Posamezna številka Din 1—.	Poštnina	plačana	?	gotovini.
ŠTEV. 71.	V	LJUBLJANI,	petek,	24.	aprila	1925.	LETO	II.
Izhaja VB&k dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV, 18. c	t	TELEFON	STE	V.	552»	,	-j
Rokopisi te ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži m«»k* za odgovor.
Račun prt poštnem Ček. uradu štev. 13.633.
Pozabljen argument.
Fe dni se po slovenskih časopisih mnogo debatira o slovenstvu in njegovem razmerju do jugoslovenstva. Problem je tako obsežen, da je naravno, če ni nikjer podan izčrpno. Vseeno pa mislimo, da bi morali biti omenjeni vsaj elementi vprašanja in da ne bi smel biti ]w>zabljen argument, ki je za slovensko stališče do jugoslovenstva, če ne odločilnega, pa gotovo največjega pomena.
Ta pozabljen argument so naši bratje v tujini. V vseh listih se povdarja naša maloštevilnost. Logičen zaključek bi moral biti, da skušamo ohraniti vsaj to, kar imamo in da se v kulturnem oziru bratov v tujini v nobenem slučaju ne moremo in ne smemo odreči. Mnenja smo, da bi v tistem hipu, ko bi presojali naše naloge in naše cilje s stališča bratov v tujini, takoj jasno vedeli, kaj imamo storiti, kaka mora biti naša politika in kakšni morajo biti naši odnošaji do jugoslovenstva.
Predvsem je eno izven spora. Skrbeti moramo, da bo naša država privlačna za vse brate v tujini. Hiša, kjer se prepirajo bratje, še nikoli ni in ne bo pri-vlačna sila. Zato je sporazum med vsemi tremi narodi ali plemeni, kakor .slišite raje, prva nujnost.
Druga nujnost je, da vlada v naši državi red in da je vsaka nezakonitost nemogoča. Naši bratje v tujini pogrešajo ravno to najbolj in zato hlepe po tem v največji meri. Ni treba, da bi se šopirili v odkritosrčnosti in vseeno moramo priznati, da smo tako glede spo-raeuma, ko glede zakonitosti dali bratom v tujini samo razočaranje.
Naši bratje žive v robstvu in zato ni pri njih nobena stvar tako v časti, ko svoboda. Kako pa je s svobodo med na-Ali se ne prestavljajo uradniki iz političnih vzrokov ravno tako, kakor da bi vladali pri nas fašisti?
Slabo je z našo politično svobodo, toda še slabše z našo gospodarsko. Trboveljska premogokopna družba je za nase časopisje, mladinsko ko tudi za kle-likalno, sakrosantna in »Jutro« ter >Slo-ve»ec< delata v bratski slogi z ilustracijami propagando za to družbo. In pomislite, da je dvakrat slabši trboveljski premog teko drag ko angleški in da 300 slovenskih tovarn plačuje drago Trboveljski družbi nezaslišan letni davek. In čeprav je moč v naših rokah, mi ne moremo, ali bolje rečeno, nočemo po-skrbeti, da bi imela Slovenija svoj premog po nizki ceni!
fz svobode izhaja samaposebi zahteva enakopravnosti. Brat, ki pride iz tujine inora biti siguren, da bo med nami sprejet takoj z istimi pravicami, da 8e mu ne bo govorilo, da je manj, ker ni on priboril svobode, ker drugače je nevarnost, da sploh ne pride. Cisto nepotrebno slepomišenje je, če se pravi, da je enakopravnost tu.
In treba je bratom v tujini pokazati, da za nje sočustvujemo. V resnici pa vedno bolj dokazujemo svojo brezbrižnost do njih. Vestfalski dan je propadel, članstvo Jugoslovenske Matice je stalno manjše, luksus štirih obrambnih društev traja še naprej. Ne znamo izvesti organizacije narodne obrambe in zalo je še bolj nemogoče, da bi izvedli organizacijo naroda.
V tem pa je ves problem. Mi moramo zbrati vse sile naroda in jih tako usmeriti, da bodo dale čim večji efekt. Če to dosežemo, potem smo plus za jugoslovanstvo in naša vrednost nam odkaže »eato, ki nam gre. Ce pa ne bomo or-
Demarša naše vlade.
PROTEST POSLANIKA RAKIČA.
Beograd, 24. aprila. Naš poslanik v Sofiji Milan Kakič je vložil včeraj pri bolgarski vladi oster protest radi izjav nekaterih ministrov in pisanja bolgarskega tiska. Rakič do sinoči še ni poročal naši viadi o odgovoru, katerega je dobil. Vlada je izdala Rakiču potrebne instrukcije, da naj v slučaju nezadovoljivega odgovora podvzame ostre mere represivnega značaja.
Beograd, 24. aprila. Demaršo naše vlade v Sofiji bo izvršil ustmenim polom naš poslanik v Sofiji g. Milan Rakič in sicer najdalje danes dopoldne. Vlada je Rakiču naročila, da mora energično protestirati proti kampanji v bolgarskih listih povodom izjav bolgarskih merodajnih faktorjev, ki se nanašajo na našo državo.
Notranji minister Rusev mora odstopiti!
Sofija, 24. aprila. Ko je naš poslanik Iiakič doznal za težj j obtožbe Ruseva napram beograjski vladi, je takoj poslal obširno šifrirano brzojavko ob 3. po noči. Takoj nato je odpotoval prvi tajnik našega poslaništva v Beograd, da poroča Pašiču in Ninčiču o vsej stvari. Istočasno, ko je Rusev dajal razne neumestne izjave, je bil Rakič sprejet od Kalfova,
ki je sebe skušal opravičiti in je obžaloval, da je njegov kclega v v ladi podal še težje obtožbe napram prijateljski sosednji državi. Politični krogi pričakujejo, da bo naša vlada v obširnem protestu zahtevala demisijo Ruseva. Razširila se je verzija, da bo po tem protestu Rakič zapustil Sofijo.
Neresne izjave bolgarskega poslanika.
Beograd, 24. aprila. Bolgarski poslanik Vakarevski je podal novinarjem razni »pojasnila« z ozirom na zadnje dogodke. Iz vseh njegovih pojasnil se vidi samo euo, da je bolgarska vlada v veliki zadregi. Vse drugo, kar je govoril g. Vakarevski, pa je brez cene in le slabo prikrivanje neoprostljivimi drehov krvave vlade Cankova. Med drugim je dejal Vakarevski, da Boris ne bo odstopil, ker baš sedaj ni povoda za to. Angleža da sta Kal-
fova napačno razumela. Rusev je podal svojo nerodno izjavo, ker je bil vsled rane še nervozen. Na Bolgarskem se ne ubija, temveč samo bolj resno postopa. Zemljoradniška voditelja Petrov in Gr-šanov pa sta bila ubita, ker sta bila komunista. Vlada g. Cankova ima zaupanje vsega naroda, (ki si ga bo izsilila z 10.000 vojaki. Op. ur.) — O. Vakarevski, slične j čenče pripovedujte svoji mami!
UPOR ČETE V SOFIJI.
V boju 50 vojakov ubitih.
Caribrod, 24. aprila. Vojaški oddelki, ki so bili določeni za preiskavo enega dela Sofije, so se uprli in se vrnili s svojimi častniki v vojašnico. Neka dinga četa, rekrutirana iz vrst sofijskih meščanov je pričela na te oddelke streljati. V boju je bilo okoli 50 oseb mrtvih.
BOLGARSKA VLADA PREPREČILA
ODHOD NAŠEGA POSL. TAJNIKA.
Sofija, 24. aprila. Sinoči je hotel odpotovati tajnik našega poslaništva. Na poti od poslaništva do kolodvora je bil avto, v katerem se je vozil tajnik, večkrat ustavljen in pregledan, vendar pa je še pravočasno prispel na kolodvor. Dasi je imel tajnik našega poslaništva diplomatski pasus, so mu bolgarske oblasti zabra-nile odhod in se je moral vrniti. Naše poslaništvo je vložilo oster protest pri zunanjem ministrstvu.
POZIV NA VSTAJO.
Plovdiv, 24. aprila. Policija je prijela nekega delavca, ki je pozival tovariše na vstajo. Oblasti trdijo, da je delavec Rus, ki je še le pred 3 meseci prišel v Bolgarsko. Pri delavcu so našli baje ponarejen potni list.
ganizirali sebe, če bomo za Jugoslavijo le balast, potem pa je tudi vsaka debata o našem razmerju do jugoslovenstva odveč, ker izpadli bomo iz vsake kombinacije.
Naša maloštevilnost ni noben načelen argument za naše razmerje do drugih bratov. Naša maloštevilnost je samo argument za nas same, za čim večje delo. Organizacija dela je zato slovenski problem, smer tega dela pa je določena po
CINIČNE LAŽI CANKOVA.
Sofija, 24. aprila. Predsednik vlade Cankov je izjavil, da bo obsedno stanje trajalo vse dotlej, da ne bo zavladal popoln red in mir v državi (kakor na pokopališču). Vlada da rabi samo legalna sredstva za vzpostavo reda. Kategorično demantiramo poročila Moskve, da s pomočjo vojne sile teroriziramo napredne politične elemente. Cankov je nadalje izjavil, da so v slučajih individualnih ubojev igrali glavno vlogo znani zločinci, (ki pa so bili vsi najeti od krvniške vlade. Op. ured.)
Skupščina se sestane 28. t. m.
Beograd, 24. aprila. Skupščina se sestane 28. t. m. ob 9. dopoldne. Plenarna seja skupščine bo samo določila dnevni red. Stanovanjski zakon bo do srede iz-j delan in takoj predložen skupščini kol ■ prva točka dnevnega reda. Do 30. t. ni.
• do polnoči mora biti ta zakou-izglaso-| van, in 1. maja zjutraj bo že novi zakon j 'zšel v Službenih Novinah«.
! Pričakujejo važnih političnih dogodkov. Pašič je napovedal svoj prihod za 25. t. m., toda splošno mnenje je, da bo Pašič prišel en dan prej, ker ga čakajo v Beogradu važni aktualni posli. Isti dan se bo vršila tudi seja radikalnega kluba. Ali bo Pašič prišel z gotovim in podpisanim ukazom o rekonstrukciji vlade, še ni znano. O rekonstrukciji krožijo razne vesti iz političnih krogov, s katerimi se je Pašič posvetoval. Mesto dr. Križmana bo vstopil v vlado Milan Simonovič. kot državna podtajnika pa Junij Demetrovič in rad. Velja P tipov ič. Glede ostalih resorjev se širijo najrazličnejše verzije. Pašič bo moral še rešiti afero Thurn-Taxis. Zelo verjetno je, da bo izpadel iz vlade tudi dr. Luki-nič. Opozicija zahteva izročitev Lukiniča sodišču.
Ko se ' rne Pašič, se bo pričelo redno politično življenje, ki je bilo radi praznikov prekinjeno. Nato se bodo pričeli razgovori, ki so potrebni za spremembo situacije na vrhuncu državne uprave v smislu onega stanja, ki je nastalo po deklaraciji HRSS v skupščini od 27. marca.
Beograd, 24. aprila. Včeraj se je vršila konferenca med Davidovičem, Nasi Peti ovičem in dr. Poličem. Seja ožjega odbora opozicionalnega bloka se. bo vršila 28. t. m. ob 4. uri popoldne. Demokratski klub se sestane 28. t. m. ob 9. uri dopoldne.
HUJSKAŠKI SHOD.
Sofija, 24. aprila. Sofijska nacionalna j omladina namerava tekom tedna prire-j diti velik miting, na katerem hoče ostro nastopiti proti akciji komunistov in nji-■ liovih zaveznikov.
ZA SVOBODO TISKA.
Beograd, 24. aprila. Včeraj se je vršila seja centralne uprave JNU, ki je razpravljala o tiskovnem zakonu. Sklenili so, da poselita predsednik JNU Kovačič in podpredsednik Smodej predsednika zakonodajnega odbora Ljubo Jovanoviča in mu dostavita predloge udruženja, ki zahtevajo, da se zasliši tudi delegate JNU.
bratih v tujini. In ta smer ne sme biti samo naša, temveč mora postati smer vseh Jugoslovenov in šele potem je sporazum res veljaven.
Naši bratje v tujini morajo biti zvezda vodnica naše politike in naša politika bo dobra, če pa bomo pozabili na ta argument, potem bo naša politika slaba, pa naj bo izrazito samoslovenska ali pa tako jugoslovenska, da bo ustrezala tudi najbolj fanatičnemu velesrbu.
KRALJ SE VRNIL V BEOGRAD.
Sarajevo, 24. aprila Včeraj zjutraj ob 8. je nenadoma odpotovala kraljeva dvojica v avtomobilu preko Romanije v Han Piesak in si je ogledala lovski dvorec, nato pa je nadaljevala pot do Šida, kjer je vstopila v dvorni vlak. Pred svojini . odhodom je kralj izrazil veliko zadovolj-I stvo nad sprejemom v Bosni in Hercegovini. Zlasti mu je ugajalo mesto Vareš, mali industrijski ceutrum.
BANSKI NT0L POTRDIL RAZSODBO SODNEGA STOLA.
Zagreb, 24. aprila. Včeraj je banski s!oi ponovno sklepal o zaporu dr. Mačeka in tovarišev radi zločina veleizdaje na priziv državnega pravdnika. Po zaslišanju obtožbe državnega pravdnika je banski stol potrdil sklepe sodnega stola, češ da se preiskave ne more izvesti in da je tožba neosnovana Poleg tega pa je zelo malo verjetnosti, da je bilo uči-njeno kaznivo dejanje. Na drugi strani se more krivda dokazati in se po našem kazenskem postopanju ne more več voditi obče preiskave, ampak samo speei-jalno, ki je naperjena proti določeni osebi.
BELGIJSKI SOCIALISTI PROTI VSTOPU V VLADO.
Bruselj, 24. aprila. Socialistični kongres je sklenil s 413 proti 173 glasovi, da se prekinejo vsaka pogajanja za sestavo vlade. Vandervelde je vsled tega vrnil mandat za sestavo vlade.
'■ J - 1.
Angleži o krvniški vladi Cankova.
Ker se naši politični krogi boje, da bi zmaga zemljedelcev na Bolgarskem okrepila zemljoradnike v Jugoslaviji, zato se opaža, da listi samo polovičarsko presojajo krvni-štvo vlade Cankova. Zato smo videli, da apela zemljoradniškega saveza ni v Sloveniji priobčil razven našega lista niti en dnevnik, zato smo doživeli, da je objavil »Slovenski Narod« v debelih črkah izjavo Cankova, apel zemljedelskih voditeljev pa prezrl.
Smatramo tako postopanje za škodljivo, ker Bolgari postanejo naši resnični prijatelji le tedaj, če bodo videli, da smo bili mi njihovi prijatelji tedaj, ko so bili oni v največji silil
Pa tudi iz humanitarnega stališča je neodpustljivo, če nismo čisto na strani preganjanega bolgarskega naroda in v odločnem nasprotju s Cankovom. Ker po izjavi angleških polkovnikov o vladi Cankova ne more biti nobenega dvoma, da je vlada Cankova vsled svojega nezaslišanega terorja kriva vseh žalostnih dogodkov, ki so se v zadnjem času odigrali na Bolgarskem.
V Beogradu se nahajata sedaj polkovnika Wedgwood William Makinder in L’ Esramge Valene, ki sta prišla iz Sofije.
Izjavila sta:
Na Bolgarsko sva odšla vsled neke seje spodnje zbornice, da na licu mesta izvršimo anketo in dobimo točne informacije o ponašanju vlade Cankova proti delavskemu razredu, dalje o ubojih, ki so se izvršili v zadnjih dveh letih in o ostalih incidentih, ki so se dogodili v Sofiji, Samokovu, Plovdivu, Pasardžiku in drugih krajih. Po svojem prihodu se je na našo nesrečo dogodil žalosten dogodek v katedrali, kar je omejilo naio anketo.
Kdo je informiral Angleža?
V Sofiji sva imela intervjuve s: 1. aktivnimi ministri in stalnimi državnimi uradniki 2. Z voditelji demokratov (vladno stranko), socialisti in zemljoradnikl in 3. z ljudmi, ki so absolutno neodvisni in med katerimi so tujci, ki stalno bivajo v Sofiji.
Kaj pravi vlada.
Od ministrov sva izvedela in v soboto sva imela poldrugo uro trajajoč razgovor z ministrom zunanjih zadev, Kalfovom, da je vlada prepričana, da je zarota organizirana od zunaj, od strani komunistov, z znanjem in pristankom ene sosedne države na zapadu. (Za to nesramnost mora dati bolgarska vlada popolno zadoščenje. Op. ured.) Zakaj je dobilo, je vprašal Kalfov, 575 emigrantov pribežališče v Srbiji? (G. Kalfovu je menda hudo, ker ne more vseh teh 575 nesrečnežev spraviti na drugi svet. Op. ured.) Kaltov je nama dejal, da so bile ponujene od so-
branja tri amnestije, da je bil ponujan denar za vozne listke, da pa je vedno izgle-dalo, da so drugi vplivi zadržali emigrante, da se niso vrnili. (Ti drugi vplivi so splošno znani in bi jih g. Kalfov brez vsega smel imenovati. Ko so namreč emigranti videli, da so bili tisti, ki so verjeli v amnestijo, ubiti, so se ostali pač premislili iti na Bolgarsko zato, da pridejo na drugi svet. Op. ured.)
Štiri dni sva intervjuvala in tekom teh štirih dni skoraj ni bilo ure, da ne bi govorila z ljudmi, ki poznajo položaj. Dočim so vsi priznali vpliv komunistov, se uradne osebe niso pomišljale govoriti o soglasnosti neke sosedne zemlje.
Najino čvrsto prepričanje pa je, in izjavljava to po skrbnem prevdarku, da je to zločinsko dejanje od preteklega tedna direktni rezultat vladnih metod in njenega zločinskega postopanja proti opo-liciji, njenega ubijanja, prepovedi tiska in stavljenja izven zakonu vseh. ki so v opoziciji proti vladi.
Komaj da je v zadnjih dveh letih minul teden, v katerem ni bil ubit kak bolj poznan komunist ali zemljoradnik. Od koga? Ti uboji so izvršeni od strani vojne vlade, ki dejansko vlada na Bolgarskem.
Uporabila sva ves svoj vpliv, da prepričamo vlado, da odvrne militariste od ubijanja v masah, od ubijanja mož in žen, ki so bili ob priliki zadnjih dogodkov aretirani.
Vsi, ki so bili magari samo osumljeni, da se strinjajo s komunističnimi tendencami ali da pripadajo levemu krilu socialistov, so bili zaprti. Na primer samo v pondeljek smo videli, da je bilo tekom 5 minut prignanih na policijo 40 ljudi. Treba pomisliti, da se je to zgodilo štiri dni, odkar so počele aretacije in čeprav je skoraj izključeno dobiti kakšne številke, se vendar govori,
......JSB
da jo bilo dosedaj aretiranih 6000 oseb.
Ko smo slišali mnoga poročila, smo prepričani, da je bilo
več sto aretirancev ubitih brez vsakega zaslišanja, samo na podlagi sumničenja.
Javno mnenje izven Bolgarske mora zahtevati, da se ti aretiranci pravično sodijo in da nedolžni ljudje ne bodo kaznovani na podlagi sumnje, ker je sigurno, da 5000 oseb in tudi več ne more biti zapletenih v atentat od preteklega tedna.
Sodba Angležev je porazna in dokumentarna. Sramota za vse javno mnenje, če bi to sodbo preslišalo in če bi molčalo, kadar pobesnela vlada Cankova ubija na stotine ljudi le na podlagi sumničenja.
Mučeniškemu bolgarskemu narodu mora priti javno mnenje Evrope na pomoč!
Bolgarska tragedija.
Atentat — delo odpuščenih oficirjev.
Sofijski resni politiki trde, da ni atentat niti delo komunistov in še manj delo zem-ljoradnikov, temveč da je plod zarote oficirjev Minkova, Jankova in Krateva, ki so bili odpuščeni od vlade Cankova. Vsi ti oficirji so bili v ozkih stikih z drugimi aktivnimi oficirji.
Vstaje kmetov.
V Slivnu, Jampolu in Novi Jagodici je prišlo do vstaje nezadovoljnih kmetov. Vstaje »o bile v krvi udušene. Vrše se aretacije v masah. V Varni je bila najdena večja ko-lišina municije.
Sofija prelepljena z osmrtnicami.
Vse mesto je prelepljeno z osmrtnicami. Nekatere so napisane v silno hujskaškem torni. Sele v torek se je pričel zopet promet, toda v zelo skromnem obsegu.
Vojaška patrulja zašla v zasedo.
Na poti med Dragomanom in Trno je zašla neka kavalerijska patrulja, obstoječa iz šeatih vojakov v zasedo. Trije vojaki so bili •biti, dočim se je ostala trojica mogla rešiti.
Obupen apel.
Glasilo opozicionalne bolgarske radikalne stranke piše:
»Ali bomo večno prožili svetu strašen in šalosten primer demonskega iztrebljanja? Ali mar niso brezumni oni, ki mislijo, da je krvava akcija najbolješ sredstvo za spremembo položaja naše nesrečne dežele? Ali mar hočemo preurediti našo domovino s tem, da jo predhodno uničimo?
Ne! Dosti nasilja! Dosti krvi! Dosti bratomora! Dosti sramote za državo, narod in aa naše pleme! Ta pošteni, mirni in veljaven narod ni z nobeno stvarjo zaslužil tega, kar delajo sedaj z njim nekateri njegovi poblazneli sinovi. Njegova zemlja je že dovolj napojena s krvjo njegovih dedov in očetov, ki ao padli v borbi za svobodo in lastno državo in ni treba, da bi bila sedaj prelivana še kri njihovih sinov. Njegova polja so dovolj »»močena od znoja in greh bi bil, da bi bila sedaj prepojena še od solz za izgubljenimi dragimi, za žrtvami brezuma in nasilja.
Dovolj! Mir zahteva dežela. Mir zahteva narod! <
Zakaj so postali oficirji atentatorji?
Sele po smrti atentatorja Minkova je pri-ilo na dan, kako je bil na silvestrov večer
pripravljen velik atentat na Vojni kazino, sedež Vojne lige. Mesece in mesece se je trdovratno prikrival ta dogodek in sedaj je prišlo vse na dan.
Na silvestrov večer se je imel vršiti v Vojnem kazinu velik ples, katerega bi se imeli udeležiti kralj, vsa vlada in sploh vsi vodilni ljudje sedanjega režima. To je hotel izkoristiti revolucionarni komitet in z velikim atentatom na mah pobiti vse stebre vlade. Ta pa je za atentat pravočasno izvedela in našla v kleti 30 kg dinamita, ki so bili pripravljeni za eksplozijo.
Vlada je tedaj mislila, da so atentat pripravljali oficirji in zato je dala vlada aretirati kakih 80 oficirjev, brez ozira na to, če so krivi ali ne. Ti oficiri so bili v zaporu par mesecev in ogorčeni, ker jim je bila vsled aretacije uničena kariera, so postali res revolucionarji. In organizirali so atentat ter dokazali, da so nevarnejši in groznejši od revolucionarnega komiteta.
Bolgarska vlada izgublja zaupanje v vojsko.
Poročevalec »Times-a« javlja iz Sofije, da je prišla vlada na sled veliki zaroti v bolgarski armadi. Cele edinice in mnogi ugledni oficirji so obtoženi, da so prejeli znatne vsote denarja od boljševikov z nalogom, da zrušijo disciplino v vojski.
Aretacije ruskih beguncev.
General Lazarev je odredil, da se imajo takoj aretirati vsi ruski begunci brez razlike. V Sofiji je bilo povelje takoj izvršeno in se v kratkem isto zgodi po vsej Bolgarski.
Krvavi boji v f’ustcndilu.
Po poročilih, ki so včeraj prispela iz Ču-stendila je prišlo v tem okraju do krvavih bojev med kmeti in žandarji. Žandarji so hoteli aretirati številne kmete, češ, da so zamešani v sofijski atentat. Kmetje so se nato uprli in razvila se je bitka. Na vladni strani je že padlo 20 ljudi in 3e bitka nadaljuje.
Italija hoče intervenirati.
Množe se glasovi, da hoče Italija intervenirati vsled bolgarskih dogodkov. Izgleda pa, da bo ta intervencija odpadla, ker je Italija odločno za režim Cankova. V slučaju pa, da bi ta režim padel, je gotovo, da bo Italija intervenirala. Tudi je gotovo, da bi Italija takoj nastopila, če bi se vmešala v bolgarske dogodke Jugoslavija. Odtod pogum bolgarskih ministrov za klevete Jugoslavije.
Program Painlevšjeve vlade.
njim je stopil v dvorano Herriot, ki ga je pozdravila levica z živahtnimi aklamacijami. Njemu so sledili ministri, na čelu jim Pain-levč in Briand. Takoj za njima je prišel Cail-laux. Zopet je levica ploskala, dočim se je culo iz desnice par žvižgov.
Bouisson je prečital dopis Painleveje, v katerem naznanja svojo demisijo kot predsednik zbornice, nakar je podal besedo ministrskemu predsedniku, ki je prečital izjavo vlade.
Vladna izjava.
Izjava prične s konstatacijo, da ima novi kabinet rešiti dve glavni vprašanji in sicer: garancija varnosti Francije v bodočnosti in saniranje francoskih državnih financ. Pred tema dvema problemoma stopajo vsi ostali v ozadje. Težko razočaranje je za Francijo, da ima 7 let po zmagoviti vojni danes take skrbi. Toda Francija bo pokazala pri premaga-nju teh težkoč isto moč, ki jo je pokazala na bojiščih. Vztrajno upanje, da dobimo pravičnosti odgovarjajoče reparacije, ki jih zahteva javno mnenje po tolikih žrtvah, je opetovano povzročilo, da smo odklonili, kar je bilo mogoče. doseči. To, kar je mogoče doseči, se pa krči vedno boli.
Goljufivo upanje je ljudstvo končno utrudilo in ljudstvo želi danes pred vsem dvoje: mir in varnost na podlagi pogodb ter gospodarsko okrepitev ob pravični razdelitvi dav-kov.
Vlada bo stremela pri prihodnjih medza-vezniških pogajanjih za tem, da se izvede Da-wesov načrt in urede med zavezniški dolgovi, ki so tako težka bremena za francosko politiko in franc, kredit. Predvsem pa si bo vlada prizadevala povečati garancije za mir in varnost med narodi. Francija želi mir in stabilnost na svetu, toda prvi predpogoj za trajen mir je, da je Francija sama vama.
Za ženevski protokol.
Varnost, mirovno razsodišče in razorožitev so trije nerazdružljivi pogoji, na katerih temelji ženevski protokol, prvi poskus velikega mednarodnega mirovnega pakta. Teh treh pogojev se Francija absolutno drži. Stremi za tem, da se razvije na tej podlagi zveza narodov, da se pridobe vse države za to zvezo in pride tem potom do evropskega sporazuma, brez katerega je naša civilizacija ogrožena. Srečna rešitev teh zunanjepolitičnih problemov bi omogočila Franciji reformiranje organizacije njene vojske, ki jo zahteva energično narod in ki jo bo vlada z največjo vnema nadaljevala in udejstvila.
Ninančni načrt vlade.
Izjava preide nato na vprašanje notranje politike ter povdarja iznova resnost finančne situacije. Nova vlada vztraja na istem principu kot prejšnja, da ni razlikovati med navadnimi izdatki in med izdatki, ki naj se krijejo iz mirovnih pogodb, ki so igrali pod Poin-carejem tako veliko vlogo. Vlada se sočasno zavezuje, da bo predložila za leto 1926 samo en budget, katerega izdatki bodo pokriti brez izjeme z dohodki iz davkov.
Ko bodo premagane velike trenutne težko-če, bo sestavila vlada popoln definitiven budget, ki bo razrešil državo bankirskih funkcij, ki se jih je naložilo v preobilni meri ter bo zmanjšala v to svrho od ljudstva težke ■ žrtve, apelirala bo na patriotizem vseh dr- ! žavljanov v nadi, da bodo spoznali in storili ; svojo dolžnost. Vlada bo storila vse, da se ustvari pravična in demokratična razdelitev davkov. Zato. je treba opustiti vsako debato, ki bi utegnila povzročiti razburljiva nespo-razumljenja in strastne prepire.
Za Laške zakone.
Vendar vztraja vlada kljub vpoštevanju vseh konfesionalnih nasprotstev na republikanski laiški zakonodaji, ki jo bo izvedla s prav tako vzdržnostjo, kakor odločnostjo. S tega stališča je vlada sklenila, da obdrži zastopnika Francije pri Vatikanu. Vlada prosi parlament, da ne začne iznova razvijati ne-oportunega spornega vprašanja vatikanskega
samo italijanska vlada. Ona nam mora dati zastopstva. Alzačani in Lotrinžani naj bodo prepričani, da se bodo spravile njihove posebne razmere v sklad s francosko zakonodajo s sodelovanjem izvedenih svetovalcev in z upoštevanjem njihovih priznanih pravic.
Boeialno vprašanje.
Socialne reforme spričo financielnih teikoi ni mogoče tako hitro izvesti, kakor bi bilo želeti. Toda vlada si je v svesti težavnega položaja delavstva ter bo realizirala reformne mere, čim preje ji bo mogoče. Predvsem se bo zavzela za delavsko zavarovanje, za koalicijsko pravico, zopetni sprejem radi štrajka odpuščenih delavcev, 8-umi delavnik itd.
Izjava zaključi, da razpolaga Francija ■ aa-dostnimi viri, ki ji omogočijo premaganje trenutnih težkoč. »Dajte nam kredita in pustite nam čas za delo.«
Sodite nas po naših delih, če pa nimamo vašega zaupanja, položimo usodo dežele takoj zopet v vaše roke, zakaj, situacija je taka, da v tem trenutku ne sme biti oklevanja.
Čitanje programne izjave je opozicija neprenehoma prekinjala z ogorčenimi medklici. Besede glede Vatikana so izzvale ironično odobravanje, dočim je bilo sprejeto mesto o Alzaciji-Loreni od desnice in centruma 'i resničnim odobravanjem. Levica je odobravala posebno izjave glede zunanje politike. Socialisti so sprejeli nekatera mesta o socialni reformi z demostrativnim molkom. Končno pa je bila sprejeta izjava z odobravanjem vele večine.
V nato sledeči debati je opozicija strastno napadala Caillaux-a. V njegovo obrambo je nastopil
Painlevč,
ki je dejal, da zagovarja sprejem Caillaux-a v svoj kabinet. Dejal je, da noče reči nlše-sar, kar bi utegnilo debato poostriti. Cail-laux-a je poklical v kabinet zato, da posadi zmožne može na njim primerna mesta.
Medklici na desni: Zato ste pač prevzeli Vi mesto vojnega ministrstva?
Poinlev6: Mogoče se še spominjate, da sem jaz imenoval Focha in Petaina. Caillauiov proces je z amnestijo končan. Sicer se pa političnih procesov ne sme tako presojati, kakor navadne. Treba se je spomniti strainih bajk, ki bo begale takrat duhove. Sedaj je treba misliti na izdaten dohodninski davek, ne pa na take stvari.
Nato je govoril Painlevč še kratko o finančnem položaju ter dejal: Prepričan sem, da se bodo sporazumele vse stranke glede vprašanja sanacije ter prosim vse republikance, da pozabijo pri tem na vsa svoja druga nasprotstva. Člani kabineta so šli tako a dobrim vzgledom naprej. Ako bomo solidarni, je upati, da bo imela Francija v nekaj tednih zdrave finance ter bo zrla zopet svodobna v bodočnost.
Izjava Caillauxa.
Na večerni aeji je govoril Caillaux. Pri prvih besedah so ga prekinili hrupni klici z desnica Caillaux je odgovoril, da je prišel v zbornico kot finančni minister, da odgovori na stavljena mu vprašanja.
Nato je izjavil: Smernice moje politike so: Nobene inflacije in nobenih zvišanih predujmov, ki jih daje francoska banka državi. Budget za 1926 predložim v juniju. Moj trden namen je, da bo v ravnovesju. Potem šele bo mogoče se lotiti velikih operacij finančne sanacije države. Ostal sem svoji preteklosti zvest in ostanem mož, ki je prinesel dohodninski davek pred parlament in ki Je ž njim prodrl. (Živahno odobravanje na levici in skrajni levici, viharni pfuj klici na desnici, člani levega kartela se dvigajo in prirede finančnemu ministru viharno ovacijo.)
Po Caillauxovem govoru se je seja nadaljevala kljub pozni uri. Nadaljevanje prinesemo prihodnjič. Računa se, da bo dobila vlada večino, dasi je znano, da namerava glasovati skupina levega centruma proti vladi.
Prvi nastop Painlevejevega kabineta v ibomici in senatu je imel predigro. Med 2. i> 3. uro popoldan se je zvedelo, da zahtevajo socialisti in radikali gotove izpremembe f vladni izjavi. Zato je sklical pred otvoritvi-j® seje ministrski predsednik nekaj članov
kabineta na posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi Herriot. Rezultat tega posvetovanja je bil, da so bile v zadnjem trenutku nekatere izjave izpremenjene.
Ob treh popoldne je otvoril nato podpredsednik Bouisson sejo parlamenta. Malo pred
Politične vesti-
— Glasilo vojvodinskih Nemcev o samostojnih demokratih. »Deutsches Volksblatt«, ki je navadno dobro informiran, piše: »V najbolj neprijetnem položaju se nahajajo vsled nove situacije samostojni demokrati. So v škripcih. Naj potegne Pašič tako ali drugače, v vsakem slučaju izpadejo iz vsake kombinacije. Vsled tega se opaža pri njih močno gibanje za vstop v radikalno stranko. Krajevna organizacija v Splitu je že storila tozadeven sklep in ga predložila glavnemu odboru stranke. Iz radikalnih krogov pa se poroča, da je popolnoma izključen sprejem samostojnih demokratov v radikalno stranko. Kaj bodo samostojni demokrati storili, če se uresniči ena ali druga kombinacija, ali bodo likvidirali svojo stranko, ali se bodo zopet združili z demokratsko stranko, ali pa bodo kot stranka ostali v opoziciji, je na vsak način zelo interesantno vprašanje.« — Gospodje mladini, hitite, hitite, g. Ivan Hribar sprejema še nove člane radikalne stranke.
— Katoliški škofi proti ministru prosvete.
»Vreme« poroča: V Zagrebu so imeli katoliški škofje te dni 4 konference, katerih so se udeležili škofje dr. Bauer, dr. Jeglič, dr. Šarič, dr. Akšamovič in Budanovič. Najvažnejši sklep te konference je, da vlože škofje proti naredbi prosvetnega ministra z dne 2. januarja t. 1., po kateri naredbi se stavijo vse kulturne, prosvetne in humanitarne ustanove pod nadzorstvo šolskih nadzornikov, protest ministrskemu svetu in ministru za vere. Ta naredba da je protiustavna in pomeni izzivanje katolikov in otvoritev kulturnega boja.	.....
= Odgodena konferenca črnogorskih federalistov. Dne 19. t. m. bi se imela vršiti velika konferenca črnogorskih federalistov. Na
tej konferenci bi se moral določiti njihov program in izvesti organizacija stranke. Konferenca pa je bila odložena na nedoločen las-To se je zgodilo vsled tega, ker je s pre-orientacijo radičevcev položaj popolnoma i»-premenjen in hočejo federalisti počakati, Itako se razvijejo politični dogodki.
= Razkol med nemškimi desničarji. I»-gledi Hindenburgov e kandidature 90 vsak dan slabejši. Na eni strani je tega Hindenburg sam kriv, na drugi strani pa je vedn« večji razkol med desničarji. Postaja vedno bolj očitno, da je Hindenburg za predsedni-i ka nemške republike popolnoma nezmožen.
\ Razume se samo na vojaške zadeve in pa i na reakcionarstvo. Shodov sploh ne prireja, j ker je nezmožen, da bi govoril. Te dni se i priredili v Hannoveru nekako predstavo s i Hindenburgom, da bi dokazati, da zna go-; voriti. Pa se je predstava čisto ponesrečila.
! Govor je mogel Hindenburg le prečitati i* i vrhu tega ga je prečital tako slabo, da »e je videlo, da ga ni sestavil sam. Samo najbolj .običajne fraze je povdaril. Nato je govoril pred žurnalisti. To pot ni govora bral.
: Posledica tega je bila, da je obstal in da je moral glasno vprašati svoje suflerje, o česa naj dalje govori. Da bi odgovarjal na vprašanja novinarjev, ni niti poskusil. Hindenburg se je torej predstavil nad vse slabo. — Na drugi strani zavzema razkol med desničarskimi strankami vedno večje dimenzije. Bavarska ljudska stranka je vedno večji nasprotnik, ker se njeni pristaši odkrito branijo, da bi glasovali za protestanta Hindenburga proti katoliku dr. Marxu. Niti to ne pomaga dosti Bavarski ljudski stranki, da očita centrumu zvezo s socialnimi demokrati. Poleg tega postaja vedno ostrejši boj med ljudsko stranko in nemškimi nacionalisti. Zlasti ostro kampanjo vodijo nemški naoio-nalci proti zunanjemu ministru Stresemann«, kateremu očitajo, da je narodni izdajale«.
Stre»emann je Kito vložil že več tožb. Na drugi strani pa se revanžira tudi Stresemann in njegova izjava, da ne bo dala Amerika nobenih kreditov, če bo izvoljen Hindenburg, je znatno škodovala staremu generalu. Na drugi strani pa postaja enotnost med republikanskimi strankami vedno večja in zlasti imponira disciplina v socialno-demokratski stranki, ki bo celotno in brez izjeme oddala svoje glasove za dr. Marxa. — Da pa smo popolni v poročilu, treba omeniti, da so se v demokratski stranki našli nekateri, ki nočejo glasovati za dr. Marxa, ker da je ta klerikalec. Ti »liberalci« bi smeli zaprositi za vstop v mladinsko stranko.
= Sovjeti proti Češkoslovaški. Praški ko-respondent lista »Vossische Zeitung« poroča, da misli sovjetska vlada svojo praško trgovinsko misijo zelo omejiti, ali pa sploh opustiti. To pa vsled tega, ker še sedaj niso urejeni pravni odnošaji med obema državama. Bolj verjetna pa je verzija, da se hočejo sovjeti na ta način maščevati za neuspeh komunistične stranke na Češkem in pa za — poljsko-češkoslovaški sporazum. — (Od oktobra 1924 do aprila t. 1. je Rusija kupila na Češkem blaga za 6 milijonov dolarjev. Opustitev trgovinske misije bi zato bila za Češkoslovaško neprijetna.)
= Ceškoslovaško-poljski dogovor podpisan. Včeraj je podpisal dr. Beneš trgovsko, arbitražno in likvidacijsko pogodbo s Poljsko. V vseh vprašanjih je bil dosežen po-polen sporazum.
Protestni shod radi dr. IfeiPa.
n	°k"rot? 7. ure, se je vršilo pred
ljubljansko univerzo protestno zborovanje akademskih in nekaterih drugih naših kulturnih društev radi zločinskega napada italijanskih fašistovskih oblasti na univ. prof. dr. Franceta Vebra ob priliki njegovega po-aeta V Trstu. Kot glavni govornik je nastopil g- Ljuba Jurkovič, ki je v uprav umetniško namišljenem govoru krepko ožigosal in obsodil nečuveno in skrajno nekulturno postopanje italijanskih oblasti napram g. prof. Vebru. Dejal je med drugim:
»V XVIII. stoletju je izdal Italijan Arde-lio della Bella besednjak in kratko slovnico »della lingua Illirica«. V predgovoru te knjige je opozarjal italijansko javnost na dejstvo, da slovanska plemena v masah prodirajo na apeninski polotok in da preti resna nevarnost, da se spuste nekega lepega dne celo do Benetk in še dalje, kar je seveda treba za vsako ceno preprečiti. To je jasen dokaz, da se Italijani nas Slovanov ne boje še-le od včeraj. Vse so poskusili, da bi nas odbili in nas zavrnili čim dalje mogoče na vzhod. Dvomim, da bi danes mislil kdo izmed nas na pohod v globoko Italijo; mi ne zahtevamo niti pedi zemlje več, ki ni naša, ki ni obdelana z žulji naših ljudi, ki ni napojena s poštenim slovanskim znojem in častno slovansko krvjo. V srcih nosimo živo in trdno misel, da je Trst naš — da mora biti naš. Naš siromašni narod v Primorju, ki nima niti svojega krova, niti pedi lastne zemlje, se z vso silo bori za najprimitivnejšo človeško pravico, za — svoj materni jezik. V tej gigantski borbi se je tako utrdil, da danes ni sile na svetu, ki bi ga mogla uničiti. Fa-šUtovski vandali so zaprli naše šole, požgali narodne domove, uničili imetje našega naroda in zapirali naše nedolžne ljudi. Toda vse to ne pomaga. Naš narod še vedno živi, on hoče živeti in on bo vedno živel, ker je bodočnost njegova.
Slučaj g. prof. Vebra ni samo razžaljen je .astne osebe, nego je to razžaljenje Mroda, Profesor Veber je name* * PVHti o čisto znanstvenem pred-, u ^Analiza vesti«, kar so mu pa fašistov-se oblasti zabranile, ker je zanje vsaka naša beseda izzivanje. Toliko se ponašajo s svojo »kulturo«, ki pa je popolnoma enaka ki jo je našel g. prof. Veber v celici tržaških ječ. Za razžaljenje g. prof. Vebra,
Pa jo tudi naše, je odgovorna edinole in
zadoščenje, ker če tega ne bi storila, bi bil prisiljen iti naš »gedo« doli, na sinje morje, in da tam, na licu mesta napravi red in konec nezakonitostim in krivicam. Pomisliti moramo in se zavedati, da okovi, ki so žu-ljiii le nekaj ur nežne roke prof. Vebra, da ti okovi že šest let stiskajo naš ubogi zasužnjeni narod v Primorju, da že šest let oklepajo naša srca. in potem si še upa govoriti Mussolini o »prijateljstvu«. Mi takega »prijateljstva« ne rabimo, mi ga s preziranjem odklanjamo.
Mi bomo z Italijo iskreni in dobri prijatelji še-le tedaj, ko bo zasvirala v Trstu naša vojaška godba »Bože pravde« in ko bo na sv. Justu za vihrala jugoslovenska trobojnica.«
Za njim je govoril se akad. Segota, nakar je bila prečitana resolucija, ki se odpošlje preko rektorata naše univerze predsedniku ministrskega sveta v Beogradu, ki mora zahtevati od italijanske vlade polno zadoščenje.
Nato je bilo zborovanje zaključeno s pozivom, naj se zborovalci mirno razidejo, kar se pa spričo silnega in nad vse razumljivega ogorčenja ni zgouilo. Razvila se je povorka, ki je hotela demonstrirati pred stanovanjem italijanskega konzula, kar pa je policija, ojačena z žandarmerijo, preprečila s tem, da je z gostimi kordoni zastražila vse dohode k Jadranski banki, kjer se nahajajo konzulovi prostori.
Prosveta.
Jacinta Benaventa komedija »Roka roko umije, obe obraz«. V prologu nam razloži Krišpin namere pisatelja ter pokaže lutke, s katerimi bo zaigral burko. Vse dejanje se godi kjerkoli in kadarkoli. Lutke nam predstavljajo osebe iz staroznane komedije deli’ arte. Leander in Krišpin sta v nekem smislu ena oseba. Leander, gospod lepih misli in svetlih sanj, je srečen, da ima v Krišpinu slugo, ki je prevzel vse v življenju neogibne nizkotnosti in grde skrbi nase. Ljubezen med njim in Silvijo obrodi v Silviji-lutki nekaj tajinstvenobožanstvenega in jo spremeni v človeka. Ženske vloge igrajo dame: Medvedova, Baričeva, Nablotska, Vera Danilova, Slavčeva in Vida, moške pa gg. Marija Vera (Leander), Levar (Krišpin), Skrbinšek, Peček, Gregorin, Lipah, Drenovec, Jan, Plut, Dedved, Sancin, Delak. Poete Harlekina al-ternirata gospoda Drenovec in Jan. Režira g. Osipovič.
Traviata z gostom baritonistom Drago Hr-
žičem. Danes zvečer se poje v naši operi Traviata. Pri tej priliki gostuje prvič na našem odru mladi baritonist zagrebške opere g. Drago Hržič, katerega dičijo vse prednosti in vrline pevca-umetnika. G. Hržič ima krasen liričen bariton ter lepo umerjeno igro, kar ga oboje usposablja, da bode podal očeta, starega Germonda, v najlepši obliki. Predstava se vrši za red D.
Dijaška predstava pri znižanih cenah. Mladino naših šol, pa tudi ostalo občinstvo opozarjamo na vprizoritev lbsnove drame Rosmersholm, ki se vprizori zadnjikrat v tej sezoni v soboto, dne 25. t. m. pri izdatno znižanih cenah. Začetek je tokrat izjemoma ob 5. uri popoldne.
Delavska predstava v drami. Tekom meseca maja priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani par delavskih predstav pri izredno znižanih cenah. Uprava prosi delavske organizacije, ki bi hotele vstopnice skupno naročiti, da se pismeno ali ustmeno zglase v pisarni gledališke uprave v dramskem gledališču.	i
Dnevne vesti.
Vajeniška razstava v Ljubljani
od 26./IV. do 4./V. 1925.
— Kraljev dar. Kralj je podaril 100.000 dinarjev za revne kmete sela Branje, kjer je že pet let zakoredoma pobila toča.
— Učiteljske vesti. V višjo položajno skupino, in sicer v II. 3., so uvrščene sledeče učiteljice: Herta Tutta, Zalog pri Kamniku; Herma Osana-Dietz, Selce; Marija Vidmar, Sevnica; Bavla Peitler, Stična; Angela Vo-dč, Ljubljana in učitelj Valentin Kelbi, Ljubljana; v II. 4. so uvrščeni sledeči učitelji, oziroma učiteljice: Sonja Klovar, Poljane; Andrej Zupančič, Podremelj; Miroslav Kregelj, Železniki; Berica Janežič, Domžale; Pavla Goude-Trefalt, Črmošnjice. Na predlog velikega župana je imenoval minister prosvete učiteljske abiturijente učiteljem: Adolfa Zajca za Metliko; I. Černeta za Jesenice (deška osnovna šola); Antona Šlibarja za Zagorje ob Savi. Elizabeta Sokličeva, učiteljica ženskih ročnih del v Tržiču, je imenovana v enaki lastnosti v Novomesto.
— železniške delavnice za popravilo vagonov. Ministrstvo saobračaja je odobrilo kredit 60 milijonov dinarjev za vzpostavitev novih železniških delavnic za popravilo vagonov na vseh večjih železniških postajah.
— Iz prometnega ministrstva. Ministrstvo saobračaja je odredilo popravo 3000 pokvarjenih železniških voz, ki se nahajajo na progi Vinkovci—Dalj—Osijek. Večje število teh vagonov se popravi v državnih železniških delavnicah.
— Novinske brzojavke. Dosedaj so bile v mednarodnem prometu dovoljene novinske brzojavke v času med 18. in 9. uro, sedaj je poštno ministrstvo dovolilo, da se smejo oddajati časnikarske brzojavke v mednarodnem prometu med 18. in 12. uro naslednjega dne.
— Bivši komunistični poslanec aretiran. Zagrebška policija je aretovala bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakoviča in študenta Bergmana ter ju vtaknila v policijski zapor.
— Uničena komitska tolpa Nedavno smo poročali, da nameravajo pričeti komite v kratkem zopet »ofenzivo« na naši južni meji, in res so podvzeli na pravoslavno veliko soboto »prvi poskus«. »Vojvodi« Stojanu Le-movu se je posrečilo prekoračiti s svojo v naše vojake preoblečeno tolpo našo mejo. Prišli so pa samo do Gornjega Kratova. Tam so kmetje spoznali Lemova in še par drugih komitašev, ki so lansko leto ropali po teh krajih, zato so jih pozdravili nemudoma s svinčenkami. Unel se je boj, ko pa so videli komitaši, da število kmetov vedno bolj narašča, -so pričeli bežati, toda bilo je prepozno. Kmetje so jih obkolili in kmalu je prišlo na pomoč tudi orožništvo pod poveljstvom poročnika Banoviča. Komitaši so se obupno branili. Vendar so jih pobili naši vse do zadnjega kakor ščurke.
— Trije bratje odvedli devojko. Te dni se je vršila pred sarajevskim okrožnim sodiščem interesantna obravnava. 25-letni Ahmed Halilovič se je strašno zaljubil v 16-letno de-vojko Sejdo Mališevič. Sejda v ljubezenskih stvareh še ni imela prakse, zato ni niti vedela, kaj hoče Ahmed od nje. Kadar ji je govoril zaljubljeni mladenič o svoji vroči ljubezni, je odgovarjala po kmetski »jes, ja! jes, ja!« Ahmed s svojimi 26 leti pa v takih stvareh ni poznal šale. Nekega lepega večera je prišel zopet pod njeno okno. Prosil jo je, naj gre žnjim, toda ona se je nasmejala in stekla nazaj v hišo. Ahmed je zaklical za njo: »Moja boš, živa ali mrtva«, in naslednji dan jo je počakal, ko je šla po vodo. »Sedaj si moja«, je zaklical, dvignil jo je s svojima krepkima rokama kakor peresce in stekel ž njo proti domu. Iz nekega grma sta skočila še njegova dva brata, ki sta prišla za vsak slučaj žnjim, in cela družba je galopirala domov. Ahmedovi stariši so deklico prijazno sprejeli. Toda stvar je prišla kmalu na dan in čez nekaj dni je prišel deklico iskat njen oče. Vprašali so jo, če je šla prostovoljno z Ahmedom, in ker je zanikala, se je morala vrniti z očetom domov. Obravnava ni bila končana, ker se Sejda povabilu ni odzvala.
— Proces proti menihu Ušovu. Menih Ušov je bil član poljske misije za izmenjavo vojnih ujetnikov v Lenjingradu. Svojo službo je izvrševal tako, da je prišel te dni na zatožno klop, to pa radi sledečih čednih deliktov: Trpinčenja ujetnikov, zlorabe uradne oblasti in zadovoljenja perverznih instinktov. Frater Ušov je prišel k obravnavi brez zagovornika. Ponosno je zahteval, da se proglasi sodišče nekompetentnim za presojo zadeve, ki naj se odstopi poljskemu poslaniku. Zakaj o* je diplomatska osebnost. Javni obtožitelj Kri-ljenko je protestiral proti tej zahtevi, sklicujoč se na kriminalni značaj afere in na to, da je priznala poljska vlada sama za ta slučaj kompetenco sovjetskega sodišča. Sodišče je obtoženčev predlog zavrnilo ter obsodilo fratra Ušova na šest let ječe.
— Državni pravdnik na zatožni klopi. V Berlinu so doživeli te dni nenavadni slučaj, da sedi na zatožni klopi sodišča suspendiran državni uradnik dr. Walter Schott, ki je pred iBtim sodiščem fungiral še sredi decembra preteklega leta, dokler niso postali njegovi grehi znani, kot državni pravdnik. Zagovarja se radi hudodelstva goljufije. Obtoženec je iz bogate hiše ter je bil navajen od mladih nog udobnega in elegantnega življenja. Za časa inflacije je prišel njegov oče ob vse svoje premoženje. Državni pravdnik je začel špekulirati in pri tem je prišel v konflikt z zakonom. Obtožnica mu očita celo vrsto dvomljivih finančnih operacij. Poleg tega so ga dolžili ob aretaciji kaznjivih kupčij s kokainom, ki pa se niso dale dokazati. Vse-kako pa je dokazano, da je bil dr. Schott dvoživka. Na eni strani je bil korektni državni pravdnik z majhno plačo, na drogi strani pa zapravljiv bonvivant, ki je občeval, ako je bilo treba, tudi z raznimi sumljivimi elementi po beznicah. Bil je ločen ter drugič poročen. Stanoval je s svojo drugo soprogo v neki elegantni palači, v velikem meblovanem stanovanju. Držal si je eleganten avtomobil i« številno služinčad,' skratka živel je luksuri-ozno, sedaj ga pa čaka ričet. Dr. Schott je pač žrtev inflacije, ki ga je spravila na kriva pota.
— Nenavaden samomor iz ljubezni. Ob priliki velike železniške nesreče pri Barceloni, o kateri smo nedavno poročali, se je smrtno ponesrečila tudi mlada devojka, ki je imela zaročenca, čigar ljubezen je morala biti nenavadno vroča. Nekaj dni po nesreči so ga namreč našli na progi mrtvega: vrgel se je pod vlak. Ugotovilo se je, da je storil prostovoljno smrt iz bridke tuge nad izgubo svoje oboževanke namenoma na istem mestu, kjer se je ponesrečila onn.
— Nesreča na morju. Te dni se je pripetila v kastelanskem zalivu nesreča na morju. 18 oseb je peljalo mleko v razne kaštelanske kraje. Ker je puščala stara ladija vodo, se je potopila, predno je prišla v pristanišče. 12 oseb se je rešilo, šest jih je pa utonilo, in sicer 3 moški in 3 ženske.
»KUPUJTE SREČKE ZA
RAZLOGOV SPOMENIK «
Ljubljana.
— Moderniziranje mestne klavniee je bilo že davno potrebno in sklenjeno. Tudi načrti so bili izgotovljeni. Sedaj so končno enkrat dela v teku. Mestna klavnica se razširi in dobi nove moderno urejene hladilnice. Stvar je predvsem v interesu mesarjev, pozdravljati jo je pa tudi v interesu prebivalstva sploh.
— Zeleni travnik v Tivoliju se bo izpre-tnenil prvega majnika v šahovsko polje. Kdo ne bi prihitel na vežbališče »Atena«, da si ogleda zanimivo novost?
— Trgovec z dekleti v Ljubljani? V Ljubljani se je poajvil nedavno dobro oblečen moški, ki je govoril srbohrvatski ter se »u-kal vedno okrog mladih, preprostih deklet. Najljubše so mu bile brezposelne služkinje, zato se je potikal največ okrog posredovalni«
39
®dgar Rice Burroughs:
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Opice s Tarzanom so zasledovale veliko zverino do jase, kjer se je hotel Numa očividno ugnezditi, kajti, postavil se je v sredo prostega prostora, kjer J« bila razdalja do dreves na vse strani enaka, tako, a je bil varen pred kamenjem, ki so ga, opice meta e na dobro srečo; Tarzan pa ga je še vedno z vztiajno in vznemirjajočo gotovostjo zadeval.
Opičji človek pa si je rekel, da stvar ne pojde ua ta način, kajti Numa je odgovarjal na slučaj udarce le še z renčanjem in se je očividno priprav-jal na zapoznelo kosilo. Tarzan se je praskal po glavi in mislil na učinkovitejši napad, kajti na vsak na in je otel Numi iztrgati najmanjši dobiček od njegovega napada na čredo, človeška pamet je delala sklepe za bodočnost, kosmate opice pa so le mislile na sedanji boj z njihovim dednim sovražnikom. Tarzan je slutil, da postane v tem trenotku ko bo Numi lahko hoditi v Keršakovo čredo po' hrano, življenje neprestan strah, trepet in grozna čuječnost. Moral je Numi dokazati, da prinaša ubija-aje opic takojšnjo kazen, dobička pa nikakega. Samo par takih lekcij je bilo treba napraviti, pa bo čreda aopet varna, kakpr prej. Najbrže je bil ta lev star in njegova pojemajoča sila in gibčnost sta ga silili, da je zagrabil, kar mu je prišlo pod roko. A celo osamljen lev lahko uniči celo čredo ali pa ji zagreni življenje s strahotami, če se mu nikdo ne postavi po robu.
Naj lovi gomanganije, si je mislil Tarzan. Tam bo lažje opravil. Naučil bom divjega Numo, da ne sme loviti manganijev.
A kako ugrabiti žročemu levu telo njegove žrtve, to je bilo prvo vprašanje, ki je čakalo odgovora. Končno si je Tarzan izmislil izhod. Vsakomur, le Tarzanu ne, bi se zdel načrt strašno nepreviden, morda se je zdel celo njemu samemu. A Tarzan je ljubil pustolovstva, ker mu je pretila velika nevarnost. Jaz pa dvomim, če bi se komu od nas do-padel takle načrt, kaznovati lačnega in besnega leva.
Tarzan je potreboval za svoj namen pomagača, ki bi bil prav tako pogumen in skoraj tako uren, kot on sam. Oči opičjega človeka so obvisele na Taugu, tovarišu njegovih mladostnih iger, tekmecu v njegovi prvi ljubezni in sedaj med vsemi samci edinemu, ki je mogel v svojih divjih možganih imeti podobno čustvo zanj, ki ga imenujemo prijateljstvo. Vsaj to je vedel Tarzan, da je Taug pogumen, mlad, spreten in čudovito močan.
Taug! je zaklical opičji človek. Velika opica je posluhnila na visokem drevesu, kjer je lomila suho vejo. Pojdi v bližino Nume in jezi ga. Jezi ga, dokler te ne napade. Potem ga vabi proč od Mamkinega telesa in zadržuj ga, dokler moreš.
Taug je prikimal. Nahajal se je na nasprotni strani jase. Končno se mu je veja odlomila, skočil je na tla in korakal proti Numi ter ga pričel med renčanjem in lajanjem zasramovati. Razdraženi lev se je dvignil, njegov rep se je dvignil kot puščica,
Taug pa je zbežal, kajti poznal je to znamenje za napad.
Za levovim hrbtom je dirjal Tarzan k Mamki-nemu telesu. Numa je zaverovano sledil Taugu, ki je bil pričel bas v pravem trenotku bežati in je do spel do prvega drevesa komaj dva ali tri korake pred zasledujočim demonom. Kot mačka je sple zala težka opica po deblu v varno zavetišče, Numovi kremplji so udarili komaj colo za njim v zrak.
Trenotek je lev postal pod drevesom, buljil za opico in zarjovel, da se je zemlja tresla, potem se je vrnil k svojemu plenu, a ko se je okretal, je njegov rep zopet švignil navzgor in v daljših skokih se je vračal, ko je videl, kako teče naga postava z okrvavljenim telesom njegovega plena na širokih plečih, k drevju v nasprotni smeri.
Opice so opazovale raz svojih varnih sedežev na drevju besni lov na tleh, zasramovale so Numo in svarile Tarzana. Visoko, vroče, svetlo solnce je obsevalo igralce na mali jasi in jih je jasno kazalo gledalcem v senčnih vrhovih visokih dreves. Videti je bilo rjavo telo nagega mladeniča, ki je bilo napol pokrito od kosmate mrtve opice, kri je tekla čez kožo, mišice so se napenjale pri dirki čez zeleno rušo, zadaj pa grivasti lev, ki je strigel z ušesi in dvigal rep ter skakal z dolgimi koraki po solnčnati travi. Ha, to je bilo življenje! S smrtjo za petami se je Tarzan veselil razburjenega življenja. A bo-li dosegel drevje še pred smrtjo, ki ga v taki bližini zasleduje?
Gunto se je pred njim spustil na vejo drevesa ter ga svaril in poučeval.
za službe. Prijazno je nagovarjal dekleta ter jim obetal dobre službe 'na Hrvaškem. Tako j© govoril tudi z Micko Zalarjevo, ki ji je obljubil mesto natakarice v Sisku. Micka se je ujela v njegove mreže ter se odpeljala ž »jim na Hrvatsko. Dolgo Jasa ni bilo nobe-h p, ga glasu od nje. Končno pa je dobila nje-Ba teta v Ljubljani obupno pismo iz Bosanskega Dobrlina, v katerem ji Micika toži, da jo je zavedel neznanec tako daleč, da sama *e ve, kje je. Od tistega časa je izginil vsak sled »a njo. Policija sumi, da je neznanec trgovec z dekleti ter je uvedla poizvedbe.
— Kolo je nagel. France Skodlar, 57 let star, doma iz Zapog pri Smledniku, je prodajal te dni v dražbi svojega tovariša Lovro-ta Ovsen jaka iz Vodic pri Ljubljani kolo znamke >Puch« štev. 181.356. Trdil je, da je kolo našel na travniku pod šmarno goro. Ker se je zdelo ljudem to sumljivo, so opozorili stražnika, ki je možakarja aretoval in gnal na Bleivveisovo cesto. Tam so ugotovili, da je Skodlar nevaren uzmovič, ki je sedel radi tatvine že nič manj kakor 21 krat. Zato je naravno, da njegovemu zagovoru niso verjeli in so vtaknili Franceljna v špehkamro. Ko mu je dežurni napovedal zapor, se je mož razsrdil ter pričel kričati: >Ali ste neumni! Zato, ker sem kolo našel me hočete zapreti! Pritožim se pri držav, pravdniku.!«
— Reecntre med visokošolci in policijo. Predvčerajšnjim ponoči so prišli v bližini južnega kolodvora štirje visokošolci v kon-flik s policijo. Daljšemu prerekanju so sledile batine. Dva visokošolca sta jih dobila par s penderekom, stražnik pa eno s pestjo po očesu. Vse batine so »pustile vidne znake«. Ko je dobil stražnik »pomoči, so bili visokošolci ^predstavljeni uradu:. O stvari bo razsodilo sodišče, in tedaj bomo govorili eventualno dalje.
— Halo! Kam hitiš? mi Kongresni trg, kaj je? ali ne veš, da je v nedeljo 26. aprila »Velika tombola- nižjih poštnih uslužbencev, glej da še pravočasno kupiš tablice, prodaja- j jo jih vsi pismonoši in trafike po 2 Din 50 p. i Oglejte si dobitke pri Gričer & Mejač, Selen- j burgova ulica, »Elite , Prešernova ul. in J. j Ooree, Dunajska cesta 1. — Odbor.
— Jadranska Straža. Občni zbor Jadranske Straže v Ljubljani se vrši v soboto 25. t. m. ob 20. uri v restavraciji Zvezda.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 23. aprila 1925.
— Blago: Trami monte od 8-8—21-27 fco meja bi. 390; hrastovi frizi od 4—9 m od 25 —60 cm I. in II. vrsta fco meja denar 1400; smrekovi oz. jelovi hlodi od 25 cm deb. naprej ico nakladna post. denar 250; late 24-24, dolžine 2, 2'A, 3, 3'A, 4 in, media 4 m, 3 m fco nakladna postaja, 3 vag., denar 275, blago 275, zaklj. 275; bukovo oglje Podbrdo, 1 vag., denar 114, blago 114, zaključek 114; pšenica Rosate par. Ljubljana, blago 475; pšenica avstralska, Ico Postojna tranz., blago 460; pšenica Hard Winter št. 2 par. Ljubljana 485; otrobi pšenični, deb. par. Ljubljana, 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 195; oves makedonski, orig. par. Ljubljana 330; koruza zobata, fco. sremska postaja 185; koruza medjim. par. Ljubljana 236; koruza zobata Ico Ljubljana 220.
— Vrednote: 2'A % drž. renta za vojno škodo denar 160>ž, bi. 16214 zaklj. 161 'A; 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 61, bi. 62; Celjska posojilnica d. d. denar 210, blago 212A; Ljubljanska "kreditna banka denar 217; Mer-kantilna banka denar 112, blago 127; Prva hrvatska štedionica blago 825; Kreditni zavod denar 190, blago 200; Strojne tovarne in livarne blago 135; Trboveljska premogo-kopna družba denar 380; Združeno papirnice denar 100; Stavbna družba denar 265, blago 280.
BOBZE:
— Zagreb, 23. aprila. Devize: Curih 12.01 —12.11, Praga 183.65—186.65, Pariz 323.50 —32«.50, London 297.50—300.50, Trst 254— 257, Berlin 14.74—14.89, Dunaj 0.0868—
0.0888. — Valute: lira 262.50—255.50.
— Curih, 23. aprila. Borza: Beograd 8.38, Pariz 26.80, London 24.775. Newyork 516.60, Milan 21.17, Praga 15.325.
To in ono.
ALBANSKE.
Zgodilo se je takole:	Stari	Permeti je
umrl. Zapustil je tri sine, ki so bili vsi trije loparji. To se pravi, najstarejši je bil voja-
ški dobavitelj, drugi lekarnar, samo najmlajši se	ni posluževal	nobenega opisa in je	bil
i	samo	ropar. Toda	to v Albaniji ni nič	hu-
■	dega,	tu more biti	človek ropar, kakor	kje
drugje bankir. Metier je metier, in tudi tu ne sramoti. Stari Permeti si je naredil veliko premoženje, cel mestni okraj je bil njegov. Velike časti so mu izkazali po njegovi smrti. Štiri Uodže so sledili odprti nosilnici, na kateri je ležalo njegovo truplo, pokrito samo s pisanim prtom. In mnogo belili in rjavili fesov je napravilo dolgo pot do mestne meje, kjer cveto divje lilije in vlada velik mir.
Dan ix! njegovem pogrebu je prišel eden izmed sinov li gospodu Miillerju, ki je nemški inženir. Bil je Hasan, in če je bil to pravzaprav lekarnar, ali pa eden od dveh drugih bratov, je vseeno. Gospod Muller je stanoval c eni izmed Permetejevih hiš, in ker je zahteval Hasan najemnino, je Muller plačal, misleč, da je podedoval hišo Hasan. O, bil je pa previden, dal si je izstaviti potrdilo! Dan pozneje je prišel Ismael, eden od drugih dveh bratov ter zahteval ravnotako najemnino. Gospod Muller je pokazal svoj listič, rekoč: Tu je potrdilo tvojega brata, da sem pla&il najemnino že včeraj.
Toda Ismael je tekel na policijo ter tam hudo kričal. Policija je prišla ter hotela Miil-ierja deložirati. V svrho splošnega pomirje-nja je plačal Muller še enkrat, toda na padlagi potrtliia je vložil pri sodišču tožbo na vrnitev. Hasan je bil zaslišan ter je prisegel pri prerokovi bradi, da ni dobil nobenega denarja. Sodnik je proglasil potrdilo za neve-| Ijavno, ker ni nobenih prič podpisanih. In ! j končno je bil ovaden gospod Muller radi po- 1 ! tvarjanja listin ter bo izgubil radi tega naj- j ! brže svojo državno službo.
| Ta nekoliko paradoksna zgodba je kurzi- I |	rala po	vsem mestu, in vsak Evropejec, ki	j
|	živi tu, je sklenil, na si zapomni, da	ne na-	j
| pravi eventuelno podobne napake, kakor i | nesrečni Muller.
j Toda nekega dne je prišel Karnis Kurza-j ni, bogat albanski trgovec k svojemu na- j i jemniku, italijanskemu trgovcu - posredoval- ; I cu Giugliu Bonatiju ter ga je prosil, da mu | I posodi 50 napoleouov. Na carinskem uradu v i '	Durazzo	stoje veliki zaboji oranž in	citron,	|
:	smokev	in dateljc-v in treba jih je	rešiti:
/Vrnem ti denar v 14 dneh, pri meni je vendar siguren.« 50 napoleonov = 200 dolarjev, to je mnogo denarja! Bonat tudi ni imel ravno polnih Žakljev denarja. Toda kljub temu, zakaj ne bi bil svojemu hišnemu gospodarju na uslugo? Glavna stvar je bilo potrdilo, podpisano od prič. Sestavila sta torej potrdilo ter ga napisala in Bonati je poklic«! svojo-ženo Marijo, ki je imela oči žareče kot oglje ter njeni prijateljici Terezo in Heleno, ki sta prišli ravnokar iz Florence na obisk. \ si so podpisali in Karnis Kurani je odne*el .->0 svetlih zlatnikov. Minila sta dva, minili so trije tedni, toda denarja ni bilo nazaj. Končno se je odločil Bonati plaho, da spomni Sanica na njegov dolg. Kakšen dolg? 50 aa-polecnov? Kaj? On, Ramis, eden najbogatejših trgovcev v Albaniji si je izposodil denar? On — posestnik velikih olivnih gozdov, ne-številnih čred ovac, velike trgovine, on lastnik sedmih hiš? Kaj takega trditi je predrznost, Bonati naj mu samo dokaže:
Bonati je tekel na sodišče. Sodnik je vprašal: Ali imaš priče? Dat, je rekel Bonati veselo, tri imam. Svojo soprogo in njeni dve prijateljici.
Tvoja soproga ne pride v poštev, zakaj odvisna je od tebe. To se pravi, ti jo vzdržuješ, in ona mora radi tega storiti kar hočeš ti. Vsaka ženska je toliko, kakor pol moškega. Dve ženski štejeta torej šele za eno moško pričo. Zakon pa predpisuje dve priči,, torej je tvoje potrdilo nezadostno.« Tako je dejal ter poslal Bonatija domov, ki je bil \ sled tega olajšan za 50 napoleonov. To sta dve resnični dogodbi iz zadnjega časa, ki dokazujeta, kake pravne pojme imajo v Albaniji, v Albaniji, ki spada vsaj po svoji zemljepisni legi še k Evropi. Zakon ščiti vedno domačina pred tujcem. In najsi bo človek 5*-» tako ponosen na svojo evropejsko superiornost — napram kadiju potegne vedno kratkega !
Izdajatelj: dr. Josip Haein.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
J »ek London:
(67)
Burni doživlfaji.
Koman z |»i£nega morja, i
Tisti večer po večerji je igrala Joana s j Sheldonotn biljard. Nenadoma je zalajal Sa- i tan na dvorišču in ko sta poslala Lalapera pogledat, kdo je tam, je pripeljal s seboj ] utrujenega in zaprašenega domačina, ki je hotel govoriti »z velikim belim poglavarjem i. Vztrajnosti tega moža se je končno posrečilo, da ga je Sheldon sprejel ob tej nenavadni uri. Sheldon je stopil na verando, da bi ga ogledal, in ko je opazil izstradane poteze in izmučeno telo tega moža, je takoj spozna L, da mu mora prinašati važno poročilo. Vendar ga je vprašal osorno:
— Zakaj priti v mojo hišo, ko je soince že zapadlo? —
— Ja Charley — je zamrmral črnec v opravičilo. — Prihajati iz Binu. —
— Vi ste torej Binu Charley? No, zakaj hočete govoriti z menoj? Zakaj vas poslati Vaš gospod k velikemu belemu poglavarju?
In potem sta poslušala Joana in Sheldon poročilo, ki ga je prinesel Binu Charley. Popisoval je Tudorovo pot navzgor ob reki Ba-lesuni, slikal, kako so vlekli čolne čez brzi-ne reke in potovali po reki v onih krajih, kjer je tekla skozi savano;, govoril je o poskusnem izpiranju peska, ki ga izvajajo beli zlatokopi, o prihodu v podnožje gora; o pasteh za ljudi, ustvarjenih iz jam, v katerih so tičala kopja in ki so bile nastavljene na stezah sredi džungel; o prvem srečanju z Bushmani, ki do takrat še niso bili videli tobaka in niso poznali učinkov kajenja; o njihovi prijaznosti; o nadaljnjem prodiranju čete v notranjost otoka ob pobočju gore Lions Head; o belokožcih, ki so bili ranjeni v pragozdu in si tam nakopali mrzlico in o njihovem blaznem zaupanju do Bushmanov.
— Ves ta čas jaz govoriti belim gospodom — je pripovedoval dalje — Jaz jim reči: Bushman gledati po strani. On zelo mnogo vedeti. Naša mušketa njega plašiti in Bushman vam biti preveč dober prijatelj. On vas neprestano ostro opazovati. Če ga vaša mušketa ne bi zadrževala, on hi vam zelo kmalu odsekati glavo. In vas vse pojesti. —
Toda potrpežljivost črncev je bila večja od vztrajnosti belokožcev. Tedni so minevali in j črnci niso poskusili nobenega sovražnega de- j janja. Bushmani so v vedno večjem številu i prihajali v tabor in neprestano so prinašali j svoje darove, jam*, taro**, prašiče, perutni- > no, divje sadje in zelenjavo. Če so iskalci ; zlata prenesli svoj tabor na dingo mesto, so jim Bushmani nudili svojo pomoč ter jim nosiU prtljago. Belokožci so postajali vedno bolj neprevidni. Bili so utrujeni od iskanja zlata, pri tem pa so morali nositi tudi svoje puške in težke pasove z naboji; kmalu so se
navadili pu&Čati svoje orožje brezbrižno v
taborišču.
— Jaz jim zelo mnogokrat praviti — vsem belim gospodom, da se morajo paziti. A vsi beli gospodje se meni mnogo smejati in govoriti, da je Binu Charley kakor otrok — na mojo besedo — oni z menoj neprestano govoriti kakor z otrokom. —
* Dioscorea sativa.
«* Beri: torou. colocasia osculenta, užitna korenika
ln tako je nastopilo ono jutro, ko je Binu Charley opazil, da so žene in otroci divjakov izginili. Tudor je ležal takrat, ves skrušen od mrzlice, v zapuščenem taborišču, ki je bilo pet milj oddaljeno. — Glavni tabor namreč so preložili pet milj dalje, kjer so skušali pridobivati zlato iz lepega kremenca. Binu Charley je bil takrat baš na pol pota med obema taborjema, ko mu je prišlo na misel, da je odsotnost žena in otrok sumljiva.
— Na mojo besedo — je dejal — jaz premišljevati kakor vrag. Črne Mary in otroci iti zelo daleč. Zakaj to? Jaz vedeti, da je blizu velika nesreCa. Jaz se bati kot vrajj. Jaz bežati, na mojo besedo, jaz bežati. — Binu Charley je poiskal Tudorja, ki je bil brez zavesti. Črnec si ga je naložil na rame ter ga nesel milje daleč po stezi nazaj. Tam je zabrisal novo sled, ga odnesel četrt milje globoko v osrčje najgostejše džungle ter ga skril v veliki banani. Ko se je vrnil, da bi poskusil rešiti puške in opremo, je opazil tolpo Bushmanov, ki je korakala po steli navzdol; skril se je pred njimi v pragozdu.
(Dalje prihodnjii.)
MALI OGLASI
C«n« oglasom do 20 besed Din V—, vsaka aadaljna beseda
90 para.
Suhe mavrohe ^	ali	smrčke
kupujemo. Kupci smo ludi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko.
^jubijarm.
Službolšeč
»kademično naobražen 25leten go-*pod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Deloc.
Zastopstvo
kake dobre firme, za Ljubljano in okolico išče trgovsko verziran redu-eiran bančni uradnik. Cenj. ponudbe t navedbe pogojev na upravo lista pod »Agilen«.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Matematiko
peotnje profesor. Honorar smeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Trgovski lokal
s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem 'kraju se išče. PonAdbe na upravo pod »Promet«.
iilslHaiiie In iiiiit!
tiladijole v osmih barvah, veliko cvetne, dalize 30 različnih vrst — ima v zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Oota psfraiišhi zaslutt si nusli
raznašalcem, vpokojencem, pismonošam, slugam, trafikantom itd. — Oglasiti se je pri tvrdki »Posredovalec« Sv. Petra 23/1.
Vdovec srednjih let se želi seznaniti z
vdovo
1 ali pa mladenko radi ponovne ie-1 nitve. Ponudbe s sliko pod »Resno< na upravo »Narodnega Dnevnika«.
Instrukcije
Is vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo viaokošolec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
Je (zborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3’—.	/	Razpošil|a društvo:
.VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU.
Stalna saloga: Heramanskj, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič.
Najboljši
>• edino 1«
° Josip Petelinc-a
Orltzner m Adler
aa rodblao, obrt In Industrijo
Ljubljana
Mtimli kraptaiM. VaCKtai garancij«. Delavnica »a popravila ^
■a mM« %	Talef on SIS	«»	■"«»»
Rožica
€€
„GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICQSKI BURKAH LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	lnterurban
»OHOM*
Stev. 454.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod kulanlniml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnilni imeni. — Ponudbe pod »Vrtnica« na upravo lista do
1.	maja t. 1.
Proda se
FRAH Mi notar pri Sv. Lenarta v Slov. goricah [
stara, dobro ohranjena omara in g umivalnik. — Poizve se Wol!ova ulica l/II.
■ ■
suho skladišče za državnim kolo- ■ dvorom, je takoj za oddati. Oglasiti rd\ se je Konopjuta, Gosposvetska cesta štev. 2.
Veliko
sprejme
notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih u izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjlgovodstva S
Reflektiram samo na prvovrstne moči. J Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost. J niiiiiiiiiuiinnniiiniHiimmmnNri
Stanovanje
s kuhinjo, 1 veliko sobo, 2-babine-toma, % vsemi pritiklinami aovpo-rabo kopalnice in pralnice in kosom zemljišča v dovi vili ob Dunajski cesti odda takoj Pokojninski zarod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Na dobro
° Gradbeno podjetje
tnfg. Dukič in drujg
E|ubymia, Bohoričeva uti. št. 24
q	Telefon	štev.	560
»e priporoča m vso v to stroko spadajoča delo.
in ceno domačo hrano se »prejme vei oseb. Naslov pove uprava.