigniti v zračne višave že po šesti uri. kar seveda ne [»omeni, da je zmagala ženu Draga pilotska ISSS i»* prirejena za ženske posebno skrbno- Otvorjena Je 1.41a pr^il sedmimi leti in iz nje je prišlo že 60 dobrih pilotk. Zdaj se uči v nji -5 dam iz visoke angleške aristokracije in iz gledaliških k.rogov. Nedavno so položile pilotski izpit tudi tri londonske zdravnice. Petek. 22. maia 11; šolska ura; Prirodni ulasovi v inuzi-ki (g. prof. Emil Adami"-). — 1J- Naša ps> soin naša trlasba (plošče). — 12.4T>: Vremenska napoved poročila — 1«>: Napoved časa, objava spi-reda. obvestila. — 13. io; Koiuert lahke glasbe (radi u*k i orkester). — 14: Vremensko poročilo, torzni tečaji. 18; Ženska ura- 0 stanovanjski kulturi (Al brodil Vera). — I&90; OoaretM pa*mJ jdošče). — 18.40; Pravno predavanje; O zasilnih potih razlastitvi [ved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19;3(i: Nac. ura: Naselja kakšna so in kakšna naj l>odo (dr. Miloslav Stojadinovič) Bgd, _ 20.20: prenos z Dunaja. — 2l2; Čas. vremenska nauoved, poročila, objava sporeda. — 22.30- Angleške plošče. Sobot«. 23. ni.ii.t 12: Plošča za ploščo, nanev v nai>ev. --12*45; Vremenski napoved poročila. — 13: Napoved časa, objava sporeda, otrvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, napev i napev. — 14; Vremensko poročilo. — iS- Na delo-pust! (Radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Nauoved Časa. vremenska napoved, poročila, obiava sporeda, obvestila. — 19.30; Nac ura; Prispevek Dalmacije za jugoslov. kulturno uveljavlie-nje v svetu (dr. M. Dejanovičk — 19.50: Zunanji politični pregled (2. dr. Alojz Kuhar). — 20.20; Vesel večer o telepatiji. — 22: Napoved časa. vremena, ol.iava poročil in sporeda. — 22.15: Razni plesi (radijski orkester). ANTON iN VLADIMIR PRESKER Prvovrstna in brezhibno izdelana oblačila si nabavite lahko v največji izbiri po rekordno nizkih cenah kot siedi: Gustave le Rouge: 10 Ulica groze Uouu.ii. _ — To ie hudičevo delo, — so menili eni, — ali ste videli, kako se je pripeljal nesrečni Joe mrtev kakor je bil na svojem motociklu prav do nas? To je grozno! — Nič čudnega ni na tem, — je dejal Peter, ki ga je ta zadnji zločin silno zanimal. Morilec ie pognal motocdkel naprej, vse drugo je pa napravila na to stran viseča ulica. To dokazuje samo, da zločinec ne more bati daleč. — No? — >e vprašalo več glasov, kajti inženjerja so vsi spoštovali in ljudje so ga radi poslušali. — Morilec še ni imel časa zapustiti ulice. Na obeh koncih jo je treba zapreki z liudmi in tako se u:ame kakor v past. Ta enostavni predlog ie bil z navdušenjem sprejet. Deset mož >e ostalo na straži na enem koncu ulice, drugi so pa skočili v avto, da bi opozorili čakajočo skupino na drugem koncu. Straži sta se meniaval- do Petrovem nasvetu do ranega jutra. Tako so ulico skrbno pregledali in preiskali v vsej dolžini, toda bila ie prazna. Merilec je bil j izginil, ne da bi zapustil za seboj le najmanjšo sled. ! V veliko nezadovoljstvo Gedeona j Spardoeka je dvignil ta zločin mnogo prahu. Precei delavcev je od strahu z družinami zapustilo mesto. Po vse i Novi Mehiki je šel glas o prokletem mestu od ust do ust, liudie so si sproti izmišljali nove grozote, nove zločine. Miljarder ie kar besnel od oeze. Vedel je dobro, da zavisi često od neznatne okolnosti uspeh ali polom podjetja. Po posvetovanju s Petrom je prišel do zaključka, da je treba umore oprostiti vsega nadnaravnega in misterijoznega. Joe je bil umorjen z bodalom, to je vendar povsem enostaven umor in to je treba vsem ponavljati, vsem dopovedovati. Da bi ljudem to še jasneje pokazali, je bilo truplo raztelešeno in poročtlo o j raztelesenii so objavili vsi listi, češ. da j ie bil Joe Baker zaboden v prsa v bliži-! no srca tako, da je smrt nastopili takoj. Truplo je raztelesil doktor MoraJlds, star vojaški zdravnik, ki ga je Peter zelo dobo poznal in ga prišteval celo med svotje prijatelje. Rade volje je odgovarjal na vsa Petrova vprašania. slednjič je pa podal iz;avo, kakr^n« Peter niti od 1 daleč ni pričakoval — Upam, gospod Marceaux, da lahko govorim z vami odkrito, — je dejal tiho. — Bodalce je zadalo Bakerju samo lahko rano tako, da nikakor ni mogia povzročiti smrti. — Saj 9te vendar javno izjavili baš nasprotno. — Seveda, ker drugače nisem mogel storiti. Sem namreč rudarski zdravnik in moj položaj je odvisen samo od Gedeona Spardoeka. Izjavil sem to, kar je hotel on. — Toda rneđ nama rečeno, — je dejal Peter, ki ga je ta zločin vedno bolj zanimal, — kakšen je bil pravi vzrok smrti? — Tega vam ne morem povedati, m-mam pri rokah potrebnih pripomočkov, da bi mogel temeljito analizirati kri. Toda navzlic temu, sodeč po naglem razkroju krvi in po modrikastem obrazu skleoam. da je postal Joe žrtev močnega strupa. — In razen rane z nožem m" r/lo na truplu nobenh drugih ran? — Nobenih. — Morda je bi!lo bodalce zastrupiieno. — Ne, nobenih znakov zasfruorienta nisem opazil v rani. Verjemite mi. draga, gospod, da stojmo nred zagoner*v>. \\ ne bo tako lahko pojasnjena — Ali ste pravili o tem svojim kolegom? — Da, kratko sem omenil ta skrivnostni način doktorju Slangu, kj mu povsem zaupam. Tudi on se strinja z menoj, da je moral povzročiti smrt močan strup. Peter je bil s svojimi vprašanji pri kraju. Obljubil je zdravniku, da bo o vsem strogo molčal, potem se je Pa poslovil. Vrnil se je domov tako razburjen, kakor še nikold ni bil. Bil je razočaran, da mu vse prizadevanje ni nič pomagalo, da je bil ves njegov trud odkriti tajno zločinov v Ulici generala Granta zaman. Skrivnost uHce groze je ostala nepojasnjena. IV. DOBRO ZNAMENJE. Peter pa m" opustil svojega nač .a odkriti zagonetnega morilca iz Ulice generala Granta. Nadaljeval je svoje zasledovanje v največji tajnosti, toda prti vsej njegovi vzrrajnosri in iznaidliivosf so osrtali zločini zagonetni. Iz pripovedovanja doletorja Slanga je Peter vedel, da je kakih pernaist ljudi trdilo, da so videli v črn plašč zavito strašilo. Iskal ie torej te ljudi in jih po ■ vrsti izprašal. Vsi so v veriko Petrovo presenečenje izpovedali isto, kar je pravi! doktor Slang. Iz tega jc bilo razvidno, da ne gre za privid. Strah so opisovali vsi enako. Prikazen je bila orjaške postave, zavita od pete do glave v črn plašč. Stala je navadno v temnem kotu. iz katerega je naenkrat stopila in se bližala dolgih korakov. Drugače se pa ni mogel notice spomniti na njegov obraz. Vsi, ki so zagledali to strahotno postavo, so hitro pobegnili. Petru se je zdelo čudno tudi to, da so videli strahotno postavo ljudje, ki so bili bodisi popolnoma pijan, ali pa vsaj precej vinjeni. Iz tega je Peter sklepal, da si je premeteni lopov spretno izbiral ljudi, ki se jrim je preoblečen v strašilo prikazoval. Pijanec se ne more braniti, poleg tega pa vidi navadno strahove celo tam, kjer jih ni in kjer bi jih trezen človek tudi ne videl. In s tem je po vseh znakah sodeč lopov tudi računal. Zaradi neuspeha je Peter nekai časi opustil zasledovanje. Gedeon Spardock je poklical iz Chi-caga več izkušenih detektivov. Ta vest je prišla v tiste in tako so se razburjeni duhovi nekoliko pomirili. Mm;lo je mesec dni, ne da bi se belo v Ulici generala Granta kai zgodilo. Stran S »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 20. maja 1986 Sfer. irs MALI OGLA Deseda 0.50 para. davek Din 3.—, oeseda 1 Din, davek a Din. preklici £a pismene odgovore glede malin oglasov je creba prtioziu znamko — Popustov za male oglase oe priznamo HHHESSEHHHHKBHHHHHHH RAzno Besen?! "Sn oar lavck 3 - Dtn Najmanjši znesek 8 Dtn Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Marn Josip, soboslikar in pleskar Ljubljana VVolfova ul. 12. — Tel. 30-68. TVBDKA A. & E. Skaherne LJUBLJANA — iaviia, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud-ko posojilnice. 1533 PRODAM Beseda 50 par davek 3.- Din Najmanjši aiesek b Dtn l.a CVETLIČNI MED trčen novi 30 kg Din 350—. 10 k£ iilja G. Drachsler, Tuzla. 1580 Din 135— franko povzetje po- 50 par entlanje ažuriranje vezenje zaves, perila, monoizramov gnmbnic VeMka zaloga perja a 6.75 Din. »Julijanat. Gosposvetska 12. l/I SLUŽBE ŽENSKA MOČ z večletno prakso trgovine, zmožna samostojno voditi, izurjena tudi v vseh pisarniških delih išče službo v trgovini ali pisarni, crre tudi za hla^ajničarko. Zmožna slov. hrv. in nemškega jezika ter strojepisja. Nastop lahko takoj ali kasneje Ponudbe na upravo :Slov. Naroda: pod »Spretna in zgovorna moč*:. looS MLADA GOSPA zmožna perfektno nemškega, slov. in srbo-irv. jezika, izurjena v strojepisju in vseh pisarniških deiih šče službo za stalno ali sezijo, gre tudi za blagajničarko. Pis- 1 nene ponudbe na upravo Slov ! Naroda« pod »Vestna«. 1591 NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrac-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko, »TRIBUNA« F. BATJEL, LIUBUANA, Karlovška cesta 4. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. ZA BIRMO! Žepne ure Din 35.—, anker ure Din 50.—, 90.—, 140.—, znpestne ure Din 95.—, zlate ročne ure Din 230.—. Budilke Din 45.—, kuhinjske ure Din 80.—. Poročni prstani, 14 kar. zlato, komad Din 70.— M. ILGER-jev SIN urar — juvelir, MARIBOR, Gosposka ulica 15, Olajšani plačilni pogoji, — Cenik brezplačno. Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana. Knafljeva ulica štev. $ Narodna tisk arnai LJUBLJANA KNAFTJS¥A 5 LZVRŠOJB VSA TISKARSKA DELA TER SK PRIPOROČA Jlja Ilf - Evgenij Petrov: Naše zasebno življenje Tovariš Sundučanski je pričakoval rodbinski prirastek. V zadnjih kritičnih dneh se je sukal med stolčki svojih uradniških tovarišev in mrmral s pojemajočim glasom: — Deček ali deklica? To je vprašanje, Marja Vasiljevna, Če bo deklica, katero ime naj ji izberem — Za stran mene je lahko Klotilda., je odgovorila Marija Vasiljevna, ki je ni razrnnožitev znamenitega rodu Sundu-čansldh prav nič zanimala. — Izberite ji katerokoli ime. V zasebnih zadevah Pa itak sprejemam šele po uradnih urah. — A če bo dedek? je silil Sundučanski v njo. — Oprostite, nimam kdaj. Polne roke dela imam. — Oe bo deček, je dejal tovariš Otverstjev, mu daj meni na čast ime Kolja. Zdaj te pa prosim, da nehaš sitnariti tu. Polne roke dela imam. Nekega dne je prišel Sundučanski v urad ves zasopel. — Kaj pa Če bosta dvojčka, katero iinc naj jima dam potem • Uradniki so ga začeH zmerjati. — Gromska strela! Pusti nas vendar pri miru! Izberi ime kakršno hočeš. Recimo David in Goliat. — Ali pa Brockaus in Efron. Imenitni imeni! Brockmsa je predlagal Otverstjev. To je bil šaljivec. — Vi zbijate tu šale. je dejal Sundučanski užaljeno, jaz sem Pa pravkar odpeljal ženo v Porodnišnico. Da povemo po pravici, novica Sundučanskega ni napravila na uradnike prav nobenega vtisa. Bilo je pred zkijučkom uradnih ur in uradniki so imeli dovolj drugih skrbi. Končno je ta čudoviti dogodek prišel. Rod Sundučanski h se je razmnožil. Srečni oče je odšel v urad. Ušesa so se mu lesketala v solnčnih žarkih. — Vstopim, kakor da se ni nič zgodilo, je pomislil, — in če me obsujejo z vprašanji, morda jim bom potem kaj povedal. In tako je tudi storil. Vstopil je v urad, kakor da se ni nič zgodilo. — A, Sundučanski, — j^ za klical Otverstjev, — no, je že? — Je, je odgovoril mladi oče rn zardel. — Torej na dan z besedo! — Na to ne gre. Da boste pa vedeli, fantek je! — Kaj že zopet začenjaš s tem tvojim fantkom? Mislim tisto tabelo. Je tabela že sestavljena ? Treba jo je hitro oddati. Sundučanski je ves potrt sedel k ^mizi, da bi dovršil tabelo. Pred odhodom iz urada se ni mogel premagati, da bi ne rekel Mar ji Vasi-Ijevni: — Oglasite se kaj pri nas. Pridite Pogledat našega sinčka. Podoben mi je kakor krajcar krajcarju. Tehta osem funtov in pol. To vam je pravi bandit! — Štiri in četrt kilograma, je preračunala Marja Vasiljevna. — Ali pridete danes na sejo? Mnogo stvari se je nabralo. — Čuj, Otverstjev, je rekel Sundučanski, — evo ti fantktn! Povsem kakor človek. Trebušček, nožice. In ušesa. Seveda je še čisto majhen. Morda se pa oglasiš pri nas. Moja žena bo zelo ve-^ola — Mudi se mi, je dejal Otverstjev. j — Denar zbiramo za aeroplan, nimam i časa, dragi moj. Pozdravi svoje deklet- j In odhitel je. A Sundučanski se je moral tistega dne vrniti domov, ne da bi bil kaj opravil. Dnevi so pa minevali. Deček se je redil in roditelja sta celo razširila vest, da je rekel sinko ---ahu«, kar, kakor vemo, pri dvotedenskih otrocih ni navada. Pa tudi ta Presenetljiva novica ni mogla privabiti tovarišev Sundučanske-ga k njemu na dom. Nesrečni oče je uvide 1, da mora seči po izrednem sredstvu. Prišel je v urad prvi in obesil na črno desko oznanilo: »Brigada za pregled otroka tovariša Sundučan-skega začne danes svoje delo na domu Sundučanskega: Tovariši Otverstjev, Kuskov, Imjani. nen, šakalska in Bašmakov so dolžni priti polnoštevilno!« Ob treh je stopil Bašmakov k mizi Sundučanskega in zašepetal: — Čuj, Sundučanski, danes nikakor ne morem priti. Predavanje imam ... in pa ... moja žena je bolna. .. častna beseda ! — Nič ne de. je odgovoril Sundučanski hI m eno. — Vi ste Preobloženi z delom. Ne prijatelj, v oznanilu je rečeno: so dolžni priti ... S primerno zamudo, to se pravi okrog sedmih, so prišli člani brigade vsi upe hani k Sundučanskemu. — Biti bi morali točnejši, je pripomnil gospodar. — No, nič ne de. Sedite, prosim, takoj bomo začeli. In Potisnil je v sobo otroški vozieek. v katdrrem je ležal maH Sundučanski z odprtimi usti. — Evo ga, je dejal Sundučanski senior, — pregled se začenja! — Kako je pa z dnevnim redom? je vprašala Šakalska.. Najprej pregled in potem vprašanja? Ali je je dovoljeno zastavljati vprašanja takoj? — Vprašanja so dovoljena, je odgovoril oče s komj zadržanim zmagoslavjem. — Ali bi nam referent ne Poved a1, je vprašal Otverstjev z izvežbanim glasom, — kako je s trdotnimi koeficienti tega predmeta ? — Dovolite mi pripombo k dnevnemu redu, ga je prekinila vedno aktivna Šakalska. — Kaj se na otroku opaža nazadova nje v pridobivanju na teži? je vprašal Bašmakov plaho. In stroj se je začel vrteti. In srečni oče je komaj sproti odgovarjal na vprašanja. Tftrajvje Jo* fcur*m«e. — Za »Narodno tiskarno« Fran J — Za upravo tn loseratm del tista Cton Chrtstot. — Val v LJubljani