SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 29.
V Ljubljani, v torek 6. februvarija 1894.
Letnik XXII
Politika in prižnica.
Politika in prižnica! Ne moremo si misliti sedaj, v veku pojemajočega, za obstanek svoj strastno borečega se liberalizma bolj kočljivega pa tudi ne bolj perečega vprašanja. Vera, cerkev, prižnica in — politika! To so pač na veke nezdružljivi pojmi! Tako trdijo liberalci brez izjeme, iu tudi nekateri katoličani, ki ne vidijo jasno namena in naloge cerkve. Njim je prižnica stroj — toda prestava bi tu le škodila — prižuica jim je „eine mit einem Kirchenbearaten ausstaflierte Erregungs- und Bezweckuuj;s - Maschine religioser Gefiihle".
Bilo je leta 1850, ko je te krilate besede zapisal duhoviti dr. Sebastijan Brunner, mož, kateri je neizmerno pripomogel, da se je zopet okrepil katoliški duh v Avstriji.
Pridigoval je tačas na Dunaju glasoviti dr. Emanuel Veith.
Prevrat 1848. 1. našel je avstrijsko katoličan-stvo po dolgotrajni vladi jožefinizma popolnoma obnemoglo. Liberalizem in njega sorodnik racijonalizem pričela sta neomejeno vladati duhovom. Versko prepričanje pa se je bolj in bolj umikalo predrznim napadom liberalnih časnikarjev, ponajveč one vrste državljanov, katerim je še le 1848. leto dalo popolno svobodo.
Zlorabljali so jo seveda kar najhitreje.
Pridige učenega Veitha, ki je s svojo sijajno zgovornostjo tisoče ljudstva vabil v cerkev, liberalni gospodi umevno niso bile po všeči. Ko je nekoč izrekel trditev, da krščanstvo ni sovražno napredku, zagnali so nekateri, nalašč v ta namen prisotni mladiči v cerkvi vrišč in hrup.
Liberalno časopisje pa ni karalo razgrajalcev, pač pa je očitalo Veithu, da tira politiko na prižnico!
Brunuerju, tedaj vredniku „Wiener Kirchen-zeitung-e", dalo je to povod, da je obelodanil brošuro: „Kanzel und Politik".
Vsebino te bistroumno pisane knjižice označujejo naibolje sledeči markantni stavki:
„Casopisje sedaj veleva, kaj naj cerkev uči, kaj ne. Na ta način časopisje oklepa v okove prosto besedo na cerkveni stolici, ono časopisje, ki si je komaj priborilo prostost besede. Kaj naj se raz lečo pripoveduje, kaj ne, to pokazali so uajizvrstnejši krščanski govorniki vseh stoletij. Kedar se je polotilo kako gibanje ljudstev, tačas ti cerkveni učitelji niso plahi iu molčeči šli mimo, temuč govorili so, iu po pravici: po pravici njihovega poslanstva, katerega jitn oni vzeti ne morejo, ki jim ga dali niso". —
Tudi v vezani besedi spregovoril je Brunner o tem vprašanju in sicer v originelui pesmi „Schreiber-kneehte" :
Sucht ihr echte Kirchenfeinde......
Sucht sie bei den Geistesfeinden,.....
Die nur jene Frommen dulden, Welche stili in ihrer Kammer Beten, seufzen, weinen, klagen Ueber der Verfuhrung Jammer; Die sich aber hochlich argern, Wenn Propheten sich erheben, WeIcho unerschrocken Zeugnis FUr die VVahrheit Christi geben.
Motreč tedanje dunajske razmere, mora si človek nehote reči: Tout comme chez nous.
Samo dal Bog, da bi se tudi pri nas obrnilo v tem oziru tako korenito na bolje, kot se je obrnilo na Dunaju. Tam je pred nedavnim časom knez Liechtenstein rekel na shodu krščansko-socijalnega društva:
„Vera ni privatna stvar, njeni žarki razsvetljevati morajo obrtno in delavsko gibanje in vse pravne
razmere; idejali, izvirajoči iz nje, uresničiti morajo se v državnih zakonih."
Smoter ta doseči se da le, ako je ljudstvo poučeno o vladajočih časovnih idejah in njih odnošaju napram krščanstvu.
Krščanstvo samo nastopilo je koj v početku svojem eminentuo politično.
Kateri duhoven more danes bolj politično pri-digovati, kot je n. pr. pridigoval apostol narodov, Pavel, razlagajoč v Atenah nauk, da so vsi ljudje božjega rodu, torej enaki? Ali ni s tem naukom napovedal v ime krščaustva boj vsem tedanjim socijalno-političnim razmeram, temeljujočim na su-ženstvu ?
Iu vspeb?
Zmagalo je krščanstvo, in zmagalo bode, upamo, tudi danes.
Iz sabora hrvatskega.
Iz Zagreba 30. jan.
(Konec.)
Glavne spremembe stare vseučiliščne postave pa se tičejo vrejenja plač vseučiliščnih profesorjev in takozvane šolnine. Le-ta poslednja bode odstranjena in vlada si je pridržala pravo, da dijake ona osvoboja plačanja. Zato pa se vredijo plače vseučiliščnih profesorjev po VI. plačilnem redu. Redni vseučiliščni profosor dobi tedaj plače 2600—3000 gld. in tej plači oduosno stanarino. Odmerjena plača ostane za redne profesorje stalna, dočim dobe izvan-redni profesorji plačo VII. plačilnega reda ter petletnice po 200 gld.
Docenti pa dobe nagrado po številu ur, ki so jih odmerili za svoja predavanja. Za docente je gotovo premalo storjeno. Ce hoče imeti vseučilišče vrstne profesorje, mora se z An je poskrbeti le na ta
LISTEK
Predpustu slovo!
Gospod vrednik !
Novo leto je vselej polno miru in speave političnim listom. Celo najradikalnejši listi pišejo o tem času „koledovanja" naslove svojim člankom: „Mir ljudem na zemlji!" Kaj se hoče? Boj za obstanek potisne vse idejale v ozadje.
Toda davno so že minuli novoletni prazniki, nastopila je „jeguljasta doba" in zavladalo je „glac6-katoličanstvo". V takih zanimivih časih je tudi Vašemu staremu znancu burja raznetila možgane in zato ne more lahko ohraniti „dušne svobode s potrpežljivostjo iu ravnodušnostjo". Toda — predpustu slovo !
Stari znanec iz šolskih let, Pavel Kurbelj, ti me potolaži v teh sentimentalnih časih slovenskega Parnasa! Kako že poješ?
,,Srečen je ta pustni čas, Tu more veidit vsak, Vsi ljudje vživajo špas Bod' bogat al' siromak: Muzike so glasijo Po mestah jen vaseh, Trebuhu se pasejo 'Nu Sirjo po gosteh."
Pač prikladen kuplet za čitalniške deske! Tiste vrste ljubljanska gospoda, ki je zahajala v starem gledališču na najvišjo galerijo, dejala bi: „No, to je vsaj za smeh!"
Včasih je bil predpust večjega pomena, kakor zdaj. Poroke so se vršile malone vse predpustom in mej letom so se možili in ženili navadno le tisti, katerim se je mudilo. Pa tudi vse drugače je bilo na svatovščinah. Koliko šeg, o katerih zdaj ne vemo dosti! Trajale so gostije od ponedeljka do petka! Stari ljudje so še malo prespali, in želodec je zopet lahko opravljal svoj posel. Mladi ljudje pa so pazili bolj na ples iu burke, kakor na jed in pijačo, in tako preganjali polni želodec.
Zdaj pa se svatje zadovolje že z jednim litrom žganja in tremi hlebi kruha, kakor ste poročali nedavno v svojem listu. Kake veselice so se včasih napravljale, a zdaj se prirejajo veselice le bolj v ožjih krogih po gostilnah, končujoč se z običajnim „krokom" in še običajnejšim „mačkovcem".
Letošnji predpust se mi je zdel v tem oziru še posebno „suh". Vabilo na „pustnn krofe", na „špehovko„ ali „plesni venček" se še dožene, — kar je več, je že redko, in kmalu bode „Sokolova maškarada" v Ljubljani še jedini spomin na „mlada leta".
Naše čitalnice so se preživele, nedostaje jim netilnega ognja, in ako se ne preosnujejo, životarile
bodo in ugašale. Na Kranjskem jim bode že treba še kakega drugega duha vdihniti, kakor »absolutno narodnega". V nekem kraju so že hoteli osnovati celo mejnarodno čitalnico, a vendar so se doslej zavedli še toliko svojega absolutnega narodnjaštva, da načeloma niso pripoznali te toliko začrnene inter-nacijonale.
A propos! Kmalu bi bilo treba iti na izprehod! Pomagaj mi torej zopet ti, Pavel Kurbelj, iz zadrege!
,.Smešne gvanto vidimo, Vso sort' obrazu tud' Nore' napruti pridimo, Men'mo, de je gospud; Eden je tak ku hudič, S' peklensko grebelco, Drug je podoben borič' S' njegovo veternco."
Te verze je pač kranjski Pavel iztuhtal na kaki maškaradi! Kdo bi utegnil misliti, da imajo maška-rade, „p!esni venčki", in kar je še drugih takih predpustnih zabav, samo slabe strani, in še celo Preširnov „učenec" se je togotil nad predpsstom:
, Oj predpust, ti čas presneti, Da bi več ne prišel v drugo!«
Res, da požre ta paganska pošast mnogo denarja, časa, mirne vesti itd., a nežnemu spolu je predpust odločilen dostikrat za vse življenje, in če hočemo malo popridigovati, — za celo večnost. Zato že pravi stari slovenski pregovor: BPredpustom so
Mh C
' \A\. v
način, da se mladi učenjaki rehabilitirajo kot docenti, ali zato jim je treba odmeriti pristojno nagrado.
Sploh se pa mora reči, da se bode po novi postavi gmotno stanje vseučiliščnih profesorjev vsaj deloma zboljšalo. Starejši profesorji se sicer ne bodo mnogo okoristili, posebno ne na juridični fakulteti, kjer so pobirali precej veliko šolnino, ali za mlajše in pa za one, ki gredo v pokoj, je nova postava mnogo pravičnejša.
Bode li v znausfenem oziru nova postava kaj vplivala na naše vseučilišče, ne moremo trditi, kajti v novejšem času odločuje že tudi na tem najvišjem učnem zavodu pri imenovanju profesorjev več politično mnenje dotičnega kandidata, nego njegova strokovna izobražba.
Kaj iz tega sledi, dokazuje najboli ono število vseučiliščnih profesorjev, ki zagovarjajo v sedaujem saboru današnjo vlado, dočim so vsi opozicijonalni profesorji na razne načine bili prisiljeni, odstopiti od vsake kandidature.
Vladnim privržencem je svobodna vsaka agitacija, a opozicijonalni morajo molčati, ali pa v pokoj. To je najboljša ilustracija naših žalostnih političnih odnošajev.
Kako lažnjiva so bila ona oponašanja mažar-skih in naših mažaronskih nepriiateliev, češ, da Hrvatsko vzdržuie Ogerska, najbolje dokazuje to, da misli naša vlada še v tem zasedanju predložiti izvanredni dodatni proračun. L-ta proračun je osnovan na preostatkih iz konečuih obračunov med Hrvatsko in Ogersko iz 1889., 1890. in 1891. leta. Obračun za leto 1889. in 1890. je že odobreu in iznaša presežek celih 900.000 gld. To je lepa svo-tica, katero bode Hrvatska upotrebila v prvi vrsti za svoje jako slabo plačane činovnike po oni osuovi, kakor je to izvedeno že na Ogerskem.
Vrh tega pa misli vlada s to svoto izdelati nekoliko cest v sremski župauiji, sezidati nadalje kaznilnico v Mitrovici, ter dati podporo za razstavo na Duuaju in za ono v Budimpešti v proslavo tisoč-letnice mažarske provale v današnjo Ogersko.
Hrvatska vlada želi, da se te mažarske razstave udeleži narod hrvatski v največjem številu, pa je pričakovala, da bode tudi za Hrvatsko odmerjena svota iz zajedniškega proračuna ogerskega v to svrho. Ali se je prevarila. Mažari so v tem oziru vrlo sebični ter ue dado Hrvatom v to svrho niti novčiča; ako hočejo prisustvovati, naj si plačajo troške sami. Ta razstava se tiče po njihovem mnenju le njih; Hrvatje morejo prisustvovati le kot gostje, pa naj zatorej sami skrbe za troške te razstave.
Mažari dobro vedo, kaj delajo. Oni so prepričani o sedanji hrvatski vl*di, da ne bi hotela iz-ostati od te razstave, zatorej jej ni treba posebej še kakega poziva, a ker se tako oklepa Mažarske, naj še plača za to, da bode kot gdst prezirana za svoje troške.
Kaj ne bode tudi za Hrvate sramotilna ona slika Munkačijeva ua stropu saborske dvorane v Budimpešti? In zato, da se Mažar norčuje iz Slovana, treba še plačati ? Ni-li to za nas veliko poni-
žanje? Žalibog, da tega že ne čuti velik del naših izobraženih krogov, kajti narodni ponos je že zdav-nej zginil pri onih, ki bi ga morali braniti v prvi vrsti.
Tudi hrvatski narod bode doprinesel svojo žrtev za poveličanje mažarskega imena, a za ponižanje svojega. Tako vsaj izgleda vsa stvar, ker Mažari bodo nas smatrali kot tujce, če ne bomo hoteli potoniti v njihovem morju ter se hoteli pokazati kot samostanu uarod.
To je tudi uzrok, da zahtevajo od nas, da sami poskrbimo za troške te razstave.
Naj omenimo še tukaj, da so tudi že sklepčni računi za leto 1892 sestavljeni iu da znese presežek okoli milijona goldinarjev. Tako velik bode presežek bržkone tudi za sledeča leta. Potem pa naj še naši sovražniki trdijo, da nas Mažari vzdržujejo!
Politični pregled.
v Ljubljani, 6 februvarija.
Moravski Nemci so v veliki nevarnosti, kakor je citati v raznih nemških listih. In kaj pa je tako strašnega? Letos ima biti več občinskih volitev in Čehi so bi 'i tako predrzni, da so proti sestavi volilnih seznamov se pritožili celo do upravnega sodišča. Namestnistvo je pa volitve za tako dolgo odložilo, da bodo pritožbe rešene. To Nemcem ne daje mirno spati. Boje se, da se stvar zanje neugodno reši in potem muoga nemška mesta zgube svoj dosedanji nemški značaj. Ostalo pa ne bode le pri občinskih zastopih. Ugodni izid pri občinskih volitvah bi utegnil vplivati celo na volitve v deželni in državui zbor. Le pomislite strahoto, naposled dobi celo dežela s tremi četrtinami slovanskega prebival-tva morda celo slovanski deželni zastop, kar seveda ne more prenašati nobeno pošteno pristno nemško srce. Nemški značaj Moravske je v nevar-uosii in celo koalicija ga morda ne bode mogla rešiti.
Prevrat v Srbiji. Nikakor še ni stvar o zatožbi srbskih liberalnih ministrov s pomiloščenjem poravnaua. Zastopnik zatožbe je vložil protest pruti ustavljenju obravnave. V protestu dokazuje, da kralj ni imel pravice ustaviti obravnave. Pomilostiti bi jih bil mogel še-le, ko bi bili obsojeni, ali le na pred-og skupščine. Ta protest se bode z drugimi akti predložil zbornici. V skupščini bode o tem razprava jako burna. Najbrž bode kralj moral zaradi tega še zbornico razpustiti. Toda ne vč se, kako bi bilo mogoče pri novih volitvah dobiti kako zmernejšo večino. Stvari postajajo vedno bolj napete. Prav lahko je mogoče, da v kratkem skupščina sklene od prestola odstaviti sedanjo kraljevo rodbino. V tem slučaju bi pa nastali taki neredi, da bi sosedne države bile prisiljene se vmešati.
Reforma uprave v Italiji. Državni pod-tajnik v ministerstvu notranjih stvarij je brzojavno sporočil županu v Vicenci, da za reformo uprave se še niti potrebue priprave v ministerstvu niso začele. Ta novica je vsekako vzbudila veliko nevoljo v političnih krogih. Dežela je v grozuo slabem finančnem stanju in od reforme uprave pričakuje zboljšanja
finančnega stanja, ali gospodje v ministerstvu se še vse te stvari niti lotili niso. Vladni listi so že poročali, da Crispi misli reformo uprave izvesti s kraljevim dekretom tudi proti volji sedanje zbornice, ali sedaj se pa kar nakrat poroča, da sploh vladni krogi še nobenih priprav niso storili. Nam se pač dozdeva, da vlada ne si, kako in kje bi se lotila stvari, zato pa odlaša. Pač so se motili tisti, ki so v Crispiju videli rešitelja Italije iz finančnih zadreg. Njegova vlada ima napake vseh prejšnjih, da se boji kaj odločnega storiti.
Svobodno vseučilišče v Bruselju se je zaprlo zaradi dijaških izgredov. Več profesorjev je tudi dalo demisijo. Tisti profesorji, ki niso zadovoljni z upravnim svetom vseučilišča, ki ni dopustil E. Reclusa, da bi predaval o modroslovju v zeralje-pisju, sedai nabirajo denar za osnovo novega vseučilišča. Nabrali so baje že 80.000 frankov. To vseučilišče bode pač pravo gnezdo socijalizma in anarhizma, ako se res osnuje. Radikalni poslauci delajo tudi na vso moč za osnovo novega vseučilišča, dočim si zmerno-liberalni prizadevajo, da bi mej profesorji iu dijaki zopet napravili sporazuml/enje in bi se otvorilo prejšnje vseučilišče. Seveda ti se boj<5, da bode staro vseučilišče imelo škodo, ako se osnuje novo in to bi bilo le v škodo zmeruim liberalcem. Staro vseučilišče je Vzgojevalo ljudij, ki so bili večji del njih duha, iz novega vseučili-ča se bode pa širil duh. ki bode tudi liberalcem nevaren.
Kreta. Mej kristijani ua Kreti zopet vre. Generalni guverner je dal nedavno štiri na smrt obsojene kristijane ustreliti, več mohamedancev je bil pa pomilostil. Zaradi tega nejednakega postopanja je krščansko prebivalstvo bilo jako razburjeno. Blizu Selinn so kristijani obesili dva muhamedanca. Več kristjanov so vsled tega zaprli. Vsi konzuli razven ruskega ugovarjali so usmrtenju kristijanov. Najbrž se začno kaki neredi na Kreu, posebno ker bodo najbrž zopet se grški agitatorji pojavili na otoku. Seveda kacih vspehov ni pričakovati, zlasti ker Grška nima denarja, da bi mogla vspešno kristijane podpirati. Grška je že večkrat podkurila vstajo na Kreti, ali nikdar se pa ni upala s Turčijo začeti boja za prisvojenje Krete. Z velikim pogumom se Grki obče zadnje čase ne odlikujejo. Da je Grška 1876 iu 1877 začela boj s Turčijo, bi že Kreta davno bila zjedinjena z Grško.
Zjedinjene države. V Zjedinjenih državah se je sklenil nov carinski zakon, s katerim se je razveljavil Mac Kienlejjev carinski zakon, s katerim so se bile neizmerno povišale carine. Vsled Mac Kienleyjevetia zakona so se nekatere stvari bile jako podražile. Nekateri ameriški tovarnarji so bogatili, prebivalstvo je pa le božalo. Zaradi tega je sedanja večina sklenila ta zakon odpraviti in poslanec Wilson je v izvrstnem govoru zagovarjal ta predlog. Proti znižanju carin glasovali so vsi zastopniki velikih kapitalistov, zlasti vsa tako imenovana republikanska stranka. Trgovina mej Evropo in Ameriko se bode zopet bolj oživela, pred vsem pa pade v Ameriki cena nekaterim obrtnim izdelkom. Marsi-kako spekulativno podjetje bode pa sedaj prenehalo.
zrele neveste, — v postu pa preste." V neki stari predpustni pesmi krega mati svojo hčerko: „Ti moža bi rada, Pa si še premlada!"
Jaz bi te stike za današnje čase tako zasukal: „DekIe, ti si Se premlada, Ker ne veš, kako se strada !"
Po marsikaterih krajih slovenske domovine pa predpust zato ni ljub dekletom, ker gredo fantje čez zimo na Hrvatsko in tako si bolj žele spomladi, kakor predpusta. Kaj se hoče? »Vsak po svoje !" dejal je tisti, ki je s svedrom kravo klal.
Ne zamerite, gospod vrednik, da sem tako prozajičen, celo takrat, ko govorim o uežnem spolu. Nimam namreč glace-rokovic, ampak prav zimske so, s kožuhovino podvlečene. In da bodete do cela prepričani, zakaj nisem poseben prijatelj predpustov, povem Vam tudi še, da predpust ni sadika iz domačega zeljnika. Res, da je beseda »pust" (meso-pust) pristno slovenska, a vse te predpustne burke so se presadile v naše kraje z Laškega (J. Navratil: »Slovenske narodne vraže v letopisu »Matice Slovenske" 1890".) Zato pa pravi pesem:
„Naš'mu Fašcnk mal' je en let" Na enem očesu bil je slep, Mat' se je čud'vala, K' sta mu /rasla dva roga. Mat' je bila „gnadlova", Oče je bil pa z Laškega."
Oprostite, gospod vrednik, tudi mojo okornost. Vsake stvari se človek odvadi, ako je redoma ne izvršuje, — tudi podlistke pisat-. Drugič upam torej stopiti pred Vas že v finejših mauerah, dostojnejšem taktu in drugačnem genru.
Do tedaj pa »na zdorovje" !	Grča.
Palestrina.
Življenjepisna črtica. — V spomin njegove 3001etnice napisal —k.
(Dalje.)
Da to stvar razumemo, treba nam je poseči nekoliko nazaj v zgodovini.
Kakor povsodi, tako se je tudi v glasbi s po-četka kazala skrajna priprostost. Jednoglasni koral jedini se je razlegal po svetih prostorih hiše Gospodove. Se-Ie polagoma v teku stoletij se je razvila harmonija in ž njo večglasno petje. Prvi pa, ki so jeli gojiti umetno kontrapunktiško petje, so bili Nizozemci. In ti so je potem v Rim zanesli. Wilhelm Dufay je najstarejši kontrapunktik, od katerega se še dandanes nahajajo skladbe v papeževem arhivu. Johannes Eckenheim in njegov učenec Josquin de Pres i dr. so povzdignili visoko to umetnost. A žalibog, da niso pri tem vedno pazili na namen glasbe same v cerkvi. Zabili so, da ima ona biti zato v
cerkvi, da podpira svete besede, da ljudstvo spodbuja k pobožnosti in gojili so glasbo često radi nje same, ue zmeneč se za svete besede. Seveda so S tem dovolili posvetnosti iu mehkužnosti velik vstop v svetišče Gospodovo. Jemali so vsakovrstne posvetne melodije za teme svojim mašam, katere so potem po teh posvetnih ne redko zaljubljenih in lascivnih pesmih nazivali; teksta samega svojim umetnim skladbam kar niso več podpisovali, češ saj ga pevci tako znajo, ali pa so celo tako daleč šli, da so posameznim glasovom istočasno kar do cela različne besede podtikali, da je bila zmešnjava tem večja. Seveda se bo marsikomu to čudno in neverjetno zdelo, a je vendar je resnica, katero potrjujejo razne skladbe ohranjene še iz te dobe. Kaj čuda potem, da se tekst sam ni nič razumel, da glasba v cerkvi ne le ni dosezala svojega namena, marveč ga je naravnost podirala? Bilo je mrtvo umetničenje brez duha, brez umetnosti! Ne moremo se torej čuditi, da so nekateri očetje na tridentinskem zboru kar naravnost zahtevali, da se mora vsa večglasna glasba iz cerkve odpraviti, češ, da ue dosega svojega namena.
A s posredovanjem cesarja Ferdinanda II. so se slednjič zjedinili očetje v tem, da za enkrat še ne odstranijo večglasne godbe, marveč prepuste to zadevo papežu samemu, ki naj jo s pomočjo po-
J v '
Socijaliie stvari.
Kje smo.
(Dalje.)
Človeka sicer boli, kadar sliši kaj takega, a priznati si mora, da je to naraven nasledek, svo-bodoumne vzgoje. Otrokom se ne preti več, da je to in ono greh, kateri se bo kaznoval, če ne na tem, pa gotovo na onem svetu, nikakor ne, k večjemu se mu prav rahlo pove, da to ni lepo, da to omikanemu človeku ne pristaja. Od lahkomiselnega otroka se zahteva, da se klanja takim opominom in da postane kar sam od sebe značajen mož, vrla ženska. Saj še se s strahom božjim in šibo ne doseže vselej zaželeni smoter, k slabemu nagnjena narava hitro prevlada šibko voljo in preslepi pamet ter zapelje človeka na kriva pota. Razsvetljena nova doba tega noče uvideti I
Na Francoskem, kjer se je v mani revoluciji rodil in vzgojil sedanji moderni duh, slavili so tekoče leto prav veličastno njegovo stoletnico s panamskim škandalom. Najviši krogi so bili zapleteui v to brezmejno goljufijo. Voditelji države, varuhi javnega reda in zaščitniki ljudskega blagostanja so se pokazali kot največi sleparji 19. stoletja. Kaj se je zgodilo ž njimi? Oprostili so se večinoma ter se odstranili z javnosti, da sedaj lahko v miru zavži-vajo obilno bogastvo, ki so si ga pridobili s svojim ničvrednim življenjem. Taka je pravica v stoletju, ki se imeuuje stoletje napredka in presvetel Da pa popačenost ni udomačena morda samo v nekaterih posameznih krogih, samo pri nekaterih neznačajnih možeh, kaže nam žalostna prikazen, da »e nikjer ne javlja dovolj odločen odpor proli takim vae obsodbe vrednim činom. Se uasprotno na tisoče in tisoče listov jemlje takemu ravnanju kar naravuost znak nesramnosti ter ga zavija in olepšuie. Čitatelji pa jim verjamejo prav radovoljno ter z malomarnostjo gledajo, kako se jim izpodkopava trdna podlaga, ua kateri bi jim mogla kedaj vskliti sreča in blagostanje.
Toda kadar se upa človek eukrat grešiti, kjer ga lahko kazuuje še tudi državna oblast, potem se brezdvomno ne boje več i takih pregreh, kjer ga zemeljska pravica ne more doseči. In največa med takimi pregrehami je nenravnost. Današnja doba je v tem oziru globoko zagazila. Mi se čudimo sicer, kadar si šimo, kai nam pripoveduje zgodovina o veliki nenravnosti, ki je vladala pri Rimljanih pred njihovim političnim propadom, a tudi v naši dobi razmere niso nič boljše, nič manj vzrokov nimamo, da bi se ne čudili veliki in spložni razširjenosti tega greha v sedanjosti. Saj vemo, kako pojema ljudstvo na Francoskem, saj vemo, da je vlada v svoji kratkovidnosti ustanovila celo štipendije za določeno število otrok v obitelji, češ, da bo tako opomogla neveseli prikazni. Znauo nam je tudi, kako se v onostranski polovici naše države boje za obstanek vitežkega naroda arpadskega in kaka sredstva uporabljajo, da bi zaprečili katastrofo. Istotako pomenljivo je za sedanji čas. da morajo države spreminjati svoje določbe o starosti, v kateri se mladi
državljani naj javljajo za nabor k vojaški službi. Zares, resne signature našega stoletja.
(Dalj* tUdI.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. februvarija.
(Odlikovanje) Cesar je podelil prvemu podkov-nemu mojstru v podkovni šoli v Gradcu gosp. J a-kobu F e k o n j i srebrni križec s krono.
(Knjige .Matice Slovenske") so ravnokar do-tiskane in se v kratkem razpošljejo. Troje knjig dobodo letos .Matični" udie: Letopis, v katerem omenjamo Ivana S t e k 1 a s e zgodovinski spis: Ivan Lenkovič, Barletov: Iz narodne zakladnice in Iv. Šubicev: Gorenjska kotlina in ljubljansi vodovod. Životopis r. J. Marna se obeta še-le prihodnje leto. Prenaglo to ni. V z a b a v n i k n j i ž i c i se završuje: „Z ognjem in mečem" v jako lepi zunanji obliki; a vendar vsaj nas žali zadnja vrsta z naslovom: .Natisnil F. Simaček v Pragi." Slovenske z e m 1 j e I. del nam prinaša Rutarjev zgodovinski opis: Goriške in Gradiščauske. — Društvenikov ima .Matica" 2360; 160 več, nego vlani. Želimo ji najtopleje še bujnejše rasti in še lepšega razvoja!
(Goriški postni list) letošnji obdeluje prelepi predmet o potrebi pokore! Živa je je potreba. Da bi rodil stoter sad.
(Iz Predstrug v dobrepoljski dolini:) .Domoljub" je nekdaj omenil, da bode pri razdeljevanju živinske soli več neugodnostij. Ta opazka ni bila zastonj. V naši župniji so vse tri župauije odklonile ponudbo živiuske soli z izgovorom, da je pri razdelitvi preveč težav, da bi se v tem oziru postava kaj spremenila. Ali je torej na postavi sami, ali na županstvu, da se njeu namen ni dosegel? — Prav iz srca sem pozdravljal besede dopisnika iz Roba, češ, da on ni za ustanovljeuje kmetijske podružnice v Vel. Laščah. Zatorej podpirajmo vsi eno plodno podružnico dobrepoljsko. P:ed nekaj leti ustanovila se je z navdušenjem ta podružnica. Naredil se je načrt, da se napravi drevesnica, ki bi bila radi pomanjkanja sadnega drevja tako živo potrebna. Odmeril se je tudi za to primeren prostor. Ali zdaj je to koristno delo zastalo, število udov se pa čedalje bolj kroi. Ali bi se ne dalo zopet malo ognja zanetiti, rnalo oživeti? Le z združen m delovanjem se d4 kaj doseči. Ali bi ne bilo umestuo v ta namen kako zborovanje sklicati?
Jeden izmed podružničnih udov.
(Imenovanje.) Deželni predsednik je imenoval konceptuega praktikanla Karola Ekel-a za vladnega koncipista.
(Za smlejski most) čez Savo je ministerstvo notranjih stvarij dovolilo zopet 1950 gld. iz državnega zaklada.
(Šulferejnov berač.) Od sv. Ilja v slov. Goricah. Tukaj imamo šulfereinsko šolo. To je nekaj sreče. A da je še večja, se dobe pri nas domači ljudje, ki beračijo za to šolo. Tako sedaj še le pol leta
sebne komisije konečno uravna v smislu koncila samega.
2. avgusta 1. 1564 odbere torej Pij IV. posebno kongregacijo kardinalov, ki naj bi posebne določbe izdala o reformi cerkvene glasbe. Ta kou-gregacija voli potem iz svoje srede kardinala Karola Boromeja in Vitellozzo Vitellozzija, ki sta še 8 pevcev papeževe kapele privzela iu ti so se posvetovali, kako in kaj je storiti v tem oziru. S posebnim po-vdarkom je zahtevala kongregacija zlasti, da morajo biti teksti vseh skladeb, ki se imajo peti v cerkvi, razumljivi. Temu so sicer papeževi pevci ugovarjali, češ da bi bil to smrtni udarec za vso višjo umetniško glasbo; a kongregacija je ostala pri svoji zahtevi, sklicujoč se ravno na že poprej omenjene Palestrinine Improperije. Da bi pa bila stvar konečno dognana, da bi se sploh razvidelo, je-li v resnici mogoče vstreči tej želji kongregacije, zato naroči ta kongregacija našemu umetniku častno nalogo, naj on zloži mašo čisto v cerkvenem duhu, ki naj bi bila res vzor v vsakem oziru. Ako bode ta maša vstrezala zahtevam te komisije, potem ima figuralno petje še cstati v cerkvi, sicer ne!
Pač pomenljiva in važna je bila ta naloga za Palestrino. Njegov častilec in bijograf Baini (j 1840 kot pevovodja papeževe kapele in slaven skladatelj) pravi: .Ubogi Pierluigi, to je najhujša poskušnja
vsega njegovega življenja. Od njegovega peresa je odvisna usoda cerkvene glasbe!"
In kako je Palestrina izvršil to nalogo? Ko mu Karol Boromej sporoči to naročilo, spravi se ou takoj ua delo. V svesti si, kolikega dela se loti, zateče se k Bogu v molitvi in ga prosi pomoči — kakor svedočijo besede, nahajajoče se na naslovu prve maše — .Illumina oculos meosl" Mesto jedne pa zloži kar tri maše, katerih zadnja je bila ravno .Missa papes Marcelli". Ko so se 28. aprila 1565 pele te maše v palači kardinala Vitellozzi ja vpričo komisije, ugajale so vse tri, a zadnja je vse kar očarala. Beseda cerkvene glasbe je bila odločena; komisija je izrekla in določila, da ima večglasno petje i zanaprej ostati v cerkvi. Pristavila pa je, da mora biti cerkveno petje v zmislu in duhu te maše. Ko je papež P/j IV. 2 meseca pozneje slišal to mašo, je ves prevzet vskliknil: .Tu nam podaja drugi Janez v zemeljskem Jeruzalemu okusiti onega petja, katero je nekdaj sv. apostelj Janez v preroškem zamakuenju poslušal v nebeškem Jeruzalemu". In Baini pravi o njej: .Ko so se glasovi te maše prvikrat razlegali po sikstinski kapeli, v onem svetišču, katero sta malo poprej stavbarstvo in slikarstvo (Michelangelo, Rafael) proslavili, dvignili sta se ti dve umetnosti iz svojih sedežev in sta objeli glasbo kot svojo je-dnakorodno sestro".	(D»lje sledi.)
8 t ar i nemškutar Jožef L. fehta za tukajšno „šulferajnsko šolo". Tako je v pretečenem mesecu dne 14. jan. bil tako nesramen da je beračil v krčmi g. Repnika v Strihovcu, in v ponedeljek zjutraj podal se je 8 tem namenom v drugo krčmo, da bi tudi tam kaj naberačil za .šulferajn", a tam je slabo naletel, ker so ga kratko malo — izgnali. Tako je prav.	•
(Z Vrhnike): .Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki" priredilo je 2. t. m. svoj letni občni zbor, vse se je vršilo v navadnem redu in društveni predsednik, prečast. gosp. dekan Fran Kumner, govoril je vrlim društvenikom prav prisrčne in časovnim razmeram primerne besede. Nato sledila je predpustna veselica. V vsporedu bilo je petje, deklamacija .Brat Pavel", zložil A. H., in šaloigra .Pravda", zložil Ant. Kržič. Po zaslugi marljivih gg. društvenih učiteljev, vodje Levstika in Stojca, se je ves vspored kaj dobro obnesel. Vsi smo bili zadovoljni in prepričani, da vrli pomočniki, ki imajo poleg pridnih rok tako bister razum in za lepo uneto srce, pač zaslužijo vsestranske podpore, da se morejo na katoliški podlagi duševno izobraževati. Bog obudi vrlemu društvu še mnogo krepkega naraščaja in pa še več podpornikov med domačini!
(Vabila) nabita na vratih goriških cerkva, vabeče Goričane k romanju v Rim, so jedino le laška. Naravno. Saj v Gorici ni Slovencev.
(Živinska sol.) Poroča se nam iz kostanjeviške občine: Pri nas je klical občinski sluga, da je živinska sol po 8 kr. kilo. Čudno je to! Brali smo, da se živinska sol ne podraži s prevažanjem. Kdo bo potemtakem imel dobiček ? Meterski cent je tu po 8, ne pa po 5 gld. — Gotovo se obsoja sama po sebi dobičkaželjnost pri takih slučajih!
(Osebne vesti.) Deželna vlada je stavbenemu tehniku g. A. Hacklu dovolila koncesijo za stavbenega mojstra brez izpita. — Premeščen je c. kr. logarskega nadzorstva pristav g. Vilj. Putick iz Beljaka v Ljubljano. Putick je svojedobno izdelal več načrtov za pogozdovanje Krasa in odvajanje podzemeljskih kraških vodit.
(Kardinal-nadškof seviljski pri Kneipp-u.) Se-viljski nadškof kardinal Gonzales je bil v Berolinu pri znanem profesorju Bergmann-u, da ga je operiral na vratu. Iz Berolina je nadškof potoval v Monakovo, kjer ga je vsprejel španski konzul. Iz Monakovega se je pa dne 25. m. m. popoldne odpeljal k župniku Kneipp-u v Woriskofen.
(Tirolec — perzijski han.) Tirolec Mattes iz Faia, kateri je bil četovodja pri cesarskih lovcih, je bil z dovoljenjem cesarjevim vstopil v perzijsko vojsko. V Perziji je postal general in te dni mu je šah podelil hanstvo.
(Predpustna) Nedavno je v nekem dunajskem časopisu 361etni samec iskal neveste. Časnikarski škratelj, kateremu pravimo tiskovna pomota, pa ga je spremenil v 86Ietnega starca. Mož je bil seveda vsled tega brezupen, ker menil, da je ni neveste, katera bi 861etneinu starcu podala roko. Toda kako veliko je bilo presenečenje njegovo, ko se je vendar le čez nekaj dnij podal v ekspedicijo, kjer so mu našteli 154 pisem, v katerih mu tudi 171etne deklice naznanjajo, da so pripravljene ž njim stopiti v zakonski jarem.
(Ljudskih šol) je na Dunaju 337 z 3257 učitelji in 156.925 učenci.
(Iz Prage,) dne 31. jan.: .Socialno-demokra-ticka společnost", najnovejši spis R. Vrbe je izšel. Dobiva se po 1 gld. 20 kr. pri pisatelju: R. Vrba, grajski kapelan v Pruhonicah pri Pragi. — Nj. em. prem. kardinal in knezonadškof praški, grof Franc di Paula Schouborn je obhajal dne 23. t. m. petdesetletnico svojega rojstva. — V deželnem zboru se je govorilo o podpori krajem, kjer je bila prav slaba letina. Podpora naj bi znesla 1 milijon gdl. Od teh bi se obrnilo 400.000 gld. kot subvencija, ostala svota kot poroštvo za plačevanje obrestij od posojil. — V obrtnijsko in trgovinsko zbornico v Plzuu so izpadle volitve za češko stranko sijajno, spravili so v odbor 18 odbornikov, Nemci pa le 5. — Dne 22. t. m. je umrl g. Karol Cižek, vodja mestnega urada v Karlinu. Pokojnik je bil delaven mož in neutrudljivi bojevnik za pravice naroda. Star je bil 62 let. Njegovo rodoljubje spričuje dejstvo, da je bil obsojen v ječo 6 tednov, 14 dnij in neka) sto goldinarjev kazni radi delovanja v šestdesetih letih, ko je skliceval ljudstvo k zborovanjem, govoril iu pisaril. Spisal je tudi .Der ritreit um die Ge-meiudegrilude" in več agrarnih spisov. Umrl je za mrtvoudom. — Znani A. Št'astny obscja v svojem
glasilu „Selški Noviny" mladočeško politiko v članku: Bog je dal, Bog je vzel. Omenja, kako se je varal češki narod, ko je stavil vse zaupanje v svoje zastopnike, in pravi: O, du lieber Avguštin, alles ist hin. Dalje omenja: blagor onemu, ki nič nima, ne boji se, da mu kdo kaj ukrade. Tudi mi ne moremo nič izgubiti — prijateljev nimamo, pa tudi nič nimamo. Tako pisarenje se »mladim" gotovo ne dopade. — Dolgotrajna je bila volitev prvega vodje zavoda revnih na mesto odstopivšega gosp. Kopeckega. Pri petkratni volitvi ni dobil večine ne Štaročeh Stdrka, ne Mladočeh Sokol, še-le šestič so se glasovi odločili, in sicer je bil izvoljen Starka. — Nemško-liberalni veleposestniki se bodo zdržali volitve v deželui zbor dne 8. febr.
(Neizmerna predrznost.) Bonskega vseučilišča rektorja, profesorja protestantske teologije, so katoliška dijaška društva prosila dovoljenja, da priredb komers na cesarjev rojstui dan. Rektor je sicer dal dovoljenje, ali je pristavil, da katoliška društva nimajo nikake pravice do obstanka, in on zatorej svetuje, da se razidejo. Pri vsem tem pa noben list ne piše o verski nestrpnosti protestantov.
(Cvetka.) Kaj se je zgodilo z vojaškim kuratom v Inomostu č. g. Skacelom, je znano. »Narod" prinaša včeraj to novico in pristavlja: »Tirolski klerikalni listi rohne v divjem srdu..." Oj, kako težko je skriti — kopito!
Društva.
(Občni zbor društva »Pravnik".) [Konec | Dne 24. oktobra 1893. leta sklenila se je s c. kr. dvorno in državno tiskarno na Dunaju založna pogodba, ki tiska terminologijo za sedaj v 1000 iz-vedih Gledč druge izdaje pridržal si je odbor društva pravico revizije. Terminologija obsegala bode okoln 50 tiskanih pol v osmerki in je sedaj že 20 pol tiskanih. Upati je, da bode do Velike noči do-tiskaua. Gospod dr. T r i 11 e r predlaga, da se izreka iskrena zahvala gosp. dr. Babniku na njegovem trudu za terminologijo, ki bode epohalnega pomena za naše pravoslovje. Zbor z burnimi dobro-islici pritrdi temu predlogu. — Knjižničar gospod Pr. M i 1 č i n s k i poroča, da je lani kupilo društvo iz zapuščine gg. dr. Škofi ca in Ogrinca več knjig in nekaj dobilo jih v dar in zameno. Priraslo je tako knjižnici 179 zvezkov. G. dr. Stor predlaga, naj se društvo potrudi, da dobi v last knjižuico nekdanje »Juristiscbe Gesellschaft". Ko pojasnujeta dr. Ferjančič in svetnik Pleš k o to zadevo, naprosi se poslednji, naj se prične poizvedovati in dogovarjati s sedanjim posestnikom knjižnice, kar le-ta obljubi storiti. —jgBlagajnik gospod notar G o g o 1 a poroča, da je društvo preteklo leto imelo 1587 gld. 99 kr. dohodkov, 1668 gld. 76 kr. pa izdatkov, torej 80 gld. 77 kr. primanjkljeja, ki se je pokril iz glavnice. Društveno premoženje znaša 475 gld. 50 kr. Gospod dr. M u n d a poroča imenom preglednikov računov, da so vsi računi v najlepšem redu. — Pri sledeči volitvi izbero se: predsednikom g. dr. A. F e r j a n č i č ; ljubljanskimi odborniki gg.: dr. J B a b n i k , notar J. G o g o 1 a , dr. V. K r i s p e r, sodnijski pristav J. Kavčnik, avskultant Fr. M i 1 č i n s k i, dr. M. Pire in dr. V. S u p a n; vnanjimi odborniki gg.: dr. D. Maj ar on, dr. J. Krašovec v Celju in svetnik B. Ternovec v Trstu; preglednika računov sta gg. dr. M u n d a in dr. J. Zupane. — Pri »posameznih nasvetih" izreka g. dr. Tavčar zahvalo odboru in vrednikoma na njihovem trudu. G. svetnik P 1 e š k o predlaga, naj se prihodnji izlet napravi v Novo Mesto, čemur zbor pritrdi. G. sodn. pristav Kavčnik opozarja pa na nedostatne in za nas kvarne jezikovne določbe v novem načrtu civilnopravdnega postopanja in poživlja načelnika, g. dr. Ferjančiča, da bi deloval na to, da se te določbe temeljito prenarede. G. dr. Ferjančič obljubi, da bode v pravosodnem odseku vso pozornost na to obračal. Po končanem dnevnem redu zahvali predsednik navzoče na udeležbi in zaključi zborovanje.
Narodno gospodarstvo.
Nakup pienične moke za peko.
C. is kr. vojaški erar kupi tisoč meterskih centov pšenične moke za peko. Moko je dobaviti v sledečih obrokih in sicer 200 meterskih centov do 10. marcija iu po 400 meterskih centov do 30. marcija iu 30. aprila 1894. Prodajne ponudbe je vložiti do 12. febr. t. 1., 10. ure dopoludne pri intendanciji 3. voja v Gradci. Dolični aviso obsegajoč natančneje podrobnosti je na ogled vsakemu v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Cena žitu pada.
Tej žalostni resnici imamo zopet nov dokaz na Francoskem. Prošli tedeu je cena jednega hektolitra znašala povprek 15 frankov 30 santimov. V tem stoletju je bila tako nizka ceua samo štirikrat: leta 1809, 1822, 1834 in 1835. Leta 1850 in 1851 je bila še nižja (14 fr. 32 s. in 14 Ir. 48 s.) Sicer pa ni bila nikdar nižja od 16 fr. 74 s. Razne vzroke naštevajo temu. Nekateri pravijo, da je to v zvezi z nizko ceno srebra, drugi v raznovrstnih goljufijah pri dovozu itd. Agronom Grando piše pa v zadnji številki poljedelskega lista (»Journal d'agriculture pratique"), da se je zadnjih deset let dovozilo na Francosko vsako leto po 15.000 centov žita več, nego se ga je potrebovalo. Zato mora biti sedaj okrog 150.000 centov žita v skladiščih velikih trgovcev. In uprav to, samo iz špekulacije dovršeno dejstvo, je vzrok, da je žitu cena ogromno padla.
Telegrami.
Praga, 5. februvarja. V pravdi proti „Omladini" so že bile zaslišane vse važnejše priče. Zaslišijo se le še nekatere priče, katere se povabijo na želje zatožencev. V sredo bode najbrž končano zaslišavanje prič. Državni pravdnik in zagovorniki bodo govorili menda 4 dni. Tri dni bodo trajala posvetovanja sodišča. Drugo soboto se baje proglasi razsodba.
Praga, (j. tebruvarija. Veščaki v pisalnih črnilih niso mogli za gotovo izreči, so-li veleizdajski listki tiskani s konfiskovanimi hektografi. Veščaki v pisavi se tudi niso mogli izreči, da bi bile pisave identične s pisavo zatožencev. Izjavili so pa, da sodijo, da je pismo, o katerem se trdi, da je je pisal Mrva Doležalu, zares Mrvino.
Opatija, 6. februvarija. Dvorni svetnik profesor Billroth je umrl. O polunoči je še večerjal s svojo soprogo, ob 1. uri ga je pa zadel mrtvoud.
Budimpešta, 6. febr. Zbornica poslancev je pri veliki živahnosti vse zbornice vzlic ugovarjanju Ugrona in Apponyija sprejela poročevalčev predlog: Da se danes predlo-loženo poročilo o postavi o uvedenju civilnega zakona prezrši sekcije takoj postavi na dnevni red. Za predlog je bila velika večina, med temi tudi člani Apponyijeve stranke. Zasedanje se je zaključilo. Novo zasedanje začne se v četrtek.
Sredec, 6. februvarja. Včeraj je bil slovesen krst novorojenega princa.
Rim, 5. februvarja. Zaprli so roparskega vodjo Nicolinija v Nocetu pri Carrari z 32 tovariši.
Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr.	584 4 10-5
Tujei.
4. februvarija.
Pri Maličn: Karol Schvving vitez Maternc iz Bolzana; Edelstein, Kellermann, Moravetz, Escher, trgovci, z Dunaja.
—	Leopold Danzinger, c. in kr. poročnik, iz Trsta.
Pri Slonu: Reiners, Konig, Farber, Hantschel z Dunaja.
—	Spilz iz Budimpešte. — dr. Leon Klemperer iz Karlovih Varov. — Kraiwe iz Maribora. — Ferjančič, kapelan, iz Trnovega.
Pri bavarskem dvoru : Perz iz Beljaka. — Jaklič iz Kočevja. — Vivoda, trgovec, iz Trbiža.
Vremensko sporočilo.
{ Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		, zrukomera t mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	746 3	—26	si. vzh.	jasno	
b	2. u. pop.	744 6	48		oblačno	0 00
	9. u. zveč.	743-6	-01	n	jasno	
Srednja temperatura 0-7 za 13 nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. februvarija.
.......... - —	gl-	kr	--.-	l!:	kr."
PSenica, m. st. . .	7	50	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,. .	_	64
Rež, „ . . .	6	—		—	80
Ječmen, .....	6	—	Jajce, jedno . . .	_	26
Oves, .....	6	80	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	—	Goveje meso, kgr.	_	64
Proso, „ . . .	5	80	Telečje	_	54
Koruza, „ . . .	5	40	Svinjsko „ „ .	__	56!
Krompir,.....	2	20	Koštrunovo „ „ .	_	40
Leča, hktl. . . Grah, „ . . .	13	—	Piščanec ....	___	55
	13	—	Golob.....	_	18
Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . .	8	—	Seuo, 100 kgr. . .	3	57
		98	Slama, 100 „. .	2	87
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	80
		58	„ mehka, 4 „ „	5	—
Na prodaj je ali se da v najem v Krakovskem predmestju v Ljubljani stoječa
hiša z vrtom,
dobrim vodnjakom in solastniško pravico do meščanske vojašnice.	84 3-1
Hiša je v dobrem stanu. Pogoii so ugodni in se zvedo pri knjigotržcu Antonu Zagorjan-u v Ljubljani na Kongresnem trgu (»Zvezda') št. 7.
PES
in
Otvorjenje prodajalnice južnega sadja, svežega sočivja in zelenjadi.
Usojam si javljati si. občinstvu in preč. duhovščini, da sem otvoril v semenlškem poslopji, v prejšnji prodajalnici čevljev, za vodo
kupčijo z južnim sadjem, svežim sočivjem in zelenjadjo.
Imel bodem v zalogi vedno sveže pomaranče, limone, raznovrstne fige, dateljne, dalje lepe karfijole, raznovrstno salato, češenj in čebulo, sploh ovočnato blago.
Postregel bodem vsakomur z dobrim blagom po najnižji ceni. — Kupovalcem na debelo dovoljujem prednostne cene.
V obilno nakupovanje uljudno vabeč beležim velespoštovanjem
67 3-3	Jernej Cermelj.
m
Naturno vino
gosp. grofa Blagaja
se toči liter po ... . 48 kr. dober cviček liter po 32 kr.
[CQP
t H wt*mMi**. Za obilni obisk prosi
Karol Sirk.
82 2-1
I> ii ii a j s k a borza.
Dn6 6. februvarija.
Papirna renta 5%, lt5% davka . . ,	97 gld.	9(5 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	„	75 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....120' „	35 „
i % avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	„	40 „
Akciie avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1018	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld................358	.	20 „
London, 10 funtov stri................125	80
tfapoleondor (20 fr.).........9	„	97'/..
Cesarski cekini ... ....	5	„	93
Hem&kih mark 100	61	„	42'/, *
Sini 5. februvarija.
Ogerska zlata renta .117	trid. 50
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	.	95
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld.	147	„	25
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	—	„
Državne sreeke 1. 1864., 100 gld. . ...	196	,	50
Zastavna pismaavRrr. osr. zem. kred. bamte 4 >	98	,	40
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60
Kreditne srečke. 100 gld.	194	„	50
8t. Genois srečk«. 40 gld. . . .	67	„	—
tir.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	144 gld.		—	kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	n	90	n
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	23	n	50	
Salmove srečke. 40 gld. ...	72	n	—	n
Waldsteinove srečke, 20 gld......	48		—	■
Ljubljanske srečke ...... . ,	24		—	•
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld.	154	m	75	»
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. s', v.	2920		—	•
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110	f»	50	
Papirnih rubeljev 100......	136	n	—	11
JUT Nakup in prodaja rta vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„tt K K V I B"
Nollzeile št. 10 Dunaj, Mariahiiferstrasss 74 B.
23PPojasnilavvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V naloženih glavnic, 'M
Tzdaiateli : Or. Ivan ianeilt.	Odgovorni vreenik: Andrej Kalan.	Tisk , Kstoliške Tiakw.»" t Ljiibljari