Poštnini plaSaaa v gotovini Leto VIH, ii 254 Ljubljana, sreda 26. oktobra 1927 Cena 2 C in Stane nrtr*«*" Oto »j'—; sematvo Din ter— Oglnas po Uredništvo i Ljubljana, Kantova ulta Telefon it. «07« in stoti tndi Rokopisi no m vratajo. Dnevni k za-gospodarstvo^ prosveto in politiko UnmvnOt**: LJubljana, tTeieroora ulica it. 54. — Telefon it. 1036. iMcnUnl oddelek; Ljuoijana, PreSet-rtora oHca St. 4. — Telefon it. **c« Podrutnid: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Rn£un pri poštnem Cek. zavodu: Ljub-lana it 11.841 • Praha čialo 78.180. Wten, Nr. 105.141' Demokrati so definitivno odločitev zopet odgodili Demokratska zajednica je izrazila prikrito grajo svojim ministrom, Ljubi Davidoviču pa popolno zaupanje. - Predlog opozicije za skupen klub je bil v načelu sprejet, g. Davidovič je dobil pooblastilo in svobodne roke, da akcijo nadaljuje. Demokratskim ministrom se je posrečilo prepričati demokratske poslance, da situacija še ni zrela za razdor koalicije z radikali. — V sporazumu z g. Davidovičem je bila zato odločitev zopet odgodena. — Demokratska zajednica je soglasno sprejela resolucijo, ki daje g. Davidoviču neomejeno zaupnico in ga pooblašča, da nadaljuje pogajanja z opozicijo. Ljubljana, 25. oktobra. Rezultat današnje seje demokratskega kluba pač ni zaslužil velikanske napetosti, s katero ga je pričakovala vsa javnost širom Jugoslavije. V bistvu je ostalo vse pri starem. Sprejeta resolucija je niz besed, ki se jih lahko tolmači tako ali tako. Besede pa ostanejo besede, ako jim ne slede dejanja. In baš v tem leži vsa slabost demokratskega kluba, da se ne more odločiti za nobeno akcijo. Neodločnost in oportunizem prevladuje in ogromni večini današnjih javnih delavcev žari strah iz vseh kosti. Pretnje g. Vukičeviča z absolutizmom in razpustom skupščine v današnjih abnormalnih in dekadentnih časih mogočno vplivajo na svobodno voljo parlamentarcev. Nekaj časa se da delati politika s papirnatimi resolucijami ter z zaupnicami in to tudi v slučaju, če gredo istočasno na vse strani, dolgo pa taka politika brez katastrofe ni mogoča. Vzgledov za to je v politični zgodovini več kot dovolj. Največje zlo današnje situacije je to, da drvimo iz ene latentne krize v drugo. Z današnjo resolucijo demokratskega kluba je kriza za par dni odstranjena, da se zopet pojavi krepkeje. Vse to se zove v političnem žargonu boj v etapah. V normalnih razmerah bi bil morda te vrste boj zelo uspešen, a danes nima veliko izgledov na uspeh. Kaj pomaga še tako ostra resolucija za debelo kožo g. Vukičeviča. Zanj je glavno, da ostanejo demokratski ministri v v'a-di in da glasujejo demokrati z vlado. Briga se on za resolucije. In kaj naj zaleže pri demokratskih ministrih jasna graja mesto zaupnice, kaj istočasno izrečena demonstrativna zaupnica gospodu Davidoviču ter pooblastilo, da on vodi tudi politiko vlade? Kje so sankcije za izvedbo teh pooblastil? Gospodje ministri bodo še naprej delali svojo politiko z g. Vukičevičem. gospod Davidovič se bo pa še naprej hudoval nad njimi v klubu. Edini argument, ki ga demokratski klub lahko navaja ■ v svoje opravičilo za svoj sklep je držanje muslimanov, ki so izjavili, da ostanejo v vsakem slučaju v vladi in so v tem podprli tezo doktorja Marinkoviča, da sprejem predlogov opozicije v današnjih razmerah še ne bi nujno ustvaril nove politične ori-jentacije, ki je cilj akcije demokratskih strank. Nastop muslimanov je na ta način pomagal do zmage taktiki oportu-nizma. Tej v prilog sta govorila tudi referat g. Marinkoviča o koncesijah, na katere je moral v svoji zagati pristati g. Vukičevič, in utemeljeno pričakovanje, da bodo pod vtisom današnjih sklepov radikali pristali še na nadaljne, večje koncesije demokratom. Navzlic vsemu temu je demonstrativna in soglasna zaupnica g. Davidoviču, kakor tudi soglasno načelno odobrenje za nadaljevanje akcije za ustvaritev demokratske koncentracije, prepričujoč dokaz, da se demokratski klub zaveda nevzdržnosti sedanje situacije. S tem je na manifestanten način potrjeno, da vidijo tudi demokrati, in to nedeljeno, edino pot do resnične konsolidacije države v združitvi demokracije. To ob tej priliki prvič odkrito in odločno izraženo dejstvo je tako važno, da smo s potekom današnje seje demokratske zajednice vendarle zadovoljni. Živahen kontakt med demokrati in SDS Beograd, 25. oktobra p. Po seji demokratskega kluba, se ie opazilo v političnih klubih, da je g. Davidovič takoj pozval k sebi zastopnika SDS g. Vilderja in imel z njim daljšo konferenco. V tem času je zasedal klub SDS, kateremu je nato g. Vilder referiral o razgovoru z g. Davidovičem. Klub je sprejel to poročilo z zadovoljstvom na znanje. Po seji je imel g. Pribičevič sestanek z voditeljem zemlioradnikov g. Jovanovičem. Jutri popoldne se vrši konferenca šefov opo zicije, kateri bo prisostvoval tudi St. Radič ki je prispel nocoj iz Zagreba. Kasno zvečer se ie g. Radič sestal s poslancema SDS dr Kramerjem in dr. Grisogonom. Na vprašan ie novinarjev, kaj misli o resoluciji demt /*atske zajednice, je odgovoril g. Svetozar Pribičevič, da prej ne more dati nikake izjave, dokler se ne dogovori s tovariši, ki so podpisali spomenico D_e-mokratsJd zajednict, Beograd, 25. oktobra p. V demokratskem klubu je padla danes odločitev, ki zopet ni definitivna, a vendarle pomeni zopet korak bližje k definitivnemu raz-čiščenju situacije v smislu demokratske ideje. Da ni skupina dr. Spaha v zadnjem trenotku zagrozila, da izstopi iz Demokratske zajednice in se pridruži radikalom ter jim reši pokolebano večino, bi brez dvoma padla že danes končna odločitev. Tako pa je ostalo pri tem, da je bil predlog SDS, HSS in SZ glede osnovanja enotnega parlamentarnega kluba sprejet v načelu in se je Demokratska zajednica s tem izjavila za koncentracijo demokratskih sil, prepuščajoč končno rešitev tega vprašanja nadaljnim razgovorom in pogajanjem med predlagatelji in Demokratsko za-jednico. Z eno besedo: Demokratska zajednica se ni mogla odločiti, da že danes prelomi z radikali, marveč se Je odločila za oportunistično postopanje ter hoče počakati na še ugodnejši tre-notek. Ako je v resoluciji fraza, da se bo pri nadlalimih razgovorih in pogajanjih zahtevalo tudi mišljenje druge koalirane stranke — klerikalcev sploh nihče ne omenja — ni ta formula izraz lojalnosti, marveč le gesta takta, ki je potrebna, dokler so demokrati v koaliciji z radikali. Mnogo večja važnost te fraze in formule leži v tem, da je s tem radikalom odkrito povedano, da morajo računati z ujedinjeno fronto demokracije. Važno in značilno pa je, da je klub Demokratske zajednice izrekel g. Davidoviču in njegovi politiki, ki gre odkrito za ujedinjenjem celokupne jugoslovenske demokracije, na manifestanten način zaupnico in ga istočasno pooblastil za nadaljne razgovore v inten-cijah te njegove politike s SDS, HSS in SZ. Nadalje se naglaša v resoluciji, da bo delo demokratskih ministrov v bodoče podrejeno določbam g. Davidoviča kot strankinega šefa, kar pomeni v bistvu grajo dosedanjega postopanja demokratskih ministrov brez predhodnega sporazuma z vodstvom stranke. Tudi sicer je sprejeta resolucija zelo kritična napram vladi in demokratskim ministrom in vladi zlasti očita nedovoljno zavzemanje za vzpostavitev pravnega reda in zakonitosti v državi Poročilo demokratskih ministrov je bilo sprejeto na znanje, ne da bi jim obenem bila izrečena zaupnica. Pač pa se je naglašaio, da bo klub odslej budno sledil njihovemu delu v vladi, kar se pravi z drugimi besedami, da klub z njihovim dosedanjim delom ni zadovoljen. Če se še upošteva, da je ožja okolica demokratskih ministrov imela pripravljeno povsem drugačno resolucijo, v kateri bi se jim izreklo popolno zaupanje, da p a je ta resolucija propadla že na predkonferencah in se nadalje upošteva okolnost, da je bila resolucija g. Davidoviča sprejeta dobesedno brez najmanjše korekture ali presti-lizacije, se da globok značaj današnjega sklepa Demokratske zajednice še bolj oceniti. Na temelju današnjega sklepa Demokratske zajednice se bedo nadaljevala pogajanja za formiranje enotne fronte demokracije. G. Davidovič je dobil za to akcijo popolnoma proste roke in ker je jasno, da je bil predlog samostojnih demokratov, radičevcev in zemljoradnikov sestavljen v. sporazumu in popolnem soglasju z g. Davidovičem, se da točno sklepati, v kaki smeri se bodo ti razgovori nadaljevali. G. Davidovič sam je po seji naglasil, da ne namerava niti najmanj popustiti od svojega dosedanjega stališča. Jutri bo poslal g. Davidovič šefom opozicije in predlagateljem znane spomenice svoj pismen odgovor. Splošno se pričakuje, da se bodo gg. Davidovič, Radič in Joca Jovanovič sestali že tekom jutrišnjega dne, da se razgovore o nad a! jn i h korakih. G. Veljkovič, ki je znan kot nasprotnik Pribičeviča, je nocoj izjavil vašemu dopisniku: »Današnja resolucija znači, da se pogajanja za formiranje enotne demokratske fronte nadaljujejo; g. Davidovič je dobil tozadevno popolnoma proste roke. V normalnih prilikah bi resolucija, kakor jo je sprejela danes Demokratska zajednica, izzvala nemi-novno krizo vlade. Kdor pa pozna politično moralo današnjega režima, ta tudi ve, da se bo g. Vukičevič zadovoljil tudi s tem, četudi je prvotno zahteval od demokratskih ministrov, naj mu prezentirajo danes zvečer zaupnico kluba in si zasigurajo proste roke. To se ni zgodilo, pač pa je klub vse to priznal g. Davidoviču.« Uspeh pašičevcev v rad%a nem Idubu Viharna in dolga večerna seja. — Težak porod enotnih kandid atskih list za skupščinske odbore. — Radikaiski predsedniški kandidati. Beograd, 25. oktobra p. Nocoj se je vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Kakor doznava vaš dopisnik, je bila seja zelo burna in je zopet pokazala, da obstoje v klubu huda nasprotstva. Sejo je otvoril podpredsednik Jankovič ter napovedal, da je na dnevnem redu volitev kandidatov za skupščinske odbore Predlagal je, naj kandidate postavi svoje-časni stalni kandidacijski odbor. Pašičevec g. Šušič je energično protestiral proti temu -in naglašal, da se morajo nehati nepravilnosti pri postavljanju kandidatov; zahteval je, da se izvoli nov kandidacijski odbor, ki naj se razširi za 10 članov. Njegov predlog Je podpiral tudi g. Bogoljub Kujundžid, ter je bil naposled po živahni debati tudi sprejet. Izvoljen ie bil nov kandidacijski odbor, v katerega je prišel tudi poslanec šušič. Kandidacijski odbor je imel sejo nad eno uro. Ko Je predložil klubu svoje kandi- datne liste, se je uprl g. Boža Maksimovič, češ, da na listi ni nekaterih njegovih prijateljev Po dolgi debati, ki je trajala zopet cekkuro, je bila sestavljena lista, ki je bila naposled sprejeta. Za predsednike posameznih odborov kandidirajo radikali za finančni odbor: dr. Niko-lo Subotiča, za zakonodajni odbor dr. Lazo Markoviča, za administrativni odbor Stepo Kobasico, za imunitetni odbor Milana Simo-noviča, za odbor za prošnje in pritožbe paši čevca Krsto Miletiča in za odbor za zakon o stanovanjih Bogoljuba Kujundžiča. Vendar pa zahtevajo predsednike zakonodajnega, administrativnega in imunitetnega odbora za sebe demokrati, ki jih bodo tudi dobili. Splošno se je opazilo, da je na listah veliko število pašičevcev. Bivši finančni minister posl. Milan Stojadinovič je bil izvoljen v finančni odbor. Telefonski referati kral ju Beograd, 25. oktobra, p. Po seli Demokratske zajednice je odšel Voja Mairinkovič v dvor, odkoder je telefonično govoril s To polo in poročal kralju o poteku seje. Za Ma-rinkovičem je odšel v dvor tudi predsednik vlade g. Vukičevič, ki je ravno tako telefonično govoril s Topolo. G. Vukičevič je izjavil, da je zadovoljen z rezultatom seje Demokratske zajednice. Sestanek Narodne skupščine Beograd, 25. oktobra, p. Za jutri dopoldne ie sklicana seja Narodne skup-§5ine, ki bo prva redna seja novega zasedanja. Seja bo otvorjena s kralievim ukazom, kakor določa čl. 52. ustave. Takoj nato se bodo vršile volitve stai-Bik skupščinskih odborov. Kandidati SDS za skupščinske odbore Beograd, 25. oktobra, p. Na večerni seji kluba SDS so bile sestavljene sledeče liste za kandidate v stalne skupščinske odbore: za finančni odbor gosp. Svetislav Popovič, Juraj Demetrovič, dr. Gregor Žerjav; za zakonodajni odbor Svetozar Pribičevič, dr. Albert Kramer, Srdjan Budisavljevič; za imunitetni odbor dr. Edo Lukinič, dr. Milan Ko-cič; za administrativni odbor Večeslav Vilder in Valerijan Pribičevič; za odbor za prošnje in pritožbe dr: Dragičevifi in Dušan Ivančevič. Sneg v Krkonoših Praga, 25. okt. s. V Krkonoših je zapas . del precej visok sneg. Danes zjutraj je bi» k> mraza 3 stopinje pod ničlo. Seia Demokratske zajednice Govorila sta samo gg. Marinkovič in Grd. — Klub je brez debate sprejel njun referat in od poslanca Grola predloženo resolucijo. cstavke predsednika kluba g. Ljube DavU doviča, se je klub Demokratske stranke zedinil v mnenju, da bi mu bilo težko z Beograd, 25. oktobra, n. Danes ves dan so v vseh poslanskih klubih z veliko ner-voznostjo razpravljali o politični situaciji in pričakoval zlasti odločitve Demokrat, zajednice. Radikalni poslanci so bili popoldne zbrani v svojem klubu skoraj polnoštevilno ravnotako tudi drugi poslanci v svojih lokalih. V skupščinskem poslopju je zaradi tega vladalo tako živahno vrvenje, kakor cesto niti povodom plenarnih sej ne. Seja Demokratske zajednice se je začela ob 17. Toda že tekom dneva so se vršile mrzlične predkonference in sondiranje, terena za sejo samo. Na vseh straneh so delali na to, da se za vsako ceno prepreči razcepitev stranke. Prizadevanja so uspela, in Demokratska zajednica je zavzela tako stališče, da je volk sit in koza cela. Zanimivo je, da je vladal ves dan živahen kontakt med g. Davidovičem in poslanskim klubom SDS, ki je bil na ta. način točno informiran o situaciji v Demokratski zajednici. Obveščen ie bil tudi o resoluciji, ki sta Jo sestavila gg- Davidovič in Milan Grol in ki je bila nato sprejeta soglasno in brez vsake spremembe. Sejo Demokratske zajednice ie otvoril klubov podpredsednik dr. Hrasnica, ki je tudi predsedoval. Prvi je govoril dr. Marinkovič, ki je referiral o koncesijah, ki so jih dosegli demokratski ministri od g. Vukičeviča. Dosedaj je bilo upokojenih 35 sreskih poglavarjev, med njimi v prvi vrsti oni, pro ti katerim so bile vložene razne pritožbe, in oni, ki nimajo potrebne kvalifikacije. 15 izmed njih je bilo upokojenih zato, ker so v svojh uradnih funkcijah nastopali preveč kot strartkairji. Razen tega je bilo reducirano veliko število drugih političnih uradnikov, drugi pa še bodo. Redukcija se vrši po istih načelih kakor pri sreskih poglavarjih in se bo nadaljevala postopoma, tako, da bo prizadetim dana možnost, da si pravočasno poiščejo drugo službo. Izpraznjena mesta sreskih poglavarjev in političnih urad nikov bodo izpopolnjena postopoma in sporazumno. Vlada želi, da pridejo na ta mesta vestni in kvalificirani uradniki, kar bo tem lažje, ker bodo politični lrradniki po no vi uradniški uredbi bolje situirahi kakor so bili doslej. Po mnenju dr. Marinkoviča morajo biti s temi rezultati zadovoljni ne samo dc-mokrati temveč tudi celotna opozicija, saj bo na ta način dobila država bol'e kvalificirano uradništvo in se bo zato tudi upra va izboljšala. Poročilo dr. Marinkoviča je bilo sprejeto na znanje brez debate, nakar je v smislu prejšnjega dogovora g. Grol prečital od njega in g. Davidoviča sestavljeno resolucijo in jo kratko utemeljil. Tudi ta resolucija je bila sprejeta soglasno in brez debate. Glasi se: Resolucija. Po poročilu g. Voje Marinkoviča o po* titlčni situaciji in po govoru g. Milana Grola je klub Demokratske zajednice so. glasno sprejel to*le odločitev: Pretresujoč vprašanja; ki so dovedla do uspehom izvesti svojo odgovorno vlogo v današnji situaciji, ako se ne odstranijo vzroki današnjega nezadostnega zaupanja. Klub hoče, da se nadaljuje delo za red v državi v stalnem kontaktu in z resnim upoštevanjem poslanskih klubov. Zato po* vdacja potrebo tesnejšega sodelovanja svojih predstavnikov v vladi s klubom, v prvi vrsti pa s predsednikom kluba in še* fom stranke, ki mu klub v vseh vprašanjih < polnim zaupanjem prepušča odločilno besedo. To so neobhodni pogoji boljšega reda in večjega medsebojnega zaupanja. Kakor vsi demokratski volilci, je tudi klub Demokratske zajednice trdno uver* jen, da imajo stremljenja g. Davidoviča pred očmi pravi smoter Demokratske za> jednice, in ga zato prosi, da ta stremljenja, s katerimi je dajal nam vsem lep vzgled, nadaljuje skupno s klubom in dela na od' stisnitvi ovir za vzpostavitev vzornih od* nošajev v naši stranki, ki naj kakor dose* daj tudi v bodoče prednjači v svojem de* lu za državo in v zvestem čuvanju demo* krat ske ideje, ki je tako potrebna našemu preporodu. Klub Demokratske zajednice je sprejel na znanje poročilo svojih predstavnikov v vladi o spremembi gotovega števila urad* nikov v notranjem ministrstvu in o prvih korakih za zboljšanje državne uprave. Z živahno pozornostjo je spremljal delo v tem pravcu in izraža tudi pri tej priliki svojo zahtevo, da se nadaljujejo reforme v vseh granah državnega življenja in se izvedba začrtanega programa zagotovi s čim boljšo izb.iro ljudi, počenši od vrhov* ne državne uprave do vseh državnih funk* cijonarjev. V zvezi s tem splošnim delom, ki ga za* hteva država s tako nestrpnostjo, je klub Demokratske zajednice s pozornostjo po* slušal predlog današnjih opozicijonalnih parlamentarnih skupin, Samostojne demo* kretske, Hrvatske seljaČke in Zenhjorad* nlSke stranke, o ustanovitvi skupnega klu* ba. Važnost tega predloga in položaj de* mokratske stranke v današnji koalicijski vladi ne pripuščata, da bi klub storil kon* kretne sklepe v kakoršnikoli smeri, dokler ne izmenja misli v svojem klubu, kakor tudi z drugo koalirano stranko. Brez re* zerve pa more klub. Demokratske zajed* niče izjaviti že takoj, da smatra ne samo iz idejnih razlogov, ki govore za zbližan je demokratskih elementov, temveč pred* vsem v državnem interesu tako zbiranje političnih moči za koristno, pa bodisi da pride v tej težki situaciji do koncentracije, ki bi mogla s svojo nacijonalno močjo in svojo avtoriteto ob\>ladati najtežje upra* ve, gospodarske in ftnančne probleme ter ojačiti našo pozicijo v zunanji politiki. Pooblaščamo svojega šefa g. Ljubo Davi* doviča, da izmenja nazore kluba tn nje* govih predstavnikov v vladi z nazori da* našnjih opozicijonalnih skupin in poišče najboljšo in najumestnejšo rešitev v tem in v vseh drugih vprašan jih, ki so na dnev* nem redu kluba Demokratske zajednice. Sklicujoč se na enodušno zaupanje kluba, ga prosi, da še nadalje vodi njegove posle kakor sploh demokratsko stranko, za ka* tero pomeni njegovo ime danes njen pro* gram. -tSi- Nova albanska vlada Rim, 25. okt. o. Giornale d'Italda poroča iz Tirane, da je bila kriza vlade danes re« šena. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade Ahmed beg Zogu, zuna» nje ministrstvo in zastopnik pravosodnega ministra Vrioni, prosvetno ministrstvo ob« drži Deafer Ipi, notranje zadeve obdrži Abduraman Ibra, finančno ministrstvo pa zavzame Sulejman Starava, dočim je ime« novan za poljedelskega ministra in za za. s top mika ministra za javna dela Ferid Vo-kopola. Odmev praškega atentata v Albaniji Dubrovnik, 25. oktobra, p. Včeraj sta dospela semkaj dva albanska dijaka, ki potujeta preko Sarajeva v Sofijo. Dopisniku , ki objavlja seznam javnih del, izvršenih v zadnjem letu in naglaša, da je to najboljša proslava revolucije. V petek opoldne bo objavljena MiiafUlMlPva posiaai-ca na črnoerajčnika Sofijski napadalci aretirani Sofija, 25. oktobra, p. O napadu na uradnike jugoslovenskega poslaništva v Sofiji in na poročevalca beograjske sledeče podrobnosti: Dejstvo je, da so sofijski listi tri dni pred napadom ostro napadali dopisnika cPolitike* gosp. Trifunovi-ča in mu nazadnje javno zapretili, da ne sme pošiljati svojemu listu nikakih vesti. Policijske oblasti so tekom včerajšnjega dne izsledile napadalce, ki so svoje dejanje priznali. Ni pa še. jasno, ali bodo aretiran« prišli pred sodišče zato, ker so blatili jugoslovenskega kralja, pe ovali uradnike poslaništva in napadali Jugoslavijo. Imena napadalcev drže oblasti v strogi tajnosti. Trockij in Zinovjev definitivno izključena Moskva, 25. oktobra (be). Osrednji od« bor komunistične stranke in osrednja kon« trolna komisija sta izdala komunike, ki končuje z senzacijcmalnim sporočilom, da sta bila Trockij in Zinovjev izključena rz centralnega odbora komunistične stranke. Rakovski ne gre ▼ Tokio Moskva, 25. oktobra (be). Ker se japon« ska vlada protivi, Rakovski ne bo imen o« van za poslanika v Tokio. Na to mesto pride bivši tajnik ruskega poslaništva v Londonu Majski. Redukcija francoskih čet v Po-renju Pariz, 25. oJct. a. Za konec tega meseca napovedana redukcija francoske posadke v Porenju se je že pričela. V zadnih dveh dneh je odšlo 8 bataljonov pehote in od« delki s strojnimi puškami. Aretacija avstrijskega aristo-krata Berlin, 25. oktobra (be). Princ Schwar« aenberg. olac znane 'avstrijske aristokrat« ske rodbine, je bil zaradi sleparije aretiran. Carinski spor med Ameriko in Francijo Pariz. 25. oktobra (pa). Poslanik amen« ških Ze din jenih diržav je včeraj predal vladi noto glede Karolistična zarota v Rumuniji Senzacijonalna aretacija Karlovega kurirja bivšega državnega podtajnika Manoilesca, ki naj bi bil organiziral zaroto za povratek bivšega prestolonaslednika. — Vojaške čete zasedle javna poslopja. — Ostri okrepi vlade. Bukarešta, 25. ofctobra, 1. V prošli noči je aretirala policija v Thnishu Manoilesca, bivšega podtajnika v finančnem ministrstvu kabineta Averescu, ko se ie vračal iz Pariza, kjer je imel več sestankov z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Manoilescu je imel v svojem kovčegu pisma bivšega prestolonaslednika, naslovljena na vodilne politične osebnosti v Rumuniji Pri njem se je našlo tndi drngo kompromitujoče gradivo. ManoSescu je prišel v Rtmra-nijo z natančnimi navodili glede nove časopisne kampanje, ki naj bi se bila začela 1. novembra s tem, da bi jel izhajati Est »Novi kralj«, v katerem bi Manoilesca začel propagirati idejo po-vratka princa Karla. Policijsko ravnateljstvo je zapovedalo listom, da ne smejo poročati o aretaciji, opozicijonalne stranke pa so naslovile na vlado posebno spomenico, o kateri bo razpravljala zbornica v sredo. Ministrski svet je imel dve seji. Obe sta se vršili v stanovanju Bratiana. Na teh sejah je hBo sklenjeno, da se izda poseben komunike o dogodku za Ru-mnnijo in poseben za inozemstvo. Komunike pravi, da je imel Manoflescu konspiratorske namene in da je hotel nastopiti proti redu v državi. Vlada, veli poročilo, je odredila, nai se Manoilescu aretira in naj se postavi pred vojno so^šče. To se je zgodilo zato. ker je nad Bukarešto proglašeno obsedno stanje. Med pismi princa Karla je Jbaje Mo tudi pismo na njeno mater. Manoilescu je zaprt v Jilavi in se je moral že parkrat pojaviti pred preiskovalnim sodnikom, ki ga je zasliševal zelo dolgo. Bukarešta, 25. oktobra, s. Proti aretaciji Manoilesca so protestirale vse opozicijonaine stranke ter neliberalni tisk. General Averescu. čigar stranki pripada Manoilescu, se je danes zaradi njega pogajal s šefom vlade Bratianom in bo pred vojaškim sodiščem prevzel branitev Manoilesca. Prijavili pa so se za to tudi Sani neliberalnih strank. Razprava proti Manoilescu se prične še koncem tega tedna. Na četrtkovi seji parlamenta, kateri pripisujejo posebno važnost, bo Brati-anu, da prestreže najavljene interpelacije. sam Spregovoril o tej zadevi in bo ppvdaril. da je vlada odločena za-treti to akcijo z najostrejšimi sredstvi. Vse stranke so vse svoje poslance nujno pokKeale v Bukarešto. Bukarešta, 25. oktobra s. Vlada je, da prepreči vsak incident, dala zavarovati vladna in draga javna poslopja z vojaškimi četami m je zapretila opoziciji, da bodo pri najmanjši akciji opozicijskih strank voditelj aretirani in nad celo Rumunijo proglašeno obsedno stanje. Bakarešte, 25 .oktobra, d. Kakor poroča »Adevernl«, bo vlada spričo kritičnega političnega položaja opozicfjskim strankam stavila ponudbo na politično sodelovanje. Ministrski 'Predsednik Bratianu bo v parlamentu pozval vse politične stranke, da se odkrito izjavijo o svojem stališču do sedanjega položaja, ker ie vlada odločena položaj defisatrvno razčistiti. Tiste poslance, ki se protčvijo sedan'i »stavi, bo vlada smatrala za protidržavne elemente in jih stavila pod obtožbo veleizdaje. Včeraj je bil tu aretiran novinar Nikolaj Cccca, ki je bil urednik pri listu, ki ga je ustanovil Massoilescu. Loadoa, 25. oktobra 1. »Da i 1 y -Press« poroča, da se mu je posrečilo dobiti iz prvovrstnega vira zanesljive informacije o položaju na rumunskem dvoru. V zvezi s tem piše: ProšH teden so biti ni-munski listi preplavljeni z vestmi o povrat-ku princa Karla v domovino. Te vesti so bile od konca do kra^ zlagane. Odkar je bil princ Mihael izklican za kralja, ie položaj nefzpremenjen. Nihče izmed kraljeve Todbine ne misli na kakšne izpremembe. Vprašanje, ki se tiče prestolonasledstva, je smatrati za rešeno. Vseeno je, če se je Karel ločil cd gospe Lupescu ali če še živi ž ■njo. Princ ne more irpremearfti ničesar, kar je v Romuniji priznano kot zakon. Tndi pr mčevi odnošafi dO matere se niso v ničemer izpremeiriK. Bratianova pozicija na dvoru ostane prej ko slej neizpremenjena. * Prve vesti jci so se pojavile pred nekaj dnevi in napovedovale znake pri-čenjajoče borbe za prestol v Rumuniji, so se potrdile v veča meri nego je bilo pričakovati na prvi pogled. Sedaj prihajajo že mnogo konkretnejša poročila m pričajo, da je v teku ipak resnejše ffrbanje za prepustitev prestola princu Karfu. Liberalna vlada sicer objavija komunikeje, v katerih trdi, da se gibanje za spremembo na prestolu ne more imenovati resno in da o kaki večji akciji te vrste ne more biti govora. Gotovo ima Bratianova vlada dovolj vzroka trditi, da akcija za spremembo na prestolu ni v stanju, ki bi obetalo možnost bližnje realizacije. Ali zraven tega pa je stvar ipak opasnejša. Že take govorice, kakor se širijo te dnu so neprijetne; nihče ni vnet za posle z državo, v kateri more nastati nenadoma in nepričakovano boj za najvišje mesto. Kljub temu, da se Bratianova stranka čuti sigurno, so vendar povsem jasno vidi, koliko ji je na tem. da se absolutno izključi vsakršna možnost, da bi mogel kdo delati kombinacije s princem Karlom. Zato je posegla po zelo energičnih sredstvih. Dala je aretirati n. pr. nekdanjega državnega podtajnika Manojlesca, pri katerem so naš!i korespondenco s prin- cem Karlom in ki ga označujejo kot njegovega agenta in posredovalca. Manoilescu je nameraval izdajati nov list. ki bi vršil prikrito ali neprikrito propagando za Karla. Ali vlada hoče iti do skrajnosti Da prepreči vsakršno možnost rovarjenja zoper sedani aranžma s prestolom, namerava napraviti parlamentarni sklep«, da se zoper vsakogar, ki se izjavlja zoper obstoječo ustavo, uvede kazensko postopanje in se obtoži veleizdaje. To je naperjeno seveda v prvi vrsti proti opoziciji v parlamentu, ki sicer javno ni ničesar izjavila za eksprestolonasled-nika Karla, ki pa ni pravno priznala sedanjega regentskega sveta, ker ga smatra za pristranskega in za orodje v rokah liberalne stranke. Bratianova stran-ka očividno ne zaupa nacijonalno-kmee ki stranki, zato jo želi prisiliti na ta način, da pokaže svoje pravo naziranje. Trdi se, da želi Bratianu pritegniti opozicijo v vlado, da bi na ta način razširil tudi na njo odgovornost za najnovejše aranžmaje in ji onemogočil igrati eventualno na dve strani. Ali baš tega naci-jonalno-kmetska vlada noče in zahteva kot predpogoj vsakršnim pogajanjem z vlado — anuliranje volitev v narodno skupščino. 0 tem seveda liberalci no marajo čirtr ničesar. Zato ni verjetno, da bi prišlo do soglasja med obema strankama in ftberali bodo hoteli za vsako ceno jasnosti od opozicije v zadevi princa, dasi so doslej mnenja, da si. nacijonalni zaranisti ne bodo upali zahtevati revizijo zakona o prestolonasled-stvu. Ali vse izredne varnostne odredbe v Rumuniji pričajo, da je vlada ipak v skrbeh in da se pripravlja proti možnostim neprijetnega presenečenja, kar izdaja domnevo, da so se za kulisami ipak že vršili tehtni razgovori in dogovori Situacija poostruje srdito nasprotje, ki vlada med liberalno vlado in njenimi nasprotniki. Bržkone bi nacijonalni zaranisti za Karla samega ne bili navdušeni, ako ne bi jemali v račun njegovo znano nasprotstvo do Bratiana in ne bi kombinirali, da z njegovo pomočjo pridejo do moči. Še bolj je značilno, da je propadli general Averescu pričel znova organizirati svojo «stranko», ki so mu jo Bratianove volitve stopile v nič kot sneg; gospod sluti, da postane lahko čez noč poklicani in izvoljeni, ako se nakliuči. da podere Bratiana nenad na vihra. Spričo romunskega sistema, da pomeni volilni mandat, ki ga daie kralj, že sam po sebi volilno zmago in trdno vlado, so kombinacije Bratianovih nasprotnikov s princem Karlom vendarle zelo mogoče m opasnosti kar-Kzma ipak ne kaže podcenjevati. Protiukrepi sedanje rumunske vlade najzgo-vorneje potrjujejo to možnost. Jesensko zasedanje čsl. parlamenta Zaposlovanje inozemcev v ČSR. Praga, 25. okt. s. Povodom današnje otvoritve jesenskega zasedanja parlamen« ta je bil predložen proračun za leto 1928. Skupni državni izdatki so preliminirani na 9536, izdatki na 9562 milijonov kron, tako da izhaja prebitek 26 milijonov kron. Na«, dalje je vlada predložila v zaščito delav« skega trga že dolgo pričakovano novelo k zakonu o socijalneni zavarovanju. K pro« računu je finančni minister EngKš podal obširen ekspoze. Zakon o zaščiti delavske« ga trga stoji v zvezi z bližnjo ukinitvijo vizuma v prometu z Nemčijo in Avstrijo in določuje, da je zaposlovanje inozemcev dovoljeno samo z odobren jem vlade. To dovoljenje se bo dalo le tedaj, če bo to dopuščalo stanje delavskega trga, ali pe tc zahtevali gospodarski interesi, ali če gre za posebno vrsto opravila, za katere« ga manjka domačih delavskih sil, aH če govore za to rodbinski aH osebni razlogi. Zakon se ne nanaša na inozemce, ki so v Češkoslovaški zaposleni že od maja 1923. Zakon nalaga za prekršitve globe do 10.000 čK, oziroma kazen do dva meseca zapora. V motivaciji je rečeno, da bo s tem za kanom omogočena ukinitev prisilnih vi zumov. Posledica intervencije Par-kerja Gilberta Berlin, 25. okt. d. Pismo, ki ga je rep«« rtcijski agent Parker Gilbert poslal finanč« nemu ministru Kohlerju, je še pomnožilo težave, s katerimi se bori v zadnjem času vlada. Včeraj se je kabinet posvetoval o tem pismu. Finančni minister bo nadalje« val pogajanja z reparacijskim agentom. Največ preglavic povzroča vladi stališče bavarske ljudske stranke, ki zahteva po vi« šanje nakazil iz državne blagajne, ki jih potrebuje za pokritje izdatkov iz poviša« nja uradniških plač. Finančni minister je v svojem ekspoze ju to zahtevo odklonil, radii česar preti sedaj bavarska ljudska stranka, brez katere vlada nima večine, 2 izstopom iz koalicije. Obenem napada fi« nanSnega ministra tudi nemskonacijonahi tisk, a tudi v lastni stranki se dviga proti njemu opozicija. Nadaljne težave prinaša vladi tudi novi šolski zakon, ker se je pokazalo, da bi iz« vršitev tega zakona povzročila ogromne iz« datke, skoro pol milijarde zlatih mark. Baje je finančni minister Kohler spričo napadov in kritik, ki lete nanj z vseh stra« ni, celo iz veleindustrije, na katero se na« slanjajo desničarske stranke, državnemu kanclerju že ustmeno stavil na razpolaga« nje svoj portfelj. Smrt japonske princezinje Tokio, 25. oktobra (Io). V starosti 70 let je umrla princezinja Fušimi. Mikado je odredil, da se v znak žalosti odgodi smo« tra vojnega brodovja. Lloyd fleorge o vojnih nevarnostih ki fih tvon|o po njegovem mnenju mirovne pogodbe. — Balkan stalna vojn« nevarnost. — Preteče dviganje Rusije nad Evropo. Kritika razorožitveoih konferenc v Ženevi London, 25. oktobra. 4. V Oueenshallu je imela včeraj a'»gt«*H liga m Društvo narodov svoj veliki mfting. Udeležba je bila ogromna, ker je bil napovedan kot prvi govornik Lloyd Geotgei. Že tedna preje so bili vsd sedeži razprodani. Zaradi velikega navala so prireditelji morali najeti še dve drugi dvorani, kjer so potem glavni govorniki svoje govore ponovfH. Velikanska koncertna dvorana v Queenshallu je bila okrašena z zastavami vseh * Društvu narodov zastopanih drŽav. Zborovanja se je udeležilo tudi več Banov londonskega diplomatskega zbora. Lloyd George, pozdravljen z dolgotrajnim viharnim aplavzom, je svoj govor razvil na vprašanju, ali zahteva položaj Evrope nove inicijative v mirovni politiki, in je nato v glavnem izvajal: Položaj Evrope je poln vojnih možnosti ia nevarnosti Kdor p« hoče angleki narod navdušiti za mirovno politiko, mora imeti poguma, povedati mu tudi čisto resnico o nevarnostih, ki pretijo miru. Jaz hočem izvršiti to nalogo, je dejal Lloyd George in nato povdarjal, da ležijo vzroki vojnih nevarnosti za Evropo v mejnih sporih, ki so nastali, ker so bile leta 1919. ustvarjene mirovne pogodbe, ko so bili zavezniki po doU gotrajai vojni ogorčeni, po drugi strani pa o razmerah v Evropi nezadostno informirani. Ta mejna vprašanja more rešiti samo mirnim potom Društvo narodov, to pa šele po poprejšnji rassoroiitvi. Ne. pravila Društva narodov ne besedila mirovnih pogodb pa ne izključujejo revizije mirovnih pogodb. Eden najtežjih vojnih vzrokov v Evropi pa ni ma-terijalna vsebina mirovnih pogodb, temveč pretrdo izvajanje istih. Mirovne pogodbe so že same na sebi dovolj trde, a pri njih izvajanju so se pustile v nemar vse določbe, ki so bile sprejete vanje leta 1019. v zaščito premagancev. Zaščitne določbe za narodne manjšine se niso nikdar lojalno uporabljale. Lk>yd George se je nato izjavil proti podaljševanju zasedbe nemškega ozemlja in sa zavzemal za razorožitev, povdarjajoc, da je to prekršitev zaupanja, če zavezniki premaganim narodom nalagajo razorožitev, sami pa niso doslej storili še nobenega koraka k razorožitvi, ki so jo premaganim narodom vendar najslovesneje obljubili Premagani narodi razpolagajo skupno z 250.000 možmi, dočim držijo zavezniki na kontinentu deset milijonov mož pod orožjem. Pod takimi okol-uostmi seveda Društvo narodov ne more vršiti svoje naloge. V nadaljnem govoru je Lloyd George razpravljal o nevarnostih za mir in je povdarjal, da bo mogoče izvesti redno arbitražno postopanje šele po razorožitvi Evrope. Balkan, ki je 1. 1914. »anetil poiar v Evropi, tvori tudi še nadalje stalno vojno nevarnost in v kot potisnjena zagrenjena krvaveča Rusija je tista temna senca, ki se preteče dviga nad Evropo. Uoyd George je iravil, da ne podcenjuje nevarnosti, ki bi nastala, ako bi se Rusija zopet sprejela nazaj v evropsko zajednico. Toda od smatra to nevarnost ta manjšo, kakor če se pusti Rusija še nadalje v temi. Sredi Evrope so države, stremeče po gospodarskem napredku, ki se smatrajo za žrtve velike politične krivice ia katerih razpoloženja preskrbujejo Rusijo z neizmernimi vojnimi možnostmi. Tudi v Južni Evropi je seme za številne konflikte. Zdaj je čas, da ustanovimo požarno brambo, ki bo pripravljena pogasiti vse te tleče nevarnosti v svetu. Danes še obstoja generacija, ki je sita vojne in kateri je vojna s svojiaii grozotami v živem spominu. Kmalu pa bo ta generacija prešla in za naslednjo generacijo vojna ne bo več doživljaj, ampak senzacija, bi si jo je ogledala v filma. Na zborovaaju sta govorila še Snowdea za delavsko stranko in Cooper za demokrate, nakar je bila sprejeta resolucija, ki povdar-ja, da je radikalna omejitev ia zmanjšanje oboroževaaja ne samo življeaska potreba za angleško svetovao državo, ampak tudi za civilizacijo. Zbor obžaluje predlog pomorske razorožitvene koafereace v Ženevi ia je mae nja, da do razorožitve as bo nikdar prišlo, dokler se bo Društvo narodov zadovoljevalo s tem, da bo izvrševalo mnenje vojaških strokovnjakov. Razorožitev se more uresničiti samo na temelju odločne mirovne politike. Nemčija za revizijo Dawe sowega načrta Povodom intervencije Parkerja Gilberta Nemčija je l. 1924. prostovoljno pristala na Davresov aačrt glede plačevanja vojnih reparacij, češ, da ga smatra v skladu s svojim gospodarskim položajem in da bo lahko redno plačevala. Da\vesov načrt je prinesel Nem Siji veliko olajšavo napram določbam ver-sajske pogodbe. Priznati se mora, da je berlinska vlada doslej tudi pošteno držala svojo beseda Seveda so bile sa prva leta določene sorazmerno nizke vsote in šele od proračunskega leta 1928./29. nastopi doba polaih dajatev, ko bo morala Nemčija samo od svojega rednega proračuna v striktnem smislu besede plačevati letno po 1K milijarde mark aa račua reparacij. Čeprav je, kot rečeno. Nemčija prostovoljno sprejela Dawesov načrt, se opaža že dalj časa živahna agitacija tudi proti tej rešitvi reparacijskega vprašanja, češ da je Nemčija ne ba v stanu zmagovati. Posebno glasni so nemški nacijonalci, ki zahtevajo kratkomalo, da se Dawesov načrt čim preje revidira ia se reparacijske dajatve reducirajo na minimum ali pa sploh ukinejo. Odkar so aacijo nalci prišli po krivdi katoliškega centruma v državno vlado, je ta njihova agitacija postala še nevarnejša, ker so nacijonalci naj močnejša skupina v desničarski koaliciji. Za pravilno in brezhibno plačevanje nemške vojne odškodnine ima v smislu dogovora med zavezniki in Nemčijo skrbeti poseben . B. Kuponi Petek, 28.: Zaprto. Iz ljubljanske gledališke pisarne. Jutri, v četrtek, 27. t. m. se izvaja v operi Gouno-dov mače zavetišče. V kratkem se bo vršila intimna otvoritev, h kateri bodo povabi je* ni vsi zadružniki in prijatelji planinstva. Oficijelna otvoritev novega planinskega doma, ki je največja postojanka v našem planinskem svetu, pa je določena za pri« hodnjo pomlad, ko bo vse v domu kom« pletno in pripravljeno za prijetno poletno bivanje v božjem miru pod divno Košuto. Sancin v Zagrebu (viola). Ta trio odno-sno kvartet je priredil v nedeljo v mali dvorani Celjskega doma svoj prvi koncert. Umet niki so s tem prvim skupnim javnim nastopom pokazali, da jemljejo nalogo, ki so si jo nadeli, zelo resno. Gosp. Sancin je igral na svoji dragoceni novi violini z občutkom, toplino in tehnično dovršenostjo. V tako sijajni formi ga še nisem slišal. Čelo gosp. prof. M a t z a je zvenel čisto in precizno; nanj je igral mojster z visoko umetniško potenco, ki ue pozna tehničnih težkoč. Dober in zelo nadarjen igralec je gosp. Dušan Sancin; škoda le, da ni imel na razpolago boljšega instrumenta. Gdč. Marsičeva je pianisti-nja velikega stila. Igrala je z globokim razumevanjem in izredno popolnostjo; bil jo je užitek poslušati. Na sporedu je bil Beethovnov IV. trio Juonov Andante iz tria v A-molu in Mozartov Klavirski kvartet v G-molu. Umetniki so podali skladbe, zlasti Beethovna, z eksaktnostjo in enotnostjo, ki sta presenetili, ako se pomisli, da sta bila trio in kvartet ustanovljena šele pred kakimi petimi tedni. Igralci, ki so se združili v to mu-zikalno reproduktivno enoto, nudijo poroštvo, da bosta uživala Zagrebški trio in Klavirski kvartet že kmalu velik sloves. R. P. Saneinov trio v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, nastopi Saneinov komorni trio (Sancin - Marsičeva - Matz) prvič pred zagrebškim koncertnim občinstvom v začetku meseca decembra. . Poljudno in lepo sestavljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Naš odlični prirodopisec, ki je že ponovno pokazal, kako mojsterski ume popularizirati prirodne vede in zagovarjati na njih sloneči znanstveni svetovni nazor, je dal z tModerno izobrazbo« slovenskemu izobražencu pravi vademecum. To, kar najdeš drugod v debelih knjigah, je podano v Seid-lovem spisu na 72 straneh, vendar pa je v njem vse, kar bi moral vedeti sleherni na-prednjak, hkrati pa tudi vzpodbuja k proučevanju večjih spisov. Pisec vidi v izobrazbi osnovni in poglavitni problem človeške družbe. Vedno večji napredek — to je smoter vsega družabnega in kulturnega razvoja. Po dolgem tavanju in iskanju resnice o svetu in življenju, je človeški um odkril v pri-rodoznanstvu najzanesljivejši vir spoznanja. Pisec seznanja čitatelja z razvojem znanstvenega svetovnega nazora, ki je dosegel višek v dognanju, da sta snov in sila enotna in da je vsa priroda s človekom vred podrejena vseobčemu razvoju. S tega vidika presoja tudi izobrazbo, ki naj vzgaja um, umetniška čuvslva in soeijalnost. V luči prirodne znanosti se izgublja črnoglednost. Boj zoper kul turno nazadnjaštvo postaja radostna potreba. napredek človeštva pa najtrdnejša vera. Spis Ferda Seidla cModerna izobrazba* bo s pridom čitala tudi naša mladina. Dobro bo rabila vsakemu naprednemu javnemu delavcu, zlasti učiteljem in drugim izobražencem, ki imajo konflikte z nazadnjaštvom na kmetih. Kakor vsi zvezki zbirke cPota in cilji>, je tudi ta opremljen lično in okusno. Cena pa je jako nizka. Šah Turnir v Londonu Dr. Tartakower in Niemcovič končna zmagovalca. — Dr. Vidmar četrti . . . London, 25. oktobra. Zadnja dva kola Je bila borba silno ostra in je potekla zelo dramatično. Posebno prvoplasirani so napeli vse moči, vsaka dobljena ali izgubljena točka je bila pač odločilnega pomena. Že v devetem kolu je potekla partija Niemcovič-Tartakower senzacij nnalmo. Oba igrača sta bila silno nervozna. Otvoritev ni prinesla nobenemu kake prednosti. V središnjici pa je bila igra prekinjena v boljši poziciji za danskega prvaka. V nadaljevanju je moral Tartakower po 65. potezi kapitulirati. Bil je to njegov prvi In edini poraz na turnirju. Turnir je prišel s tem v odločilni štadij. Razlika med vsemi štirimi prvoplasiranimi je bila samo za pol točke. Nestrpno so vsi pričakovali nasledja kola. X. kolo: Senzacija tega kola ie bil poraz Bogoljubova po dr. Vidmarju. Vidmar je pridobil kmeta Ln zmagal po 42. potezi. Niemcovič je v sicilijanski igri premagal Yatesa v 41. potezah. Elegantno je odpravil Reti Wiinterja v damskem gambitu. Igra je bila zaključena v 30. potezi. Damski gambit Buerger-Thomas je prvi dobil. Marshall je proti Fairburstu otvoril z damskim kmetom in je po enakovredni igri v 43. potezi remiziral. Remis je končal tudi damski gambit Tartakower-CoIIe v 30. potezi. Prvi sl je sicer pridobil dominantno pozicijo, vendar se je Colle sijajno branil. Prekinjena partija Wiirter-CoIle Je po 58. potezi končala remis. Stanje po X. kolu: Vidmar. Tartakower, Niemcovič 7, Marshal 6 in pol. Bogoljubov in Reti 5 im pol. Winter im Colle 4 in pol, Yates in Buerger 3 in pol. Fairhurst 3, Thomas 2 in pol. XI. kolo: Največja senzacija je bila zmaga Winterja nad dr. Vidmarjem, ki je zaradi tega padel na četrto mesto. Interesantno Je, da ni niti ena partija končala remis. Thomas je porazi! Yatesa, Marshal Buergerja. Bogoljubov Fairhursta, Tartakower Retija, Niemcovič Colleja. Najdaljša partija je bila Niemcovič Colle. ki je trajala celih devet ur. Partija, ki je stala že popolnoma remis, je po trdovratni borbi končala v 80. potezi s predajo Colleja. Končno stanje: dr. Tartakower im Niemcovič si delita z 8 točkami prvo in drugo mesto, sledi Marshall s 7 in pol, dr. Vidmar 7. Bogoljubov 6 in pol, VI. in VII. Reti ta VVtater 5 ta pol. Nenagrafleni so ostali: Colle 4 in pol, Thomas, Buerger ta Yates 3 ta pol. Fairhurst 3 . Domače vesti Ali si že oddal glasovnico za kandidatno listo nosilca JOSIPA REBEKA? Oddaj jo takoj zaupniku ali jo pa pošlji Vrhovnemu obrtnemu svetu. * Izpremembe v državni službi. Vladni tajnik Dominik Dereani le od okrajnega sla varstva v Kočevju premeščen k velikemu županu mariborske oblasti v Maribora. Ostavko na državno službo sta podala tn-ženjerfa Pran Fischer in Nace Pftrfoo — oba v Morski Soboti. * Osebna vest a Leon Strice«, sodnik pri okrajnem soddščn v Ljubljani je premeščen s 1. novembrom t 1 h okrožnemu sodišču v Mariboru. Našega olimpijskega prvaka bo težko pogrešal zlasti Ljubljanski Sokol — matica, kjer se ie br. štukelj vestno pripravljal za amsterdamsko olimpijado. S premestitvijo br. Štuklja v Maribor bo skupno treniranje tekmovalcev, ki so vsi v Ljubljani precej otežkočeno tn bi samo želeli, da N merodajni faktorji uvideli položaj tekmovalne vrste in br. Štukiju vsaj spo-raSadi daB z zopetnim premeščenjem v Ljub liano priliko skupnega treninga, da doseže naše F/kolstvo take uspehe, ki bodo v čast in ponos celokupnemu jugoslovenskemu narodu. Br. Štukiju želimo na novem mestu vse zadovoljstvo obenem pa tudi povdar-jamo željo po skorajšnjem svidenju. Zdravo! * Sprejem v pomorsko vojno akademijo. Kakor nam poročajo, so bih' v pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku sprejeti letos nasledki}! slovenski nraturanti: Milan Benedtk, Oskar Bizjak, Franc Dolinšek. Er-nest Kopriva, Milan Malnarič, Franc Mišjak Lojze Mohorič, Franc Prelog, Emil Raier, Ivan Rebula, Baldomir Saje, Brunon Šeg-vič, Albin Semen, Božo Vrančič, Milan Sonc, Viktor Tominšek in France Valentin-čič. * Petnajstletnica bitke pri Kumanovu. Pred 15 leti 23. in 24. oktobra se je vršila pri Kumanovu med Srbi in Turki največja bitka v balkanski vojni. S sijajno zmago srbske armade nad turško je bila dosežena osvoboditev bedne raje v Jtižni Srbiji izpod turškega Jarma. Obletnico velike bitke so v Knmanovem v nedeljo svečano proslavili Vse mesto Je Mo v zastavah, vršila se je slavnostna služba božja, nato pa je kuma-novskl 22. pešpofk slavil svojo slavo. Veselo rajanje Je trajalo ves dan, a zvečer ob bakljadl je bilo ilirminlrafio vse mesto. V Oficirskem domn ie bila tovariška prireditev oficirskega zbora, kumanovski Sokoli pa so v hotelu »Edison« prirediti pri-godno akademijo. * Odgovor na »Italijanski Jadran«. Prihodnji pondeljek se v Splitu otvori prvi kongres »Jadranske Straže«, ki se bo vršil v tamkajšnjem narodnem gledališču. Kongres bo določil nove smernice društvenemu delovanju in »ova pravila. Poročal bo predsednik centralnega odbora don Juraj Bianklni. Po manifestaciji Italijanov za »Ita-liianski Jadran* se pričakuje, da bo kongres dal izraza brigam cele naše domovine za naš Jadran. * Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Kakor nam sporoča češkoslovaški konzulat v LJubljani, se bo v petek, 28. t. m. vršila v irradnih prostorih konzulata na Bregu 8-1, med 10. in 12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. * Lovski kongres v Ljubljani. Dne 29. t. m se bo pričel v Ljubljani lovski kongres, ki se ga udeleže delegati lovskih društev iz cele države. Zborovanje se prične ob 10. v mestni dvorani. Po zborovanju se bo vršil ob 13. v beli dvorani hotela »Union« banket. Zborovanje je omejeno le na delegate razen poslušalcev na galeriji, dočim je udeležba pri banketu za člane društva in prijatelje lova neomejena: vendar je treba udeležbo prijaviti najkasneje do 28. t. m. pri blagajniku podpisanega društva 2- Ivanu Zupanu, ravnatelju DohodaTStvenega urada Ljubljana, Gosposvetska cesta. — Slovensko lovsko društvo«. * Jugoslovenski kongres gluhonemih. Na pobudo strokovnjaka na področju pouka gluhonemih g. Ivana Smoleta se je v Zagrebu sestavil pripravljalni odbor za prireditev jugoslovenskega kongresa gluhonemih. Kongres se bo vršil prihodnjo pomlad. Svrha kongresa ie, da se doseže Intenzivnejše zanimanje merodajnih krogov za gluhoneme v Jugoslaviji ter da se Jim v borbi za njihove duševne in materiialne interese nudi večja podpora kot doslej. * Smrt pos!edn;ega potomca Kotromano-vlčev. V frančiškanskem samostanu v Guč-ji gori v Bosni je te dni umrl poslednji potomec kraljevske rodbine Kotrmanovidev. Pokojnik se Je udeležil četovanja Petra Mr-konjiča po bosenski Krairni. Bil je hraber vstaš. Po osvobojenju ie bil odlikovan z redom Svetega Save. * 15 milijonov mark za Črnogorce. Iz Ce-tinja prihaja poročilo, da se v kratkem sestane skupščina Zetske oblasti, ki se bo v prvi vrsti bavila z vprašanjem na kak način naj bi se porabila svota 15 milijonov zlatih mark, ki iih prejme Črna gora na račun reparacij. V poštev prideta dva načrta: v prvi vrsti projekt inženjerja Deskovida, ki predlaga, da se reki Morača in TaTa zve-žefa s tunelom izpod Vučje planine. Na ta način bi se pridobila električna moč 150.000 konjskih sil, ki naj bi se porabfla v gospodarske svrhe v črni gori, Boki Kotorski in v enem delu Dalmacije ta Hercegovine. — Drugi projekt predvideva ustanovitev velikih industrijskih podjetij v Črni gori, M bi tamkajšnjemu ljudstva nudila priMki za zaslužek. Misli se tudi na izsnšenje Skadr-skega Jezera, ki pa se z ozirom na odnošaje z Albanijo odloži na poznejši čas. * 250.000 Din znaša prvi dobitek velike dobrodelne loterije JiVU. Žrebanje bo od 15. do 28. januarja 1928. Dobitkov Je 13.887. Med njimi je vila v poljubnem kraju države, vredna 150.000 Din, dalje 50.000 Din v gotovini, kompletna spalnica, avto znamke »Fiat«, 3400 knjižnic, 10.000 knjig itd. Srečke po 10 Din. Preprodajalci imajo 10% provizije. Srečke se naročajo pri JNU, dobrodelna loterija, Sarajevo. V Ljubljani se dobe v trafiki Sever, Selenburgova ulica in v trafiki poleg Tiskovne zadruge. Ker je namen loterije ustanovitev fonda za podpiranje obolelih in onemoglih novinarjev odnosno njihovih rodbinskih članov, upa JNU, da bo občinstvo pridno segalo po srečkah. * Smrt 'zaradi opeklin. V nedeljo se je smrtno ponesrečil komaj leto dni stari deček Zdravko Bizjak, ki Je bil na reji pri neki kmetici v Sp. Lokah. Deček se ie igral v kuhinji, pri tem pa se je prevrnil nanj lonec kropa. ZaTadi težkih opeklin so mladega ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa Je podlegel težkim poškodbam. * Izginila 14 letna deklica. V Sarajevu je r.a misterijozen način izginila 14 letna deklica Vekoslava MiHč, ki Je bila gojenka »Sester sv. Josipa«. Policija Je odredila poizvedovanje, ki pa ie ostalo doslej brez uspeha. Tvrdka Jnlio jteinl 9.9., uvoz kave in čaja priredi v četrtek, dne 27 oktobra v podružnici Šele burgova ul. 3 brezplačno poskusno kuhanje čaja novih žetev ter cenjeno občinstvo vljudno vabi. * Škrlatlnka v Zagrebu še vedno ne ponehava. V bolnici za nalezljive bolezni je bilo predvčerajšnjim 107 oseb, obolelih na škrlatici, 9 bolnih oseb pa Je ostalo v domači oskrbi. Sedaj je začeV število na škrlatici obolelih naraščati tudi v zagrebški okolici. Zdravstvena oblast je odredila, da morata čim se prijavi kak slučaj škrlatinke, dva zdravnika pregledat' vse otroke v hiši. eventualno tudi v sosednih hišah. * Zaradi neprevidnosti ustreljen. V Pe-trovcu pri Novem Sadu se je preteklo soboto pripetila težka nesreča. Policijski narednik Vlado Beljanski ie svoj novi revolver razkazoval stražniku Miši Čaniču. Nenadoma se je nabasani revolver sprožil ta krogla je smrtno zadela stražnika. Ranjenca so prepeljali v novosadsko bolnico, kjer je predvčerajšnjim umrl. Proti naredniku je uvedena kazenska preiskava. Gosp Svengali konsultlra še ta teden v grafologiji in cMromantiji v hotelu Sion soba štev. 15 od 3 — 7 pop. * Defravdacija železniškega uradnika. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da Je načelnik železniške postaje v Novi Crnji, Rado-van Levič, tamkajšnjo žandarmerijo obvestil, da mu Je bil iz postajne blagajne ukraden znesek 15.000 dinarjev. Detektiv Pajlč ki je bil odposlan na lice mesta, pa je ugotovil, da si ie načelnik postaie sam prisvoji! omenjeni znesek ter je tatvino le fingiral Levič je bil aretiran in izročen sodišču. ♦ Težka avtomobilska nesreča. Na cesti Trebinje-Nikšič se ie predvčerajšnjim prevrnil potniški avtomobil, s katerim sta se vozila trgovca Lakič in Dulovič iz Nikšlča. Šofer Kodžič in oba trgovca so ostaH na mestu mrtvi. Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bour jois Pariš. i * Vsi na igro, ki Jo priredi Udruženje vojnih invalidov v Domžalah s pomočjo dramatičnega odseka iz Ljubljane v nedeljo 30. t. m. ob 3. popoldne v Društvenem domu v Ihanu! Društvo uljudno prosi za čim večjo udeležbo in prispevke v prid onemoglim članom. 1587 ♦ Zopet napredek v našem obrtništvu. Lesene rolete za okna smo do sedaj uvažali. V Zagrebu menda izdeluje neko podjetje take rolete, vendar pa vezava posameznih deščic ni pravilna zato te rolete niso povsem ustrezale ln Jih Je bilo treba dobavljati iz inozemstva. Mizarsko podjetje Ivan Bernlk v Ljubljani, Linhartova ulica 8 ie začelo izdelovati lesene rolete po najnovejši vezavi, ki ima to prednost, da rolete zanesljivo in brezhibno trajno funkcijonirao. Dobavila Je ta naš novi izdelek že številnim novim stavbam in se stavbeniki ter zasebniki prav pohvalno izražajo o roletah. Opozarjamo na to vsa gradbena podjetja, stavbenike ter ona, ki si zidajo svoje domove, da se zanimajo za ta precizni domači Izdelek. 1516 * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupic? prirodne grončlce »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef« ker vspodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavifanje, kri ln ormUuJe razdraženost živcev. 68 * Baržunaste plašče kemično čisti, dam-ske in moške obleke tudi samo lika: tovarna Jos. Reich. * Avtomobilna zveza Gorenja vas - Ško-fja Loka naznanja, da bo avto pričenši z 2. novembrom vozit od opoldanskega vlaka iz Škofje Loke. 1586 Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo! * Oglejte si manirfakturno blago In cene v izložbi tTgovine Josip šHbar, Ljubljana, Stari trg 21. 1590 15. Vrlo dobra bo reklama, če poskuša jed se sama: kupi kake tri pakete, da p-isku-iš (Dalje prih.) Iz Ljubljane a— Obrtnike in zaupnike uliudno naprošamo, da zbrane glasovnice oddajo takoj Vrhovnemu obrtnemu svetu, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno, da moremo voditi evidenco o oddanih glasovih. Ker volilcem nismo mogli poslati kandidatne liste Jih prosimo, da oddajo glasovnice zaupniku aH pa nai jih izročijo tajništvu Vrhovnega sveta, Beethovnova ul. 10, pritličje levo. Ljubljansko obrtništvo mora pokazati, da je pro ti paševanju gg. Ogrina In Jelačina v Zbornici. Organizirano obrtništvo brez ozira na politično stranko pokaži, da si kos boju za svoj gospodarski parlament. u— V proslavo češkoslov. narodnega praznika to ie obletnice ustanovitve Češkoslov. republike priredita Jugosl.-češkoslov. Liga in Češka obec v LJubljani v petek dne 28. t. m. ob 20. slavnostno akademijo v dvorani Filharmonifine družbe (Kino Matica). Na sporedu Je poleg koncertnih točk pozdrav konzula Češkoslov. republike g dT. Fr. Resla in slavnostni govor predsednika Jugoslov. - češkoslov. Lige. narodnega poslanca dr. Alberta Kramerja. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti gdčne. Božiča Novakovlčeva, Marta Valjalova, Ljudmila Vedralova in 'g. Karel RupL Vabimo vse narodno občinstvo, ki se greva za idejo slovanske vzajemnosti, predvsem pa člane Lige ta Obce, da se proslave v čimnajvečjem številu udeleže. Predstavitelji naših civilnih in vojaških oblasti nai smatrajo za svojo dolžnost da prisostvujejo proslavi narodnega praznika bratske in zavezniške države. Poseben poziv Pa velia naši akademski in srednješolski mladini, ki naj s številno udeležbo dokaže, da je še vedno nositeljica in pobornica onih svetlih idej, ki so donesle podiarmljenim Slovanom svobodo in jim jamčijo za srečnejšo bodočnost. 52 najnovejših toalet PALAČE z lepo in najelegant-nejšo ženo iz Pariza Huguette Duflos Pride! s® Pride! u— Češka dop. šola. vabi p. t roditelje svojih učencev in vse šoli naklonjeno občin stvo na šolsko proslavo narodnega praznika 28. okt. ki se bo vršila v nedeljo 30. oktobra ob 16. v I. nadstr. poslopja Sokola na Taboru. Na sporedu le govor, recitacija In ma-rijonetna igra »Naša pohadkac. Na svidenje na proslavi! i— Marljonetno gledališče Češke Obce bo otvorjeno v nedeljo 30. t m. ob 16. v I. nadstropju Sokola na Taboru s krasno igro ♦Naša pohadka«. Prijatelji marijonetnega gledališča — mali in veliki — pridite vsi! u— Zdenka Zikova v Ljubljani. V pondeljek, 14. novembra priredi v veliki dvorani hotela »Union« priljubljena primadona zagrebške opere ga. Zdenka Zikova svoj koncert u— Spored koncerta kvarteta »Zlka«, ki se bo vršil v petek, dne 4. novembra ob 20. v Unionski dvorani: Schulhoff: 5 komadov za komorni kvartet. 2.) Škerjanc: Sonatina de camera za godalni kvartet 3.) Suk: Godalni kvartet op. 11. v b-duru. Vstopnice so od danes naprei v predprodaii v Matični knjigarni. 7 i— Na naslov gledališke uprave. Iz krogov gledaliških abonentov smo predeli: Pro-šlo sezono Je vprizorfla naša drama efektno veseloigro »Večni mladenič«, v kateri igra glavno vlogo naš priljubljeni Danilo. Izmed abonmajev ie bil deležen te vprizo-ritve samo abonma »D« vsi ostali pa smo zaman čakali in čakamo še danes. Priporočamo gledališki upravi, da »Večnega mladeniča čimprej tudi -ea ostale abonmaje postavi na oder. u— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi velik shod v nedeljo, dne 30. t. m. točno ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Na shodu se bo razpravljalo o novem stan. zakonu in o akciji proti podaljšanju stanovanjske zaščite, nadalje o občinskih dokladah v Ljub Uani za leto 1928. ter o mestnem gospodarstvu v splošnem. Na ta shod se vabijo vsi ljubljanski in okoliški hišni posestniki ter pcsestnice k obilni udeležbi. Udeležba ie važna tudi za posestnike novih hiš, ki se jih je hotelo vzeti pod stanovanjski zakon. — Odbor. OBLAČILA Me I. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 ■o naiboliia in najcenejša. u— Gosp. dr. Josip Benčan odide te dni v Maribor, kamor je imenovan za primarija ženske bolnice. DobrovolJcI v Ljubljani čestitajo svojemu tovarišu in mu želijo na novem službenem mestu vse najboljše. u— Še vedno kolesa. Kolesarskim tatovom žilica ne da miru. Kradejo nemoteno dalje. V nedeljo se Je neki tat polastil kolesa trgovca Rudolfa Velepiča Iz Šiške. Uzmo-vid ie odpeljal 1400 Din vredno kolo znamke »Eska« izpred trgovine Mlakar na Sv. Jerneja cesti. Dalje so neznani zlikovci odpeljali 700 Din vredno kolo Josipu Šuligoju, uslužbencu Delavske pekarne v Glinški ul. ŠuligoJ pa Je dobil kolo vrnjeno ker se Je izkazalo, da ie ono njegovo kolo. ki ga je našel v nedeljo kleparski pomočnik C. Kramar v Gradaščici poleg Koleziie. u_ Sekanje kostanjev v Tivoliju. Nekatera kostanjeva drevesa v Tivoliju ter La-termanovem drevoredu postajaio stara. Zmanjkuje jim soka in so že skoraj trhla. Usahlost je ponekod zlasti v glavnem drevoredu pospešilo še pretirano obžaganje vej. StaTa kostanjeva drevesa bodo sedaj posekali ter jih nadomestili z mladimi. u_ Nekaj povsem novega bo za Ljubljano na Vseh svetih dan prirejeno štet Je obiskovalcev grobov V večjih mestih inozemstva take prireditve niso nepoznane. Prirejalo Jih dobrodelna društva ob prilikah kjer se zbirajo tlsočglave množice na določenih krajih brez vstopnine. Občinstvo rado prispeva z enim komadom kakršnega koli novca, da' se more ugotoviti število udeležencev. Gotovi smo, da tudi v Ljubljani ne bo nikogar, ki bi radovoljno ne sodeloval pri tej akciji in podprl s tem pre-potrebno društvo »Skrb za mladino«. 1589 ? TABOR 5. NOVEMBRA j GODBA—KABARET-JEČA • KONCERT-PLES-ZABAVA i u— Drobna policijska kronika. Od pon-delika na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 tatvini koles, 1 tatvina kotla, 1 tatvina cementa, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenfa nočnega miru, 1 poročilo glede potrebe poprave ceste, 8 prestopkov cestnega policijskega reda m 5 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretiranih !e bilo 5 oseb in sicer: 1 zaradi tatvine, 1 zaradi pijanosti, 2 zaradi beračenja in 1 zaradi splošen ga suma. u— Običajno Clrtl-Metodovo koledovanje se bo vršlio dne 7. januarja 1928. v kazln-ski dvorani. Prosi se, da izvolijo druga društva to upoštevati. 15S8 u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo In soboto od 8. do 19. ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice. u— Dr. Tone Jamar ne ordlnlra do na-daijnega. 1591 h Maribora a— Križ z oblastno takso na lovske karte Meseca julija ie mariborska oblastna skupščina med drugimi davki osrečila na predlog klerikalcev oblast tudi s posebno takso na lovske karte. Naložili so vsaki lov skl karti še 100% oblastno doklado k državni taksi ta za karte lovskih čuvajev po 15 Din. — Pozabili pa so naši ^vkarjl pri tem, da obstojajo v državi po zakonu z dne 28 februarja 1922. državne lovske karte, veljavne za celo državo. Glede teh pa v oblastni skupščini niso nič določili radi plačila taks in tako bodo tujd Izven oblasti privilegirani napram domačinom pri plačevanju takse. Ako bo kdo prišel v lovišča mariborske oblasti Iz ljubljanske oblasti, ali Hrvatske. Srbije z državno lovsko karto, mu nI treba imeti posebne lovske karte, obremenjene z oblastno takso, niti tedaj, ako Ima v mariborski oblasti v zakupu kako lovišče. To uredbo so torej delali pri mariborskem oblastnem odboru s čisto beograjskim ekspresom. Ekspresen pa bo tudi efekt v oblastni blagajni. a— Nemška gostovanja. V pondeljek in včeral so gostovali v narodnem gledališču dramski igralci z Dunaja. Obe predstavi sta bili razprodani, pa tudi reklama Je bila močna. Med tem se Je obrnila graška opereta na mariborsko občino za stalna gostovanja. Občina ie prošnjo odstopila inten-dantu. ki io Je vrnil z izjavo, ki baje ni negativna, tako da Je v kratkem pričakovati tudi nemško opereto Berlinska igralska skupina dr. Brockmann se ie obrnila zaradi zopetnega gostovanja v Mariboru na nemško politično društvo. a— Ogrožen avtobusni promet Pred tedni smo poročali, kako je gerent okrataega zastopa, g. dr. Veble, naložil demokratskemu avtopod jetniku v Svečini za prevažanje avtobusa po okrajni cesti ogromni letni davek Din 10.000. Izrazili smo tedaj bojazen, da se bo tega komodnega pobiranja davkov poslužila gotovo tudi Gradbena di-Tekciia za mariborske mestne avtobuse na d-žavni cesti: tem bolj. ker se gerent dT. Veble sam sklicuje v svoiem odloku, da ima takšno pravico med drugim tudi Gradbena direkcija. In res Je prišlo nemilo presenečeni prej, kakor smo mislili. Gradbena direkcija Je glasom klerikalnih listov sa- mih zahtevala te dni od mestne občine za uporabo dTŽavne ceste Maribor - Celje Din i.— za km od vsakega avtobusa, kar bo zneslo vsaj tako lepo vsoto, kakor si ie občina obetala dobiček od avtobusnega podjetja Pravijo, da je radi te zahteve Gradbene direkcije avtobusni promet resno ogrožen ta še ne bo nič z lepimi načrti, ki jih ie imela občina ob mislih na dohodke iz avtoprometa. če bodo torej prišli okoličani lepega dne sploh ob promet mestna občina pa izgubi čedne dohodke, naj se zahvali za to dobroto svojemu predestini-rar.enru novemu županu dr. Vebletn. Za enkrat bo pač menda že tako, da bodo oblasti obdavčevale prilično enako vse avtomobile, ne pa samo demokratskih. a— Avtobusni promet po mestu prične prihodnji teden dne 28. t. m. in sicer začetkoma samo od glavnega kolodvora. Glavni trg, Kadetnica ter od Glavnega trga na Po-brežje. Ko bodo dogotovili še ostale avtobuse, bo promet razširjen tudi na progo Melje, Glavni trg, Studenci, Koroška cesta. Od kolodvora do Glavnega trga bo stala vožnja 1 Din in tako dalje. a— Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru bo priredilo kakor vsako leto dne 5. jan. 1928 svoj redni elitni ples. Ker Je čisti dobiček namenjen podpori revnih dljakov-akademikov prosimo vsa društva, da na isti dan ne napravijo sličnih prireditev. a— Lep obisk Pohorja. Letos ie obiskalo mariborsko kočo na Pohorju nad 4000 turistov. a— Težke nedeljske poškofflje. V mariborsko bolnico so pripeljali dve večji žrtvi nedeljskega gostilniškega popivanja v okolici. V Dobrovcih ie popival 26-letnI pos. sin Anton Divjak. Na potu proti domu ga je napadel neki Marinlč in ga enostavno ustrelil v desno stegno. Fanta so pripeliali s kroglo v nogi v bolnico. — Pri Sv. Miklavžu pa sta se zaradi ljubosumnosti sprla v gostilni Feliks Vidovič in 20 letni zidarski pomočnik Rudolf Hainrich, kateremu Je v navalu ljubosumnosti Feliks Vidovič prereza] desno roko. Iz Celja e— Za občinske volitve v občini Cel;e-okolica so vložile vse slovenske napredne stranke, izvzemši sociialistov, pod Imenom »ZdTužena slovenska gospodarska stranka« skupno kandidatno listo, koje nosilec Je ugledni posestnik, stavbenik in lesni trgovec g. Vinko Kukovec. Kandidatna lista Je sploh zelo srečno sestavljena, ker so na njej uplivni možje Iz vseh stanov iz celjske okolice. Pričakovali smo tudi. da vlože svojo kandidatno listo tudi radikali. Slišimo pa, da Jih ie v celjski okolici premalo in da bi se radi pridružili kaki drugi Tisti, ki bi v kalnem ribarila. Ker že radikalov niso vzeli na svojo kandidatno listo klerikalci, nai bi se Jih usmilili vsaj okoliški Nemci, s kate rimi so radikali sedaj v precej tesnih zvezah. e— Nov kurs v Celju se že pozna. Po prevratu Je bilo v celjskem mestu precej tipov, ki so Imeli dovolj političnega masla na glavi. Vsi ti so k> odkuriH preko meje In pozneje tudi opttrali za avstrijsko državljanstvo. Izognili so se na ta način vojaški službi v Jugoslaviji, v Avstriji pa ie itak ni. Sedaj ko Je po zaslugi naših slovenskih bratov zavel v Celju in drugih štajerskih mestih takim eksistencam prijaznejši veter, se ti pridno vračajo. Dasi imamo ori nas med zavednimi narodnimi državljani veliko brezposelnih, zasedajo ti ootanti skoraj večino služb. Kar našim ljudem ni mogoče doseči, dosežejo oni, ki so svoj čas veliko grešili nad našim nadjonafaiim živcem. Po našem mnenju Je krivda na onih osebah, ki so Iz partijske samoljubnostl pomagale dvigniti ošabnost nemškutarstva na Spod. Štajerskem. e— Sestaenk članov krajevne organizacije SDS Celje-okolica bo v četrtek zvečer ob 20. v Sokolskem domu v Gaberju. Opozarjamo ponovno vse članstvo, da se tega sestanka, ki je važen, udeleži polnoštevflno. e— Obrtnikom v Celju hi okolici. Ponovno op(>zarjamo obrtništvo, da se bliža zaključek odpošifjania glasovnic za Zbornica v LJubliani. Vsak zaveden obrtnik naj voli stanovsko obrtniško listo, katere nosilec ie Josip Rebek Celfskl obrtniki nai se -obrnejo na tajništvo Slovenskega obrtnega društva v Celju, Na Okopih 9-II, ki bo šlo vsakomur na roko. Obrtniki, ne dajte se zapeljati po agitatorjih, ki vam hočejo izvabiti glasovnice iz rok! Vsakega agitatorja ne-obrtnika zavrnite odločno! e— Stanovanjsko sodišče L stopnje v Celju razpisuje z dnem 22. oktobra v mestu Celju šest In v okolišu srezkega poglavarstva celjskega osem prostih stanovanj. Po stanovanjskem zakonu zaščiteni In po službeni potrebi v Celje premeščeni državni uslužbenci, ki so brez stanovanja, naj vlože tozadevne prošnje tekom osmih dni od razpisa v pisarni stanovanjskega sodišča na mestnem magistratu. e— Otvoritveno predavanje ljudskega vseučilišča v Celju bo v petek, dne 28. t. m. ob 20. v deški meščanski £,->li. Predaval bo g. dr. Winterhalter Iz Maribora o »Mednarodnem svetovnem pomožnem Jeziku espe-rantu«. i— Dramatično predstavo priredi krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Celju v nedeljo, 6. novembra v veliki dvorani celjskega Narodnega doma ob 16. uri pop. kot Fudsko predstavo. Igral bo dramatični odsek UVI iz Ljubljane, ki Je že igral na več krajih z velikim uspehom. Uprl zarila se bo pretresljiva Petrovičeva drama »Mrak«. Ker je čisti dobiček namenjen za nairevnege Invalide, vdove ln sfrote, se pričakuje lena udeležba. — Popravljanje mostu. Te dni so začeM popravliati most pri Polulah čez Savinjo. Bil Je že tako potreben popravila, da bi ga bila prva večja povoden! gotovo odnesla. Želeti bi bilo, da bi okoliška občina posvečala večjo pozornost raznim okoliškim cestam (kakor n. pr. v Lisce), ki so naravnost v de solatnem stanju. 2 premiji po 2 2 dobitka . 2 2 2 2 4 dobitki „ 16 dobitkov „ 30 40 100 300 4500 110000 Din 1,200.000 500.000 400.000 300.000 . 200.000 i00.000 80 000 50 000 40.000 30.000 20 000 10000 4.000 2.000 500 Žrebanje bo pričelo dne 7. novembra in bo trajalo nepretrgoma do 2. decembra t 1. Da bodo vsi navedeni dobitki izžrebani in izplačani, jamči država. Obnova srečk za V. razred samo do Z. novembra. Nekaj sračk ie na razpolago onim, ki hočejo bit! deležni teb milijonov, v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljub Uana, Sv. Petra cesta štev. 19. Izžrebane Številke bomo sproti priobčevafi v »Jutru«. Naše igralce prosimo, , Zagreb . • • • Beograd • t » Sarajevo > • • Skopi ie . . . . Dubrovnik . i Split ..... Praha & i t* & B s 01 s Smer »m • !r brzini 0 SS P a 33 u f-> v » t metrih t>9 4 59 90 E 2 0 7b3 8 5-0 88 NW 8 0 7688 90 85 E 2 3 768 1 10-0 72 mirno 8 767-b 9-0 74 NE 4 10 7 39 14-0 78 NW 4 10 762-1 18-0 65 mirno 3 7o3-l 150 62 NE 8 0 766-5 6-0 — W 4 10 Padavine Vrsta dež dež r na do I. n* 3.0 20 Solnce vzhaja ob 6.28, zahaja ob 17.0. Luna vzhaja ob 6.01, zahaja ob 17.12 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.8 C, najnižja 5.4 G Dunajska vremenska napoved ia sredo: Vedro, toplo vreme. Iršaška vremenska napoved za sredo; Rrani vetrovi z vzhoda, nebo spremenljivo, v«fi. nnma jasno; temperatura 13 do 18 stopinj, morje skoro popolnoma mimo. Dopisi BLED. Sokolsko gledališče na Bledu vprizori v nedeljo. 30. oktobra ob 20. zvečer igro: »Mlinar in njegova hči« Odsek ima v pripravi tudi Anzengruberjevo »Slabo vest«, ki jo vprizori meseca novembra. -13 SODRAŽICA. Bližajo se občtask ve, o katerih smo mislili, da se bod. v lepem soglasju in da si bomo izbra. boljše može izmed dobrih Bili pa smo v tem pogledu razočarani, ker je SLS vložila kar 4 kandidatne liste, da s tem krpa svoje razpadajoče vrste. Opazili smo, da ima SLS veliko več smisla za politično delo nego za gospodarsko Ravno v tem kritičnem času, ko se prezidava naša župna cerkev, bi morali biti vsa) toliko uvidevni in edini, da se ne bi rahljala že itak pičla radodarnost vernikov. »Slovencev« dopisnik iz Sodraži-ce pa je prinesel novico da nekateri huj-skajo, da bo prišla zidava na davke. Radi bi zvedeli, kateri so dotični hujskači, ker nam je dobro znano, da sq nahajajo v njihovih lastnih vrstah, ml pa vemo, da na davke priti ne more. ker bi bilo to proti .zakonu. Občinski odbor ie za sedaj daroval 25.000 Din. kar je gotovo prispevek vseh davkoplačevalcev in naprednjaki smo prinesli toliko inicijative za dobro stvar ta povzdigo trga, da se vse to ne da omalovaževati Taka malomarnost pač ni smotreno gospodarstvo Res je, da prostovoljno prispevajo vsi farani, vendar pa bi lahko tudi zahtevali da bi imeli gospodje več umetniškega čuta kakor ga ie v resnici. Vsak tujec, ki pride v So4ražico. kritizira, da ni stavba zidana v nikakem slogu in nobeni harmoniji pač pa je nekako skrpucalo, na katero nam bodo še poznejši rodovi očitali, da sedanji možje niso bili na svojem mestu. Gospodje o i SLS bi morali pač sedaj gledati za složno ielo, ne pa slabiti že itak razrazhljanih moči :n vmešavati cerkev v politiko, pač pa naj bi nam bil vsem far a-nom edini smoter, da to skrpucalo izlepšamo in čim dostojneje zgradimo. (Napredni farani.) PLANINA PRI RAKEKU. Sadne razstave ali ogledi so se pri nas že precej udomačile. Tudi Planinčani so se izkazali ta so lahko ponosni na razstavo, ki so jo priredili v rojstni hiši pesnika Vllharja. Taroošnja podružnica Kmetijske družbe pod veščim vodstvom načelnika g Blažooa ki je bil prav za prav duša vse prireditve, je lahko za vzor vsej Notranjski. Z nenavadno požrtvovalnostjo in pridnostjo načelnika g. Blažona, vrtnarja g. Pintarja. gospe Ur-bančičeve, Grebnerjeve. Kiavtove, šolskega upravitelja, domačih fantov in deklet se ie doseglo to. kar je razstava imela pokazati. Originalen slavolok je klical s pušpa-novlmi črkami pri vhodu, okrašen s troboo nicami: »Sadite, cepite!« Udejstvovalo se Je na razstavi 54 razstavllalcev Razstavljeno sadje ie bilo okrašeno s šopki in izredno lepimi cvetlicami Občo pozornost Je vzbujal Milavčev krompiT, ki se ie razrastel skozi železni obroček granate. Okusno Je bila pripravljena tudi svatovska miza za pet oseb od gospe Grebnerjeve. Osnovna šola Je pokazala trud naduStelja g. Benedeka v p. v lepem sortimentu sadja. Brata gg. Tr-šar iz Planine dalje g. Jože Petkovšek iz Lipelj ga. Sebenikova z Unca. rodbina Kre-menškova in načelnik g. Blažon fa prel imenovani so bili tudi odlikovani z diplomo za razstavljeno sadje,od Kmetijske družbe. Na razstavi so bile zastopane naslednje sorte Jabolk: Baumannova, Harbertova, Jagrova, ladsberška in šampanjska reneta, dalje prav lepe antanuvke. gambovci, parmene, danski robači. zvezdnata reneta. bobovci ta druge. Sadni razstavi ie sledil aranžma na odru, ki je predstavljal v sredini z mečem predrto srce iz mahu in cvetlic z napisom »Ne-odrešeni domovini«. Na desmi strani je bil okrašen z lučjo grob neznanega vojaka, slično tudi na levi grob padlim domačinom s številnimi slikami svojcev. V ozadju na desni je bila Oljska gora v bršllanu, prav v kotu pa kip lurške Matere božje, obdan z mirtami fa palmami Ta del razstave ie na-pravljal na obiskovalce globok utis. Predaval je kmetijski strokovniak g. Kafol o važnosti sadjarstva in minimalnemu sortimentu sadja za tamošnji okraj Po predavanju ie ime' nadučitelj g. Urbančič lep nagovor na navzoče Po popoldanski službi božll le ljudstvo naravnost romalo na razstavo Proti večeru so se zbrali domači pevci ki so zapeli »Oj Doberdob«. »Morje«, »Slovenec Srb. Hrvat« Razstava Je bila res dogodek za Planino, ki bo ostal vsem v spominu. K. Volitve v obrtni odsek TOI se vrše še do 30. t. m. ob 4. popoldne, ko poteče rok za glasovanje. Na željo zastopnikov obrtnih organizacij, ki zaradi klerikalnih lumparij niso mogle dobiti pravočasno volilnih imenikov in zato niso mogli poslati posameznim volilcem kandidatskih list, priobčujemo spodaj kandidatsko listo, ki jo lahko obrtniki porabijo za glasovanje. Vsekako je najbolj sigurno, da glas ne gre v izgubo, da vsak volilec odda volilne listine, ki jih je dobil od komisije, obrtniškemu zaupniku aii kakemu zaupniku SDS ali SKS. Ti so najbolje poučeni, kako treba pravilno izpolniti predpise, da glas ne gre v izgubo. V drugi vrsti priporočamo, da vsak volilec pošlje takoj, še danes vse to, kar je dobil od volilne komisije, v navadni kuverti na naslov: Vrhovni obrtniški svet, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10. Še boljše je. če volilne listine sam ali po kakem svojem zaupniku osebno odda tej obrtniški organizaciji. Šele, če drugače voliti ni mogoče, naj se volilci poslužijo spodnje kandidatske liste sami. To pa na ta način: 1.) Izstriži iz «Jutra* kandidatsko listo tako, da ostanejo na odrezku samo imena in polni naslovi kandidatov. Pazi, da ne izrežeš kandidatne liste površno, da bi ostal na njej še kak rob drugega tiska »Jutra*. ker je potem vse tvoje delo zastonj. Tvoj glas je neveljaven. Druga stran kandidatske liste mora biti čisto bela! 2.) Vzemi v roke »Glasovnico«, ki si jo dobil od volilne komisije, nanjo pa prilepi z gumijem ali s popom kandidatsko listo iz »Jutra*, tako da ne more odleteti. Pazi pri tem. da nalepiš izrezek točno na ono mesto »Glasovnice«, kjer je prazen prostor za kandidate in namestnike, črte na izrezku se ujemajo s črtami na »Glasovnici«. Levega roba »Glasovnice*, kjer stoji tiskano eno pod drugim «Kandidat», »Namestnik«. Kemal paša izroča svoje premoženje stranki Pred dnevi so listi poročali o velikem 36 ur trajajočem govoru Kemala paše v turškem parlamentu. Ta govor je postavil pravcat rekord v govorništvu, obenem pa je podal avtentičnejšo sliko o razmerah v novodobni turški državi Kemal paša velja za preporoditelja in utemeljitelja sedanje Turčije. Ko je pred kratkim zborovala turška ljudska stranka, kateri diktator predseduje, je državni poglavar položil natančen račun o vseh dohodkih in izdatkih ter je izjavil, da se je denar porabil samo za rekonstrukcijo države. Kemal paša se da po vzorcu Mussoli-nija rad slaviti in si je dal pokloniti mnogo hiš v Tshanu Kaji, v Angori, v Brusi, Trapezuntu, Erzerumu in v Smir-ni. Sedaj pa je izjavil, da teh hiš ne potrebuje za svojo lastno uporabo, pač pa jih hoče prodati in ves kupiček pokloniti turški ljudski stranki. Seveda so mu turški politiki močno aplavdirali, kajti tolike požrtvovalnosti še niso doživeli od nobenega vladarja. Sultani so vlačili bogastvo v svoje zakladnice, a narodu niso dali ničesaT, Kemal paša pa dela ravno narobe. * V soboto, 28. oktobra se bo vršilo v Turčiji prvo veliko splošno ljudsko štetje. Vlada hoče svojim uradnikom olajšati popis prebivalstva in je izdala strogo naredbo, ki ta dan vsakomur zaibranjuje izhod z doma. Promet bo ustavljen, šole zaprte in kogar bo straža zajela na cesti, bo moral v luknjo. Prve dni novembra bo izid ljudskega štetja javno razglašen. Angorska vlada je odredila strog način popisovanja zategadelj, ker se še danes ne ve, ali ima Turčija osem ali trinajst milijonov duš. Stokrat operiran J. W. Mac Loaw je še mlad Anglež, ki šteje komaj 15 let. Dosegel pa je že rekord posebne sorte: te dni je namreč «slavil® svojo stoto operacijo. Mladi junak je bil šestkrat operiran na infantilni paralizi. Potem je imel smolo, da .ie pogoltnil strup, ki je bil namenjen ščurkom. Morali so mu odpreti grlo in izprati želodec. Naštevati vse nadaljne operacije bi bilo nesmiselno. Omenimo naj le, da je vse srečno prestal in da ni pri nobeni operaciji izgubil svoje dobre volje. In zdravniki so uverjeni, da ga bodo slednjič vendarle docela ozdravili. X Tretji neuspeli poskus poleta lVilsot nove nečakinje v Evropo. Iz Olda O rt s* harda javljajo, da se je ga. Graysonova, nečakinja bivšega prezidenta Wilsona, že tretjič dvignila z letalom «Dawn» v zrak, vendar je motor zrakoplova tako slabo funkcijoniral, da se je morala zopet vrniti in spustiti na zemljo. i usnjene mm za lovce, športnike, gozdarje ia druge izdeluje po meri in ma rndi že prvovrstne izgotovlj! ne na razpolago tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana po na,nižjih cenah. Wilfrid Hindle: Izleti po Balkanu W. H. je korespondent največjet ga angleškega lista «Times». Pisal je o angleški literaturi že v Ljubljani skem Zvonu. — Pred kratkim je bil v Ljubljani, kjer ima dobre prija* telje. O svojih Izletih po Balkanu poroča v uglednem tedniku «The New Age» (Nova doba). Danes prit našamo dosedaj priobčeni del porot čila o Sloveniji. Ljubljana je mesto, zgrajeno kakor igračica s kamenčki, človeku se skoraj zazdi, kakor da bi bili pred davnim, davnim časom semkaj prišli trije prav mladi Slovani z monotone srbske ravnine. Ko so zagledali Alpe v sinji daljavi so si dejali: «Dobro nam je tukaj biti. Postavimo si tri šotore.s In postavili so si svoje šotore, kraj so pa nazvali Ljubljano — ljubljeno. (Učenci jezikoslovci se sicer prepirajo, ali je beseda Ljubljana res prišla od glagola ljubiti, ali pa mogoče —. Ampak samo jezikoslovec je lahko v dvomih za odgovor.) Še drugi so prišli sem poleg Slovanov — Rimljani. Turki in Germani Rimljani so zapustili svojo sled v ob-kopnem obzidju, ki se še danes vidi. In kakor medel odmev iz tistih časov se glasi «Kavarna Emona». Emona je bilo rimsko ime za to mesto. Turki niso pustili za sabo ničesar. Celo jezik, mislim, da je prost tistih turških nečistoč, ki kvarijo dobro srbščino. Edino cerkvica stoji na vsakem griču, kajti cerkev je bila za časa turških vpadov obenem trdnjava. Na zunaj se nemški vpliv bolj kaže. Tukaj vidite ljudi s kratko ostriženimi lasmi in okroglimi glavami Primeri se tudi da naletite na ukočeno nemško vljudnost. Tudi v arhitekturi se kaže nemški vpliv. Operno gledališče je sezidano v malo kičastem avstrijskem slogu. Ampak da se to odtehta, imate tukaj lepo italijanistično dvorišče v škofijski palači in zdravi slog frančiškanske cerkve. Nad vsem pa dommira, na hribu, ki se dviga iznad mesta, stari Grad, brezhiben kakor ci-tadela karkasonska (Carcassonne). Po cestah na.vogalih stoje Albanci — divji, kruti obrazi, pokriti s fesom: znamenje, če hočete, da je vzhod blizu. Ampak tudi znamenje, da tukaj vlada civilizacija: Ti ljudje se miroljubno pečajo s prodajo sladoleda. V resnici v Sloveniji nikjer ne najdete znaka tistega sorodstva z vzhodom, na katero mnogi Slovani toliko dajo. Tu ste že v Evropi, več kakor to. v zapadni Evropi. Telefon funkcijonira v Ljubljani bolje kakor v Franciji. Električna luč je povsod. Ceste so dobro tlakovane in stavbe se vrstijo v prikupnem redu. Red je skorajda prevelik, ampak Alpe, Ljubljana ki so sicer oddaljene, pa vendarle vedno navzoče, dajejo v opravičilo tega reda dovolj sugestiven značaj mestu-igrački Slovenija ima tudi več problemov zapadne civilizacije. Tu ni revežev v angleškem smislu besede. Je pa pomanjkanje stanovanj, ki se v Ljubljani zelo občuti. Način kako se je ponekod temu odpomoglo je izraz in dokaz za človekoljubnost Slovencev. Stari grad, kot trdnjava v starih časih brez primere, danes le malo uporaben, se je preuredil in stotina družin je sedaj začasno tukaj nastanjena. Res da ni rezidenca idealna, mogoče so stanovanja tesna in v slabi svetlobi, ampak za prebivanje gotovo bolje kakor ona ob Temzi (Thames Erabankment). Geografska lega, rimsko-katoliška konfesija in nemški vplivi, vse to združeno je potegnilo Slovenijo v glavni tok evropske kulture. Še več: čeprav so revni, Slovenci daleč in mnogo potujejo in celo tisti, ki niso nikdar zapustili svoje dežele, imajo vsled skoraj splošnega znanja nemščine priliko, da so v stiku z miselnostjo inozemstva. Slovencev je komaj milijon in vendar so skozji tisočletje podjarmljenosti obdržali svoj jezik. Tako da je njihova kultura prav tako nacijonaina kakor evropska. I v tako majhnem narodu je to. kar je nacijonalno, tudi lokalno. Umetniki, poeti in skladatelji tukaj niso kakor drugod klika, ki se ne shaja z nikomur kakor sama s seboj. Oni so del življenja svojega lastnega mesteca ali vasice in vsi jih spoštujejo, ne da bi se jim laskali. Lahko se reče, da je v Sloveniji sleherni človek umetnik. Dežela sama je čudo lepote, neizpačena s pa-lace-hoteli, kakor so jih razmetali turisti po Švici. In narod ima čut za barve, ki neodoljivo prevzame vsakega, ki je živel v veliki civilizaciji Zapada. Narodne noše se danes žal vidijo le ob slavnostih. So pa še srčkane drobne sličice, s katerimi Slovenci krasijo svoje panje, kapelice in znamenja, ki spominjajo na Pireneje ter rdeče in bele hiše s cvetjem na vsakem oknu. Ta narod ne potrjuje angleške teorije, češ da je čut za lepoto znamenje moralne de-' generacije. Njihov boj, ki ga imajo celo leto s težko in nehvaležno svojo grudo, jim kakor jeklo kali telo in duha. Toda v tem boju ne postanejo — kakor se to dogaja pri raznih drugih kmečkih narodih — malenkostni. Tujec, če še tako slabo pozna in lomi njihov jezik, bo povsod našel gostolubje. V mali krčmi na deželi ne bo sprejet kakor klijent, ampak kakor gost. To je dežela, kjer se gost spoštuje. -- Letališče Palomas pri Buenos Airesih, kjer sta pristala francoska oceanska letalca Coste in Le Bri*. Prebivalstvo ju je sprejelo z velikanskim navdušenjem. Gospodarstvo Delovanje Hmeljarskega društva v Žalcu Hmeljarsko društvo v Žalcu je po soglasnem sklepu širšega odbora z dne 22. t. m. odposlalo ministrstvu za kmetijstvo in vode t Beogradu naslednjo vlogo (podpisano od predsednika gosp. Frana Robleka in poslovodje gosp. Antona PetriSka): Podpisano Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je iz časopisov zvedelo za naslednji odlok ministrstva za kmetijstvo in ▼ode: . «Ministrstvo za kmetijstvo "n vode je ao-»nalo, da Hmeljarsko društvo s sedežem v Žalcu omalovažuje napredovanje hmeljarstva v Sloveniji. Današnje stanje Hmeljarskega društva ne odgovarja več modernim potrebam hmeljarstva in ne bo več zmožno voditi hmeljarstva Slovenije v težkih kritie-nih dobah, ki so že na vidiku za hmeljarstvo, in to zaradi povečanih hmeljskih nasadov na evropskem kontinentu. Ministrstvo želi, da se strnejo vsa društva kmetovalcev, katerih cilj je, da podpirajo svoje člane v borbi nastopajoče konkurence ter za boljši pridelek in prodajo proizvedenih produktov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo ne deluje v tem smislu in celo omalovažuje delovanje višjih kmetijskih oblastev, da, celo ministrstva. Glede na to ne bodo niti kmetijsko ministrstvo niti podrejeni kmetijski organi sodelovali v bodoče z upravo Hmeljarskega društva za Slovenijo v nobenem pogledu. Zaradi tega opozarjam kmetovalce na ta ministrski odlok ter jim priporočamo, da v svojem lastnem interesu razčistijo vprašanje delovanja, organizacije in reprezentacije Hmeljarskega društva za Slov3mjo.> Hmeljarsko društvo za Slovenijo, ki deluje že 48. leto, je vedno upoštevalo nasvete od katerihkoli strani glede napredovanja hmeljarstva v Sloveniji, posebno pa one, ki so došli od strani oblastev. Dosedaj ni še nobeno oblastvo, tudi ne ministrstvo za kmetijstvo in vode, dalo konkretnih navodil, kako bi se moglo hmeljarstvo Slovenije dvigniti na višjo stopinjo. Podpisano društveno vodstvo zaradi tega vljudno naproša ministrstvo za kmetijstvo in vode, naj blagovoli sporočiti društvu vso one nasvete, ki bi mogli dvigniti[ hmeljarstvo Slovenije ter naznaniti one točke, v katerih bi bilo društvo nasprotovalo v smislu zgoraj navedene ministrske odredbe. Očividno so se dogodila le nesporaaumlje-nja in je nujno potrebno, da se zadeva pojasni. Društvo bo po soglasnem sklepu Širšega odbora z dne 22. t. m. na izrednem občnem zboru, ki se bo vršil 20, novembra t. 1., sklepalo o vsej zadevi. Prosi se vljudno, da ministrstvo reši vloge Hmeljarskega društva do navedenega dne. ^ Naj si dovolimo k tej zadevi nekaj opomb. Dotičen odlok je prineslo le klerikalno časo-pisje. Precej nejasno sestavljeni odlok da sumiti, da ga ni napisala oseba, ki bi po: drobneje poznala razmere med savinjskimi hmeljarji, odnosno posebej v Hmeljarskem društvu v Žalcu. Morda to izvira iz nerodnega prevoda. Tudi mi smo že večkrat povdar-jali potrebo temeljite reorganizacije društva, ki po svojem sedanjsm delokrogu m po. manjkanju društvenih funkcionarjev, ki bJ mogli svoje sile v večji meri posvetiti društvenemu delu, nikakor ne ustreea hmeljarskim potrebam, toda dotiifat odlok, napisan naravnost v grozilnem tonu, nam je uganka. Ali ni to morda klerikalno maslo? Saj smo brali v klerikalnem časopisja* da je društvo zato tako slabo, ker ga vodijo pristasi SDb. Pisec, ki je to zapisal, se je naravnost zla-, gal ker je društvo, seveda, nestrankarsko in ga tudi slučajno ne vodijo pristali SDS. Najverjetneje je, da pripravljajo klerikalci atako tudi na to društvo in ga hočejo popolnoma uničiti s tem, da ga napravijo za klerikalno podružnico (po vzgledu Zbornice TOI). Tako se reorganizacija tega važnega gospodarskega društva ne vrši! Kdor se še bo s to zadevo bavil v klerikalnem časopisju, naj malo temeljiteje prouči razmere med savinjskimi hmeljarji, da bo vedel, da se hmelj loči od fižola in da se ne prodaja na isti način kakor fiioL Vprašanje reorganizacije Hmeljarskega društva v Žalcu je važno gospodarsko vprašanje in ne politični problem. Savinjski hmeljarji, čuvajte se, da se reorganizacija ne bo izvršila po klerikalnem kopitu, ki bi vse pomandralo v svoji strankarski zagrizenosti. _ Komereijalineija državnih rudnikov. Kakor poročajo iz Beograda, je Generalna direkcija rudnikov izdelala načrt za komer-eijalizacijo državnih rudnikov, ki je bil predan ministru za šume in rudnike, ki bo v najkrajšem času sklical široko konferenco strokovnjakov, ki bo razpravljala o predloženem načrtu o komercijalizaciji. — Konkurzi v Beogradu. Beograjsko trgov Rko sodišče je na željo ministrstva pravde izdelalo statistiko o konkursnih postopanjih pri tem sodišču. Po tej statistiki je bilo 1. januarja v teku 200 konknrznih postopanj; do srede oktobra je bilo na novo otvorjenih 119 konkurzov, končanih pa 54 postopanj, tako da je ostalo še 260 nerešenih postopanj. Značilno je nizko število v teku prvih 9 in pol meseca končanih poslo-panj in povečanje števila postopanj, ki so v teku, kar je dokaz, da je postopanje zelo dolgotrajno. = Devizni in efektni tedenski promet na zagrebški in beograjski borzi. Pretekli teden je na zagrebSki borzi znašal promet v devizah 48.5 milijona Din in v efektih 7,2 milijona Din; na beograjski borzi pa promet v devizah 34.5 milijona Din in v efektih (skoro izključno Vojna škoda) 18.5 milijona Din. — Ovrstejše razpoloženje na ameriških žitnih tržiščih. Cene Žitu, ki so pretekli teden na ameriških borzah konstantno nazadovale, so se zadnje dni pričele zopet dvksati. Pšenica (za december), ki je predvčerajšnjim (24 t m.) ob otvoritvi eikaške borze noti-rala še 121.75, se je včeraj ,25. t. m.) pri čvrsti tendenci dvignila na 122.875 ob otvoritvi in na 124.75 ob zaključku. Tudi v turšči-ci in rži je tendenca Svrgtejša. SliSen razvoj cen se opaža na ostalih ameriških bornah. Otvoritev glavne podružnice Državno hipotekarue banke v Zagreba. Včeraj ie v Zagrebu pričela poslovati glavna podružnica Državne hipotekarne banke. — Prevoz krompirja če« Trst. Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je sklenilo, da dovoli prevoz krompirja avstrijskega, češkoslovaškega, poljskega, jugoslovenskega in madžarskega izvora, določenega za vkrcanje v luki Trst ter naslovljenega izven Italije pod naslednjimi pogoji: 1.) Vsaki pošiljki mora biti priloženo izpričevalo o izvoru in izpričevalo, da je krompir prost naslednjih parasitov: phthouimaea operculella, svnchv-trium endobieticum, doriphora decemlineata, epitrix cncumeris. 2.) Razkladanja vagonov a krompirjem je dovoljeno izključno v prosti luki Trst. Blago, ki bi se eventualno razložilo izven proste luke, se mora sežgati. 3.) Železniški vagoni in vozovi, ki so služili za prevoz, se morajo takoj po razložitvi razkužiti 4.) Blago se bo deponiralo v posebnih skladiščih proste luke, v katerih se ne bo smelo skladati drugo blago. Po izvozu blaga se bodo morala skladišča razkužiti ter ostanki (vključno smeti) sežgati. Stroške za razkuženje in za drugo nosijo interesenti. 25. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes promet slab. Pomanjkanje privatnega blaga je bilo v devizah na Curih, Dunaj in Ne^ork, v katerih je morala Narodna banka intervenirati. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 135. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škcda ponovno oslabela za 4 točke. Prompt na se je trgovala po 394 — 395 in za oktober po 894 — 396. Tudi danes je Vojna škoda v Beoeradu notirala višje, iu sicar promptna 397.5 — 398, za december pa 401 do 403. Med ostalimi državnimi papirji je bilo na zagrebški borzi zaključeno investicijsko po 84. V bančnih papirjih je tendenca dalje prijazna. Praštediona se je ponovno dvignila na 907.5 — 910. Dalje so bili zabeleženi zaključki v Eskomptni (91), Hipotekami (56), Liubljanski kreditni (145), Jugo-hlavenski (92) in Srpski banki (136). Med industrijskimi papirji se je Šečerana Osijdk pri čvrsti tendenci trgovala po 613; Vevče je bilo zaključeno po 135, Trbovlje pa je popustilo na 476 _ 482- Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.55 - 13.565 (—), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj. 8 - 80.3 (8.015), London 0 - 276.7 (-), Newyork 56.6® — 58.835 (56.735). Praga 0 — 168.4. Trst 309.5 - 311.25 (310.25). Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.545 do 13.575, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 909.6 — 311.6. London 278.8—277.1, Ne\vyork 56.6375 - 56.8375, Praga 168 - 168.8, Curih 1094 - 1097. Beograd. Pariz 222.3 - 224.8. Newyork 56.61 - 58.81, Milan 809.358 - 311.858, Praga 167.97 — 168.77, Dunaf 7.9975 — 8.027o. London 276.3 — 277.1, Berlin 13.55 — 13.58, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 do 22.86. Bukarešta 35.15 — 35.65. Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.2 do 261.2, London 89.02 - 89.22, Newyork 18.24 — 18.30, Pariz 71.75 - 72.05, Praga 54.10 — 54.40, Cnrih »2 — 354; dinarji gi g0 _ 32.30. Dunaj. Beograd 12.455 — 12-495, Berlin 168.85 — 169.35, Budimpešta 123.7B_124.05. London 34.4475 — 34.5475, Milan 38.675 do 38.775, Newyork 7.0695 — 7.0945, Praga 20.9475 - 21.0275, Curih 136.38 - 186.88: dinarji 12.40 — 12.46. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.80, London 25.2525, Newyork 518.40, Pariz 20.35, Milan 28.34. Praga 15.365. R'idimpešta 90.65, Bukarešta 3.2, Dunaj 73.30. Deviza Beograd na ostalih bomb: v Pragi 59.2. v Berlinu 7.373. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135—135 (185), Praštediona 902—0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Ruše 290 — 300. Stavbna 50 — 0, šešir 104—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 894.5 — 395.5, kasa 394-5 — 395.5, za oktober 395 — 3-15.5, za december 398 — 400, investicijsko 83.75 — 84, agrarne 54 — 54.5: bančne: Eskomptna 91 —'99, Poljo 17 — 18. Kreditna 90 — 93. Hipo 55.5—56.5, Ljubljanska kreditna 134 — 135, Praštediona 907.5 do 910, Jugo 91.5 - 92, Narodna 5100 — 5150 Srpska 136 — 137; industrijske: Gutmann 225 — 232.5, Slavonija 13 — 15,. Slaveks 105 do 110, Šečerana Osijek 611 — 615. Vagon 20 _ 30, Drava 570 — 585, Vevče 135—136. Dubrovačka 405 — 405.5. Trbovlje 476 do 482. Beograd. Vojna škoda 397.5 - 398, sa de eember 401 _ 403, investicijsko 83 — 88.5, agrarne 54 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (25. t. m ) Les: Tendenca nespremenjena. ZakljuJeni so bili 4 vagoni, in to 1 vagon suhega bukovega oglja, vilanega, fco vagon naklad, post. po 78, 1 vagon bukovih drv, kratkih, suhih, brez okroglie, fco vagon naklad, postaja po 19.5, 1 vagon desk, smreki, jelka, 18 mm, III.a, fco vagon naklad postaja po 850 ln 1 vagon remeljnov, smreka, jelka, ostrorobih, monte, 68/68, 78/78, 4,5 — 6 m, fco vagon meja po 540. Povpraševanje je za smrekove meja po 540. Povpraševanje je za smrekova drva, ne preveč grSava, najmanj polsuha, zdrava, obeljena, 50 in 100 cm dolžine, fco vagon meja via Rakek. Deželni pridel k i: Tendenca za žito mirna, zaključkov ni bilo. Živinski sejem v Mariboru (25. t. m.) Do-gon: 9 bikov, 149 volov, 516 krav, 7 telet, 12 konj, skupaj 693 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli *'oli 7.50—8. poldebeli 6—7, krave debele 7—& plemen ske 5—6, klavne 3.50—4, molzne 5.50—6.50, mlada živina 5.50—8.25, teleta 10 Din. Prodana sta bila 802 komada; od tega za izvoz v Avstrijo 51 komadov. Cene mesu: govedina 10—18, teletina 17.50—22, svinjsko meso 17-50—30 Din kg. Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 287.5 do 290; banatska, 78/79 kg, 2 % 2S2.5 — 285: sremska, 78/79 kg, 2 - 287.5 — 290. T u r-ščiea: baška in sremska 205 — 207; ba-*ka in banatska, nova, za december - januar 182.5 — 185; sremska, nova, za deeember-januar 185 — 190. Moka; baška <0g» 415 do 425; baška «2» 395 — 405; baška «5» 370 do 380; baška «6» 315 — 325; baška «7> 260 270; haška <8, 200 — 205. Dunajska borza za kmetijske proizvode (24. t„ m.) Cene žitu na ameriških borzah in na budlmpeštaHskem terminskera tržišču 80 ponovno popustile. Dunajska borza je bila skoro brez prometa. Pod vtisom inozemskih poročil je oena pšenici pričela popuščati. Edino turSčiea notira zaradi večjega povpraševanja višje. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carjne: pšenica: domača 89 — 40, madžarska Tisa (81/88 kg) 41.75 - 42.25 r ž: domača 38.75 do 89.25, madžarska 38 — 88.25; turšči ca: 27.5 — 28; oves: domači 30.5 — 31, Dunajski goveji sejem (24. t. m.) Dogon 3269 komadov, od tega 1717 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene prvovrstnemu blagu padle za 5 grošev, cene ostalim kako vostim pa za 10 — 15 grošev; za kg žive teže notirajo: voli I. 1.65 — 1.85 (izjemno 1,90 - 2.20). II. 1.25 - 1.60, III. 0.90-1.20, biki t - 1-60. krave 0.8S - <60. f/aroala, iru vs* dopUot, tiooitsju, malih ogla&ro. jt, podali> MuOglasniodr ddak -Julra' huMjaiua,. Vr%Jinuma,+. TaL U. z+gz Moli oglasi Vi v pristojbin* j* upoAcu iioigntatjuuočUSmisb-ctrrt oglasi n* prtooeuo. \ t* nuuA,poiU+lra,-niktrt QttNjt»a>JL nJj*. JLali oglasi, hi slutijo u pofr~t/Lovalru>> in, rocijoL rva, noMUMA. občinstvamaka, b*s*da> <50 paf.—Afaf-manjJi zjtasak Via* VrUbojbino, uu šifro Vin,j^. iuulut*4 tLopuotraAfa, uu oglasi* hrtjourlug>a, al** rvJtlamM^a. zjta&t/as: vsaka. btsuta/PU. <■<-»• Ma/-*a*jjrL zAtsik VU, Pristojbina, ta, tifr& puu Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani, Valvaiorjev teg, 19« Mizarji! Izvrstne sušilnice za les izdeluje in dobavlja R. Geyer. Ljubljana — poštni predal 267. 33555 Snežne čevlje in galoše popravlja Avg. Skof, Borštnikov trg 1 38261 Motorno kolo znamke »Vanderor«, 4 HP, z dvema prestavama, v dobrem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Služkinja ki zna kuhati in razume nemSki, dobi »talno službo. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. rtllUifž« X Lekarniški pripravniki! Farmakobotanlto*za počet-nike razpošilja Hrvatsko farmaceutsko društvo, Zagreb, Marovska 25 — po povzetju za 47 Din. 33473 Agiine potnike za vso državo, ki so dobro vpeljani v galant. stroki, sprejmem proti dobri proviziji za vpeljavo novega, zaščitenega množin, predmeta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Visoka provizija S6». 8353« Pina šivilja izdeluje najmodernejše plašne po 100 Din In kostume ter *oalete najceneje. Na. slov pove oglasni oddelek »JuMa«. 33748 Velik zaslužek 1000—1500 Din tedensko, zaslužijo dame in gospodje z razpečavanjem sezijskega predmeta. — Interesenti z znanjem slov. in nemškega jezika naj se predstavijo dnevno v hotelu »Union«, Ljubljana. 33772 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G. Pie-eoli-ja v Ljubljani priporočam bledim, slabotnim osebam. 811 HI* Blagajničarko bivšo prodajalko, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod značko »Blagajničarka 7777» na oglasni oddelek »Jutra«. Strojnika za Diesel-motor sprejmem v Ljubljani. — Samo oni, ki imajo veCletno prakso pri Diesel-motorju in so obenem izprašani kurjači ter vešči strojnega ključavničarstva, naj pošljejo ponudbo pod .»Diesel 129» na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 33676 Trg. pomočnika manufakturista, zdravega in agilnega, ki je verziran r mešani stroki in dober računal, sprejmem s 15. decembrom ali pozneje. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dolenjsko«. 33647 Trg. pomočnik dobi službo za vodjo fill jalke na samotnem kraju, bopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podružnica*. 33643 Ključavničarje in kovače B daljšo prakso v svoji stroki, trezne in zanesljive delavce, ki znajo delati v delavnicah se razumejo na popravila raznovrstnih strojev (dvigal, parnih strojev, turbosesalk itd.) sprejmem. — Istotako tudi 2 zidarja pridna, zanesljiva in samostojna dolavca — vse ■talno službo. Ponudbe navedbo plače na deželi in t navedbo dosedanje službe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko «Delo». 33639 Službo dobi gdč. trgovsko Injena, U ima veselje tudi v gostilni in druga hišna del« opravljati Naslov pove oglas, oddelek cJutra». 33600 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe naj. lažje službo v Beogradu, »ko se zglase v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 32817 5 kroj. pomočnikov išče krojačnica, in sicer »amo za fino delo na veliko 4. enega pa za malo delo. Sprejmem samo sposobne delavce. — Nikola Micid, Ogulin. 33725 Kuharico za manjše gospodarstvo »prejmem. Ponudbe s spričevali pod »Zanesljiva« na podružnico »Jutra« v Celju 33719 Plačilno natakarico 8 kavcijo, sprejmem v vj-notoč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33737 Fanta za vsa domača dela Išče«. Poitve te v gostilni Gin. kole, Kopitarjeva nttca 4. 33T53 Pletiljo za pasov« tn žepe ter 1 navijalko rabi takoj Marija Pretnar, Podbrežje, postaja Podnart. Plača po dogovoru. 33677 Lesostrugarja 1 kelsrja, 8 ključavničarska vajenca, 2 mizarska vajenca sprejme v službo podjetje v Ljubljani. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi«. 33756 Mizarje za potniške »a g o n e in tramvajske vozove, izkušene delavce sprejema tvor-nisi vagonov Broij u 54*1 aarsn Trgovci, pozor! Zastopniki, bolj izobraženi kmečki sinovi in ljudje, U gredo lahko v svoji občini obiskat posestnike, si lahko pridobijo dober zaslužek in ustvarijo novo eksistenco. Potreben kapital 3000 Din za predmete za razkazovanje. Ponudbe na podružni-eo »Jutra« v Mariboru pod »Tvornica«. 83774 Ve5 prodajalcev za prodajo srečk invalidske loterije, na deželi in po mestih išče Relcher & Turk — Ljubljana, Prešernova uU» 44. 33771 iUfibiišie Knjigovodja bilancist in korespondent, t znanjem jezikov, samosto- r, i bančno, industrijsko trg. prakso, išče službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Samostojen 83«. 83673 Marljiva mladenka pomoči «elo potrebna, želi službe v Ljubljani Gre kpt blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč gospodinji k dobrim ljudem. Službo nastopi takoj Ponudbe pod šifro »Marljiva želi službe« na oglasni oddelek »Jutra«. 88618-a Mesto čuvaja lovskega ali gozdnega, išče pošten, trezen mladenič, •tar ti let. Poseduj« orožni list. Iznčen je v lesni obrti ter bi opravljal ob prostem času tudi druga dela. Nastopi lahko takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na vsako ffiftStO 81«. 33727 Natakarica pridna in zanesljiva Go-renjka, želi službe na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S3720 Kroj. pomočnik ki je odslužil vojake — marljiv, želi stalnega mesta v Kranju ali Ljubljani. Dslal in izučil se je v Ljubljani, Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33721 Mehaniki, pozor! Zdrav fant s dežele, ki je dovršil 5 razr. ljudske Šole, Ieli vstopiti kot meha-ničarski vajenec v kako večje podjetje. Ponudbe na naslov: Filip Potočnik, p. Ziri. 33750 Sobarica zmožna slov., nemškega in hrvatskega jezika, išče službo s 1, ali 15. novembrom. Gre tudi izven Maribora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83776 Trg. pomočnik vojaščine prost, išče službe v trg. i mešanim blagom v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33777 Šoferska šote daje pouk in i »o bratu]* praktično hi teoretično kandidate za samostojne šoferje Pouk te temeljit in ušp«h siguren Kandidate < prejemamo vsak dan Prospekti gratU Natančne informacije v avto-lott. — Zagreb. Kaptol 18. -telefon it 114». 82340 H »ostane vitke — že boi* Utpuk rtden že v pel dneh — To doseietfl t jporabo angleškega rs Neaktivnega preparata VHomir Dolinšek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper" engros cene. Celje, Gosposka ulico it* 26- Želoda lepega, zdravega, debelega in prešnib jabolk kupim več vagonov. Ponudbe s ceno na naslov: Ant. Barbič, Videm-Krško. 8874« Pritlično hišo z v r t o m, v Zeleni jami št. 222 prodam za 50.000 Din. Najemniki plačujejo mesečno 1300 Din. Pojasnila daje Mihael Omahen v Vlaji gori. 33688 Šivalni stroj dobro ohranjen, primeren za šivanje pletenin ali čev-, Ijarskih zgornjih delov, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 33740 Damski plašč poceni proda Jeranče, Cankarjevo nabrežje SfH. 33736 Mecesnove plohe suhe, 40, 50 in 60 debele, L in u. vrsta, 1 vagon takoj prodam. Poštni predal 43, Ljubljana. 83754 Enovprežni voz enovprežno opremo, deeim. tehtnico z nosilnostjo 500 kg teže, 10 uteži, monga, pult za trgovino z 10 predali itd. naprodaj na Po-breijn pri Mariboru, Cankarjeva Ulica 1. 33773 Kino - aparat z vso opremo in 1 agregat S 65 volti in 35 amp. zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33778 Dobava sena Razpisujemo dobavo 22.000 kg sena za konj*. — Pogoji interesentom na razpolago. Direkolla državne-ga rudnika Zabukovca, p. Griže. SS7JS Stavbne parcele ob Dunajski cesti, nasproti pekovskemu križu po zelo nizki ceni naprodaj Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Št. 32222«. 33576 Krasno posestvo četrt ure od Maribora, v najboljšem stanju, pripravno za vrtnarja ali vpoko-jenca, 8 orale sadnega vrta in njiv ter 5 oralov travnika, vinske trte, kjer se lahko pridela 10 polovnja-kov vina, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33775 Opremljeno sobo telim za pesete v Ljubljani Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod vee. Kolesa preko zime spravlja tvrdka Nardin in drug, Poljanska cesta 81. 83573 hiju bfjtnt Skoro nov dežnik sem okrog 10. t. m. pozabil tfekje v mesta. Prosim, da •e ga odda proti nagradi na policiji — Pes volčje M ie uteksL Oddati u proti sam« fiuetara rnett, TAIb «- C. Phillips Oppenhehat 8 Milijonar brez denarja »Potrpite še minuto pa boste sami videli kako in kaj.c Na Rerentovi cesti so stopih z voza. Bliss je plačal avtomobil iz desnega hlačnega žepa. Množica, ki se je zbirala pred prodajalno, je bila med tem kar opasno narasla. Masters je z odprtimi usti gledal štedilnik, marljiva kuharja in veliki lepak v izložbenem oknu. »Stopita noter!« je rekel Bliss. »Pojasnim vama vse.« V prodajalni je posadil Frances na stol med tem ko je Masters še vedno kakor hipnotiziran strmel na mrgolenje okoli sebe. »Dandanašnji je pač reklama glavno,« je izpregovoril Bliss. »O štedilniku ,Alfa' za kuho in peko govori zdaj ves London. Več časopisov nam je obljubilo brezplačne oglase. Pred kako uro se je oglasil Ellermanov nakupovalec; naročil je sto štedilnikov po trinajst funtov in pol, obenem pa je prosil, naj jim napravimo ponudbo za tisoč kosov. Evo vam naročila.« »Da, ali — kje za Boga ste dobili denar za to razstavo?« je naposled vprašal Maoters s tresočim se glasom. »Izposodil sem si ga od lahkomiselnega mladega človeka, ki ima več denarja, nego je dobro zanj. Vsega sem vzel pet sto funtov. Tu je ostanek.« Izpraznil je desni žep ter predal Mastersi. pest novčanic in zlatnikov. »Razume se, da morate vrniti vsoto z obrestmi vred. Toda moj upnik je ne potrebuje nujno; pri priliki vas že opomni. Dovolite mi,- da takoj odtegnem plačo, ki hi jo moral jutri dobiti.« Tako govoreč je vzel Bliss dva funta in ju je spravil v levi žep. »Sicer pa vidim tamle zunaj Ellermanovega mladeniča; najbrže je J pripeljal ravnatelj s seboj. Do svidneja in veliko sreče!« Obrnil se je k vratom. »Zal mi je, toda ostaviti vas moram; odrečem se tudi proviziji za štedilnike, ki sem jih prodal. Vse, kar smem vzeti s seboj, sta ta dva funta, ki zapadeta , prav za prav šele jutri-- in zdaj moram iti — brez odpovedi!« »Ostanite, budalo mlado, in postanite moj drug!« je vzrojil Masters.