183. številka. Ljubljana, soboto 13. avgusta. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-o gerske dežele za celo leto 16 gL, za pol leta 8 gl., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto IS gld., ta četrt lota 3 gld. 'M) kr., za en mciee I %U\. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nč i tel je na ljudskih Šolah in ta d i j h k e velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta .'i gold. — Za oznauila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ^gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Metliška c. kr. okrajna sodnija in slovenske vloge.
Ko je meseca februvarja t. 1. izrekel najvišji sodni dvor na Dunaji, da je sodba pisana v slovenskem jeziku neveljavna, ker nij sestavljena v uradnem nemškem jeziku, gledali Brno z nekako bojaznijo na nasledke te naredbe pri c. kr. sodnijah na Slovenskem. Graške nadsodnije predsednik g. Waser, od nekdaj velik prijatelj in čestitelj Slovencev, razveselil se je tako naredbe, da je precej poslal okrožnico na naše sodnije, kako naj se sodni uradniki ravnajo glede jezikovnega vprašanja. Mej vrsticami vseh teh naredeb pa si lahko bral, da slovenski jezik nijma nikakeršne veljave v c. kr. sodnijah; nemški jezik je deželni jezik na Slovenskem.
Metliški okrajni sodnik gospod Ogrinec, tist mož, ki je nekdaj brzojavil presvitlemu cesarju samemu, da se Turki bližajo Metliki, nasrkal se jo \Vaserjevegu duha do dobrega j ter začel po vsem delati v njegovem smislu. A s svojim prvim poskusom se je jako opekel. Primoran je bil od baš tiste c. kr. nadsodnije sprejeti prošnjo za vknjiženje, ki je bila na poulagi slovenskega pisma pisana v slovenskem jeziku. Ako tedaj uže v pravnem žive nji ne najdemo železne konsekvence, kje naj jo še iščemo? Metliška c. kr. okrajna sodnija reete njen načelnik šel je v svojej protinarodnej mržnji še nekoliko dalje. Mislil si je, če je sodba pisana v slovenskem jeziku neveljavna bas zaradi tega, ker je pisana v slovenskem jeziku, zakaj bi neki sprejemali slovenske tožbe? Tacega muenja je tudi, kakor se vidi, glede političnih nazorov popolnem jednak mu g. adjunkt Rothel. Le-ta ima to manijo, da zavrže vsako tožbo, ki je pisana v slovenskem jeziku. V rokah imamo tako tožbo. Jcmez St. iz Vidosič je vložil slovensko pisano tožbo proti Marku P. iz Drašič. Na to tožbo dobil je sledeči odlok:
Die klagewird, dadieselbenicht in der landesiib lichen deutschen ge-richtssprache verfasstist, nach § 13. a. g. o. und dem erlasse des k. k. ob er-sten gerichtshofes Wien vom 15. februar 1881, Nr. 1G97 abgewiesen.
K. k. bezirksgericht M o 111 i n g am 8. Junni 1881.
Rothel m. p.
In sploh je znano, da ta stranka nij jedina, katero je doletela taka osoda.
Kakor vidimo opira se v tem odloku g. c. kr. adjunkt na §. 13. o. s. r. in na naredbo najvišjega sodnega dvora na Dunaji od 15. dne meseca februvarja 1881. št. 1697.
S §. 13. o. s. r. se je „Slov. Nar." bavil uže večkrat. Ta §. pravi odločno, naj stranke
kakor tudi njih pravni zastopniki upotrebljajo v svojih govorih jezik, ki je v dotičnej deželi navaden, ali v nemškem tekstu „in der lan-destibliehen sprache". Deželni jezik je, kakor postava trdi, tudi uradni jezik. Jasno je kakor beli dan, da je v metliškem okraji, kjer bivajo sami pravi pravcati Slovenci, slovenski jezik deželni in tedaj tudi uradni jezik. Po § 13. o. s. r. morajo tedaj vse c. kr. sodnije na Kranjskem izimši kočevsko sprejemati tožbe in vloge sploh v slovenskem jeziku. Dozdaj nij še nobena sodnija na Kranjskem zavrgla slovenske vloge — razen metliške. V zgodovini našega naroda bode vedno zapisano, da je bila sodnija metliškega po vsem slovenskega okraja prva, ki je odbila vlogo pisano v slovenskem jeziku. Ona je zaprečila slovenščini pot v sodnijo, kjer naj se nepristransko pravica in samo pravica deli; ona je odrekla slovenskemu jeziku veljavnost postavno mu garantirano.
G. c. kr. adjunkt Rnethel je menda navlašč iz same mržnje proti nedolžnemu .slovenskemu jeziku napak interpretiral omenjeni §., češ, kmet me itak ne razume.
Ako je g. adjunkt Roethrl konsekventen, tedaj mora odslej zapoditi vsako stranko, ki se v ustnih tožbah poslužuje slovenščine, ker je slovenski pisana tožba neveljavna. Vsako slovenski govorečo stranko more odpraviti rekoč: nNach §. 18 a. g. o. und dem erlasse des o. gerichtshofes von 15. febr. 18S1, Z. 1697 nicbt angenommen! Tedaj bosta imela g. ;.<l jun k t in njegov chef, g. Ogrinee, najlepše življenje, ker bosta brez dela. Potem bosta lehko sanjarile o slavnej bodočnosti germanstva!
Odlok najvišjega sodišča na Dunaji, katerega citira tudi g. Roethel, je na Slovenskem dovolj znan. Kar je uže od nekdaj veljalo na Slovenskem, — vse ta odlok negira.
Odlok metliške sodnije je pa tudi v dru-zem oziru važen. Veseliti mora vsacega rodoljuba, da so naši kmetje uže tako napredovali, da sestavljajo sami tožbe v svojem materinem jeziku. Ali kaj jim to pomaga, ko nekateri c. kr. sodniki trdovratno in javno odrekajo veljavnost jeziku, katerega govori narod slovenski. Vrhu vsega tega ima pa taka stranka še materijalno izgubo, ker mora koleke dvakrat plačevati. Da s taciin počenjanjem dotični sodniki dražijo brez uzroka naš narod, nij treba naglašati. Nasledki tacega ravnanja pa bodo, da bodo sodnije izgubile zaupanje mej narodom, pravna zavest pa vsled tega gotovo ne more napredovati. Kadar jedenkrat zaupanje gine, tedaj bode tudi položaj naših uradnikov postal jako kritičen. Vsega tega pa so krivi t»sti ki ubozemu slovenskemu kmetu, nagajajo in težave delajo, kjer koli mogo. Kaj nam koristijo vse obljube Taaffejeve vlade, kaj vse postave in postavno garantirana jednakopravnost? Sodnik je postava,
on interpretira postavo, kakor mu drago. Tako velja na Slovenskem!
Naše državne poslance pa prosimo, naj zahtevajo ostro in odločno od vlade, da dejanski izpolni svoje obljube! Za Boga svetega, tako se nam celo pod Auerspergom in Lasser-jem nij godilo! Strankam metliškega okraja pa nujno priporočamo, naj 8e v tacih in jed-nacih slučajih v postavno določenem času 8. dneh pritožijo na c. kr. nadsodnijo v Gradci.
—u--k.
Politični razgled.
\<»lrtftii!<* iležele.
V Ljubljani 12. avgusta. Usrtavovc»r©i so s svojim divjim šču-vanjem in rovanjem odpodili od sebe marsikaterega privrženca, ki se mu je naposled vender pristudilo tako počenjanje. Ta izguba jih boli, bojijo se, da bi se jim ti odpali možjo popolnem ne odtujili, zato so jeli govoriti, da hote poklicati v življenje srednjo, zmerno stranko. Vender pa nijso še popolnem odločili se, morda pričakujejo, kaj jim bode svetoval očka Herbst. „Presse", govoreč o tej srednjoj str: nki, našteva zasluge, ki bi jih imehi ta stranka in kaže tudi v gospodsko zbornico, kjer je jednaka stranka. Dalje piše „Presse": „Taka srednja stranka bi s svojim premišljenim, principijelnim in ostro stvarnim postopanjem nacijonalne frakcije desniee pomirila ; ona more jedina obroč, katerega je strah preci represalijami manjšini skoval, zopet razrušiti in v resnici koalicijo zmernih liberalnih elementov omogočiti". Nu, bodemo videli, kakov rezultat bode prišel iz teh svetov.
• „Narodni listu toži, kako neznosne so razmere v Dalmaciji, kako „irredentovci" tu vedno rujejo in sčujejo proti Hrvatom, vlada pa da v tem oziru ne stori nobednegn odločilnega koraka. „Narodni list" piše: „U Splitu se viče: živila Italija, smrt Hrvatim, i napada na narodne osobe; u stolnom Zadru hajdučki naskače na bogoslovnu mladež, a u Drnišu paraju nožim narodnjaci! Quousque tandem . . . A vlada? Nami je začudno, da bečku vladu nemogu još prenuti ni TrSranske petarde, ni riečke smutnje ni Dalmatinske pobune, v< , nasuprot uz pogubno načelo: divide et impera, posredno daje povoda drzovitosti širiteljem ne-monarhičnih tečaja, a zapušta onaj narod, koji se tim težnjam opire". Nu, potem naj bi pa še kdo mislil o resnem prijateljstvu Italije nam nasproti; „nerešena" Italija se pač hoče le tihotapsko priplaziti nam v hišo: k&zala bi nam prijazno lice, dokler bi pač njej koristilo.
V Ilrva<J4l4«»J pričela se je agitacija za volitve v sabor uže na vseh krajih. Osobito vlada ne miruje, ona dela neumorno in povsod za svoje kandidate. Tudi neodvisna stranka seje nekoliko bolj energično poprijela; „Obzor" z živimi besedami priporoča svojim prijateljem, naj ne mirujejo, naj delajo, kjer le morejo.
V n nuj«* ilrisav«*.
V Bolgarijo se je zopet povrnil blagodejni mir, nikjer se ne čuti upor proti knezovim nameram in reformam. Opozicija, ki je
začetkom pori vodstvom Cankova in Slavejkova neumorno delovala, je utihnila, ker jej manjka voditeljev. Cankov in Karavelov bila sta namreč v Plevnu zaprta, ker sta na več krajih sklicala meetioge, a bila sta zopet izpuščena, ko sta oddala zagotovilo, da ne bosta dalje rovala. „Marica" pripoveduje, da misli Cankov izdajati v Ruščuku opozicijski list, ravno tako tudi Slavejkov v Travnu. Vzhodnje-rumelij-ski listi so v Bolgariji prepovedani, ker pišo proti knezu bolgarskemu in njegovim nameram. „Marica" opomina v/-hodnje-rumelijske liste, naj nikar nepotrebno ne napadajo kneza in ne ovirajo njegovo delovanje. Na dalje piše: „Knezu bolgarskemu se mora dati potrebni mir, da more začeti izpeljava ti svoj program, kateri nijma nič v sebi, kar bi oviralo organizacijo dežele. Razum in patrijotizem nam Bolgarom vzhodnje Rumelije zapoveduje, da se vsega ogibljemo, kar bi na jednoj strani vznemirjenje in na drugej strani nezaupanje slrank v Bolgariji pomnoževalo".
Ttirilii finančni minister vzel je v Ga-latu za državno blagajniCO 15.000 funtov na posodo; ta denar bi se bil moral obrniti v podporo žen, udov in sirot uradniških in vojaških, a oddalo se je takoj 12.000 funtov sultanu, tako da ostaje v podporo le še :$000 funtov. Res ljubeznjive so te razmere turške.
Razmere v irsikej še vedno nijso prav ugodne. Da-si je deželna bila sprejeta, vender nijma to zaželen uspeh, ki se je pričakoval. Vlada še vedno z železno svojo roko sega okolo sebe iu po posilnem zakonu marsikaterega Irca deno še v zapor. Pri eksmisijah se večkrat vname mej policijo in prebivalstvom pretep.
Don !4arJo*. ki je bil izgnan iz Francije, živi zdaj v Angleškej. V razgovoru z dopisnikom „Figarovim" se je baje izrazil ta pretedent š p a n s k e g prestola, da se nikdar ne odreče svojemu pravu do španskega prestola in da čaka le ugodnega Ča3a, ko bode mogel razviti svojo zastavo. V to svrho da je v vednej zvezi s svojimi prijatelji in privrženci v Španskej.
V Nemčiji se proti Židom vedno huje postopa in to sovraštvo se širi, posebno pa se pri antisemitskih demonstracijah odlikujejo nemški študentje. Dne 29. m. m. so nabili antise-mitje v Falkcnburgu na voglih plakate, s katerimi se je sklicalo prebivalstvo v 5. dan t. m. oboroženo proti Židom. I u res se je zbrala velika množica pred stanovanji zidov ; policija jih je hotela razgnati, a postavili so se jej nasproti in se z njo sprijeii. Bilo je nekaj mrtvih, tudi jeden policist. Ravno tako se ponavljajo nemiri v Jastrovu. Naši liberalni listi pa o vseh teh nemirih tako malo poročajo, kakor da bi ne vedeli nič o njih. Kadar pa jim je treba pisati o zatiranji Židov v Rusiji, takrat pa delajo iz komarja velbljode in zraven še pristavljajo laži.
Dopisi.
Iz 1'tfuja 10. avgusta. [Izv. dop ] (Spet nekaj o naših hranilnicah.) Vse je tega prepričanja, da je denar v avstrijskih hranilnicah predrag; 6% in pa še več anuvi-tete, tega nobeden posestnik plačati ne more, ker mu posestvo še 4% ne nese. Če le jedna slaba letina vmes pride, dolžnik s plačilom zaostaja, pride tožba, stroški, in posestnik je v kratkem pokončan. Na Angleškem je domarja za 1% dovolj, na Dunaji za 2% in 3%, na Prusovskem se od otročjih denarjev samo 3 % jemljo; graška hranilnica dava 4%, tudi v Ljubnem, v Judenburgu in še v mnogih krajih na Gorenjem Štajerskem so hranilnice odstotke tako znižale. Samo ptujska hranilnica se znižanju odstotkov protivi, in še sploh 6% jemlje, pred kratkim še je od vknjiženih denarjev 7 % jemala. Leta so bila zaporedoma slaba, ljudje še živeža nijso imeli; nij se tedaj čuditi, če se pri nas v jednem tednu sodnijsko več posestev proda, kakor nekaterikrat na živinskem semnji živine. Skoro bi človek misliti smel, da
naša hranilnica za tega del tako visoke obresti jemlje, da jih dolžniki ne bi mogli plačevati, ker le takrat ima naš hranilnični načelnik in župan mnogo zaslužka, če dolžniki s plačilom zaostajejo. Od dolgov na menjice so dosihmal 9% obresti in še več terjali. Neki veliki posestnik se je tako v menjice zapletel, da po časi teh oderuških obrestij nij več zmogel Začela ga je hranilnica tožiti, prodala mu je najprej živino in druge premičnosti, posestva mu je več let sekvestrirala, vinsko nabiro v vinogradih vzela, tako, da so obresti na malo plačani bili; to jej vse nij bilo zadosti, prodala mu je na zadnje brez potrebe vse posestvo, in mnogoletni trud marljivega, poštenega, vedno štedljivo živečega posestnika je z jednim hipom po vodi splaval. Da se posestva dolžniku proilade, nij nič nenavadnega, ali zgodila se je prodaja tudi iz sebičnosti in zlobnega namena, kar se da iz sledečega sklepati. Denarni zavod mora zadovoljen biti, ako obresti od kapitala dobi; tu pa je hranilnica neprenehoma tudi takrat toževala, ko so obresti z nabiro na malo plačani bili; prodaji bi se bilo dalo izogniti, ako bi se bila posestva dalje sekvestrirala ; na prodajo je hranilnica posestva takrat spravila, ko je videla, da za njih nij nobenega kupca; pokupili sta zares vsa velika posestva ptujska in graška hranilnica; zdaj so hranilnični ravnatelji oskrbniki ta jednega, on drugega vinograda, da ne brez dobička, je očividno. Če vam na zadnje povem, da so tako postopali ptujski neinškutarji proti narodnjaku,' vam je vse jasno. N^iši nemškutarji so ptujski okraj na siromaštvo spravili, sebe pa obogatili, za to so tako arogantni.
D/. \'bm'5bi 10. avgusta. [Izv. dop.J (Letina. Premog. Uljuđen zdravnik.) Vsaeega človeka presunejo žalostne vesti iz raznih krajev naše mile domovine o požarih, toči in suši; a tudi nam Vrerneem žuga poslednja. Prvega pridelka imeli smo po številu mnogo, a zrnja malo; drugemu pa preti uže suša. Gorje ubogemu ratarju! Vender upamo, da se našemu pridnemu delavcu zdaj prilika ponudi do kakega vinarja. Prihodnji teden prične spet neko francosko društvo tu pri nas premog kopati, kar obeta mnogo zaslužka, ako dotična družba stanovitna pri tem ostane, česar se nam, kakor uže pred leti, nij nadejati. Bog daj, da bi bilo zdaj drugače!
Te dni je pri nas senožeški g. okrajni ranocelnik stavil koze. Pri tej priliki ga poprosi naš pošteni, a bolehni g. J. Prelec, prvi občinski svetovalec, naj bi mu k njegovemu prejšnjemu zdravju pripomogel. G. ranocelnik pa se odreže: „Jaz sem danes prišel stavljenje koz naprej vzet, a ne Vas zdravit!"
Gospod okrajni ranocelnik! mi mislimo, da ste Vi zaradi nas tukaj, a ne mi zaradi Vac. Potrudite se, svojega, nam nepozabljivega prednika g. Lukeža vprašati, kako si boste naše zaupanje pridobili. Ali čujete kaj o marljivosti g. Zenkoviča, mnogozasluženega okrajnega zdravnika v Sežani, kateri nam je ob vsakem času rad na pomoč? Občan.
Iz ln-novena pri II. Bistrici 11. avgusta. [Izv. dop.] (O radost no potovanj e.) V soboto 13. t. m. se 365 hrvatskih in sploh slovanskih odbornikov in irredentovcev iz Reke v Pešto odpelje. Ta posebni vlak pojde preko Št. Petra in Ljubljane, kjer se bode mudil le 5. minut.
Namen potovanju teh madjaronov in la-honov je obiskovanje nbratovu madjarov, ker so jih le-ti o binkoštih s svojo navzočnostjo počastili na Reki. V Sttihhveissenburgu bode
potnike mnogo Peštancev pričakovalo, v Pešti, kamor pridejo v nedeljo zjutraj ob 10. uri, pa bode sprejem velikansk. Cele 4 dni se bodo bratili, političnih govornikov se je premnogo prijavilo in „bratimstvo" bode za večne čase utrjeno! —
Na Reki so vse madjarske gramatike ta teden spečali in zvedeli smo, da so šo stari lenuhi začeli zgodaj vstajati, ter posebno pridno učiti se tega jezika. Prejšnjej hrvatskej Reki je tedaj uže boljša zarja zasijala! D* gre vlak preko sv. Petra, in ne skozi Karlovec in Zagreb, zato imajo potovalni posebni uzrok. V svojej — skromnosti nečejo, da bi jih „sijaj no sprejemali" in „slavilik* stanovniki Hrvatske ! —
8 Primorskoga 11. avgusta. [Izv. dopis.j (Žalostno stanje istrskih Slovanov.) Povsodi nas Slovane v Istri, Slovence kot Srbohrvate prezirajo in tlačijo. Rodoljuba pa posebno boli srce, ko vidi strast in slepoto, s katerima celo c. kr. uradniH podpirajo italijanstvo, pa zavirajo in tarejo slovanstvo. S takim počeujanjem pa ti c. kr. uradniki spodkopujejo Avstrijo, če prav je ravno njih sveti poklic podpirati jo, ker jim daje vsakdanji kruhek. Kako hudo se Slovanom v Pazinskem glavarstvu godi od teh c. kr. uradnikov, ki so z laškimi irredentovci v naj-srečnejšej zvezi, priča naj sledeči dopis velikega dunajskega dnevnika „Tribune". Ta vrli list piše v št. 219 od 10. avgusta od besede do besede tako-le:
„Pazinske razmere.   Uže davno je znano čitateljem „Tribune", da je voditelj glavarstva Pazinskega gosp. vit. Jettmar v tukajšnjem italijanskem kazinu plesal po Garibal-dijevem marši, znano jim je, da je roval proti društvu ,.Avstrija", da je podpredsednih italijanskega   kazina prerad nosil „margberitine" ali marjetice (spominajo na italijansko kraljico Margeriti. Dostavek prelagatelja), da je nekdo namazal in  poškodoval  napis na spomeniku, ki smo ga bili postavili v čast cesarja Franca Jožefa I. Onemogla besnost je bila onkrat posedla g. voditelja glavarstva, povsodi je iskal in zalezoval spisatelja onega članka ter je za gotovo napovedal, kako bode „ Tribuno" pri-Bilil, da bode preklicala tist članek. A preklica le nij bilo in še zdaj ga nij — fakta se pač preklicati ne dajo — spomenik na tukajšnjem frančiškanskem trgu stoji še zmerom oskrunjen ; voditelj glavarstva je blez vender umil zamorca in on članek v „Tribuni" je le prouzroči!, da so glavarstvu neposrednje podrejeni c. kr. uradniki izstopili iz društva „Avstrija" (ki je obsegalo in še obsega večinoma častnike in uradnike) ter se deloma pridružili panitalijanskemu kazinu. Od tega časa so se tukajšnje razmere razvijale zmiraj čudovitejše.  Politični uradniki se nekako čudno — pa vidno mrzlo obnašajo proti častnikom in uradnikom,  ki nijso Italijani, nasproti pa jako ljubko  in  po domače občujejo z ljudmi, ki nikdar nijso zatajevali svojega protislovanskega in sploh sovražnega mišljenja.   Politični in sodnijski   uradniki se udeležujejo shodov, v katerih se gode prečudne reči.   Tako so se pred tremi tedni v bližnjej vasi   Ko roj bi   bili   sešli nekateri Pazinci in Motovunci (Montona), katerih politično mišljenje je vsem dovolj znano. Iz Pazina poslan dopis v močno rudečem tržaškem „Independente" je naznanil, da so se dni ljudje zbrali, da bi se mej seboj pogovorili in zjedinili, kako bi italijansko naobraženost branili pred Slovani, ki jo zdaj huje kot kdaj koli poprej napadajo. A Independente je zamolčal, da sta k onemu
shodu v Korojbi bila romala tudi tukajšnjega glavarstva tajnik in jeden izmej tukajŠDJih pri-stavov; Independente je zamolčal, da malo dni po onem shodu je bilo naznanjeno tukajšnjej okrajnej sodniji, da se v Korojbi oni ljudje tudi izdajalsko klicali: „Viva T Istra V ultima provincia deli' Italia!" Tega pa nijsta naznanila ona c. kr. uradnika udeleženca. Zdaj to stvar preiskuje sodnija — in ona dva uradnika so kot priči uže zaslišali".
„Po zadnjem številjenji ljudi ima to glavarstvo 31.000 Slovanov in le GOOO Italijanov. Ker bi ti vselej zvesti Slovani lahko upešno odbijali znane želje in znano hrepe-njenje kaj Žive stranke, zato se nekateri krogi na vso moč napenjajo, kako b' te Slovane brzdali m potlačili. K občinskej volitvi v čisto slovanskej občini Tinjanu se jo peljal kot vladni komisar gospod Jettmar vkupe z razvpitim Slovanožrcem Eg. Mrachom (izg. Mrakom) in sicer v zadnjega kočiji. To se je zgodilo, ko je malo dni pozneje bila volitev župana v Tinjanu. Neki davkarski uradnik zasmehuje očitno državi vedno zveste Slovane z grdo psovko „schiavi", neki drugi denarnični uradnik, ki so ga bili iz Ogerskega izgnali, izjavil se je očitno, da morajo Slovane tlačiti s pomočjo Italijanov."
„Slovane tukajšnje v obče tlačijo v uradih in v soli ter jih potiskajo v kot; tukajšnji Italijani in ozko ž njimi zavezani politični uradni!' pa strastno, prav besno preganjajo posebno slovanske duhovnike in uradnike kot prave zastopnike neobraženosti mej Slovani. V očeh g. Jettmarja so uradniki slovanske krvi in misli oni nevarni nemirneži, kutere je treba odstraniti, da se v Pazin povrne ljubi mir. Samo po sebi se razume, da pri takih razmerah rase pogumnost in drznost tukajšnjim panitalijanskim Irredentovcem. Da je vsaj nekoliko spremembe, gode se tukaj mesto Garibaldijevega marša zdaj Humbertov marš (v čast italijanskega kralja. Dostavek prelo-gatelja). Tako je 1. maja korakala skozi mesto mestna godba ter godla Humbertov marš; ko je zadnjo zimo g. Jettmar še plesal po Gari-baldijevem marši, godli so pri letošnjej veli-konočnej svečanosti, pri sprevodu, Humbertov marš. Nemški uradniki, pravijo ti Panitalijani, nijso nevarni, oni so le tujci („stranieriH,) za katere se nij treba meniti, zelo nevarni so jim pa slovanski uradniki; ti izvirajo iz ljudstva, ki jedino je nevarno italijanskemu življu in italijanskim nameram; zato pa te slovanske uradnike na vse mogoče načine dražijo, zasmehujejo in žalijo. Slavjanskim uradnikom žvižgajo Garibaldijev marš, za njim kriče: „schiavi". Da, tukajšnjega glavarstva komisar Pirinelo je mesece in mesece pokašljeval za nekim tukajšnjim profesorjem — in to so priče spričale pri tukajšnjej c. kr. sodniji; zadnje dni — in to je zopet v protokolu spričano — so se odrasli ljudje pogovorili, da bodo za c. kr. uradniki in častniki pokašljevali in plevali — in to so res uže storili jednemu profesorju in jednemu Častniku. Tako seje vse premenilo v Pazinu, kjer se še z lece pridiguje hrvatski, kjer še velika večina prebivalcev razume hrvatski in čuti avstrijski; premenilo se je po živej agitaciji nekaterih irredentovskih kriča-čev in po napačnej politiki merodajnih krogov; glede draženja, zasmehovanja in psovanja c. kr. uradnikov in častnikov je zdaj Pazin to postal, kar so pred letom 1866, bilalijanska mesta v Veneciji."
„Politična zmešjava je tukaj dospela do vrhunca, in stanje se mora kmalu pojasniti.
Prestavijo naj se Irredentovcem neljubi uradniki in častniki, poitalijančujejo naj se še pridnejše v šoli in uradu tukajšnjej državi vedno zvesti Slovani, s kratka naredi se naj Pazin za središče irredentovskih želja in teženj, ali pa naj v Istri začne vladati prava avstrijska politika, ki bode podpirala in pospeševala slovanski živelj."
To zadnje silno zahteva obstanek države, zdrava državna sebičnost, ki bode, ki mora odstraniti zdaj Slovanom tako sovražnega vladnega zistema na Primorskem, g. barona Pre-tisa. Domorodna jeza mi je narekala gornje vrstice; brez najmanjšega pretiranja sem popisal tukajšnjo politično mizerijo. Ko pa bi se hotelo po oficijoznej poti olepšavati tukajšnje razmere, ko bi se hotelo od katerekoli strani oporekati v tem članku navedenim faktom, pooblaščujem vas, g. urednik, vse dotične date in dokaze, ki sem jih vam podal, izročiti mi-nisterstvu notranjih zadev; zlasti pa za to mi-nisterstvo sem namenil tudi le-te vrstice."
Tako pogumna dunajska „Tribune". Teh besed pač nij treba dalje tolmačiti, preočitno govore, kličejo same zase. Bog daj da bi zopet ne bile glas vpijočega v puščavi!
Notranjski narodni praznik v Dolenjem Logatci.
(Dulje.)
„Slavnostni govor" pride na vrsto. Tedaj se nam je rnzgrnil prizor, katerega nikdar pozabili ne bomo! Glej, čestiti čitatelj in ti prijazna bralka: Glava pri glavi . . . vse zamak-neno v govornika na odru .... kakor se glasi in giblje govornik, zdaj milo proseče (tako zna samo g. Resman!), zdaj obupno-grozeče, zdaj mirno, zdaj burno: tako odseva in odmeva trenutek za trenutkom, na obrazih in v duši
poslušajočega  naroda.....ali mej tem se
nebo zavija in zavija v črne oblake in izza gora se zdaj pa zdaj posveti, tako da se marsikatero oko plaho ozre proti nebu .... Tega prizora ne bodemo pozabili! Po tisoč letih zatiranja govorilo je na jeduem mestu štiri tisoč ljudij, da — narod bo zmirom stal!
Gospođa Iv. Resmana govor je bil uže natisnjen v tem listu. Vsak ve, da je silno težko, ustrezati občinstvu, kakor je bilo zbrano ravno najprimernejše iz tako obširnega zgodovinskega gradiva (Ciril in Metod — Jurčič pa njih doba) in ob jednem podučevati, razkladati in navduševati v tako omejenem času jed nega slavnostnega govora*). Opozarjamo na nekaj prav srečnih in markantnih mest v tem govoru, ki so imele ognjevit uspeh in občno odobravanje. Kar največ velja, je bilo to, da je g. Resman svojo žarevito misel tudi prav izrazil in jo s kaj ugodnim kretanjem povedal. Z jedno besedo: prihajalo je iz srca in šlo je k srcu! Sploh je bi! gospod Resman vsemu temu prazni-škemu podjetju duh, ki oži v lj a! To vemo in cenimo! Notranjska naša stran ga morda nijma moža, ki bi s svojim navdušenjem (pa tudi praktičnim!) in s svojim prikupljivim govorniškim darom v malem tolikovelicega za našo Btvar storil, kot ravno gospod Ivan
*) Ne tajimo, da je bila zgodovina o „sv. Cirili in Metodu" v tem govora Bpretno sestavljena. Vender pa smo povpraševaje priprosteje poslušalce zvedeli, da si nijso dobili prave in jasne podobe o teb sv. apostolih slovanskih. A zato treba oskrbeti! Zato pa bi se „tisočletuica" kaj sadunosno praznovala, če bi se poslalala v slovensko priprosto ljudstvo knjiga, jasna in pripravna dovolj, da naš narod začne s pravim razumom in tako tudi s pravo vnetostjo spoznavati in častiti sv. Cirila in Metoda kot narodna s ve tn i k a! Op. pis.
Resman z Rakeka. Tega omenjamo zato, ker so se pri nas burno proslavljali možje, pa so primeroma z navedenim možem malo — morda samo dolžnost! — za narod naš spolnih!
Govor je bil končan, a vneti narod je glasno hvalo klical „narodu" (takov lep a uže precej razširjen priimek so pred nekaj leti možje nadeli g. Resmanu). Idrijska godba je potem svirala nekaj lepih komadov vsem na veselje; ne moremo si kaj, da bi jej tu ne izrekali iskrenega priznanja, da se je z drugimi Idrijčani vred udeležila te slavnosti. Pevci so zapeli še „Naprej", „U boju in „Jadransko morje" — vse kar zaporedoma. Treba je bilo hiteti! Zak«»j, česar smo se bali, to se nam je bolj in bolj bližalo, namreč nevihta.
Lep, vesel spomin na to slavnost nam je hotel č. izvrševalni odbor zatrditi s tem, da je bil poklical iz Ljubljane fotografa P., ki naj bi upodobil oder s pevci, Sokolovci in idrijsko godbo. Lepa slika bi bila to! Ali pozneje smo zvedeli, da je bilo vse prizadevanje zastonj, da nij bilo mogoče ustvariti nobedne slike, ker je bila prevelika tema vsled bližajoče se nevihte. Skoda! Škoda pa tudi za čas, ki smo ga tedaj potratili! Drugače bi se bil ravno ves program lepo iztekel!
Uže mej velikansko ljudsko tombolo, za katero se je bilo ogromno število kartic razpečalo, začele so debele kaplje padati. Ali tedaj, ko so se ravno vse misli vrtile o zadnjem dobitku, o „tomboli" (to ali bolje: junico je dobil — neki jurist z Dunaja!), tedaj je začelo liti, da jih je le malo ostalo do konca. In stoprav črez dve uri, ko se je uže vse občinstvo razpršilo ter zasedlo stole po raznih raztresenih gostilnah — stoprav tedaj je nevihta malo ponehala. Tako je morala izostati Sokolova telovadba, veliko umeteljno kolo se nij moglo prižgati — vsa skupna zabava, ki bi bila lahko tako impozantna in pomenljiva, splavala je — po vodi! Žal!
(Konec prib.)
Domače stvari,
— (Tabor v P t uji.) Rodoljubi ptujski so sklenili dne 8. septembra sklicati v Ptuji tabor, ki bode sklepal o znanih narodnih terjatvah in izrekel zdanjej vladi zaupanje o njenem vsem narodom jednako pravičnem delovanji. —
— (Nesreča.) V Želečah pri Bledu sekal je dne 4. t. m. Matija Ažman lipovo drevo; pri tem delu je gledal očeta desetletni sin Janezek. Na jedenkrat se zvrne drevo na dno stran, kjer je stal deček in pomečkal ga je, da je takoj izdihnil mlado svoje življenje. Da vender ljudje nijso bolj previdni pri tacih delih !
— (Iz Šmarja pri Gorici) se nam poroča: Utonil je 7. t. m. v valovih Vipave 14 leten deček. Kopalo se jih je več kar jednega zgrabi vrtinec: ko vidi to drugi, mu naglo piane na pomoč, pa vrtinec — pogumnega dečka potegne na dno. Prvi rešil se je preteče smrti. Stariši, kukor tudi politične oblasti skrbeti bi morale, da se zabrani kopanje na nevarnih mestih.
— (Učiteljska služba.) Na štiriraz-rednej ljudskej šoli v Vipavi je razpisano učiteljsko mesto s 500 gld. letne plače. Prošnje naj se vlože vsaj do 24. avgusta t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni.
— (Službe ž i v i n oz dr a v ni šk e) razpisane so v Mariboru, Ptuji in Radgoni. Plače je 600 gld. Slovenščina se zahteva od proš-nika za Maribor in Ptuj, za Radgono pa ne, kar naj naši poslanci pomnijo.
TTsitollo.*)
Ravnokar izšlo je tiskom nekoliko mojih Četverospevov in zborov pod naslovom: „Slovanska Jeka", katere sem posvetil slavnemu gospodu dr. Janezu Bleiweisu, ljubljenemu očetu slovenskega naroda. Na 43 straneh velike osmerke je 19 četverospevov in zborov za moške in dva od njih tudi za ženske glasove in to v slovenskem, nekateri pa v hrvatskem in češkem jeziku. Vabim torej s tem prav uljudno vse č. g. rodoljube, podpiratelje in ljubitelje domače naše glasbene umetnosti, da me blagovole z obilno naročbo na to delce podpirati in mi po mogočesti po svojem kraji nabirajo naročnikov zanje. Cena zvezku je za naročnike 1 gld., ako se jim ima pa po pošti poslati prosto, 1 gld. 10 kr. Kasneje se bode delo prodajalo pri bukvarjih pol gld. 50 kr., ker se mora le-tem plačati za njih razproda -vanje jako visoka provizija. Najmenj stroškov prizadene, ako se naroči s poštno doznako (postanvveisung). Da pošiljam, kakor so mi nekateri č. g. naročniki pisali, delo s poštnim povzetjem, jim prizadene to veliko večji stroške, ker stane potem zvezek blizu 1 gl. 30 kr., kar pa niti njim niti meni nij na korist. Razposlal bodem po tej poti delo onim naročnikom, kateri kljubu temu tako zahtevajo.
Naročila naj se blagovole pošiljati z napisom: nPran Gerbić, skladatelj v Cirknici pri Rakeku.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Gerbić,
skladatelj. V Cirknici 7. avgusta 1881.
*) Prosim, du blagovole ponatisniti to „vabilo" vsi slovenski in drugi nam prijazni časopisi.
Pis.
Umrli no v IJniff»l luni :
9. avgusta: Edmund Valenta, učenec na realki, 16 let, Francovo nabrežje št. 11, za legarjom. — Josip Pavlin, uradnikov sin, ines., sv. Florijana ulice št. 12, za žolto vročico.
10. avgusta: Jakob Tehovnik, dninar, 34 let, bil je no Dunajskoj cesti, mrtev najden, za mrtudom.
11. avgusta: Fran Pavšek, gostilničarjev sin, 7Vg mes., sv. Petra cesta št. 48, za drisko.
V deželnej bolnici: 9. avgusta: Marija Margaret, gostija, 40 let, za jetiko. — Janez VVindišar, gostaČ, 66 let, za oslabc-njom pluč. — Marija Kljun, delavka v tovarni za tobak, 20 let, za sprijenjem krvi. — Jurij Nadlor, goslač, 55 let, za jetiko.
Tulci.
11. avgusta:
Pri Mbmu: Matevžič iz Ljubnega. — Engel z Dunaja. — Crass iz Trsta. — Mohorič iz Kopra. — Kcliullcr Iz Zagreba.
Pri .f i»l(< i : Hirscb i/, ttchvvvinturta. — Pichler iz Kočevja. — Katz, VVlach z Dunaja.
Dunajska borza 12. avgusta
(Izvirno telegratično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld. 95 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78    „ 75 „
Zlata renta.........94   „ 20
1860 drž. posojilo.....132   „ — „
Akcije narodne banke.....                  834   „ „
Kreditne akcije.......368   „ 20 „
London..........117   „ 90
Srebro..........-    „ — „
Napol...........9    „ 35
C. kr. cekini........5    „ 65 „
Državno ina.ke.......57    „ 45 „
Naznanilo.
Zaradi snaženja prostorov ostane kranjska deželna blagajnica od IG. do vštetega 18. avgusta t. 1. za strankin promet zaprta.
•Od IbžbIbb blagajnice kranjske,
v Ljubljani, 8. avg. 1881. (452—3)
aooo gid.
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevaloi.
Brošurica fabrikacij volja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schiosser, Trst. (419—19)
Izdatelj in urednik Makso A r m i č.
Zahvala.
Za resnično, srce povišujoče sočutje od blizu in daleč mej dolgo boleznijo, kakor tudi ob Bmrti našega preljubega
Edmunda,
za prelepe, Ijubeznjive, od vseh stranij poslane darove, za obilo častno spremstvo k zadnjemu počivališču, posebno pa za prekrasno petje, zahvaljuje se prelepo globoko žalujoča
(461) rodovina Valenta.
Razglas.
0. kr. okrajna sodnija v Slovenskej-llistrici, kot zapuščinska oblast, dovolila je vslod prošnje postavnih dedičev odlokom dnč *>. t. m. št. 4fi01 prostovoljno javno dražbo vrseh v zapuščino dnč 17. novembra 1880 umrlega gospoda JoHlpn Manharta pripadajočih, sodnijsko za 18.308 gld. a. v. cenjenih zemljišč in posestev in bode ta dražba v Hoboto dne !SO. avgusta t. I. dopoludne od lO.—12. are na lici meBta.
Ta v več vlogah vknjižena posestva so:
a) hiša v Slovenskej-Bistrici št. 123 stara, 110 nova, tik dunajsko-tržaške ceste v jedno nadstropje, katera ima jednajst sob, veliko dvorano in obširno gospodarsko poslopje, v najboljšem stanu. Pri tej hiši je uže od nekdaj kvčma in pekarija. Stavbeni prostor (Bauarea) 498 □ sežnjev. Sod-niJHka ceu« 10.500
b) pripadajoča zemljišča, namreč:
vrt, ki meri ....   — oral., 641.58 □ sežnj. njive, katore merijo .   18    „    867.55 □ n travniki, kateri merijo   11    „    948.84 [ „
dkupaj . 25 oral., 857.97 □ sežnj. sodnijaku cena Tsns gld. — Njive in travniki so vsi v ravnem, prav dobro obdelani, imajo jako pripravno lego in posebno ugodna tla.
K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da se stavijo navedena posestva skupaj za zgoraj omenjeno vkupno sodnijsko ceno na prodaj ter da se ne oddade niže, nego so cenjena. Vsak licitant mora položiti 10°/0no varščino (vadiuni) v gotovini, v državnih papirjih, ali pa v hranilničnih knjigah. Vadium se bode pri kupu vračunil. Kupec prevzame vknjižo-nih dolgov za 12.443 gld. 35 kr., ostalo kupnino s 6°/„ obresti, počenši od dneva dražbe, mora in sicer polovico v treh mesecih, polovico v šestih mesecih položiti pri sodniji, ali pa izplačati dedičem in upnikom, katerim bi sc nakazala ta kupnina.
Natančneji dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in izpisek iz zemljiščnih knjig bo na ogled vsak dan ob navadnih uradnih urah v tukajšnjej beležniškej pisarni.
Slovenska-Bistrica, dnč 7. avgusta 1881.
(456—1) Fran Ratej,
c. kr. notar kot sodnijski poverjenik.
(»OHltlnicn v Itnudijl pri Novem mestu
poleg mosta, pri katerej se po cestah na Toplice, Metliko in Zagreb obrača, ponudi se prostovoljno na prodaj. — Kupci se znajo s posestnico udovo Ano Forftkovo pogoditi. (460—1)
V najem
so da s 1. novembrom v Idriji užo dolgo obstoječa go*tiInieu z najboljšim pivo- in vinotržjein, s 3 go-stilnimi sobami, 2 dvoranama, 4 sobami za tujce z opravo ali brc/, oprave, prostorno svitlo kuhinjo, ledenico in vinsko kletjo s sodi vred; dalje z dobro urejenim kegljiščem, katero se po suni lahko greje, z vrtom za gosto in za zelenjavo, hlevom in postreš-jem za seno. — Natančneje pri lastniku Franu IM-dien. sedlarju v Idrji. (458—1)
Spretna gospodinja
išče se v neki farovž. Kje? pove opravništvo „Slovenskoga Naroda", (457—1)
VALVAZOR
še
čnej
nevezan, proda se za znižano ceno. — Natalije se zve pri opravništvu „Slovenskoga Naroda"
Hiša na prodaj.
V Prašah pri Kran|i na prodaj je hiša si. 18., kjer je zdaj gostilna in prodajalniea, obokana. Hlev močno zidan. Zraven hiše velik sadni vrt: k hiši pripadati dve njivi 6 mernikov posetve. Hiša stoji pri cesti. Cena hiši je 1600 gld. — Več pove Jože Vrhunec v Kranjakej gori. (435—2)
33 ergrmanovo
■nj i I <» zoper pege, ~WI
s katerim se pege popolnem odpravijo; 1 kos 45 kr. Prodaja Jos. Svoboda, lekarnar v Ljubljani, __na Prešimovem trgu._(166—21)
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi Indijski cellftkl »ok, ki se
kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—10)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se flaeon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v LJubljani ima ta sok lek arnar g. Julij pl. Trnk6cEyy v Jieinn pa prireje vatelj Rudolf* Mahi, emer. lekarnar.
S pošto se meni kot 2 flacona ne pošilja.
Kdor hoče
(389—12)
ohrani M, izpnle nadomestiti b umcteljniini,
dobi sovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
g-© s p ©c3. s le a, iglica. Št. 1-
Clianthus Dampieri
vidi se zdaj cvetoč drugič jedino le v mojem vrtu, poljanske ulice št. 12. P. n. prijatelje cvetic vabi, da si ogledajo to izredno in redko krasoto udani
Alojzij kor/iliji. (4#7—2) cvetličar.
Oddaja gostilnice.
Gostilna h. št. 16 v Podbrezjah (Piikendorf) blizu železnične postaje Podnart na GorenJBkem se odda za jedno ali več let. — Natančni pogoji se iz-vedč pri Aleši Pavlinu v Podbrezjah na Gorenjskem.___(439—4)
v Izubijani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap; ~w
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.     (133—24)
Fran Kaiser,
puškar v Ljubljani,
ŽidovMka ulic« (v hiši gostilnice ,,pri lipi"), priporoča svojo novo vstanovljuno zalogo dobro do-skušenega in popolnem zanesljivo izdelanega
orožja vsake vrste
po najnovejših, dobro pripoznanih zistomih in konstrukcijah: Daleč streljajoče Lancastcr-, Central-, Lei'auchcux- in perkuzijske puške, lovske puške, pištole, risanioe za streljanje v salonsko in vrtno tarčo, samokrese, patrone, londonske in pariške pribitke, užigalne kapice, naj boljš«; drobe, lovsko pripravo vsake vrste, basalno in suažilno robo, lovsko čutare, lovske torbice, cartouchieres, ovratnike za pse in vr-vhv, biče, etuis in kasete za puške, vlagališča, lovske stole, lovske rogove, jatagane in lovske nože itd. itd. (443—2)
Za vse se popolnem jamči in cene so zelo nizke. Vsa naročila se oskrbe točno in neugaja-joče se z veseljem zamenja ali brezplačno premeni.
Tudi se tu vse v to stroko spadajoče reparature natanko in ceno izvrše.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaalinjenjo, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramoijih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo, po '/i žličke vsako uro, tor varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z niajhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. JL Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—25)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
D03C