Poštnina platana v gotovini.
K RALJ EVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
6.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. junija 1930.
Letnik
I.
V S E B
IB. Zakon o arhivih ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
14. Uredba o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj.
15. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega statističnega izpita v oddelku obče državne statistike predsedništva ministrskega sveta.
I N A :
16. Naredba ministrstva za poljedelstvo o odvračanju in zatiranju ovčjih osepnic.
17.	Odločba o	ukinitvi spec.	doklad in posebnih doklad na plačo.
18.	Popravek	k	pravilniku	o pobiranju občinske	davščine na
vozila v mestni občini mariborski.
19.	Popravek	k	zakonu o vinu.
20.	Popravek	k	pravilniku	o odpremljanju živali	in živalskih
sirovin po železnici ali z ladjo — razveljavljen.
Zakoni in kraljevske uredbe.
13. Mi
Aleksander I., po milosti boi ji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez Portfelja, po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o arhivih ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije4v inozemstvu.*
Člen 1.
Arhivi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih zastopništev kraljevine v inozemstvu so državna lastnina in imajo, kolikor ni predpisano s tem zakonom drugače, značaj državne tajnosti.
Člen 2.
Za arhive ministrstva za zunanje posle in diplomatskih konzularnih zastopništev kraljevine v inozemstvu se smatrajo ti-le predmeti:
(1) kraljevi in prestolonaslednikovi avtografi, ki so Prišli v arhive ministrstva za zunanje posle ali diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine v inozemstvu, kakor tudi avtografi prejšnjih narodnih vladarjev, prejšnjih in današnjih inozemskih vladarjev in državnih poglavarjev;
(2) prepisi, reprodukcije, izpiski ali navedbe gorenjih avtografov v originalnem besedilu ali v prevodu;
* Službene novinec z dne 11. aprila 1930., štev. 83/XXXlI.
I (3) pogodbe in konvencije, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in tujimi državami;
(4) zakoni, uredbe, ukazi, dekreti, pravilniki, navodila, razpisi, rešitve, ki se nanašajo na ureditev in delovanje v ministrstvu za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništvih kraljevine v inozemstvu, kakor tudi njih projekti;
(5) uslužbenski listi in neobjavljeni osebni podatki o osebju ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine v inozemstvu;
(6) korespondenca med ministrstvom za zunanje posle in diplomatskimi in konzularnimi zastopništvi kraljevine v inozemstvu kakor tudi med poedinimi zastopništvi;
(7) korespondenca ministrstva in zastopništev kraljevine v inozemstvu z domačimi in inozemskimi oblastvi, odnosno zastopništvi, kakor tudi s poedinimi mednarodnimi ustanovami in pisarnami;
(8) korespondenca ministrstva in zastopništev kraljevine v inozemstvu s privatnimi osebami v državi in v inozemstvu;
(9) izjave ministra za zunanje posle, njegovi odgovori na vprašanja, njegove priobčitve, dopisi in telegrami, izmenjani z inozemskimi ministri ali predstavniki;
(10) zapiski ministrovi, diplomatskih ali konzularnih predstavnikov ali delegatov ali drugih uradnih oseb o ustnih razgovorih z inozemskimi predstavniki kakor tudi njih osebne korespondence, ki se tičejo državnih poslov;
(11) zapisniki in odločbe mednarodnih in domačih konferenc, ki so se jih udeleževali pooblaščenci ali predstavniki naše države ali ministrstva za zunanje posle;
(12) navodila, tolmačenja ali pripombe pooblaščencem ali predstavnikom naše države ali ministrstva za zunanje posle;
(13) akreditivna ali odpoklicna pisma, notifikacije, pooblastila, ratifikacijski akti;
(14) diplomatski in službeni potni listi, prepustnice, legitimacije;
(15) šifre, šifrirani, dešifrirani ali nedešifrirani dokumenti;
(16) priznanice, računi, plačilni nalogi, podatki o zaupnih potroških;	v
(1?) statistike, sežnamki, načrti, zemljevidi;
(18) osebne beležke uslužbencev, puščene pri poedi-nih dokumentih, ali osebna pisma o obravnanih predmetih;
(19) omoti za akte, uporabljene, toda neuničene kuverte in druga manipulativna arhivska sredstva, reverzi, prejemna potrdila;
(20) vložni zapisniki, registri, inventarji, kartoteke, računske, odpravne, prejemne in druge pisarniške knjige;
(21) pečati in štampilje s faksimilom;
(22) prepisi, karbonske, mimeografske, hektografske, fotografske ali druge kopije, reprodukcije ali odtiski dokumentov kakor tudi klišeji zanje;
(23) uporabljeni, toda neuničeni karbonski in voščeni papirji, stenogrami, diktafonske plošče ali valji;
(24) zaupne ali zaupno anotirane tiskane stvari, korekture;
(25) obrazci za zaupne posle;
(26) registrske sheme —
vobče v načrtu, konceptu, orginalu, prepisu, faksimilni ali drugi reprodukciji, izpisku ali prevodu v katerikoli jezik ali iz kateregakoli jezika: akti, obvestila, spominski zapiski, vloge, note, opozorila, zapisniki, referati, zaslišanja, prošnje, pritožbe, ostavke, rešitve in drugi dokumenti in dopisi, prejeti, odpravljeni, izdani ali sestavljeni od ministrstva ali poedinih zastopništev ali delegacij kraljevine, bodisi po njih pristojnosti, bodisi drugače po službenem položaju njih uradnikov, kakor tudi vsi spisani, narisani, reproducirani ali reproduktivni pripomočki ali material, sestavljeni ali izdelani za notranjo pisarniško uporabo, začasne ali stalne potrebe.
Ne smatrajo se za arhivske spise, toda samo, če jih je ministrstvo že izročilo javnosti: neslužbeni natisnjeni izvodi objavljenih pogodb, konvencij, zakonov, uredb, ukazov, dekretov, pravilnikov, navodil, razpisov, izjav, odgovorov na vprašanja, priobčil, izmenjanih pisem in telegramov z inozemskimi ministri ali predstavniki,kakor tudi neslužbeni izvodi diplomatskih dokumentov in drugih publikacij, ki jih je minstrstvo objavilo.
Člen 3.
Pod predpise tega zakona spadajo v navedenem obsegu tudi arhivi prejšnjih ministrstev za zunanje r osle kraljevine Srbije in kraljevine Črne gore in ujilr zastopništev v inozemstvu, nadalje oni inozemski diplomatski in konzularni arhivi ali njih predpisi, ki so pripadli naši državi po mednarodnih pogodbah ali ki so jih izročile naši držav v čuvanje tuje države ali so drugače v naši začasni ali stalni posesti.
Člen 4.
Pod predpise tega zakona spadajo prav tako vsi privatni arhivi ali papirji, ki so prišli z daritvijo, odkupom ali na drug način v sestav kateregakoli arhiva ministrstva za zunanje posle ali zastopništev kraljevine v inozemstvu.
Člen 5.
Vsak diplomatski ali konzularni predstavnik ali njegov namestnik, vsak šef misije ali delegacije ali njih član poda ministru za zunanje posle ob priliki svoje postavitve pismeno izjavo, da bo izročil vse arhivske spise in predmete, navedene v členih 2., 3. in 4., ki jih prejme od svojega predhodnika, kakor tudi vse one, ki jih bo prejel v dobi svojega delovanja ali svoje misije ali jih bo se stavil ali odredil, da se sestavijo, v popolnosti in pra-
vilno svojemu nasledniku ali namestniku ali ministru za zunanje posle ali oddelku ministrstva ali zastopništvu ali oblastvu ali uslužbencu, ki ga odredi minister.
Vsak minister za zunanje posle ali njegov pomočnik, vsak diplomatski ali konzularni predstavnik ali njegov namestnik mora izročiti, ko preda dolžnost svojemu nasledniku ali namestniku, temu tudi vse arhivske spise ali predmete, navedene v členih 2., 3. in 4: in v prednjem odstavku tega člena, ki bi bili pri njem.
Prav tako mora izročiti vsak šef misije ali delegacije kakor tudi vsak njen član ob prilik svoje razrešitve vse take spise ali predmete ministru za zunanje posle ali oddelku ministrstva ali zastopništvu ali oblastvu ali uslužbencu, ki ga odredi minister.
Te izročitve se vrše na zapisnik, pri čemer poda izročitelj pismeno izjavo, da je izročil vse take dokumente.
Člen 6.
Vsaka prisvojitev, odsvojitev, uničenje, poškodba ali izprememba arhivskih spisov ali predmetov, omenjenih v členih 2., 3., 4. in 5. tega zakona, se kaznuje z isto kaznijo, ki je določena za dejanja iz člena 102. kazenskega zakonika.
Člen 7.
Uradnik ministrstva za zunanje posle ali oseba, uporabljana za posle tega ministrstva, ki obdrži pri sebi brez službene potrebe kateregakoli izmed omenjenih spisov ali predmetov, se smatra za prisvojilca po predhodnem členu.
Člen 8.
Minister za zunanje posle dovoljuje privatnim osebam priobčitev, vpogled, prepis, reprodukcijo, prevod, overovitev ali objavo poedinih arhivskih dokumentov ali činjenic v njih, kolikor ni treba zahtevati za to dovolitev predhodno soglasnosti prizadetih tujih vlad ali privatnih oseb. Te svoje pravice ne sme prenesti minister na nikogar.
Minister odloča o vsakem poedinem primeru in njegovih odločb ni smatrati, da bi ustvarjale pravilo ali ustanavljale prakso. Privatnim osebam ne sme nikoli dopustiti arhivskih raziskav za nobeno dobo izza vštetega leta 1903. Dokumenti iz teh novejših dob se smejo uporabljati samo v službene namene ali od oseb, ki jim je službeno poverjeno njih obdelovanje.
Minister za zunanje posle ni dolžan, navajati razlogov, iz katerih ne dovoljuje priobčitve, vpogleda, prepisa, reprodukcije, prevoda, overovitve ali objave poedinih dokumentov ali činjenic v njih, izvzemši spise, ki se tičejo pravnih razmerij poedincev.
Člen 9.
Minister za zunanje posle ne sme dovoliti privatnim osebam, razen piscu in njegovim zakonitim dedičem, pregleda, prepisa ali objave arhivov in papirjev, omenjenih v členu 4. tega zakona, preden poteče rok tridesetih let po pisčevi smrti, razen v soglasnosti s piscem ali njegovimi dediči ali po posebnih odredbah pisčeve oporoke.
Če zahteva državna potreba, se sme koristiti ministrstvo za zunanje posle s podatki iz takih arhivov ali papirjev ter jih tudi objaviti pred tem rokom; vendar pa mora izpuščati vse osebne, rodbinske in polemične navedbe, ki bi bile v njih.
Izvzemši primer, naveden v predhodnem odstavku,
veljajo za vse take arhive ali papirje glede avtorske pravice odredbe zakona o avtorski pravici.
Drugače pa veljajo v vsem drugem za te arhive in papirje predpisi tega zakona.
Člen 10.
Znanstvene in druge arhivske raziskave se smejo dopuščati privatnim osebam samo v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle.
Arhivi ostalih oddelkov ministrstva kakor tudi arhivi diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine v inozemstvu so namenjeni izključno službeni rabi, razen če so že izročeni v oskrbovanje glavnemu arhivu ministrstva.
Člen 11.
Objavljanje dokumentov brez dovolitve ministra za zunanje posle se kaznuje po predpisih člena 102. kazenskega zakonika.
Za objavljanje dokumentov se ne smatra samo do-slovno ali delno navajanje originalnega besedila, ampak tudi njegov prevod v katerikoli jezik ali iz kateregakoli jezika, parafraza kakor tudi razlaganje neobjavljene činjenice, ki je v njem.
Za objavljanje dokumentov se smatra tudi pozivanje na delovodno, ekspedicijsko ali telegrafsko številko dokumenta, na arhivsko oznako in na druga sredstva za uradno oznamenovanje, identificiranje ali razvrščanje dokumentov.
Člen 12.
Pod predpise členov 8. in 11. tega zakona spadajo prav tako vsi overovljeni ali neoverovljeni prepisi, faksi-niilne reprodukcije, izpiski, navedbe ali prevodi poedinih dokumentov iz katerihkoli arhivov, omenjenih v členih
2.,	3., 4. in 5., ki bi jih izdalo ali vročilo po službeni poti in v službene namene bodisi ministrstvo za zunanje posle, neposredno ali po drugem oblastvu, bodisi drugo oblastvo, ki bi imelo take prepise, reprodukcije, izpiske, navedbe ali prevode dokumentov, drugemu državnemu ali inozemskemu oblastvu, mednarodni ustanovi ali pisarni ali privatni osebi.
Za arhivske spise in predmete iz onih let ali izdelkov poedinih let, ki jih je izročilo ministrstvo za zunanje Posle državnemu arhivu, veljajo v gorenjem pogledu predpisi zakona o državnih arhivih.
Člen 13.
Odgovornost za objavljene dokumente proti drugim osebam glede odredb zakona o tisku zadeva izključno objavitelja, najsi je minister za zunanje posle dovolil objavo dokumentov ali ne.
Člen 14.
Osebne korespondence, spominski zapiski in drugi Privatni spisi poedinih uslužbencev v diplomatski ali konzularni stroki ali drugače oseb, uporabljanih za dela ministrstva za zunanje posle, ki obsezajo podatke o službenem delovanju njih piscev ali o delovanju drugih uslužbencev ministrstva ali drugače obsezajo državne tajnosti, ki so jih mogli zvedeti, spadajo glede objavljanja Pod odredbe členov 8. in 11. tega zakona.
Člen 15.
Ministrstvo za zunanje posle objavlja v posebni zbirki sistematično zbrane, urejene in kritično izdane dokumente iz svojih ali tudi iz inozemskih arhivov, ki se nanašajo na našo narodno zgodovino. To zbirko izdaja
ministrstvo samostalno ali sporazumno ali skupno z domačimi akademijami ali drugimi državnimi ali znanstvenimi ustanovami.
Minister za zunanje posle predpiše natančnejše odredbe o izvrševanju tega člena.
Člen 16.
V zvezi s členom 51. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu predpiše minister za zunanje posle pravilnik o organizaciji arhivov zastopništev, oddelkov in odsekov ministrstva kakor tudi pravilnik o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle in o neslužbenem objavljanju diplomatskih in konzularnih dokumentov.
Člen 17.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinahc; s tem dnem prestanejo veljati vsi predpisi zakonov, uredb in vse ostale odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
V Beogradu, dne 5. aprila 1930.; Gl. A. br. 91.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r.
(L. S.)
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovic s. r.
Uredbe osrednje vlade.
14.
Na podstavi § 7. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave predpisujem v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta
Uredba
o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj.*
Higienski zavodi.
§ 1.
Po odredbhh zakona o banski upravi vrši ban higiensko službo po higienskem zavodu, ki obstoji na sedežu vsake kraljevske banske uprave za njeno območje.
* »Službene novine« z dne 24. aprila 1930., štev. 92/XXXVI.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
V področje higienskega zavoda spadajo:
vsi posli, odrejeni za njegovo strokovno pristojnost po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, zakonu o podpori za asanacijo vasi, zakonu o nadzorstvu nad živili, zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora kakro tudi ostali posli po drugih zakonih, uredbah in pravilnikih, izdanih na podstavi teh zakonov.
§ 3.
Zlasti spadajo v področje higienskih zavodov posli:
1. osebne, socialne in generativne higiene;
2. proučevanja in poučevanja naroda;
3. asanacij;
4. preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni;
5. organizacije, osnavljanja in nadziranja vseh higienskih ustanov v območju banske uprave.
§ 4.
Higienski zavodi se dele na oddelke, ki so ti-le:
1. bakteriološko-epidemiološki oddelek;
2. kemijski oddelek;
3. sanitetno-tehnični oddelek;
4. socialno-medicinski oddelek.
Pri higienskih zavodih v Skoplju in Trogiru-Splitu obstoji tudi oddelek za malarijo, pri higienskem zavodu v Zagrebu pa tudi bolniški oddelek.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme ustanavljati v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na banov predlog nove oddelke.
1. Bakteriološko - epidemiološki oddelek proučuje, preiskuje in zatira nalezljive bolezni ter daje potrebna strokovna navodila zdravnikom, službujočim pri oblast-vih obče uprave; vrši diagnostične preiskave, preiskuje, proučuje in zatira parazitne bolezni, izdeluje, razpošilja in daje navodila o uporabljanju zdravil biološkega izvora, kolikor je za to higienski zavod pooblaščen.
2. Kemijski oddelek vrši kemijske analize, nadzorstvo nad živili po zakonu o nadzorstvu nad živili; preiskuje vode, droge, zdravila; vrši medicinsko-kemijske preiskave kakor tudi tehnične analize.
3. Sanitetno - tehnični oddelek proučuje vprašanja asanacij, izdeluje načrte, proračune ter izvaja dela pri asanacijah; izdeluje načrte za hiše, higienske naprave, proučuje sanitetno-tehnična vprašanja in podaja potrebne predloge.
4. Socialno-medicinski oddelek proučuje in poučuje narod, zbira in obdeluje vitalno-statistične in biometrič-ne podatke, obdeluje podatke o delovanju higienskih ustanov v območju banske upr-ave.
5. Oddelek za malarijo (v zavodih, pri katerih obstoji) preiskuje, proučuje in zatira malarijo.
§ 5.
Za praktično izvajanje področja higienskih zavodov obstoje na njih sedežu in spadajo v njih sestav nastopne ustanove:
1. zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok;
2. šolska poliklinika;
3. dispanzer za tuberkulozo;
4. ambulatorij za kožne in venerične bolezni;
5. muzej za higieno s potujočimi higienskimi razstavami.
Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok ima te-le odseke;
1. posvetovalnico za noseče žene;
2. dečji dispanzer s posvetovalnico za matere, dojence in male otroke s polikliniko za otroke in mlečno kuhinjo za dojence;
3. kolonijo za dojence in male otroke;
4. dom za matere in dojence;
5. odsek za popularizacijo higiene dece in higiene žena s potovalno učiteljico in potujočo razstavo za popotne tečaje.
Če je treba, sme odobriti ban na predlog direktorja higienskega zavoda, da se osnujejo v sestavi higienskega zavoda še druge ustanove, kakor tudi odseki v poedinih ustanovah.
Področje teh ustanov predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom.
§ 6.
V območju banskih uprav in izren njih sedeža obstoje:
1. zdravstveni domovi;
2. zdravstvene postaje.
*
Zdravstveni domovi.
§ 7.
Zdravstveni domovi obstoje in se osnavljajo na sedežih sreskih ali mestnih načelstev za enega ali več srezov.
Domovi imajo praviloma bakteriološko-epidemiološki oddelek, šolsko polikliniko, ambulatorij za kožne in venerične bolezni, dispanzer za tuberkulozo, dispanzer za matere in otroke in higiensko razstavo kakor tudi bolniški oddelek po odredbah § 32. zakona o bolnicah.
Na predlog direktorja higienskega zavoda sme ban odobriti, da se osnujejo v sestavu zdravstvenega doma še drugi odseki.
Natančnejše odredbe o delovanju zdravstvenih domov predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom.
Zdravstvene postaje.
§ 8.
Zdravstvene postaje obstoje in se ustanavljajo za potrebe državne higienske službe v eni ali več občinah.
Zdravstvene postaje imajo ambulatorij za občo zdravniško pomoč siromašnemu prebivalstvu, vrše higiensko propagando, preiskujejo narod v zdravstvenem pogledu in opravljajo terensko delo.
Ostale odredbe.
§ 9.
Higienski zavod upravlja direktor.
Direktorjeve dolžnosti so te-le: Po banovih odredbah:
1. strokovno nadzira delovanje vseh higienskih ustanov v območju banske uprave;
2. uravnava delovanje podrejenih ustanov v območju banske uprave v smeri koordinacije;
3. daje osebju potrebna strokovna navodila;
4. proučuje podatke o delovanju ustanov ter jih kritično obdeluje;
5. podaja banu potrebne predloge in vodi po njegovih navodilih in odobritvah higiensko službo v območju banske uprave;
6. predlaga banu razpored in potrošek kreditov, odobrenih v državnih in banovinskih proračunih za potrebe higienskih ustanov in službe;
7. predlaga predpisana poročila;
8. skrbi, da se opravljajo vsi posli v zavodu in podrejenih ustanovah na znanstveni višini;
9. izdaja odločbe po danih pooblastitvah za pravilno izvrševanje higienske službe;
10. izdaja v mejah danih pooblastitev odločbe za izvrševanje poedinih del iz strokovne pristojnosti zavoda in higienskih ustanov.
§ 10.
Zdravstveni dom upravlja upravnik, ki vrši posle po navodilih direktorja higienskega zavoda. Uprava zdravstvene postaje se sme poveriti zdravnikom, službujočim pri občih upravnih oblastvih prve stopnje, kakor tudi zdravnikom v banovinski ali občinski službi.
§ H.
Direktor higienskega zavoda, šefi oddelkov v higienskih zavodih in upravniki zdravstvenih domov kakor tudi ustanov iz § 5. te uredbe morajo imeti poleg ostalih pogojev, ki se zahtevajo po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, specialno kvalifikacijo, predpisano s §§ 4. in 5. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike.
§ 12.
Direktor higienskega zavoda, upravnik zdravstvenega doma, šefi oddelkov higienskih zavodov, zdravniki in strokovno osebje, postavljeno po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni in po zakonu o epidemijskih zdravnikih, nimajo pravice do zasebne zdravniške prakse.
§ 13.
Osnavljanje novih ustanov po odredbah te uredbe sme odobriti ban na predlog direktorja higienskega zavoda, kolikor so sredstva za njih osnavljanje zagotovljena v državnem ali banovinskem proračunu.
§ 14.
Ta uredba se sme izpremeniti samo z zakonom ter stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih No-vinah«.
V Beogradu, dne 1. aprila 1930.; S. br. 8179.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: tir. M. Drinkovic s. r.
Strinjam se s to uredbo.
V Beogradu, dne 8. aprila 1930.; Zak. br. 180.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in § 3., točke e), zakona z dne 20. januarja 1930. o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929. predpisujem ta-le
Pravilnik
odpravljanju državnega strokovnega statističnega izpita v oddelku obče državne statistike predsedništva ministrskega sveta.*
Člen 1.
Pripravniki oddelka obče državne statistike in njemu podrejenih uradov morajo opravljati, da prestopijo v pomožne skupine, po izteku dveh let, najdlje pa do konca tretjega leta službe v oddelku obče državne statistike ali njemu podrejenih statističnih uradih, strokovni izpit po odredbah tega pravilnika.
Člen 2.
Ta izpit se mora opraviti pred iztekom tretjega službenega leta. Izjemoma smejo opravljati v primeru, ki ga določa člen 19. uradniškega zakona, izpit v četrtem letu oni pripravniki, ki še niso dobili stalnosti.
V rok se ne všteje čas, prebit na bolovanju, če je trajalo bolovanje skupaj nad šest mesecev.
Člen 3.
Naloga tega izpita je ugotoviti, ali razpolaga kandidat z zadostnim strokovnim znanjem in ali je pridobil v času, že prebitem v službi, popolno izobrazbo za praktično delovanje.
Člen 4.
Prošnjo za opravljanje strokovnega statističnega izpita, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki, vloži kandidat pri načelniku obče državne statistike neposredno, odnosno po šefu statističnega urada.
Člen 5.
Izpiti se opravljajo pred izpraševalno komisijo, ki ji predseduje načelnik obče državne statistike in ki ima poleg predsednika še dva člana izpraševatelja in enega namestnika. Člana sta po činu najstarejša uradnika I. kategorije v oddelku obče državne statistike, za namestnika odredi načelnik obče državne statistike enega izmed uradnikov I. kategorije pri obči državni statistiki z najmanj petimi leti statistične službe. Zapisnikar komisije je stalen uradnik I. kategorije, ki ga odredi načelnik obče državne statistike.
Člen 6.
Članom komisije in zapisnikarju gre nagrada po pravilniku o nagradah članom in zapisnikarjem izpraševal-nih odborov D. R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927.
Člen 7.
/
O izpitu se vodi za vsakega kandidata poseben zapisnik (v posebni knjigi), v katerega se vpiše poleg ostalih
* »Službene novine« z dne 5. aprila 1930., štev. 78/ XXIX.
potrebnih podatkov odločba komisije o tem, ali je kandidat izpit opravil in s kakšnim uspehom. Ocene so: 1. »opravil soglasno« (položio jednoglasno); 2. »opravil z večino glasov« (položio večinoin glasova); 3. »ni opravil« (nije položio).
Kandidat, ki. izpita ni opravil, se sme javiti iznova čez šest mesecev od prvega izpita. Izpit se sme ponavljati samo enkrat.
Uspeh izpita se vpiše v kandidatov uslužbenski list. O uspehu, pokazanem pri izpitu, se sme izdati kandidatu izpričevalo.
Člen 8.
Zaradi priprave za izpit se sme dovoliti kandidatu enomesečno odsotstvo.
Člen 9.
Izpit je za pripravnike I. in II. kategorije pismen in usten, za pripravnike III. kategorije pa samo usten. Pismeni izpit se opravlja pod kontrolo komisijskega člana in traja najdlje štiri ure.
Pismeni izpit ima namen pokazati, s koliko izobrazbo razpolaga kandidat za praktično delovanje v stroki. Temo za pismeno nalogo pripravi za vsak izpit oni član komisije, ki ga odredi načelnik obče državne statistike.
Pri ustnem izpitu morajo dokazati:
A. Kandidati I. kategorije:
1. da popolnoma poznajo osnovne državne zakone obče državne administracije in ureditev statistične službe;
2. da poznajo teorijo statistike in da imajo neizogibno potrebno znanje iz onih znanstvenih disciplin, s katerimi se bavi statistika;
3. da obvladujejo tehniko statistične stroke (organizacija statističnih preiskav, urejanje in obdelovanje statističnega gradiva za objavljanje);
4. da so sposobni vršiti kritiko in tolmačenje (analizo) statističnih rezultatov v znanstvene in praktične namene.
B. Kandidati II. kategorije:
1. da poznajo osnovne državpe zakone in občo državno administracijo;
2. da korenito poznajo ureditev statistične službe in celokupno poslovanje v njej;
3. da korenito poznajo tehniko statistične stroke (pripravljalna dela, urejanje gradiva, pripravljanje tabel za tisk).
C. Kandidati III. kategorije:
1. da imajo osnovno znanje o državni ureditvi in administrativnem poslovanju v statistični službi;
2. da popolnoma poznajo vse arhivske posle;
3. da so vešči tehničnim statističnim poslom.
Člen 10.
Za uradnike iz drugih resortov, ki žele prestopiti v službo obče državne statistike, velja odredba § 3., točke e), drugega odstavka zakona z dne 20. januarja 1930. o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi pred-sedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929. in do-tični predpisi tega pravilnika.
Uradniki, ki so že prestopili v službo obče državne statistike, preden je izšel zgoraj omenjeni zakon, ter so opravili v prejšnji stroki državni strokovni izpit, morajo opravljati po izteku šestmesečnega službovanja v sta-
tistični stroki ustni dopolnilni izpit skladno z drugim odstavkom člena 64. uradniškega zakona, da se pokaže, ali so pridobili v novi stroki toliko znanja, da morejo praktično delovati v njej.
Pripravniki, ki so služili pred vstopom v službo obče državne statistike v drugi stroki, smejo opravljati strokovni statistični izpit čez dve leti skupne pripravniške službe, če so prebili v službi obče državne statistike najmanj šest mesecev.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. marca 1930.; S. br. 633.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
16.
Naredba
ministrstva za poljedelstvo o odvračanju in zatiranju^ovčjih osepnic.
Zaradi uporabljanja in izvrševanja ukrepov za zaščite zoper kužno bolezen ovčjih osepnic in za njihovo zatiranje ter na podstavi člena 3. in člena 42. zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni predpisujem naslednje:
1. Obči ukrepi za odvračanje ovčjih osepnic in za njihovo zatiranje so predpisani v členih 61. in 62. zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni.
2. Za sumljive se smatrajo tiste ovce, ki so bile v zadnjih 14 dneh v posredni ali neposredni dotiki z bolnimi ovcami.
3. Čim se v kakem kraju ugotove ovčje osepnice, se takoj točno popišejo vse ovce v tem kraju. Eden izvod tega popisa se dostavi sreskemu načelstvu, eden izvod veterinarju in eden izvod se pridrži v občini.
Nastale izpremembe mora občina takoj vpisati v popis.
4. Občina, na koje področju leži okuženi kraj, se mora postaviti pod strogo zaporo (kužno okrožje).
5. Na vseh potih, ki vodijo v okužene in sosednje ogrožene kraje, se morajo postaviti stalne straže, ki morajo hiti dobro poučene o poverjeni jim dolžnosti, zlasti glede prepovedi odgona, dogona in pregona ovac, pa tudi glede uvoza, prevoza in izvoza predmetov, ki utegnejo biti nosilci povzročilca ovčjih osepnic.
6. Sosednje občine je treba kot ogroženo področje opozoriti na nevarnost, ki preti od raznašanja kužne bolezni, in jim naznaniti ukrepe, ki so odrejeni v okuženi občini zaradi pojava te kužne bolezni.
7. V kužnem okrožju je prepovedano prirejati sejme in tržne dneve z ovcami, kakor tudi prodajati predmete, ki bi mogli biti nosilci povzročilca te kužne bolezni.
8. V kužnem okrožju je prepovedano goniti ovce na skupno pašo; ako so pa ovce na pašnikih, oddaljenih od cest in javnih potov, se more dovoliti, da pod trajnim nadzorstvom ostanejo tam tudi dalje, toda s pogojem, da se ne vračajo na dom.
Ako nastopi grdo vreme ali pa bi ne bilo več paše, se more dovoliti, da se ovce odženejo s pašnika na dom ali na drug pašnik, toda samo po potih, po katerih ne hodijo ovce iz okuženih dvorcev.
Prepovedano je goniti ovce na pašnike, na katerih so se pasle na osepnicah bolne ovce.
Pasti zdrave črede se lahko dovoli, ako je pristop na pašnik po svojem položaju tak, da s tem ne preti nevarnost za raznašanje kužne bolezni.
Prepovedano je pasti ovce v bližini cest in javnih potov.
9. V okuženi čredi je treba oddeliti zdrave ovce od bolnih in imeti drugo od druge ločene na odrejenem mestu.
.10. Na skupne studence, napajališča in kopališča se ne smejo puščati ovce, ki so pod zaporo.
11.	Prepoveduje se goniti ovce iz neokuženih področij skozi kužno okrožje; prevažati na vozovih ovce, namenjene za klanje, pa je dovoljeno samo po cestah in javnih potih, toda brez zadrževanja na področju kužnega okrožja.
12. Gnoj iz okuženih torišč (ovčjih ograj) se sme odvažati samo po tistih potih in na tista polja, po katerih ne hodijo ovce iz neokuženih torišč.
13. Suha hrana in stelja, ki je v okuženem hlevu ali j na skednju nad takim hlevom, se ne sme iznašati iz okuženega dvorca, dokler traja kužna bolezen.
14. Po odobrenju pristojnega oblastva se sme volna odnašati iz okuženih krajev v zaprtih vrečah samo po izvršeni desinfekciji (s potapljanjem v krop ali apneno vodo).
15. Ovčje kože se ne smejo izvažati iz okuženih krajev, dokler traja kužna bolezen, po prestanku kužne bolezni pa more, ako bi se hotele izvažati pred pretekom 8 tednov, to dovoliti pristojno oblastvo, toda samo tedaj, ako so kože popolnoma suhe.
16. Osebe, ki so zaposlene z negovanjem bolnih ovac ali ki so v dotiki ž njimi, ne smejo hoditi v druge ovčje staje in druga torišča.
Preden zapuste okuženo torišče, si morajo take osebe očistiti in razkužiti roke in obutev.
17. Prepovedano je goniti ovce ven iz področja kužnega okrožja; goniti ovce na pašo s področja sosednjih ogroženih občin pa je dovoljeno s pogojem, da vce predhodno pregleda pristojni veterinar.
18. Tujim osebam, ki se bavijo s trgovino živine, mesarjem, skopljačem, ciganom-klatežem pa tudi vsem drugim osebam, ki se bavijo s krošnjarstvom, je prepovedano hoditi po kužnem okrožju.
19. Zdrave ovce v kužnem okrožju se smejo zaradi uporabe njihovega mesa za lokalne potrebe klati z do-'Toljenjem pristojnega veterinarja in pod njegovim nadzorstvom.
20. Trupla poginolih ovac, ki so bile bolne na osepnicah, se morajo s kožo, volno in odpadki brez nevarnosti odstraniti in, kjer je mogoče, tudi sežgati.
21. Ovce se lahko cepijo samo v primerih in s pogoji, ki so predvideni v členu 61. zakona.
S cepljenimi ovcami je treba ravnati tako, kakor z ovcami, bolnimi za osepnicami.
22. V okuženih in ogroženih krajih se morajo postaviti zaupne osebe, ki trajno nadzirajo izvrševanje odrejenih ukrepov in o svojem delu vsak dan poročajo županu. Ako se odrejeni ukrepi ne izpolnjujejo, naznani župan to čimprej sreskemu načelstvu zaradi nadaljnjega postopka.
23. Dokler traja kužna bolezen, je treba pristojnega veterinarja periodično pošiljati v okužene kraje.
24. Izmed vseh zgoraj naštetih ukrepov je pri zatiranju ovčjih osepnic najvažnejše to, da zdrave ovce ne pridejo v nikako dotiko z bolnimi ovcami, zlasti pri gonji ovac na skupno pašo ali prezimovanje.
25. Kužna bolezen se proglasi za prestalo, kadar ni več niti bolnih niti sumljivih ovac in ko je po ozdravljenju zadnje obolele ovce poteklo 6 tednov, nadalje ko je izvršena razkužba in ko je opravil revizijo veterinar banske uprave.
26. Kdor postopa proti predpisom te naredbe, se kaznuje po odredbi člena 111. zakona o odvračanju in zatiranju živinskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Naredbo je dostaviti v prepisu podrejenim oblastvom, veterinarjem, organom in vsem osebam, ki sodelujejo pri zatiranju živinske kužne bolezni ovčjih osepnic in prav tako je seznaniti tudi občinstvo po običajni poti z vsebino te naredbe zaradi znanja in ravnanja.
V Beogradu, dne 24. aprila 1930.
Br. 23.193/111. b.	Minister za poljedelstvo
dr. Frangeš s. r.
17.
Odločba
o ukinitvi specialnih doklad iz odločbe ministrskega sveta D. R. br. 42.300/24 in posebnih doklad na plačo iz pravilnika D. R. br. 87.000 26.*
Na podstavi členov 40. in 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členov 1. in 2. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je .izdal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance po zaslišanju ministra brez portfelja, ministra za šume in rudnike in ministra pravde pod št. 13.778/1. z dne 26. aprila 1930. nastopno
odločbo:
I.	Uradnikom, ki prejemajo doklado na službo po členu 63. finančnega zakona za leto 1929./30., po zakonu o notranji upravi z dne 19. junija 1929., po zakonu o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. julija 1929., po zakonu o izpremembi predpisov člena 63. finančnega zakona za leto 1929./1930. z dne 13. julija 1929., po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929., po zakonu o glavni kontroli z dne 10. oktobra 1929., po zakonu o
* »Službene novinec z dne 30. aprila 1930. Odločbo D. R. br. 42.300/24 in pravilnik D. R. br. 87.000/26 glej v »Uradnem listu« z dne 30. aprila 1924., št. 123/38, in z dne 31. julija 1926., št. 305/69, odnosno z dne 26. decembra 1926., št. 446/17.
organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929., po zakonu o dopolnitvi predpisov, s katerimi se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde, z dne 31. decembra 1929., po zakonu o organizaciji ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930., po zakonu o položajih in zvanjih, pogojih za njih pridobivanju, postavljanju, razporejanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. marca 1930., po zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave z dne 19. marca 1930., zakona o ureditvi ministrstva za poljedelstvo z dne 25. marca leta 1930. in po zakonu o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca
1930., — se ukinja izza dne 1. maja 1930. specialna doklada na zvanje, ki so jo prejemali po odredbah členov
5., 6. in 7. odločbe ministrskega sveta D. R. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. in njenih izprememb in dopolnitev
D.	R. br. 53.500 z dne 17. maja 1924. in D. R. br. 112.200 z dne 7. oktobra 1924., kolikor ni bila ukinjena z zakonodajno odločbo D. R. br. 16.500 z dne 4. februarja 1929.
II.	Uradnikom, ki prejemajo doklado na službo po zakonu o notranji upravi z dne 19. junija 1929., po zakonu o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra
1929., po zakonu o bolnicah z dne 27. februarja 1930., po zakonu o položajih in zvanjih, pogojih za njih pridobivanje, postavljanju, razporejanju, napredovanju, plačali in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. marca 1930., po zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave z dne 19. marca 1930. in po zakonu o ureditvi ministrstva za poljedelstvo z dne 28. marca 1930. — se ukinja izza dne 1. maja 1930. posebna doklada na plačo, ki so jo prejemali po odredbah člena 2. oddelka A., točke a); oddelka C., točk a) in b); oddelka H.; oddelka I., točk a), č) in d) in oddelka K. pravilnika o posebnih dokladah na plače v denarju ali v naravi civilnim državnim uslužbencem D. R. br. 87.000 z dne 3. julija 1926. in njegovih izprememb in dopolnitev J. B. br. 6480 z dne 7. maja 1928. in št. 266 z dne
18.	marca 1928.
Iz pisarne občega oddelka ministrstva za finance v Beogradu,
dne 26. aprila 1930.; št. 13.778/1.
Banove naredbe.
18.
II.	— No. 17318/1.
Popravek
k pravilniku o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni občini mariborski.
Ta pravilnik, objavljen pod štev. 213. >Uradnega lista« z dne 31. marca 1930., kos 45., se mora pravilno glasiti v zadnjem odstavku:
Zvišana davščina se pobira od dne 1. januarja 1930. dalje.
V točki 2. člena 4. pravilnika o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v mestni občini mariborski, objavljenega pod štev. 215. istega »Uradnega lista«, je mesto Din 1*— postaviti Din 0-75.
V Ljubljani dne 19. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ban: Sernec Dušan s. r.
19.
III.	— No. 8719.
Popravek
k zakonu o vinu.
V tem zakonu (Uradni list z dne 8. februarja 1930., št.1126/29) se mora glasiti:
V § 4. točka 9.:
9.	vinske droži.
V Ljubljani, dne 20. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
20.
III.	No. 10.067.
Popravek
k pravilniku o odpremljanju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo.
ki je bil natisnjen pod štev. 246. v »Uradnem listu« z dne 15. aprila 1930., kos 49., stran 733,
se razveljavlja,
ker je bilo po razpisu ministrstva za poljedelstvo z dne
14.	maja 1930., br. 27.787/111. b, besedilo četrtega odstavka v členu 15. omenjenega pravilnika v »Uradnem listu« z dne 21. januarja 1930., št. 101/22, pravilno ponatisnjeno in se torej strinja z zadevnim originalnim besedilom, objavljenim v »Službenih novinah« z dne 30. decembra 1929., br. 306—CXXX.
V Ljubljani, dne 23. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Za bana, pomočnik: Pirkmajer s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michšlek v Ljubljami.