Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. I Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
V« S.ET&	§*štir$š*» Sobota, 22. novembra 1936.	ŠTEV. 47
Gasilstvo
V uvodnem članku Slovenca od 12. novembra 1936. se opisuje razvoj gasilstva z posebnim ozirom na razmere slovenskega gasilstva v zadnjih treh letih in navaja razne nekorektnosti vodstva gasilske zajednice, kar da je dalo Zvezini upravi v Beogradu povod, da je zajedniško upravo odstavila in imenovala nove člane.
Nadalje omenja, da je bilo v Sloveniji početkom 1.1. vsega 906 čet z 28.074 rednimi člani in nad 15.000 podpornimi člani, dočim je bilo v Savski banovini v istem času 753 čet z 23.303 člani, a v vsej ostali državi le 474 čet z 16.259 člani.
Nadalje piše, da je poleg drugih, tudi gasilski zakon zagledal luč sveta v času J N. S., ki temelji na najstrožji unifikaciji in označuje to za veliko hibo. Po-vdarjajo, da se je reorganizacija slovenskega gasilstva izvršila v dobi, ki je bila za naš narod najžalostnejša.
Vse to da je dalo povod za nesoglasje in štangacijo napredka slovenskega gasilstva, čeravno je imela zajedniška uprava na razpolago velik aparat in ogromna materijalna sredstva. Predvsem pa očita odstavljeni zajedniški upravi, da ni izvršila pri četah in župah potrebne tečaje in je na ta način ovirala strokovni napredek našega gasilstva. Porastu gasilstva je baje ovirala tudi s tem, da ie prepovedala ustanovijenje novih čet in sprejema novega članstva, da je favorizirala enotno srbo-hrvatsko poveljevanje in se premalo zavzela za slovenske napise na gasilskih zastavah itd. itd.
Huduje se nad tem, daje bivša zajedniška uprava v Ljubljani prekasno dostavila gasilskim ustanovam navodila za polaganje izpitov. Vse to da je napravila namenoma iz razloga, da bi oni reflektanti za izpit, ki niso upravi všeč, vsled nezadostnega znanja i snovi, ki prihajajo za izpraševanje v poštev, pri izpitu padli, a izpit položili le oni, ki so, sedanjemu vodstvu naklonjeni tako, da bi bila bodoča izvolitev dosedanje zajedniške uprave že v naprej zajamčena.
Pisec tega članka v Slovencu ima pač na razvoj našega slovenskega gasilstva, z ozirom na svojo politično orijentacijo, svoj poseben pogled.
Kako je bila izvedena reorganizacija po drugih župah in za-jednicah, nam ni natančno znano, radi česar nemoremo načelno ugovarjati razlagam slovenčevega uvodničarja. Povdariti pa moramo, da se v mursko-soboški župi nikdar ni tako postopalo kakor pisec v splošnem navaja. Reorganizacija je bila izvršena pri nas popolnoma nepristransko in v skladu z obstoječimi predpisi.
Obvestilo
Narodni posianec g. Benko Josip obvešča:
Vsled moje intervencije, meje naše poslanstvo v Parizu s sv. dopisom št. 3343 od 9 XI 1936 obvestile, da je francosko ministrstvo notranjih del, naslednjim našim državljanom, odnosno naslednikom, ki so se 11. maja 1936 vsled eksplozije granste v St. Jean les deux Jumeurx v Franciji ponesrečili in to Fiumen Tereziji, Der-varič Joiani. Fujs Mariji in Rogač Francu, vsi iz občine Gor. Lendava, podelilo 6000 francoskih frankov podpore. Ta podpora bo v najkrajšem času dostavljena našim obiastvom, ki je bodo na prizadete sorazmerno rez-delile. To brez posebnega dopisovanja v znanje navedenim osebam.
Poziv kmečkim dolžnikom!
Podpisana združenja denarnih zavodov v Dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih zavodov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščita po Uredbi o likvidfcji kmečkih doigov z dne 25. 9. 1936, da predlože čimpreje svojim zavodom upnikom nova potrdila c tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker drugače denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegiran? agrarni banki.
V zvez! s tem odklanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmečkih dolgov zaradi pomanjkanja podatkov, , katera jim morajo nuditi občinska potrdila.
Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini, Ljubljana. Združna zveza, Ljubljana. Zveza jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana. Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana.
Vsem občinskim uradom ! Potrdiia o zaščiti kmeta in zraven spadajoče uradno potrdilo se dobi v trgovini Hahn Izidor, M. Sobota.
Oglašajte v MURSKI KRAJINI
POLICI Kfl
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je na shodu v Skoplju go voril tudi o naši zunanji politiki, o kateri je rekel, da se je na svojem nedavnem potovanju po inozemstvu prepričal, da ima inozemstvo odlično mnenje o Jugoslaviji, ki je veiika, moč na in bogata. Zato je njeno prijateljstvo zaželjeno od vseh strani. Ugled Jugoslavije je velik in mi smo lahko ponosni na to, da smo Jugoslovani.
Glede notranje političnih raz mer je naglasil veličino JRZ, ki je najvažnejša, najmočnejša in najbolj disciplinirana stranka. Izmed vseh opo-z cijskih skupin računa vlada, odnosno JRZ resno samo z dr. Mačkom in s Hrvati, ki jih on predstavlja. Zaradi sporazuma z njim pa noče tekmovati z ostalimi opozicionalnimi voditelji,
ki stalno potujejo med Zagrebom in Beogradom in ki mislijo, da se bodo s pomočjo dr. Mačka dokopali do oblasti. Hrvati nas razumejo, je nadaljeval, in verujejo v našo dobro voljo. Za enkrat pa posveča JRZ, od nosno vlada, vso pciitiko občinskim volitvam.
V	kmetijskem ministrstvu je bil sestavljen načrt uredbe o sanaciji vinogradništva. S to uredbo naj bi se omejil obseg vinogradov na ta način, da eno leto po uveljavljenju uredbe ne bodo dovoljeni novi nasadi brez posebnega dovoljenja, ki se pa bodo idajala samo v izrazito vinorodnih krajih. Na vinograde v nevinorodnih krajih bodo uvedene posebne davščine.
V	Beograd je prispela delegacija švicarske vlade, ki se bo z zastopniki
naše vlade pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe in ureditev plačilnega prometa med obema državama. Pogajanja so se pričela 18. t. m.
Načelnik grškega generalnega štaba general Papagosa in mnogo višjih (ficirjev je prispeio v Beograd. Sprejeti so bili tudi pri našem ministrskem predsedniku.
Vse organizacije JRZ so dobile nalog, da naj povsod odklanjajo sodelovaje s socialisti, ki je ponekod obstojala zlasti v občinskih cdborih. Ako bi se kje ie sedaj za občinske volitve delale kompromisne liste, je mogoče to napraviti s socialisti le pod pogojem, ds se socialistični kandidati odrečejo onim načelom svojega programa, ki so v nasprotju s splošnim programom JRZ.
Gospodarsko-finančni odbor ministrov je na svoji zadnji seji razpravljal o uredbi organizacije za pospeševanje zunanje trgovine, o uredbi samoupravnih hranilnic, o uredbi nadzorstva nad zavarovalnicami. Razpravljal je tudi o vprašanju kako bi se osvobodil trošarine sladkor, ki se uporablja v kmetijske svrhe (za slajenje vina) in o vprašanju likvidacije terjatev naših dižavljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in Budimpešti.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je bil pretekle dni v Londonu. Politični krogi pripisujejo temu obisku, glede na dogodke v Srednji Evropi, poseben političen pomen. Kakor zatrjujejo, se je sestal z nekimi odgovornimi angleškimi političnimi osebnostmi.
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo končno besedilo načrta o kmetijskih zbornicah, ki bo v najkrajšem času predloženo vladi. Izgleda, da bo uredba o kmetijskih zbornicah v najkrajšem času stopila v veljavo in bodo tako tudi kmetje, ki edini v naši državi še nimajo sveje zbornfce, mogli ustanoviti to združenje, ki bo zastopalo nj h koristi in upravičene želje.
Tajnik donjebrijanske občine v jablanskem srezu RandjeIov!č je bil ponoči iz zasede ustreljen. Ker se je pokojni mnogo bavil z politiko, sumijo oblasti, da ima umor politično ozadje.
Predlog državnega proračuna
za poslovno dobo 1937/38 je sestavljen Tako bo proračun v smislu ustave do 20. novembra predložen narodni skupščini.
Narodna skupščina bo na prihodnjem zasedanju poleg drugih važnih zadev razpravljala tudi o konkor-datu z Vatikanom, ki je bil sklenjen preteklo leto. Zasedanje narodne skupščine se bo pričelo 23 t. m.
*
V nedeljo so bile občinske volitve v 96 občinah primorske banovine. Za eno občino ni bila vložena nobena kandidatna lista. Od ostalih 95 občin je dobila stranka dr. Mačka 75, JRZ 10, ostale opozicijske skupine pa 9 občin. Volilna udeležba je znašala 66 odstotkov od celokupnega števila 228 976 upravičenih volicev.
Nemčija je zopet kršila mirovno pogodbo ter je odpovedala določbe o internacionalizsc-ji plovnih rek. To je seveda izzvalo veliko razburjenje po vsej E?ropi, saj so posebno sosednje države Nemčije hudo prizadete radi teh ukrepov.
Madžarski regent Horthybo23. t. m. prvič službeno posetil Italijo, kjer bo tri dni gost italjanskega kralja. Ob tej priliki bo prisostvoval velikim manevrom italjanske vojne mornarice. Madžarski regent bo posetil tudi papeža. Ob priliki njegovega obiska bo baje Reka proglašena za madžarsko luko.
Italjanski zunanji minister je bil
pred dnevi v Budimpešti. Z tamošnjimi državniki se je razgovarjal o političnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Kmečki dolgovi
Preskrbi!« si potrdila
Vsak kmet, ki je dolžnik, si mora preskrbeli potrdilo, da je res kmet. To potrdilo izdajajo občine. To novo potrdilo je potrebno, ker staro ne velja več in izda novo potrdilo občina na čisto novem obrazcu. Ker bodo imele občine s tem veliko dela, smejo ta potrdila občine izdajati v 14 dneh, potem ko se zaprosi. Če občina v 14 dneh potrdila ni dala in ne povedala, da ga ne da, potem se lahko prosilec pritoži na okrajno načelstvo.
Če kmet noče pribaviti si potrdila, potem ga lahko zahteva tudi zanj interesent. Na predlog interesenta, to je največkrat upnika, presodi izdano potrdilo tudi sodišče in izda sklep o tem.
Občina izdaja potrdilo le tistim, za katere dobi od davčne uprave podatke, da je obdavčeni dohodek izhajal pretežno iz kmetijstva.
Kdor gre po potrdilo, mora vedeti, koliko in komu je dolžan. Kajti v po
trdilo mora občina vnesti izjavo kmeta, da je dolžan toliko in toliko temu in onemu in mora navesti imena vseh upnikov kakor tudi zneska posameznih dolgov na dan 26 septembra 1936 Če dolžnik ne ve natančno, koliko je komu dolžan, naj prej pribavi vse po trebne podatke, če je trsba, naj gre tudi vprašat n. pr. denarni zavod, kateremu je kaj dolžan.
Prvi obrok i« treba plačati
d© 20. novembra
Vsi oni kmetje, ki so doslej bili dolžniki denarnih zavodov in s'cer za vsote od 250 - 500 000 Din, postanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke in sicer brez razlike ali dolgujejo samo do 25 000 Din ali nad 25.000 Din. Ti morajo odplačevati svoje dolgove po zmanjšanju za 25 ali več odstotkov (pri dolgovih do 25 000 Din se dolg zmanjša za 50% pri dolgovih nad 25.000 Din se pa dolg šele naknadno zniža na predlog dolžnika) Privilegirani agrarni banki v 12 obrokih in sicer po 4 5% obrestmi. Prvi obrok znaša za 100 Din dolga 10 50 D n, od tega gre 4 21 Din za plačilo obresti, 6 39 Din pa za odplačilo glavnice. Po pozivu Privilegirane agrarne banke morajo dolžniki prvi obrok plačati do 20. novembra.
Pri tem se prvi obrok dolžnikov do 25 000 dinarjev računa na podlagi zmanjšanega dolga za 50%, dočim se za dolgove nad 25.000 dinarjev plačuje prvi obrok od nezmanjšane vsote dolga, če denarni zavodi še vsega niso izročili Privilegirani agrarni banki, potem banka zaračuna prvi obrok po začasnem izračunu, ki ga napravi po seznamih in listinah denarnih zavodov. Tudi oni dolžniki nad 25 000 Din, ki so vložili prošnje na okrajna sodišča za odpis dolga za 30 do 50%, morajo plačati banki prvi obrok in sicer v taki višini, kakor da se jim dolg še ni znižal.
Če bo kakšen dolžnik več plačal, kot se končnoveljavno ugotovi, potem je dano Privilegirani agrarni banki na prosto voljo, ali ves pobrani presežek dolžniku vrne ali ga pa porabi drugo leto za novi obrok.
Proinfe za znIZanle dolga, ki znala nad 25,000 Din
Dolžniki, ki presegajo 25 000 dinarjev pri denarnih zavodih, morajo zaprositi pri okrajnem sodišču za znižanje dolga do 31. decembra. V ta natnen morajo vlagati posebne prošnje, katerim morejo predložiti še tele listine:
1. Potrdilo, da je kmet; 2. seznsm vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov; 3. Seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva), kakor tudi vseh dohodkov, najsi iz virajo odkoderkoli in iz česarkoli; 4 potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup; 5. po trdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima.
Take dolžnike posebej opozarjamo na to, ker drugače izgube pravico, da se jim zmanjša dolg.
Katerim dolžnikom sefiolg ne zniža
Kmetje morajo plačati svoje dolgove brez znižanja glavnice v 12 letih s 3% obrestmi letno temle ustanovam:
zavarovalnim zavodom, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pupilni denar (blagajnam sirotinskih skladov, sirotinskim in varuškim poverjeništvom, mestnim in občinskim sirotinjskim blagajnam in podobno), cerkvenim skladom ter kulturnim, čicvekoljubnim in prosvetnim ustanovam. Tu je treba prvi obrok plačati ceio do dne 15. novembra (prvi obrok znaša 3 dinarje na 100, torej samo obresti brez odplačila glavnice).
Nadalje se morajo plačati brez znižanja ti-le dolgovi:
Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela.
Te dolgove je plačevati v 12 obrokih, začenši s 1. novembrom 1936. Za te dolgove ne tečejo obresti.
Pač pa morajo ti dolžniki zasebnim upnikom dati namesto dosedanjih dolžniških listin nove obveznice na znesek dolga. Za te obveznice je predpisan poseben obrazec kakor je tudi ves postopek določen v posebnem pravilniku. Poseben obrazec je določen tudi za obračun dolga.
Domače \?esči
FR. KOVAČEVA:
12
Mati.
Če se mi to ne posreči, ni to moja krivda. Najboljše svojega življenja sem jim žrtvoval. Ne morem pa doprina lati materielnih žrtev, ki segajo preko mojih moči. Da bi pa sprejemal miloščine, tudi če mi jih nudi moj ljubi brat, tega pa ne. Z mojim privolje njem ne boš nikoli stopila na oder in ne boš mi osramotila mojega imena. Če je Alfred pozabil kaj je dolžan svojim poštenim starišem, vsaj ti to poskušaj popraviti s tem, da svoje življenje tako urediš, da bo meni po volji."
»Oče, ali je to tvoja zadnja beseda?" ga je vprašale Ana Marija.
.Zadnja!" je trdo odgovoril učitelj Blezer.
„In če kljub temu . . ."
.Potem", je nadaljeval njegov le-deno mrzel glas, „mor&m pač pozabiti, da sem ftekoč Imel hčerko."
Učitelj Blezer je zapustil sobo.
V tem trenutku se je zdelo Ani Marij, da je zasovražila očeta. Ljubezen do matere pa se v njej nI dvignila še nikdar z takšno silo kot v dnevih pred svojo veliko odločitvijo. Boleča zavest, da ji bo morala mnogo odpuščati, jo je napravila nežno in mehko. Ce je sedela nasproti njej ter gledala v njene bolesti polne oči, je začutila vso veliko težo krivde, ki se je zvalila na njo. Saj je mati trpela za izgubljenega sina in hčerko, ki se ji odtuja. Iti Ana Marija se je sama s seboj bojevala. Ljubezen otroka se je borila z velikim skušnjavcem tujega, bleščečega sveta. Težek in srdit boj je bil to, borba vseh sil dobre, čiste otroške duše z temnim nestvorom greha. Neomadeževani otrok Ana Marija je bila poražena — zmagala pa je ona Ana Marija, ki se je zavedala svoje lepote.
Jasnega, ledeno mrzlega jutra v mesecu januarju, je našla gospa Margareta na ozkem lesenem stopnišču, skromen listič papirja. Roke so ji trepetale in oprijeti se je morala ograje, da se ni zrušila. Trpljenje je bilo pre-
Cenjenim naročnikom!
V mesecu septembru smo Vam dostavili čekovne položnice s prošnjo, da se jih blagovolite poslužiti v svrho poravnave naročnine. Do danes je to storilo le Vio naročnikov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ostale pa ponovno prosimo, da celokupno naročnino čimprej poravnajo.
Uprava ima z izdajo lista mesečno približno 6000 Din izdatkov, ki jih mora sproti poravnati. Z ozirom na veliko število zamudnikov na neporavnani naročnini, je nemogoče kriti režijske stroške in tako prihaja uprava v vedno večje dolgove, ki bodo s časoma, ako se naročnina ne bo redno plačevala, onemogočili izdajo lista.
Ako hočemo napredovati, se mo-ramo z koristnim štivom izpopolnjevati. Napredujoči čas nam odkriva, tako na gospodarskem, kakor na prosvetno-kulturnem polju, vedno nove pridobitve, nove načine v uspešnem gospodarjenju, nove metode in iznajdbe v pobijanju raznovrstnih bolezni pri ljudeh, živini in rastlinah. Vrhu
tega se tok življenja, politične in gospodarske borbe, tako v naši neposredni bližini, kakor širom sveta, prav pogosto menjava, radi česar je neobhodno potrebno, da smo vsaj približ ■ no obveščeni, kar se dogaja okrog nas.
Naš iist, ki je predvsem namenjen podeželskemu ljudstvu in onim, ki ljubijo naše lepo Prekmurje ter se našega napredka vesele, ne izhaja zato, da si bo nabral bogastva, marveč zato, da nudi čitateljem za zelo nizko naročnino potrebno koristno čtivo. Podeželski prebivalec Švice, Avstrije, Češkoslovaške itd., brez razlike na stan in poklic, so vsi naročeni na lokalne liste in se na ta način izobražujejo ter se seznanijo z vsemi pridobitvami sodobnosti, zato je tudi njih gospodarski napredek znatno večji od našega.
Ne le, da bi si obdržali in točno plačevali naš list samo dosedanji naročniki, marveč dolžnost vseh prebivalcev je, da se število naročnikov podvoji, ker le na ta način nam bo mogoče slediti napredku drugih naro-
veliko, trenutki muke so bili brezkončni. Zamoikli in izmučeni so bili utripi njenega srca. Na ničesar ni hotela sedaj misliti, ker ve, da za mislijo preži nekaj sovražnega in danes mora to biti nekaj silnega, groznega. Ledena sapa se je vlegla na razgreto čelo samotne žene. In potem so se ji priplazile težke misli. Z divjim krikom je planila po stopnicah. Rthard Berger jo je na pol nezavestno našel v veži. Previdno je razgrnil zmečkani listič. Le nekaj bežnih besed je bilo napisanih:
»Odpusti mati. Grem ker moram. Njegova volja je močnejša kot moja. Pusti, da si življenje oblikujem, kakor sem si ga sama zamislila."
Nepremično je zrl v vrste. Poble-del je v obrazu. Z nadčloveško močjo je dvignil nepremično gospo in jo odnesel v sobo.
Pred njenim ležiščem je klečal, ko je gospa Margaretaodprla oči. Vprašujoč, strahu polen pogled. In se je V njo splazil spomin ves strašen v svojem spočetju. Njena duša je bila prazna. Trudno je nagnila glavo in tiho obležala.
»Gospod v nebesih", je šepetala, »ščiti mojega otroka."
Rthard Berger se je nagnil k njenim rokam. Takšne jih je našel učitelj
Blezer ... In vedel je vse ... *
»Franc", je tarnala gospa Margareta v brezmiselnem strahu, »Franc, pojdi po Ano Marijo."
Topel, mehek občutek ga je prešinil ob besedah svoje žene, a v hipu je premagal svojo razneženo razpoloženje.
»Ne Margareta", je trdo odgovoril, »tam ostane kamor je šla. Kesajoči se hčerki, je moja hiša vedno odprta, dokler se mi nje nI treba sramovati. Nikdar pa ne bodo odprta vrata ko-medjantki, ki je iz same trmoglavosti in zaslepljene ničemurnosti zapustila svoj rojstni kraj, proti volji starllev. Premagaj to bolečino, Margareta in upajmo na najboljše. Rad posablm in odpustim vse, če sem ji delal krivico."
(Se bo nadaljevalo.)
dov, a nam pa bo omogočeno redno izdajanje lista.
Na žalost pa najdemo med našimi naročniki tudi take, ki dolgujejo že več let na naročnini, čeprav bi jo, z ozirom na njih blagostanje, z lahkoto poravnali.
Prosimo ponovno, naj cenjeni naročniki blagovolijo vsaj do konca 1.1. poravnati naročnino, sicer bomo pri morani dostavo lista ukiniti.
TOurska Sobota;
—	Soboška elektrika. Ker se davne obljube, da se bo električna razsvetljava v M. Soboti pocenila, niso uresničile, se po M. Soboti šušlja, da delajo gotovi krogi na to, da bi začeli z električno razsvetljavo »štrajk&ti". Ti krogi trdijo, da so s takim štraj-kom uspeli tudi v Petrovgradu in je na to morala občina tarifo znižati. Ker nosimo Sobočani v višini električne tarife gotovo svetovni rekord, saj znaša pristojbina za eno kilovatno uro 7 dinarjev, pričakujemo, da v kratkem prevzame »rekord" nekdo drugi in se elektrika poceni, ker je ta želja prebivalstva upravičena.
—	OlepSevalno in tujskopro-metno drutšvo v M. Soboti je naletelo na zelo razveseljivo razumevanje občinstva. V kratkem času se je vpisalo že blizu 200 rednih članov. Celo rojaki, ki žive izven Prekmurja, kažejo živo zanimanje za napredek naše prekmurske metropole. G Anton Rajner iz Beograda n. pr. pile: »Kot sin Prekmurja Vam javljam, da želim pristopiti k Vašemu društvu kot redni Član. Pošljite mi, prosim, Vaša pravila in sporočite mi višino članarine .. ." Tudi bivši uradniki v M. Soboti, ki sedaj službujejo po raznih mestih naše domovine, z veseljem pozdravljajo stremljenja Sobote po napredku.
—	Spominska proslava ob 30 letnici Gregorčičeve smrti, ki jo je preteklo soboto priredilo društvo »Soča" ob sodelovanju vseh tuk. kulturnih in nacionalnih društev ter pevskega društva »Jadran" iz Maribora, |e dosegla ono višino, ki dela čast imenu našega nesmrtnega poeta. Z recitacijo pesmi »Mojo srčno kri škropite ..." (g. Velnar Zoran) se je pričel spored, na kar je imel spominski govor g. prof Smolej. V zgoščenih besedah je prikazal življenje in delo Simona Gregorčiča in njegove besede so pri vseh zapustile najgloblji vtis. Nastop sokolskega mladinskega orkestra pod vodstvom g. Laha, je za svoje tri koncertne točke, ki jih je podal z vso dovršenostjo, žel zasluženo priznanje. Mnogo pozornosti pa je bil deležen mešani pevski zbor, ki je zapel dve pesmi: »Ujetega ptiča tožba" in »Nazaj v planinski raj". Pevovodja g. Tuš je v razmeroma kratkem času izoblikoval zbor v harmonično celoto, zato tudi uspeh ni izostal. Le škoda, da ta pevska družina ni stalna, ko je baš sobotni nastop dokazal, da so dani vsi pogoji za pevski zbor, ki ga ie nekaj let pogreša Sobota. Zborovska deklamacija: »Ob nevihti" kate-to so prednašali učenci osnovne šole, je bila krepka črta v smiselno sestavljenem programu. Kakor vedno so Judi tokrat -želi mnogo priznanja pevci
»Jadrana", iz Maribora, ki jih je vodil g. prof. Vrabec. Njihove pesmi užigsjo in najdejo pota do src. Naj-fepša točka večera pa je bila solo petje g. Faganelija (Človeka nikar), ki nas je s svojim zvočnim in šolanim glasom osvsjal. Skratka, bil je večer, ki nas je vsestransko zadovoljil, a prirediteljem z g. šol. uprav. Gabri-jeičičem m čelu pa čast in vsestransko priznanje!
Olepševalno in tujsko prometno društvo, ki se je šele pred kratkim ustanovilo, bo dne 12. dec. priredilo v vseh prostorih Sokolskega doma, plesno zabavo. Priprave za to prireditev, ki bo ena največjih in najlepših v tekoči sezoni, so v polnem teku in že danes prireditelji zagotavljajo, da bo vsakdo zapustil zabavo z najlepšimi spomini. Preskrbljeno bo tudi za razna presenečenja. Da bo dostop k prireditvi vsakon; ur omogočen, bo vstopnina za osebo le 10 Din, za vsakega* družinskega Člana pa po 5 D!n. Umerjeni smo, da bo obisk s strani meščanstva polnoštevilen, saj je čisti dobiček namenjen za plemenite društvene svrhe; ki si je postavilo za nalogo, da ukrene vse za napredek našega kraja, kar nam bo samim v ponos.
—	Poroke. Preteklo soboto se je v tuk. rim. kat. cerkvi poročil notarski kand. g. Horvat Janko z gdč. Forjan Irmo iz Rakičana. — Istega dne sta stopila pred oltar tudi gdč. Heško Glzela in g. Franc Rež, občinski delovodja iz črne pri Prevaljah, Iskrene čestitke in mnogo sreče !
—	DruStvo „Soča" v Murski Soboti se najtopleje zahvaljuje vsem kulturnim in narodnim društvom, kakor tudi poedincem, ki so pripomogli do tako lepe spominske proslave. Posebej dolgujemo zahvalo profesorju g. Smoletu za prekrasen govor, g. Tušu, pevovodji domačega zbora, g. Lahu, dirigentu mladinskega orkestra, prof. g. Vrabcu, pevovodji društva »Jadran" in g. dr. Fornazariču, predsedniku tega društva, ki nam je brezplačno priskočil na pomoč. — Hvaležni smo tudi »Murski Krajini" za propagando, s katero nas je gmotno podprla.
DOPISI:
—	Rankovci. Društvo kmetskih fantov in deklet iz Borejc vprizori 22. t. m. popoldne v gostilniških prostorih g. Flisar Kolmana igro »Zdravnik v zadregi in Čudna kupčija." Vstopnina 2 Din. Po končani igri bo plesna veselica. Kdor želi razvedrila, naj se vprizoritve udeleži.
—	Rogaševci. Gospodična učiteljica Stibler Julija je premeščena v Gor. Radgono. Ugovarjati premestitvi je zaman. Vendar pa moramo odkrito povedati, da nam je za simpatično gospodično, ki si je pri nas vsled svojega prijaznega nastopa in izven-šolskega delovanja osvojila simpatije nas vseh, zelo žal. Ko nas zapušča jo prosimo, da nas ohrani v dobrem spominu in ji obenem želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva!
Broj: 1428/1936.
Razglas.
Veliki živinski in kramarski sejem v Crensovcih se vrši dne 23. novembra 1936. Cr en so v c 1, dne 14. XI. 1936.
Uprava obCIne.
Rapid gostuje v M. Soboti.
V nedeljo priredi agiina Mura zadnjo prijatelsko nogometno tekmo v letošnji sezoni. Muraii bodo postav Ijeni v nedeljo pred težko nalogo, braniti bodo morali čast soboškega nogometa proti prvorazrednemu R^pidu, ki je trenutno v odlični formi. Borba bo napeta in zanimiva ter bo nudila prijateljem nogometa pravi užitek. Mura nastopi v kompletni postavi, pojačana z odličnim Starcem, bivšim igralcem ISSK Maribora. Začetek zanimive tekme bo ob 2 uri popoldne. Prijatelji soboškega nogometa pridite in podprite v težki borbi svojega zastopnika !
lotfstco
Opozarjamo vse one tovariše loV--ce Iz Prekmurja, ki niso še prijavili vstop v Prekmursko lovsko društvo, da to v lastnem interesu čimprej store. Zveza lovskih društev v Ljubljani nas je namreč obvestila, da bo po novem letu redno dostavljala »Lovca" le onim članom, ki bodo do 31. XII. 1936 Zvezi prijavljeni.
KITOJSTVO
Kako izboljšati sadni izvoz?
(Konec)
Poleg odgovarjajoče kakovosti je odločilne važnosti za uspeh v sadni kupčiji, da nudimo blago v enotni, lični in okusni opremi. Amerika in Avstralija si ne pridobivata novih in stalnih konzumentov toliko s kako posebno kakovostjo njunih proizvodov, ki jo naše sadje, hvala Bogu, daleč prekaša, pač pa z natančnim, do vseh potankosti dovršenim sortiranjem in enotno posodo, ki nudi jamstvo za neoporečnost vsebine. Primerna oprema poplemeniti blago, ga napravi prikupnega in izboljša ceno in izvoz.
Na kratko povedano: velike množine sadja in dobre kakovosti, enotno sortiranje in pakovanje so stebri, na katere se bo morala naslanjati v bodoče naša sadna produkcija in kupčija, če se hoče izboljšati sadni izvoz.
živina ne more dobro izgledati. Naš kmetovalec mora pridelati [ne samo dovolj krme, temveč pridelati mora tudi dovolj dobre krme. Brez večjih stroškov bomo pridelali boljšo krmo, če bomo med koruzo ali sclnčnico, ki jo sejemo za kisanje, sadili fižol in če bomo sejali dovolj inkartnega zimskega graha in jaro pšenico ali rž. Vse te rastline bomo kisali, kolikor jih ne bomo sveže pokrmili, tako bo dobila živina krmo, bogato na beljakovinah, sočno in tečno krmo. Pravo podlogo za umno živinorejo bomo postavili šele tedaj, ko bomo poleg dobro urejenih travnikov povsod pridelovali tudi obilo kisle krme.
(Se bo nadaljevalo )
SOKOL
Vrednost in uporaba kisle krme.
Poskusi dokazujejo, da daje naš kmetovalec pri sedanjem krmljenju živini premalo beljakovin. Beljakovin malo pridela, kupiti jih pa radi visokih cen in pomanjkanja denarja ne more.
Krepka krmila so potrebna zlasti tamkaj, kjer se živina, odnosno njeni proizvodi (mleko, maslo itd.) primerno drago močvirje. Zato je važno vprašanje, kako naj bi kmetovalec pridelal več beljakovin in torej bolje krmil. Kjer imamo obilo detelje na razpolago, še izhajamo, ali koliko je krajev, kjer je živina navezana le naslado seno ff| celo na slamo inkoruzai-co. Razumljivo je, da pri taki hrani
Iz delovanja druStva v Beltincih
S septembrom se vsako leto začenja nova sezona za društveno delo.
Na prav dostojen način je naše društvo proslavilo rojstni den Njeg. Vel. kralja Petra II.
Podrobnih načrtov za »Petrovo petletko", takrat nismo napravili, a sklenili smo delati in tako dokazati, da razumemo veliki pomen iste.
Jesenska tombola je prvi dokaz železne volje. Prinesla nam je toliko čistega dobička, da smo si z njim in dolgoletnim prihrankom lahko nabavili klavir in uresničili tako našo največjo željo. Prvič je zadonel v spomin na našega Vodnika, kralja muče-nika, 9. oktobra. Kot uvod v žalno manifestacijo je zaigrala s. Tavzes odlomek iz opere »Zrinjski", na vijo-lini pa je spremljal br. starosta Joško Bezjak.
Pri tej prireditvi smo ponovno uvideli kako nujno je bil potreben klavir.
V oktobru pa smo se tudi poslavljali. Na lastno prošnjo so bile premeščene kar štiri sestre, med njimi dolgoletna aktivna sokolska delavka s. Marija Rojko, učiteljica v Ižakovclh. Članstvo ji je priredilo prisrčen poslovilni večer. Z iskrenimi besedami se je od nje poslovil tv imenu oder-skega odseka br. Klobučar, v imenu članic in društva pa s. Prešern. Želimo s. Mariji, da bi se na novem službenem mestu počutila prav dobro.
Dne 20. oktobra je oderski odsek gostoval v Lendavi z veseloigro »Navaden človek". Udeležba in uspeh sta bila prav zadovoljiva.
Novega veselja za delo pa smo dobili s tem, da nam je g. Koblencer, lastnik hotela »Krona" dal popraviti vse prostore, ki jih imamo od njega za sokolsko delo na razpolago. Na tem mestu mu izrekamo iskreno zahvalo.
Za prihodnje mesece se vršijo velike priprave. Telovadni oddelki fe pripravljajo za dostojno proslavo 1. decembra. Lutkovni odsek namerava dati igro »Gašparček proganja, strahove", oderski odsek pa študira veseloigro »Stari grehi". Na programu ja tudi »Miklavžev večer" ti odrasle in »Božičnica" za pridne Sokoliče.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
V A B 1 l/O
na
izredno skupStino,
ki se bo vršila v torek, dne 8. de cembra 1936 ob pol 1. uri (12. uri 30 m.) popoldne v prostorih bivše kavarne pri »Kroni" v »Meščanskem domu" v M. Soboti.
DNEVNI RED:
1)	Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2)	Izstop iz Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino.
3.)	Razprava glede obveznega na-rečevanja »Trgovskega lista".
4.)	Samostojni predlogi.
5.)	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši eno uro pozneje, to je ob pol 2. uri, druga izredna skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov, (člen 16 pravil.)
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu, ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi Združbe (člen 17 pravil).
lip PO VB
Združbe trgovcev za snz H. Sobota v Murski Soboti.
ZBOROVANJE
za ustanovitev Gospodarskega predstavništva za sreze Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer-Radgona, ki se je vršilo, dne 16 novembra 1936 v prostorih hotela Seršen v Ljutomeru.
Ob pol 4. uri pop. ctvori sestanek sklicatelj g. Čeh Fran, predsednik Združenja trgovcev v Murski Soboti, pozdravi vse navzoče ter konstatira, da je bil sestanek pravilno sklican in glasom zakona o shodih in društvih, Sreskemu načelstvu v Ljutomeru tudi prijavljen. [Nato prosi zbor, da izvoli iz svoje srede predsednika, ki bo ta sestanek vodil, sam pa želi, da bi isti potekel v najlepšem redu in imel mne-go uspehov.
Nato povzame besedo g. Veno Vilar, predsednik domačega Združenja trgovcev, pozdravi vse navzoče v ime nu svojega Združenja, kakor tudi v imenu mestne občine Ljutomer, se zahvaljuje Združenju" trgovcev v M. Soboti, da je povzelo to akcijo za ustanovitev tako prepotrebne ustano ve, kot je Gospodarski svet in to baš za naše tri obmejae sreze, ker je to nele velikega gospodarskega -pomena za te kraje, temveč tudi pomebnena-cijonalne obrambne važnosti. Obenem predlaga za predsednika današnjega zborovanja starešino Ljutomerskega
obrtništva g. Janka Horvata, katerega se je tudi za to soglasno izvolilo. G Horvat se zahvaljuje na izkazano mu poverenje, kar mu je v izredno čast, želi zborovanju čim večji uspeh ter imenuje za zapisnikarja g. Jana Baukarta, ravnatelja meščanske šole v Ljutomeru. Nato preda besedo g
Čehu, ki obrazloži konkretno in jasno zamisel j ustanovitve gospodarskega sveta, prebere nato projektirana pravila, ki smo jih prejeli od Zveze trg. združenj, ter pravila gospodarskega predstavništva v Mariboru. K prebranim pravilom predlaga g. Ježa Hras-telj, trgovec iz Gor. Radgone, da bi se naj ista prilagodila za naš slučaj od točke do točke. Kot sedež pred stavništva se določi kraj sedeža vsakokratnega predsednika, vendar pa mora biti isti vedno na sedežu sreza. Območje predstavništva so srezi M. Sobota, Ljutomer, in D. Lendava. Pri tej priliki omenja g. Milko SenČar, trgovec iz Piuja, da se njihov ptujski srez za enkrat ne bo pridružil, ker je včlanjen v Mariborskem predstavništvu, če se bo pa pokazala za to potreba, se bodo še naknadno pridružili. G. Benko Josip, trgovec, industrijalec in narodni poslanec iz M. Sobote, pred laga najprej, da se zastopniki posameznih združenj najprej vobče naj izjavijo in sprejme se naj načelni sklep, če se ta gospodarski svet sploh usta novi ali ne. Za ustanovite? so se izrazili vsi zastopniki zastopanih Združenj in sicer:
Združenja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev v Murski Soboti, ter tudi zastopniki imetnikov parnih mlatilnic in industrije iz okraja Murska Sobota, nadalje Združenja trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov v Dolnji Lendavi, Združenja trgovcev in gostilničarjev v Ljutomeru, Slovensko trgovsko obrtno društvo Ljutomer, Združenje kovinskih obrtnikov Ljutomer, Združenje lesnih in umetnost, obrtnikov Ljutomer, Združenje oblačilnih in tesarskih mojstrov Ljutomer, Splošno obrtniško združenje v Ljutomeru, Združenje oblačilnih, lesnih in kovinskih obrtnikov v G Radgoni ter Združenje gostilničarjev v Gor. Radgoni	(Dalje.)
Veliki shod pri vrednikov sreza Murska Sobota.
Po poročilo pred tega g Hartner, da se sprejme resolucija, ki jo prečita g. Vezer, katera se odposlala gosp Dr. Stojadinoviču, predsedniku vlade in ministru zuaanjih del v Beograd, ter Glavnemu akcijskemu odboru privred-nikev v Beograd Po prečitanju resolucije so posegli še v debato gg Hartner, Čeh in Kuhar Štefan, mlinar iz Puconc,
Po poročilu g. Čeha predlaga g. Hartner, da se sprejme resolucija, katero prečita g. Vezer in se glasi:
Čast nam je obvestiti Vas. da je veliki shod trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, obdržan danes ob 10 do poldne, sklenil sledečo resolucjo, s katero zahteva:
1)	da se čimprej reši vprašanje razdolžitve vseh privrednikov, nove liranjem stečajnega zakona in zakona o prisilnom poravnanju in njihovi prilagoditvi današnjim razmeram, a da se dotlej zaustavi vse javne prodaje in_ tfer eksekuclje,
2)	da se z reformiranjem davčnega zakonodajstva potom zakona zopet zajamči samoobdavčevanjedav čnlh zavezancev in sprovede pravičnejše obdavčevanje na ta način, da se uvede progresivno obdavčevanje,
3)	da se nobena vrsta gospodarstva ne privilegira na račun drugih in da se karieli z zakonom prepovejo,
4)	da se kupovalno-prodajne zadruge (konsumi), ki poslujejo tudi z nezadrugarji, obdavčijo, kakor vse druge trgovine.
5)	da se prepovejo s!sterai industrijskih prodajalni in velikih ma-gacinov, kateri prestavljajo osnovo »Bate«, »Ta-t«", „Tivar", in t. d. in iz gospodarskih in socijalnih cbzirov enkrat za vselej prepreči njihovo uničujoče delo,
6)	da se izvrši refurma socijalne zakonodaje in prilagodi današnjim prilikam,
7)	da se v smislu § 384 Zakona o obrtih uvede prisilno zavarovanje obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev,
8)	da se prestane z monopolizirs-njem trgovine in da se ukinejo ustanove, ki so škodljive n. pr. »Prizad" in slični zavodi, kateri uničujejo trgovino,
9) da se onemogoči brezpravno delo v obrtništvu, trgovini in gostilni-čarstvu in da se pobija nelojalno tekmovanje,
10)	da se onemogoči dajanje dovolil za trgovino, obrt in obrtniško delo osebam brez strokovne izobrazbe,
11)	da se zabranl delovanje tujcev v našem gospodarskem življenju, da se tujim državljanom, agentom in zastopnikom zabrani vsako delo, kakor tudi da se podvržejo strogi reviziji vsa pooblastila, katera so dana tuj cem v naši državi, a da se pri tem za sliši tudi mnenje naših strokovnih organizacij in zbornic,
12)	da se pristopi ustanovitvi Gospodarskega predstavništva, v katerem bi bile zastopane yse vrste našega gospodarstva, v sorazmerju njhcvih vlog in števila pripadnikov,
13)	da se banovinske in občinske dokiade ukinejo, a deloma znižajo na minimum,
14)	da se izda uredba z zakonsko močjo za ustanovitev postopka in
osvoboditev od kazni gostilničarjev radi trošarinskih in točarlnskih krivic, katere so nenamerno napravljene, in
15) da se izda zakon o svobodi shodov in dogovorov, kakor tudi zakon o svobodi tiska, da bi se; mi posebno, v pogledu gospodarskih vprašanj vedno mogli svobodno dogovarjati in posvetovati, a naš strokovni tisk mogel svobodno vsako gospodarsko vprašanje priporočati, zastopati in vršiti kršitko na način, kakor je to dovoljenno v drugih s?obodnih državah.
Obveščamo Vas o tem in prosimo Vas, da v smislu naših žeij predvza-mete pri merodajnih faktorjih vse potrebne mere, da se našim opravičenim željam ugodi.
Mestni akcijski odbor: Hartner Ferdinand, Čeh Franc 1. r., Sukič Štefan 1. r., Vezer Geza )., Brumen Joško 1. r., Kohn Samuel 1. r., Šiftar Ludvik 1. r., Sočič Franc 1. r., Vogri-nec Franc 1. r., Nemec Alojz 1. r.
Gornjo resolucijo je akcijski odbor odposlal g. Dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku viade in ministru zunanjih del, ter Glavnetru akcijskemu odboru privrednikov v Beograd. Po prečitanju resolucije se je razvila stvarna in pestra debata g'ede na posamezne točke resolucije, v katero so posegli gg. Hartner, Čeh ia Kuhar Štefan, mlinar iz Puconc.
Ker je bi! s tem dnevni red Izčrpan, se predsednik g. Hartner zahvalil vsem prisotnim na udeležbi, pozivsjoč še enkrat vse na skupnost, ker bo samo tako lshko skupno gospodarsko delovanje vseh privrednikov kronano z uspehi. Zbor je bil nato zaključen ob tričetrt na 12 uri.
Stanovanje, if sobno stanovanje z vsemi pritikliaami. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI.
Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
jpADLER
Najboljši NajelegantnejSi
Najbolj ekonomičen Hajsolidnejii
Z NAJNOVEJŠIM
Zamenjajte Val zastareli radio aparat IN NAJBOLJŠIM
Štivan Ernest,
tehnična trgovina
Murska Sobota.
Dospeli so najnovejši modeli najboljših znamk:
HOPNVPHON
KORTING . BLAUPUNKT
Nrfjnovejš' 3 cevni
Supep HORHVFHOH na baterije
sprejema vse, tudi izven evropske postaje, ter porabi zelo malo toka.
Vse aparate dobite zelo po ceni na male mesečna obroke I
Zahtevajte brezobvezne ponudbe!