ČETRTEK, l.SEPZEMBER 2011 / ŠTEVILKA 924, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
7896 I 2»44067 1
Frizerski salon ERIKA
Drevored l.maja 4 05/ 64195 87 Smrekarjeva37 05/64164 03 (3l*tlC3

!
(3 simobil
jhko	Pru/oi n o bai lorkona
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
wrtU»_________PRODAJALEC
2 Bariera-izola
030 239 790
Le kaj bo ostalo za nami
Prijatelj arhitekt me je opozoril na članek v katerem avtorica predstavi pet sodobnih arhitekturnih objektov v hrvaški Istri, ki so zgrajeni z izjemnim občutkom za ta prostor. Potem naredi primerjavo z našimi kraji.
(Mef) Avtorica, Janja Brodar, opozori na novigradski sodobno oblikovan lapidarij, prostor za hranjenje spomenikov iz bližnje katedrale s krasno detajliranim kamnitim tlakom, ki z odprto sodobno zasnovo požlahtni javni prostor in spodbuja živahnost starega mesta.
Izhajajoč iz spoštovanja do kulturnega in zgodovinskega izročila sredozemskega vaškega okolja, je v Balah zrasla dvorana, ki se neopazno stopi z okolico. Razen steklene vhodne fasade je ves objekt obložen s suhim zidom, kar je način gradnje malih istrskih poljskih hišic, kažu-nov. Nato spomni še na nedavno odprti velikopotezni hotel Lone v Rovinju, šolski kompleks v Velikem Vrhu pri Puli in Pastoralni centar Aula pape Ivana Pavla I na Trsa tu.
In potem zapiše: Temu itinerarju bi zelo težko dodali kakršno koli omembe vredno sodobno stavbo ali ureditev v slovenski Istri, ki se je tudi v resnici zgradila. In doda:
Medtem ko se lahko Izola, krasno ribiško mesto, ponaša z najmanj uresničenimi projekti glede na število narisanih projektov, arhitekturnih delavnic in natečajev, se po ulicah starega mestnega jedra Kopra hodi po tlaku iz umetnega kamna, o gradbinski polomiji piranskih kiklo-pov pa tudi ne gre izgubljati besed. Naj na naši obali odprejo oči, če že imajo pogled na odprto morje. Seveda bi človek podobno oceno pričakoval tudi od kakšnega domačega arhitekta ali urbanista, vendar je, z eno izjemo mlade koprske arhitektke, nismo doživeli.
Obalna arhitekturna in urbanistična stroka se je enostavno prodala politični oblasti in si upa glasno govoriti o nestrokovnosti in samozadostnosti oblasti le na svojih neuradnih srečanjih. Podobno počne njena leva roka, spomeniško varstvo, ki odloča le še o vrsti oken na hišah, ki jih obnavljajo zasebniki, o megalomanskih gradnjah turističnih
kmetij, o zapravljanju denarja v solinah in o oskrunitvi piranskega mandrača pa ne premore jasne besede, kaj šele kesanja za vsem vidne malomarnosti.
Strokovnjaki so stroko predali v roke tistim, ki jih plačujejo, seveda ne s svojim ampak z javnim, proračunskim denarjem. Zato si oblastniki lahko privoščijo tudi izjavo, da javnosti ni treba vedeti, kaj bo v osnutku občinskega prostorskega načrta in celo napovedujejo presenečenja, ob tem pa sem povsem prepričan, da večine projektov, izolskih arhitekturnih delavnic še videli niso.
Izola se danes lahko pohvali z Man-ziolijevo palačo iz leta 1470, s palačo Besenghi degli Ughi iz leta 1781 in cerkvijo Marije Alietske iz druge polovice 11. stoletja. In tudi Mihevc Izoli ni naredil nobene škode, zato so celo stare Livade lepo naselje.
Na katero zgradbo iz našega obdobja pa bodo lahko ponosni naši nasledniki. Morda na neprofitni blok?
Zadnji kapučin
To ni zadnja večerja, to je zadnji kapučin.
Na sliki je mati in zraven je sin.
Še to le spijemo, dokler smo še meščani, potem gremo na vas in adijo Izolani.
Ne bo nas več v bližini, ker smo po novem že Šavrini. Za nas v Mandraču je posebej žalostna ta slika: Zapušča nas prijatelj in legendarni v.d. urednika.
Varna pot v šolo
Prve dni novega šolskega leta bodo v Izoli, za zagotavljanje varne poti izolskih učencev v šolo, skrbeli policisti, občinski redarji in upokojenci. Od 7.30 do 8.30 ure ter od 11.45 do 13.00 ure bodo policisti in občinski redarji skrbeli za varno pot otrok na bolj obremenjenih križiščih v občini, člani obeh izolskih društev upokojencev in univerze za tretje življenjsko obdobje pa bodo prisotni na prehodih za pešce na Cankarjevem drevoredu, Drevoredu 1. maja, ulici Oktobrske revolucije, Južni cesti in v Kortah.
Predstavniki policijske postaje Izola in občinskega inšpektorata so pred začetkom novega šolskega leta preverili varnost poti, ki vodijo do izolskih šol. V občini so bile v zadnjih tednih na novo I pobarvane talne | označbe, predvsem v okolici i šol, in postavljene opozorilne table, ki označujejo šol-1 ske poti.
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
komunala
izo/a - isola
PONEDELJEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
(24 ur) tel: 041/ 650 375
Dogajalnik----------------
Po dobrih dveh mesecih je zazvonilo
Danes seje začelo novo šolsko leto 2011/2012. V Izoli ga s posebno zaskrbljenostjo pričakujejo starši tistih otrok, ki še ne morejo v šolo ampak iščejo prostor v vrtcu, vendar tudi v treh izolskih osnovnih šolah ni šlo čisto brez težav. Za prometno varnost prvošolcev je tudi letos poskrbljeno.
Jasna Pohlen, Metka Burin in Maja Šajn-Reščič, ki bodo na OŠ Livade skrbele za prvošolčke pravijo, da se od otrok zahteva vedno več.
Letošnje šolsko leto je padlo na četrtek, zato bomo tradicionalne fotografije vseh izolskih prvošolcev objavili v naslednji številki Mandrača.
V	tokratni pa bomo nekaj prostora namenili splošnim prvošolskim informacijam.
V	Osnovni šoli Livade je letošnji vpis nekoliko vpadel, a si s tem ne belijo glave, saj, pravijo, da gre le za zatišje pred neurjem. “Letos imamo vpisanih 42 prvošolčkov, razdeljenih v dva razreda. 21 učencev na razred pa zagotavlja kar dobre pogoje za delo” so nam povedali na OŠ Livade, kjer so še omenili, da bo letos kar nekaj sprememb na področju učnega sistema.
“Sprememb je toliko, da bi potrebovali predolgo, da bi jih samo našteli. Celo leto smo hodili na seminarje, na katerih so nas na to pripravljali, a povemo lahko, da je še največ sprememb na področju matematike in Slovenščine. Otroci bodo zdaj že v prvem razredu oblikovali besede z velikimi tiskanimi črkami, seštevali in odštevali pa bodo odslej do 20 in ne več do 10. Pomembno pa je tudi, da so nam zdaj število ciljev, ki so jih učenci morali doseči, znižali na tretjino, a jih je še vedno ogromno. ”
Nekateri pridejo že pripravljeni
To pa so seveda le največje in najbolj očitne spremembe, ki pa na nekaj vendarle nakazujejo: so morda današnji otroci pametnejši od včerajšnjih? “Ne bi rekli, da so pametnejši, a dejstvo je, da jih veliko pride z veliko predznanja v šolo, medtem ko ga imajo nekateri manj. Tako imamo učence, ki že znajo pisati in računati in
druge, ki ne znajo napisati svojega imena. Naša naloga pa je seveda ta, da tiste, ki imajo manj predznanja, čimveč naučimo, istočasno pa tiste, ki imajo veliko predznanja, ne zanemarjamo in jih poskušamo še dodatno motivirati. To je toliko lažje, če so razredi manjši in sta prisotni dve učiteljici. ”
Nekoč je bilo drugače
Torej “včerajšnji” sistem 35 učencev na enega učitelja danes ne bi bil več izvedljiv? “Kje pa. Danes gre to povsem drugače, saj so tudi časi drugačni. Polovico dneva imajo učenci na razpolago dve učiteljici, učenje pa ne poteka več pred učenci, ampak med njimi. Delamo pa večinoma po skupinah. Največji izziv je prvošolčke pripraviti na šolski sistem, na disciplino. Ko pridejo v šolo, so otroci navajeni na določeno svobodo, ki jo v veliki večini primerov imajo doma, in to pričakuje-
jo tudi i; šolskem okolju. A šola je vendarle šola in imajo svoja pravila in svoj red. Z vsakim letom je to težje. A tega se morajo zavedati tudi starši. ”
Sodoben pojav je tudi vedno večji vpis tujcev v prvi razred. “Večinoma otroci tujcev ne poznajo slovenskega jezika, saj se ga nimajo niti kje naučiti, če ga tudi starši ne poznajo. Je pa pri tujcih zelo odvisno od posameznika, koliko časa bo potreboval, da se bo vključil i/ skupino. Nekateri so zelo dovzetni, spet pri drugih pa je potrebno veliko dela in veliko dodatnih ur. Imajo pa ti učenci eno leto status tujca, torej jim je nudena dodatna pomoč, lahko pa so tudi neocenjeni. Večja težava je pri starših, če ne poznajo jezika, saj je zato z njimi toliko težje komunicirati, velikokrat pa jim sami otroci prevajajo”.
Kako je na ostalih šolah?
Če je na OŠ Livade vpis, vsaj v tem letu nekoliko vpadel, pa to ne velja za OŠ Dante Alighieri, ki ima letos 14 vpisanih (ena deklica se bo razredu pridružila kasneje), v vrtcu, tudi zaradi te izolske problematike, je vpisanih kar 126 otrok.
Ravnateljica Simona Angelini pravi, da so z vpisom zelo zadovoljni, saj je v prvi razred vedno več vpisanih, v naslednjih letih pa pričakujejo, da se bo ta vpis še povečal. Tudi zaradi tega imajo letos tri nove pedagoške delavce.
V OŠ Vojke Šmuc pa imajo v prvi razred vpisanih 62 učencev, v podružnici v Kortah pa še dodatnih 5. To pomeni, da bo letos v Izoli 123 prvošolčkov. In generacija baby boom šele prihaja.
AM
Simona Angelini, ravnateljica OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri
Tretja univerza vabi k vpisu
Andragško društvo Morje Izola -Univerza za tretje življensko obdobje obvešča, da bo vpisovanje v novo študijsko leto 12. in 13. septembra od 10.00 do 12.00 ure in od 17.00 do 19.00 ure v novih prostorih društva, Verdijeva 1 (bivši sedež občinskega inšpektorata).
Vabimo, da se nam pridružite vsi tisti, ki boste v številnih programih, ki smo jih pripravili, našli nekaj zase. Več o naših aktivnostih vas bomo seznanili ob vpisu.
Objavljena razpisa za turistične prireditve in štipendije
Občina Izola je prejšnji četrtek objavila razpis za sofinanciranje turističnih prireditev v občini do konca leta ter razpis štipendij za študijsko leto 2011/2012.
Predmet javnega razpisa za sofinanciranje prireditev v občini Izola je sofinanciranje prireditev, ki se izvajajo v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2011, s ciljem popestritve dogajanja v mestu in na podeželju v sklopu prireditev veseli december in silvestrovanje ter ostalih prireditev. Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki opravljajo dejavnost na področju turizma oz. izvajajo prireditve na območju občine Izola, s katerimi vplivajo na razvoj turizma. Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 22.000,00 EUR. Prijavitelji morajo prijave oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 19. 9. 2011 na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali jo do tega dne oddati osebno v vložišče Občine Izola.
Občina Izola bo tudi v študijskem letu 2011/2012 namenila sredstva za štipendije za redne in izredne študente dodiplomskih programov od drugega letnika dalje in podiplomskih programov z javno veljavnostjo, ki se izobražujejo doma in tujini. Ob izpolnjevanju splošnih pogojev imajo glede na razpoložljiva sredstva pravico do štipendije kandidati, ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za ustvarjalce in poustvarjalce na področju glasbene umetnosti (akademski glasbenik), likovne umetnosti (akademski slikar, akademski kipar) in uprizoritvene umetnosti (univerzitetni diplomirani igralec, univerzitetni diplomirani režiser, univerzitetni diplomirani dramaturg). Višina štipendij znaša: za študente, ki študirajo na območju občin Izola, Koper in Piran 125,19 EUR mesečno, za tiste, ki študirajo v Republiki Sloveniji izven območja občin Izola, Koper in Piran 166,92 EUR mesečno ter za tiste, ki študirajo v tujini, 417,29 EUR mesečno. Zadnji rok za oddajo vlog je do vključno 7. oktobra 2011.
Razpisna dokumentacija za oba razpisa je dosegljiva na spletni strani Občine Izola (www.izola.si).
Občinska
Komu je sel denar pred volitvami?
Supervizor je gotovo prinesel nekaj več transparentnosti v naš gospodarski sistem, žal kakšnih deset do petnajst let prepozno, saj so se glavne fionančne transkacije med državo in zasebniki oziroma zasebnimi podjetji bolj ali manj že zaključile. Medtem ko finančni analitiki pregledujejo finančne tokove med državo in posameznimi podjetji, ki so iz državnega proračuna prejemala milijone Eurov, so v občini Izola zanimive že transakcije, ki dosegajo 100.000 Eurov letno. Prav veliko jih v Izoli ni, nedvomno pa gre največ proračunskega denarja v javno podjetje Komunala, ki pa je itak v občinski lasti.
Posebnost grafikona izolskih plačil je v tem, da se je v mesecu oktobru, neposredno pred volitvami, zelo povečalo število oziroma zneski izplačil, ki so v mesecu dni presegli 3 milijone Eurov. V Izoli je bilo takrat slišati, da župan plačuje račune nekaterim svojim zvestim izvajalcem del, posebej tistim iz gradbenih vrst, vendar je pregled pokazal, da ne gre za imena, ki bi jih pričakovali ampak za Stavbenik d.d. Kaj je občina plačala iz aplikacije ni mogoče izvedeti.
Je pa gradbeno podjetje Marvas je 27. oktobra dobilo nakazanih nekaj več kot 200 tisoč Eurov za opravljene storitve, vendar gre v primerjavi z nekaterimi drugimi prejemniki
vendarle za manjše zneske. Tudi po pregledovanju tistih prejemnikov, ki so v celotnem obdobju prejeli več kot milijon Eurov proračunskega denarja nismo našli nobenega večjega nakazila, tako da gre verjetno za plačilo večjega števila manjših računov. Med njimi pa so očitno tudi računi za nekatere storitve, ki so neposredno povezane z volilno kampanjo bivšega župana.
Med zanimivejše podatke sodi ta, da je društvo Drevo življenja, ki ima v lasti terapevtsko skupnost na Med-Ijanu v obdobju od 2003 do 2008 prejelo iz proračuna toliko denarja, kot ga je prejel Rdeči križ Izola od 2003 do julija 2011. Gre za skupni znesek okrog 265.000 Eur.
Med večjimi prejemniki sta tudi dve tesno povezani podjetji: Eco Tim Corporation v stečaju in naslednica Eco Tim Inženiring, ki sta skupaj prejeli nekaj manj kot milijon in pol eurov. Naj spomnimo: gre za podjetje, ki je bilo vpleteno v policijsko preiskavo v zvezi z nameščanjem razpisov za oddajo del. Takrat je bil ovaden tudi delavec izolske občinske uprave.
In za konec je prav, da povemo, koliko je občina v obdobju od leta 2003 do 2011 odštela za tisk in distribucijo uradnih objav. Znesek je vsa leta konstanten, v meji 40.000 Eur letno, kar je enakovredno stroškom v drugih slovenskih občinah.	ur
Do leta 2013 štirje bloki
Prejšnji teden smo odgovorne pri gradbenemu podjetju Tehnik, ki je zapisan kot izvajalec del v soseščini neprofitnega bloka v Livadah, vprašali, kaj bodo tam zgradili in ali bodo spoštovali nekakšno zavezo, da bodo izolani tudi v teh blokih lahko prišli do ugodnejših cen za stanovanja. Seveda smo vedeli, da slednje vprašanje nima nobenega smisla, saj ga ni investitorja, ki bi kar tako metal denar skozi okno, razen, če bi skupaj z občino Izola uspeli pridobiti k sodelovanju tudi Stanovanjski sklad Rs. Vendar o tem še ni nič slišati. Zato so nam iz Tehnika odgovorili tako-le:
Skupina Tehnik na področju gradnje za trg ponuja kakovostno zgrajene objekte po konkurenčnih cenah. Zavedamo se velike odgovornosti do okolja in lokalne skupnosti, zato si prizadevamo ne samo spoštovati standardov, temveč jih v celoti presegati. Merilo za uspešen projekt niso le zadovoljni kupci, ampak tudi širše družbeno okolje. S takim poslanstvom smo pristopili tudi h gradnji blokov Livada v Izoli.
V začetku avgusta smo že začeli s pripravljalnimi deli. Gradnja naj bi predvidoma trajala 2 leti, tako da je predviden konec gradnje konec leta 2013. Na lokaciji je v štirih blokih predvidenih 190 stanovanj, 5 poslovnih prostorov in trgovina. Poleg tega bo poskrbljeno tudi za parkiranje, saj bo v podzemni garažni hiši 450 parkirnih mest. Višino objektov določa Odlok o zazidalnem načrtu Livade-zahod, tako da bodo na južnem delu nad pritličjem tri etaže in mansarda, medtem ko bodo na severnem delu nad pritličjem štiri etaže in mansarda. V mansardah so predvidena večja štirisobna stanovanja s terasami. Prodajna cena stanovanj še ni določena.
Družba SGP Tehnik d.d. nadaljuje dogovore z Občino Izola. Potekajo pogovori o zagotavljanju spodbud za občane Izole. Po naših ocenah bo o zadevi več znanega do konca leta.
SGP TEHNIK d.d., Martin Baumgar-tner, vodja sektorja gradnja za trg
Izola se povezuje s Poljaki
Župan je prejšnji teden s sodelavci odpotoval na sever Evrope, vse do občine Mi^dzyzdroje na severu Poljske, s katero se na Občini od letošnje pomladi dogovarjajo o možnem sodelovanju. Kot je povedala Kristina Zelič, ki je bila tudi v delegaciji, so preverjali možnosti črpanja evropskih sredstev namenjenih čezmejnemu sodelovanju. Gre za skupne projekte povezovanja občin ob Jadranskem in Baltskem morju na področju turizma, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja. Kot najbolj obetajoči projekt se nakazuje možnost pridobivanja evropskih sredstev za raziskave na področju termalnih voda.
Na srečanju je bilo govora tudi o možnosti gospodarskega sodelovanja z drugimi mesti na Poljskem, predvsem o promociji izolskih vin in oljčnega olja na Poljskem.
Spremenjen prometni režim
Pri Komunali so naročili izdelavo načrta za izvedbo prometne ureditve dela Nazorjeve ulice med Dantejevo ulico in ulico Oktobrske revolucije v Izoli. Namen projekta je pridobitev čim večjega števila parkirnih mest, ki na tem območju primanjkujejo.
Ta parkirna mesta bodo pridobili s spremembo prometnega režima, in sicer tako, da se bo dosedanji dvosmerni promet uredil kot enosmerni iz smeri Dantejeve ulice proti ulici Oktobrske revolucije. Tako bo pridobljenih novih 11 parkirnih mest.
Vabilo
Krajevna skupnost Haliaetum vabi na zbor krajanov, ki bo
v četrtek 8. septembra ob 18.00 uri v Kulturnem domu.
Namen zbora je seznanitev krajanov z načrtom zunanje - prometne ureditve dela Nazorjeve ulice med Dantejevo ulico in ulico Oktobrske revolucije.
Vabljeni
Tako bo odslej potekal promet na delu Nazorjeve ulice med Dantejevo in ulico in ulico Oktobrske revolucije. Zavladale bodo enosmerne ulice, zahvaljujoč katerim bo odslej mogoče parkirati na delu cestišča, po kateremu so bili tako ali drugače že zdaj parkirani avtomobili, sicer v prekršku (kot je morda opazno tudi na satelitski sliki).

Homo turisticus
Avgusta je bilo predvsem več tujcev
V prvih treh tednih avgusta je v Izoli letovalo približno tisoč več gostov kot v enakem obdobju lani, povišanje gre na račun tujcev, ki jih je bilo več, medtem ko je bilo domačih gostov celo nekoliko manj. Seveda, ker ne upoštevamo vseh tistih turistov, ki v Izoli letujejo “na črno”.
Po podatkih izolskega TiC-a j e bil avgust posebej dober, k čemur je veliko prispevalo tudi zelo lepo vreme. In ker je podobna napoved tudi za prvo polovico septembra so ugodne tudi napovedi za turistično posezono.
Tina Puhar je povedala, da je bila sezona nekoliko boljša, predvsem zaradi povečanja števila nočitev tujih gostov. “V prvi polovici leta (jan-jun) smo imeli 8% povišanje števila nočitev, pa tudi za jesen pričakujemo boljše rezultate od lanskih. Že za september: pričakujemo večje število nočitev kot lani, še posebej če bo vreme ostalo ugodno. Sodeč po obisku zadnje dneve v TICu, bo te dni dopustovalo pri nas veliko
nemško govorečih, opazili smo tudi povečan obisk Poljakov in Špancev. Pričakujemo tudi veliko dnevnih obiskovalcev, predvsem na večjih prireditvah. ”
V naslednjih dneh se bo namreč zvrstilo kar nekaj zanimivih prireditev, ki redno privabijo enodnevne ali vikend goste.
17. septembra bo tradicionalna Diplomatska regata 2011 20. - 25. septembra pa Menda-rodni navtični sejem Slovenian Boat Show 2011
27. septembra bo praznovanje Svetovnega dneva turizma v Izoli, na Lonki, med 15 in 19 uro, v sklopu katerega pripravljajo brezplačno vodenje po Izoli. Razglasili bodo tudi rezultate fotonatečaja, ki teče že od 24. avgusta dalje in je letos v znamenju teme svetovnega dneva turizma in sicer: Turizem - povezovalec kultur (v Izoli).	ur
Odgovor na članek “Separacija postaja komulacija”
V	prejšnjem Mandraču je bil objavljen članek z naslovom „Se-paracija postaja kumulacija”, ki pravi, da komunala bolj poredko prazni zabojnike za odpadke ali, da je preveč ljudi za takšno komunalno infrastrukturo za katerega lahko trdimo, da je tako razmišljanje popolnoma neutemeljno, kar je razvidno iz rezulatov ločenega zbiranja odpadkov.
V	občini Izola je veliko vestnih občanov, ki se zavedajo pomembnosti ločevanja odpadkov in razumejo, da je to edina rešitev, ki omogoča bivanje v bolj zdravem in čistem okolju. Na ta način ne obremenjujemo odlagališčene-ga prostora po nepotrebnem, saj ga mnogi premalo vrednotijo. Na podlagi navedenega in vsled zakonodaje ter okoljskih ciljev strmimo k zmanjšanju ostalih odpadkov. Zato postopoma tudi zmanjšujemo frekvence odvozov ostalih odpadkov in povečujemo frekvence odvozov ločeno zbranih frakcij. Kljub prizadevanju k ločevanju odpadkov s sprotnim obveščanjem občanov z raznimi obvestili na hrbtni strani na položnicah za odvoz odpadkov, z obvestili v medijih ter na spletni strani, povsem gladko še vedno ne gre. Dokaz tega so polni zabojniki z nepravilno odloženimi odpadki, kljub temu, da se zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov nahajajo v neposredni bližini.
Obenem na Komunali menimo, da število zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov v občini Izola zadošča, saj so postavljeni ob vseh večjih trgovskih centrih, zdravstevnih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih, plažah, sprehajalnih poteh.
Na območju mestnega jedra, stanovanjskih naseljih, podeželju so zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov postavljene na cca. 100 prebivalcev, kljub temu, da zakonodaja določa ureditev zbiralnice na vsakih 500 prebivalcev, kar občanom in vsem obiskovalcem občine omogoča pravilno odlaganje ustvarjenih odpadkov, če bi se le ti zavedali pomembnosti sortiranja ter vrednotili delo komunalne službe. Pri tem želimo opozoriti, da trenutno ločevanje odpadkov pomeni znižanje cene okoljske dajatve, ki jo plačujemo uporabniki komunalnih storitev na položnicah. Potrebno je vedeti, da se bodo ob zaprtju odlagališča ostali odpadki odvažali drugam, to pa pomeni, da je samo od nas odvisno koliko le teh odpadkov bomo ustvarili in jih nato predali, posledično bomo za ustvarjeno količino plačali določen znesek. Večja kot bo količina ostalih odpadkov, posledično večji bo znesek na položnicah in obratno.
Komunala Izola je prepričana, da občani občine Izola vedo, da je ločevanje odpadkov dolžnost in je
edina rešitev, ki omogoča bivanje v bolj zdravem in varnem okolju.
Komunala Izola
Pojasnilo uredništva: Odgovornim v Komunali moramo enkrat za vselej povedati, da se v uredništvu Mandrača absolutno zavedamo pomena separiranja odpadkov, vendar pa smo, tudi zaradi občanov, ki nas dnevno, posebej v sezoni, opozarjajo na to, da so smetnjaki polni in marsikje smeti tudi ob smetnjakih, dolžni opozoriti na te pojave. Takoimenovan ekološki otok ob Besenghijevi palači ni niti ekološki niti ni lep na pogled, posebej ker je neposredno ob najlepši izolski palači, res pa je, da je otok. Verjetno je tudi res, da bo po končani sezoni bistveno manj smeti kot jih je bilo avgusta in se bo položaj izboljšal. Podobno je bilo na še nekaterih odlagališčih v bližini kopališč. Naš namen je zgolj ta, da odgovorne v Komunali opozorimo na takšne pojave, saj to največkrat pomaga k iskanju boljših rešitev, saj se vendarle vsi zavzemamo za lepšo Izolo.
Mnenje
Čakamo na zahvalo
Se strinjam, da smo turistično mesto in v sklopu tega, se tudi zavedam in živim s tem, da so prireditve del izolskega poletnega oživljanja. Veliko jih je kvalitetnih. Ljudje, ki neposredno živimo s prireditvami, smo neštetokrat prikrajšani mirnih noči. Tudi to mi je jasno, saj prireditve niso kino predstava. Pričakovala pa bi, da bi se potrpežljivim stanovalcem, Občina Izola oz. njen župan, ob zaključku sezone, vsaj pisno zahvalil za potrpežljivost, ki jo stanovalci starega mestnega jedra pravgotovo veliko premoremo, da dobimo vsaj enkrat občutek, da zares obstajamo in da nismo sami po sebi umevni.Tako visoko stopnjo kulture, nam že vrsto let izraža Kino Otok Izola, ki se nam vnaprej zahvaljuje za razumevanje pri izvedbi projekta, ki v Izoli poteka že vrsto let. Verjamem, da tudi župan in njegovi sodelavci premorejo tudi takšno višino kulturne zrelosti, da se nam bodo (morda) v bodoče kdaj tudi zahvalili, ker s potrpljenjem stanovalci, soustvarjamo poletne prireditve.	Mateja
Najemnik bo moral kupiti enak objekt kot je na Lonki
Iz kabineta župana so spomnili, da 15. septembra preneha veljati najemna pogodba lastnikoma lokalov »Pri Perotu« in »Pod figo« v prehodu med parkom Pietro Coppo in Lonko v Izoli. Zaradi večje transparentnosti pri oddaji nepremičnin se je župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc odločil, da bo Občina Izola prostor za gostinski lokal oddala v najem na podlagi javnega zbiranja ponudb. Predmet oddaje z javnim zbiranjem ponudb je del parcele v skupni izmeri 80 m2. Skupna površina vključuje najem površine za postavitev enostavnega objekta in sicer večnamenskega tipskega zabojnika ali kioska v tlorisni površini največ do 30 m2 in površine za postavitev odprtega sezonskega gostinskega vrta v skupni izmeri do 50 m2. Prodajno mesto se odda v najem za določen čas in sicer do 15.9. 2012 po izklicni ceni 10.000 EUR za čas najema. Večnamenski kiosk mora biti usklajen z ostalo urbano opremo v občini (večnamenski kiosk na Lonki, večnamenski kiosk na kopališču Svetilnik). Izbrani najemnik si mora pred začetkom obratovanja prodajnega mesta zagotoviti vsa potrebna dovoljenja za zakonito obratovanje ter pri tem upoštevati zakonodajo iz predmetnega področja in pridobiti vsa potrebna soglasja za postavitev prodajnega mesta.
Kot je znano so v društvu Izolani zbrali več kot 1000 podpisov podpore ohranitvi lokala Pri Perotu, ki ga cenijo kot vzornega najemnika in gostinca, vendar župan ni želel podaljšati pogodbe in je vztrajal pri odstranitvi obeh lokalov. Zdaj očitno tudi s pogoji, ki so vse prej kot ugodni za današnje pogoje poslovanja v naši občini.	ur
100 LET

Dobrih 100 let Lucilie Pizzarello
V Domu upokojencev Izola so v ponedeljek, 29. avgusta obeležili 100. letnico gospe Pizzarello Lucilie. Čeprav je občanka Mestne občine Koper, je stanovalka izolskega doma že polnih 41 let.
Seveda je v teh letih bivanja v domu stkala številna prijateljstva, ne le z drugimi stanovalci in osebjem doma ampak tudi s svojci sostanovalk. Skozi leta je z njimi podelila veliko anekdot in praznovanje skupaj z njimi je bilo še posebej srčno. S svojo iskrivostjo, duhovitostjo in svetovljanskim nastopom je Lucilla velikokrat zaupala marsikateri življenjski utrinek.
Ob visokem jubileju je prejela celo vrsto čestitk in dobrih želja, ki so jih prinesli: direktor Doma upokojencev Izola, Ljubo Klanjšček, predstavnica stanovalcev Doma, Stanislava Čebron, predstavnik urada za družbene dejavnosti in razvoj Občine Koper, Timotej Pirjevec, župan občine Izola, Igor Kolenc, predsednik Comunità’ degli Italiani »Santorio Santorio« Capodistria Mario Steffe in podpredsednica Ondina Gregorich - Diabate’, predsednica Comunità’ degli Italiani »Dante Alighieri« di Isola, Amina Dudine in izolski župnik Janez Kobal. Slavljenki je zaželel vse najboljše tudi predstavnik italijanskega konzulata iz Trsta, Salvatore Losi.
S svojo prisotnostjo je stoletnico razveselila tudi avtorica knjige o družini Gravisi, Isabella Piego. Gospa Lucilla Pizzarello namreč izhaja iz plemenite, zelo cenjene družine Gravisi di Pietrapelosa, ki je leta 1440 prejela ta naslov od Beneškega doža. Družina je vse od konca XIV stoletja v zgodovini Beneške republike poznana po vojščakih, pomembnih intelektualcih in predstavnikih občinske oblasti. Mestu Koper so Gravisi zapustili pomembne palače, zapise in bogat arhiv. Njenega strica. Libera Pizzarello se spominjamo tudi kot znanega fotografa Kopra.
Boris je pisal, Pjerina je balinala
Kaj imata skupnega Boris Pahor in Pjerina Deško? Oba sta svoja rojstna dneva praznovala aktivno, to je delavno, kot vsak dan. On se je ponovno predstavil svojim bralcem v Kopru v Mladinski knjigi in povedal, da prihaja z dopusta, ki ga je preživel delavno, ko je popravljal svoj rokopis nove knjige, Pjerina pa je svoj 90. rojstni dan preživela na turnirju na balinišču v Arrigo-niju v Izoli. Turnir smo priredili njej v čast za Obalne balinarske klube. Bilo nas je za 8 ekip. Pozdraviti so jo prišli še predstavniki Občine. Podžupan Branko Simonovič, predsednik Društva invalidov Izola Franc Poropat, predsednik južnoprimorskih upokojencev in podpredsednik izolskih upokojencev Marjan Pavlič, direktor centra za šport in prireditve Boris Požar,
g. Zmago Višnjevec ter njene nekdanje soigralke in soigralci. Slovesnosti so se udeležili tudi njeni svojci, posebno se je izkazal sin Branko, ki je svoji mami napisal krasno pesem. Seveda za dobro vzdušje ni šlo brez Marina Sinkoviča, ki nas je s svojo harmoniko ogrel že pred pričetkom slovesnosti in po končanih tekmah do poznih popoldanskih ur. Kljub vročini smo vzdržali, Pjerina pa je še nekajkrat zaplesala. Ogrela jo je tudi medalja za doseženo tretje mesto. V Izoli so ostale kolajne za 3. in 4. mesto, ter pokal za bližanje, ki ga je osvojila Rita Lakošeljac. Pokal za najboljšo ekipo je odšel v Pobege, drugo mesto pa so si priigrale balinarke Antene iz Pirana.
Ob tej prilike se zahvaljujem vsem, ki so s svojimi darovi prispevali, da smo vse to organizirali; Cedri Izola,
Primaveri Livade, Porto Apolo Jagodje, Mandraču, GUŠT Izola, Ma-rinotu in seveda našemu stalnemu sponzorju Društvu upokojencev Izola, za odlično torto pa slaščičarni Galeb Izola. Posebna zahvala gre balinarkam Jadrana Izola, ki so s svojim delom, organizacijo in prispevki bile gonilna sila dogajanja. Njeni nevesti Jolandi gre posebna zahvala, da je, kljub bolezni, dogajanje spremljala in nadzirala do zaključka.	Nadja G.
Konec klasičnih žarnic
Od danes v naših trgovinah ne morete več kupiti klasičnih 60-vatnih žarnic z žarilno nitko. Prepoved je posledica uredbe EU, ki predvideva postopno ukinitev prodaje klasičnih žarnic. Prihodnje leto bo stopila v veljavo še rigoroznejša omejitev, po kateri ne bo več dovoljeno prodajati klasičnih žarnic močnejših od 25 vatov.
Tisti, ki se ne morejo navaditi na varčne sijalke in LED svetila oziroma nočejo kupovati dražjih halogenskih žarnic, bodo lahko klasične žarnice na žarilno nitko še vedno kupili izven EU - na primer na Hrvaškem.
Še dandanes obstaja bogata zbirka razglednic, na katerih je ovekovečil obalo, trge, ulice in spomenike mesta Koper. Zelo sugestiven je prikaz »Rex-a«, medtem ko se v plamenih potaplja na dno koprskega zaliva.	ur
Izlet v Rudnik Idrija in bolnišnico Franjo
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava v sodelovanju s turistično agencijo Batana organizira v torek, 20. septembra, izlet v Idrijo in Cerno, natančneje na ogled rudnika živega srebra v Idriji in bolnišnice Franje.
Odhod avtobusa bo ob 7.25 uri zjutraj s postajališča v Dobravi, nato pa še ob marketu Jagodje in na avtobusni postaji v Izoli. V ceno 45 Eurov je vštet prevoz, vstopnine v rudnik in muzej čipke ter bolnico Franjo, malica s pijačo, kosilo, spremstvo in organizacija izleta ter osnovno zavarovanje.
Prijave sprejema Boris Debeljak na tel. 040 219493. Plačilo izleta bo 14. septembra med 10 in 11 uro v baru pri marketu Spar.
Obvestilo za člane Društva invalidov Izola
Vljudno vabljeni 10.9.2011 na izlet v Novo gorico, Ajdovščino in Solkan. Srečanje bomo nadaljevali z MDI Domžale v gostišču na Dornberku.
Odhod avtobusa ob 8 uri na običajnih postajah.
Rezervacije in prijave že potekajo na sedežu društva ob sredah popoldan od 15. ure dol7. ure. Vabljeni!
Franc Poropat, predsednik
Izlet v orlovo gnezdo
Za prijatelje Izole organiziramo tridnevni izlet v Hitlerjevo orlovo gnezdo, rudnik soli in Loenig -Brechtesgaden z okolico. Izlet bo od 9. do 11. septembra.
Prijave in informacije pri Tončku, 041 807 800.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Finale sezone
Združene igre aktivirajo mlade
Vmes pa je Izola za nekaj dni malo bolj mlado mesto kot sicer, saj v naše mesto pridejo mladi iz različnih držav. Letos jih je menda 80 prišli pa so iz 12- držav. Geslo letošnje prireditve “activator" mladi pa se bodo na delavnicah učili aktiviranja v korist skupnosti. ZIN se bodo končale v soboto.
fc*
Združene igre narodov (ZIN) so sicer nastale že leta 1993, v Izoli pa jih gostimo od leta 1997. Gre pravzaprav za nekakšno mladinsko izmenjavo v stilu nekdanjih mednarodnih kolonij, le da so takrat v izmenjavah sodelovale predvsem šole, zdaj pa ima prireditev nekoliko drugačno podobo. Občina, ki želi sodelovati v tej organizaciji, ki jo je ustanovil podjetni Werner Grais iz Gradca, je morala, vsaj do nedavnega, plačati članarino in prav zaradi tega in zaradi nekoliko strankarskega prizvoka je bilo v preteklosti kar nekaj pobud za izstop Izole iz organizacije ZIN. Medtem so se zamenjale generacije mladih, ki so jih vodili. Začelo se je z Ivanom Brezavščkom in Mojco Ferie, nato je sledil dvojec Aleksij Skok in Kristina Zelič, zdaj pa je glavna organizatorka Izolanka Petra Kozomara.
Povedati je treba, da so, tudi na račun ZIN, mnogi mladi in tudi manj mladi Izolani videli precej sveta. Mnogi so namreč sodelovali v izmenjavah in obiskali Berlin ter ostala sodelujoča mesta iz tega dela srednje Evrope, posebej ekzotična pa so bila potovanja v Indijo, ki so jo nekateri obiskali, čeprav niso verjeli, da bodo kdaj prišli do tja.
Vsako leto imajo udeleženci teh izmenjav neko skupno temo in letos so se odločili za »mladinska aktivaci-jo in promocijo njihove participacije v družbi«. Kot pravijo organizatorji »beseda aktivator označuje mladega aktivnega državljana, ki v duhu prostovoljstva aktivira in spodbuja sovrstnike k udejstvovanju v družbi. Letos je Evropsko leto prostovoljstva, kar nas je dodatno spodbudilo, da smo si izbrali to kot rdečo nit celotne mednarodne mladinske izmenjave«. Ciljna skupina so mladi med 15. in 25. letom.
k' ' \
'fV - S {

Ana je zaokrožila poletje
Seveda le tistega na Manziolije-vem trgu. Na njihov klasični način, z razdajanjem do konca in z akapelo na koncu. Potem ko so zazveneli kot najboljši vaški kvartet s Pivškega so se tudi tisti najstarejši obiskovalci prepričali, da so pivški godci nekaj posebnega in da je bilo vredno preživeti topel avgustovski večer v njihovi, za starejša ušesa morda preglasni godbi, za mlajša pa ravno pravi.
Seveda vsaka takšna izmenjava nekaj stane, zato jo podpirajo: Evropska komisija preko programa Mladi v akciji, Občina Izola preko razpisa za programe za otroke in mladino, Evropski mladinski forum, Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, mladinsko združenje Brez izgovora Slovenija, ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za zdravje.
V teh dneh so se, na posebej pripravljenih delavnicah, učili veščin, ki so potrebne v procesu prostovoljstva, od retorike, do premagovanja predsodkov in improvizacije. Pridobljeno znanje bodo udeleženci strnili v 45-minutno delavnico in jo predstavili vrstnikom na Gimnaziji Koper in Gimnaziji Piran.
Poleg delavnic so organizatorji pripravili tudi večerne aktivnosti, kamor vabijo tudi druge Izolane. Že v ponedeljek je bila otvoritev s predstavitvijo sodelujočih držav in koncertom skupine Why Not, včeraj so, v prostorih KIŠD, imeli zabavo, v soboto, 3. septembra ob 20h pa bo v Parku Pietro Coppo zaključek ZIN z nastopom glasbene skupine »Ya Kožna - The music of Frank Zappa«.
& »v •>
“Lahko bi bila klasična turistična prireditev na katero bi vabili turiste, toda potem ne bi bila več naša”, pravijo organizatorji in dodajajo, daje prireditev odprta za vse in njen obisk to tudi dokazuje.
Zgodila se je že tretja izvedba Ba-
ziiikijade, ki jo organizirajo stanovalci Ljubljanske ulice, gostinci iz soseščine in nekateri prijatelji in znanci, ob pomoči društva Izolani.
Po ocenah novinarjev in obiskovalcev je bila tokratna izvedba na ravni najkvalitetnejših prireditev te vrste, hkrati pa še vedno dovolj lokalna, tako da so bili domači obiskovalci v večini, predvsem pa so vse jedi z baziliko, ki so prišle na ogled in pokušino, na svoje stroške skuhali in ponudili organizatorji.
Več o sami prireditvi si lahko preberete v prilogi, ki jo je za to številko Mandrača pripravilo društvo Izolani, na tem mestu pa naj zapišemo le to, da je prireditev letos dobila dodaten, strokoven del, kar je posebej zadovoljilo nekatere obiskovalce, ki tovrstnih prispevkov pri klasičnih turističnih prireditvah pogrešajo.
Za naslednje leto želijo organizatorji privabiti k sodelovanju tudi druge ulice starega mesta, prav tako pa bi radi vsaj v Koprsko ulico prenesli ozelenitev, ki je v Ljubljanski že postala tudi turistična zanimivost.
V ponedeljek zvečer je bilo spet glasno v Ljubljanski ulici, saj so na stičišču Ljubljanske in Koprske pripravili fešto ob otvoritvi letošnjih Združenih iger narodov. Kot običajno je bila tudi tokrat v ulici gneča, morda tudi zato, ker so, kot običajno, pripravili tudi zanimivo predstavitev jedi iz posameznih dežel, od koder so prišli mladi. Prireditev se je, ko je tudi v navadi, zavlekla tja do polnoči, zato se vendarle postavlja vprašanje, kako to, da otvoritv e z nastopom glasbene skupine ne pripravijo na kakšnem večjem prireditvenem prostoru, kjer bi, zaradi glasnosti, inorda motila manj sosedov.
jf' /
Novost leta-pedoči z baziliko Mister basilicum 2011
Ribiški 2011
Družinske igre brez meja
Letošnje družinske igre, ki jih organizirajo izolske Zvezdice, so bile četrte po vrsti in gotovo najbolje organizirane doslej. Tudi udeležba je bila najbolj številčna, saj je sodelovalo kar 17 družin. Večina jih je bila iz Izole, prišli pa so tudi gostje iz Ljubljane in Pirana.
Družine so tekmovale v različnih spretnostih, za mesto pa je bil najbolj zanimiv orjentacijski pohod med katerim so morali otroci in starši iskati manj znane lepote Izole, od starih vrat do sončne ure. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli do konca in tako je bilo zmagovalcev tokrat 17.
Četrtkovi KISD kulturni večeri
Klub izolskih študentov in dijakov je to poletje svojo dejavnost ponudil tudi Izolanom, ki so z zanimanjem prisluhnili akustičnim in jazz nastopom v paviljonu parka Pietro Coppo. V četrtek je bilo zadnje dejanje v nizu šestih KIŠD-jevih kulturnih večerov, nastopili pa so, kitarist, Samo Turk in saksofonist Žiga Fabro, za bobni jima je pomagal Aljoša Bolje. Na fotografiji pa je prizor z nastopa fusion jazz skupine Nas tri.
Brez evropskega projekta in denarja
Kar tako, za lastni denar in prostovoljno so se trije umetniki iz starega mesta lotili čiščenja beneškega leva na Besenghijevi palači. Skoraj pet ur čiščenja je bilo potrebnega, da se je kamniti lev iz dalmatinca spet spremenil v tisto, kar je bil kar nekaj stoletij. Kdo ve koliko stoletij bi še trajalo odkrivanje storilcev (ki jih nihče zares ne išče) in čiščenje leva, ki bi gotovo postalo del kakšnega evropskega projekta, ki so ga prostovoljci zdaj pokvarili. Ampak, vsaj lev jim je verjetno hvaležen.
Kje je končal izolski ulični muzej?
Kot zapriseženi Evroskepti-ki seveda ne moremo mimo ugotovitve, da so takoimeno-vani evropski projekti, vsaj pri nas, velikokrat samemu sebi namen oziroma koristijo predvsem tistim, ki jih izvajajo. Takšen primer je izolski Ulični muzej, ki smo ga postavili s pomočjo Evropskega denarja, Pomorski muzej je zanj celo dobil nagrado, danes, deset let kasneje pa ga ni nikjer več. Takrat se je tudi zgodila prva rekonstrukcija objekta v Ljubljanski, kjer naj bi uredili tipičen istrski hlev, izdelali so tudi skulpturo istrskega osla, tam naj bi uredili tudi kopijo nekdanje izolske “derife”. Pa od vsega tega ni ostalo nič. Ostal je le ubogi oslič, pa še ta se je utrujen naslonil na zid.
Narava vsako jesen dela čudeže
Naravi se je zmešalo, to je bolj ali manj jasno. Konec koncev smo že sredi trgatve, čeprav je še avgust, pa tudi druge poljščine in vrtnine se obnašajo drugače kot običajno. Krompir je letos sicer prizadela suša, ampak smisla za humor pa še ni izgubil. Tudi v primeru krompirja (desno) ki ga je na svoji njivi našel Pavlo. Na levi pa je nenavadni paradižnik, ki je zrasel na poskusni parceli našega nekdanjega urednika. Morda pa je kriv Černobil?
Bazilikijada je nastala slučajno. Zelo slučajno. V enem od cvetličnih loncev na ulici je namreč, ne da bi to vedeli, zrasla bazilika vrste Afričan blue. Ko se je vse zelenje že poslavljalo je bazilika še naprej rasla in treba je bilo pripraviti veliko pojedino, da smo jo lahko do konca pospravili. Tako je 1. Bazilikijada organizirala edina (zdaj menda niti to ni več) bazilika, ki ni enoletnica ampak uspeva tudi po nekaj let.
Že takrat so se sosede pohvalile s svojimi dobrotami z dodatkom bazilike, naslednje leto so se pridružili še gostinci iz soseščine, letošnja pa je bila že kar strokovno srečanje ljudi, ki imajo radi začimbe in zeleno nasploh. Ljubljanska ulica je postala ulica stoterih začimb in prava turistična atrakcija z več kot 30 vrstami bazilike in tudi drugimi zelišči. Če bo volja bo naslednje leto takšna ulica v celoti pa morda tudi Koprska ali še katera druga. Bazilikijada je naš, izolski praznik, ne zgolj turističen ampak v prvi vrsti nutrističen pri katerem nam gre najprej za dobro voljo in sodelovanje nas, ki tukaj živimo, če pa so ob tem zadovoljni tudi gostje, turisti, je tudi prav.
Seveda Bazilikijade ne bi bilo brez vzajemnosti in prijateljstva, ki ga gojijo stanovalci tega dela starega mesta. Zaradi zavedanja pripadnosti istemu kraju in skupnosti je treba včasih kaj potrpeti, vendar je vse poplačano takrat, ko kdo potrebuje pomoč. Skupni vrtovi, ki počasi postajajo zaščitni znak starega mesta so gotovo pomemben del takšnega skupnega življenja.
V društvu Izolani bomo skušali izdati knjižico z recepti večine jedi, ki smo jih predstavili na dosedanjih Bazi-likijadah, čaka pa nas tudi še dokončanje knjige o izolskih vodnih virih, nato bo že na vrsti priprava decembrske zmrzali in še kaj. Veseli smo, da nas je pri tem našem delu letos prvič podprla tudi občina Izola, saj smo bili uspešni v prijavi na razpis za turistične prireditve.
iZOANl
3. Bazilikiado je slavnostno otvoril Ljubljanski podžupan in profesor Fakultete za arhitekturo, Janez Koželj, ki je prisotnim govoril o fenomenu mestnih vrtov in takoimenovanem ponaravljanju mesta, ki se dogaja tudi v stari Izoli. Njegovim besedam je pazljivo prisluhnil najbolj priznan slovenski gozdni gurman in poznavalec zelišč, grmičevja in zelenja nasploh, Dario Corteze, kije za to priložnost vtaknil nos v grm limonine bazilike. Menda ima vonj po Cedeviti.
Letošnjo Bazilikji-ado je zelo popestrila stojnica Zavoda Raznolikost, kjer so predstavili veliko različnih, na trenutke skoraj nemogočih kombinacij zelišč. Tako smo lahko opazili pelin z vonjem po Coca Coli, meto z okusom po čokoladi in orjaški peteršilj.
Bazilikijada se je neformalno zaključila s sladoledom, seveda z baziliko, ki ga je pripravil Egidio Krajcar z gostilne Istra. Tako smo lahko navdušenci nad to plemiško rastlinico lahko okusili celoten obrok, od predjedi, tako hladnih, kot toplih, mimo juhe, pašte, njokov, pa vse do žrebičkovega zrezka, pedočev, currijev, paprikaša in na koncu še sladice, sladoled in, kako bi le manjkal, jogurtov napitek iz bazilikovih semen. Dokaz, da lahko človek živi le od bazilike, seveda če ji dodamo še nekaj nekoliko manj plemiških sestavin.
Ko seje pojedina začela ni bilo časa za teorijo. Pomembna je bila praksa. Menda so prvi pošli škampi v omaki z baziliko, malo za njimi so pohiteli njoki z ragujem in baziliko, malokdo pa je sploh opazil palačinke z baziliko, ker so tako hitro pošle.
Diplomirana agronomka, Romana Rejc iz ekološkekmetijev bližini Koštabone i Galon 57, 6274 Šmarje, GSM: 041	645	095,
solar.manik@ gmail.com / je predstavila projekt ta-koimenovanega partnerskega kmetijstva, ki strankam omogoča neposreden nakup sezonskih pridelkov. Pravi, da ima v Ljubljani že kar nekaj strank, ki jim vsak teden dostavi nov zabojček sveže zelenjave, počasi pa se odpira tudi tržišče na obali.
Ob publicistu Dariu Cortezeju, ki je predstavil svojo novo knjigo Nekaj divjega se je Bazilikijadi pridružila tudi znana oljkarska družina Klodič iz Izole, ki je pokazala tri svoja znana olja (Izolanko, Izolana in Mourino) v predpremieri pa so predstavili specialiteto: suhe domače fige v oljčnem olju z lovorom in limono.
Sodobni mestni vrtovi
Vrtičkarstvo je ena od rab mestnega prostora in dejavnost mestnih prebivalcev, ki ga poznajo v vseh velikih mestih na svetu. Po podatkih najbolj obsežne raziskave o proizvodnji hrane v mestih, ki sojo za Organizacijo združenih narodov izvedli kanadski strokovnjaki, se zaradi razvoja drugih dejavnosti in zgoščevanja mest vrtičkarstvo po mestu seli in dobiva nove oblike. Vrtnarjenje v mestih je danes vsepovsod po svetu popularno in prerašča v pravo gibanje, ki ima več obrazov in več vsestranskih koristi. Od Izole in Ljubljane, do Londona, Pariza, NYC, Bogote, Caracasa, Buenos Airesa, vse do Novega Dehlija, Seula in Tokija.
Čeprav je količina hrane, pridelane na vrtičkih tako v širšem merilu kot v merilu posameznega kraja skoraj zanemarljiva, pa je za številne posameznike in njihove družine tako pomembna, da je vrtičkarstvu priznan položaj mestne dejavnosti, za katere razvoj morajo mesta zagotoviti kar se le da dobre pogoje.
Vrtičkarstvo zadovoljuje:
-	eksistenčne potrebe: pridelovanje še posebej zdrave hrane;
-	psihološke potrebe: stik z naravo, možnost oblikovanja okolja in estetsko zadovoljstvo;
-	socialne potrebe: druženje in izmenjava informacij
-	fizične potrebe: rekreacija, sprostitev in počitek.
Pri nas so bili vrtički nadomestilo za izgubo zasebnosti novih stanovalcev mest, prostori za obujanje spominov na domače podeželje, navezanosti na naravo; vendar to so bili dejansko mali vikendi, torej izrazito zaprti, ograjeni in nedostopni prostori, pravzaprav nasprotje mestu, ki je prostor za preizkušanje skupnega življenja in skupnega delovanja.
Sodobni mestni vrtovi so drugačni.
Sodobni mestni vrtovi, so zelenjavni, so cvetlični, so okrasni, so prehrambeni, so trajni, so sezonski, različnih vrst, vseh oblik in velikosti.
So del vseljevanja oziroma presajanja narave v mesto, ki je povezano z vračanjem ljudi v mesta, še posebej v opustela mestna središča, so povezani s ponovnim odkrivanjem kakovosti mestnega življenja, njegovega bogatenja in poživljanja.
Sodobno vrtičkarstvo je postalo del gibanja povratka k naravi, k bolj prirodnem načinu življenja, potreb po sveži presni in bolj pestri zelenjavi, želje po lastnemu pridelku.
Kjer so mestni vrtovi, so tudi mestne čebele, ki nabirajo poseben med iz najrazličnejših cvetov.
Mestni vrtovi dajejo polno vsebino preživljanju prostega časa, omogočajo izpolnjevanje ustvarjalnosti, želje po izkazovanju, izpolnjujejo pa tudi željo po preizkušanju, po odkrivanju, po pridobivanju novih znanj in veščin, kar dela življenje bolj bogato in bolj vznemirljivo. Izpolnjujejo še drugo željo po okraševanju zunanjosti svojega doma, ki prispeva k bolj pisani, bolj ljubki in negovani skupni oziroma javni podobi mesta.
Gojenje mestnih vrtov, nasadov, vrtičkov, je dejavnost za lastno zadovoljstvo, ki pa hkrati oblikuje neposredno ali posredno skupnost ulice, skupnost četrti, skupnosti kraja. MV so tudi del nove oblike upravljanja mesta, ki postaja vse bolj domena različnih skupnosti, interesnih skupin, ljubiteljev: v tem smislu so alternativa ali vsaj dopolnilo k nikoli dovolj kvalitetnem niti dovolj učinkovitem upravljanju mestnega 4M zelenja javnih podjetij komunalnih služb.
So vsekakor dopolnilo javnemu zelenju in njegova popestritev.
Gojenje mestnih vrtov od najmanjšega okraševanja okenskih polic in balkonov, označevanja vhodov, ozelenje-vanja teras in streh, visečih vrtov na fasadah, ozelenitve še tako majhnih ali zapuščenih ostankov prostora, vse to sodi k novo odkriti kulturi mestnega življenja, ki zaznamuje in krepi skupnost njegovih stanovalcev.
Gojenje mestnih vrtov je torej hkrati osebno in javno delovanja, je v lastno korist in lasten užitek kot tudi v javno korist in v skupno veselje.
Današnjega praznika Ljubljanske ulice ne bi bilo brez mestnih vrtičkov, zato naj živijo in se razvijajo.
Podžupan Ljubljane in Častni župan Ljubljanske ulice prof. Janez Koželj
Bazilikijade ne bi bilo brez vas!
Bazi/ikijade nikakor ne bi bilo, če ne bi pri organizaciji, pripravi jedi, logistiki in vzdušju pomagali:
Društvo Izolani, Fani, Sandi, Marjan, Miha, Aljoša, Primož, Marjeta, Mef in Zora iz Ljubljanske ulice, Marjan iz Smrekarjeve, Nives, Ljuba, Sandra, Jasna, Andrej, Borut, Monika Vanda iz Livad, Mirjana iz Tartinijeve ulice, Karmen in Elvis iz Cetor, Eda, Katja in Paride iz Strunjana, gostilna Istra, gostilna Bariera, gostilna Bujol, gostilna Sidro, aktivisti iz Zavoda Raznolikost, vsejed Dario Corteze, ki je predstavil novo knjigo “nekaj divjega”, Izolan Matej Sardoč z mesojedimi rastlinami in seveda vsi in seveda Ljubljanski ulici, ki je odprtih rok sprejela mestni vrt bazilike.
Verjetno smo na koga pozabili, zato se iskreno opravičujemo in ob prvi priložnosti dvakratno zahvaljujemo.
Pesto genovese
•	4 pesti svežih listov bazilike
•	Pol kozarca kakovostnega ekstradeviškega olivnega olja
•	6 žlic naribanega parmezana
•	2 žlici naribanega ovčjega sira (pecorino)
•	2 stroka česna
•	1 žlica pinjol
•	nekaj zrn grobe soli
Tajski curry
•	Rumena curry pasta
•	1 piščančja prša, sesekljana
•	2 žlici soje
•	2 žlici koruznega škroba (Guštin)
•	1-2 pločevinki kokosovega mleka
•	1 pločevinka bambusovih
Melancanovi zavitki
•	melancane
•	dimljen sir
•	na rezine narezan paradižnik
•	paradižnikova omaka (šalša)
•	nariban parmezan
Špageti v solati s sirom in baziliko
•	500g špagetov
•	250g mladega ali feta sira
•	3 paprike
•	4 paradižniki
•	1 strok česna
•	Bazilika
•	Olive
•	Olivno olje, limonin sok, malo balzamičnega kisa, sol, kis, poper
Pesto genovese tradicionalno pripravimo v možnarju. Najprej stremo česen s soljo, dodamo baziliko, in ko ta spusti zeleno tekočino dodamo pinjole in ponovno stremo. Na koncu dodamo še nariban sir in ravno prav olivnega olja. Če bi hoteli pesto hraniti v hladilniku moramo paziti, da je vedno prekrit z oljem.
Pesto lahko uporabimo kot omako za pasto, njoke, lazanje, kot dodatek mineštram. Lahko ga dodamo na pizzo, pa tudi v sendvič. Skratka, primeren je za vsako priložnost.
Nasekljana piščančja prša 15 minut mariniramo v soji in Guštinu. V dobro razgreti vok ali ponev vlijemo nekaj žlic olja in na hitro popečemo piščanca. Ko porumeni, ga odstavimo na krožnik in v vok ali ponev vlijemo žlico olja in eno ali dve žlici currijeve paste (odvisno od tega, kako močen želimo, daje curry). Pasto ob neprestanem mešanju pečemo kakšno minuto, nato v vok ali ponev vlijemo kokosovo mleko. Dobro premešamo, da se pasta stopi. Pustimo, da kokosovo mleko 10 minut kuha, nato dodamo bambusove vršičke, piščanca, zelenjavo in baziliko. Po potrebi solimo. Kuhamo še nekaj minut, odstavimo z ognja in postrežemo ob skodelici tajskega ali čistonavadnega riža. Dober tek.
Melancane operemo in jih na tanko narežemo. Na žaru ali v ponvi jih popečemo z obeh strani. Na vsako rezino položimo košček dimljenega sira, list bazilike in rezino paradižnika.
Melancane zavijemo kot rolado in jih pripnemo z zobotrebcem.
Tako dobljene zavitke položimo v namaščeni pekač, jih prelijemo s šalšo in obilno parmezana in pečemo 15 minut na 180 C.
Špagete skuhamo in jih ohladimo pod mrzlo vodo.
Česen prepražimo na olju, dodamo narezano papriko in vse skupaj nekaj minut pražimo. Primešamo špagete.
Paradižnike olupimo, sir in olive narežemo na kocke in skupaj z ostalimi začimbami in na drobno sesekljano baziliko primešamo k špagetom.
Bazilikijada 2011 je nastala ob sodelovanju stanovalcev Ljubljanske in nekaterih drugih izolskih ulic, gostincev iz soseščine in s podporo Občine Izola. Koordinator prireditve in naročnik priloge je društvo 1ZOLANI.
Time
Najbolj točne so sončne ure
Antonio Scaraboni je Milančan, ki govori tekoče slovensko, je upokojeni pravnik, ki se ukvarja s sončnimi urami in je dokaj reden obiskovalec našega mesta.
Spoznali smo se povsem slučajno. Bilo je prav tistega dne, ko smo se lotili pritrjevanja velike Sončne ure in takrat, sredi največjega dela, me je starejši možakar pocukal za rokav in vprašal: Ali je stena obrnjena natanko proti jugu?
Prvi trenutek se mi ni niti dalo odgovarjati, potem sem iz vljudnosti odgovoril da ni, on pa me je povprašal ali smo upoštevali koeficient naklona gnomona. Ob tem vprašanju sem pomislil, da možakar nekaj ve o tej stvari in ko mi je povedal, da ima kar nekaj knjig s to vsebino in da je tudi sam že izdelal nekaj sončnih ur sem si vendarle vzel nekaj minut časa in se dogovoril za ta pogovor, ki sem ga opravil pred nekaj dnevi, med njegovim novim obiskom našega mesta.
-	To pa je bil slučaj, kajne?
-	Jaz sem mešani človek, pol Slovenec, pol Italijan. Moji stari starši so bili v Ljubljani, jaz pa sem se rodil v Italiji a sem otroška leta, tista najlepša leta, posebej med počitnicami, preživel v Ljubljani in tam sem se naučil slovensko in dobil najboljše prijatelje. V Italiji sem hodil v šolo imel vse težave povezane s tem, v Sloveniji pa sem imel počitnice in užival, zato vsi moji najlepši mladostni spomini sodijo v Slovenijo. Čutim se tudi Slovenca in tukaj mi je lepo, ker gre vse bolj počasi in ni tako nervozno kot v Italiji. Tam sem 40 let delal kot odvetnik, saj sem pri 23-tih že opravil pravosodni izpit in tako sem kar hitro prišel do penzije. Zato zdaj pridem večkrat sem in ker nas je stara mama vozila v Izolo in Piran me je zaneslo tudi sem. Izola me je še najbolj prepričala, ker je tako poštena, naravna in me spominja na mojo mladost. Če bi me zanimale trgovine bi šel pač v Milano, kjer živim, kjer so trgovine bistveno lepše kot v Kopru ali Portorožu. Tukaj pa je vse še malo domače. Z ženo sva šla kupt štof (metrsko blago) in sva se počutila tako kot pred štiridesetimi leti. Sploh pa staro mesto, kjer lahko ure in ure opazuješ stare stavbe in vedno vidiš kaj novega.
-	Kaj ste si mislili, ko ste nas videli s tisto našo sončno uro?
-	Najprej sem si dejal, da tako pač ne bo šlo. Potem pa sem videl napis Rock’n’rollex in spoznal, da ne gre za preciznost ali stroko, da rečem, pač pa bolj za duh skupnosti, za nekakšno simpatično zabavo, ki se odlično poda k tistemu, kar sicer počne-,
te v vaši ulici. Seveda pa se mi je zdelo prav, da opozorim, kako bi bilo vendarle mogoče uro umestiti tako, da bi bila natančnejša. Gotovo je to tudi zato, ker v mestu ni tradicije sončnih ur. Pravzaprav sem presenečen, da v Izoli, z izjemo še ene kovinske s stavbe na Prešernovi cesti ni nobene druge sončne ure. V Furlaniji jih ima vsaka druga hiša, tukaj pa dejansko ni nobene.
-	Kako ste se začeli zanimati za sončne ure?
-	Tehnika me je vedno zanimala, vendar predvsem kot hobi. Tudi z astronomijo sem se ukvarjal, vendar ljubiteljsko, saj si ne morem predstavljati, da bi dve leti gledal eno in isto zvezdo. To bi me zagotovo dolgočasilo. Tudi kot odvetnik sem velikokrat imel primere, kjer je bilo treba imeti tehnično znanje in to me je veselilo. Spomnim se, da sem moral enkrat pisati tožbo proti Fiatu zaradi onesnaževanja in to je pomenilo, da sem moral preštudirati veliko povsem tehnične literature.
-	In vseeno ste postali pravnik.
-	Pravo me je zanimalo zato, ker me je zanimalo, kako so ljudje urejali odnose med seboj in na začetku in koncu vsakega zakona je človek. Študij rimskega in longobardskega prava mi je bil zanimiv, ker skozi ta študij dejansko ugotavljaš, kako so živeli in kako so urejali medsebojne odnose. Saj poznate stari izolski statut, ki je prav tako zanimivo branje tudi danes.
-	Takrat so si pomagali s sončnimi urami.
-	Sončne ure so bile prve in so še vedno najbolj natančne ure. Naše mehanske ure pravzaprav posnemajo sončne ure. Veste, v življenju človeka so pomembni le dnevi in leta. Meseci in tedni
so pravzaprav le pripomoček za lažjo orjentacijo. Sončna ura je pomembna zato, ker ti kaže čas v tvojem kraju in to je za človeka pomembno. Mehanske ure kažejo nek srednji čas, glede na geografsko širino, sončna ura pa pokaže povsem točen čas. Najpomembnejši je seveda meridi-jan. Ko je ura 12 poglejte senco in če jo boste gledali dovolj dolgo boste videli, da se senca najprej daljša in potem se skrajša. In tak ciklus je natanko eno leto. To je ta poezija časa o kateri veliko razmišljam.
-	Katera je najstarejša sončna ura?
-	Gotovo so jo poznali še takrat v prazgodovini, ko je človek živel kot lovec. Dokler je lovil v bližini tabora ni imel težav, ampak, ko je bilo treba bolj daleč ni vedel kako daleč lahko gre, da se bo vrnil še pred nočjo. Vedeli so, da je čas med nočjo in trenutkom, ko je sonce najvišje, približno enak in ker so imeli s seboj dve pali-
ci so eno postavili navpično na drugo, ki je bila vodoravna pa so delali črte in ko je bila senca najkrajša so vedeli, da je pol dneva že za njimi. Tako je nastala meridiana (središče dneva). Ko pa je človek postal kmet ni imel teh problemov z vračanjem domov, zato pa ga je zanimalo, kdaj bo čas za setev ali žetev. In tukaj si je spet pomagal z meridijano ko je ugotavljal, kdaj je senca opoldne krajša in kdaj daljša, ker se sonce pač „premika“ na jug in na sever.
-	Videli ste veliko zanimivih, tudi nenavadnih sončnih ur.
-	Sončne ure poznajo povsod, saj so ljudje najprej živeli v naravi in so si pomagali s soncem in senco. Danes pa je to prava znanost in pravi paradoks je, da v knjigah lahko beremo, kako je mogoče z računalnikom narediti točno sončno uro. Poznamo celo vrsto sončnih ur, od najbolj preprostih do najbolj kompliciranih.
-	Najlepša, kar ste jih videli?
-	Tiste komplicirane mi niso po-
sebej všeč. Rad imam enostavne, takšne kot so jih imeli Rimljani. Tudi doma sem naredil takšno preprosto in služi mi prav tako dobro kot vse tiste, ki se včasih zdijo prav znanstvenofantastične.	MD
TfZGOS	iSV SEUÌSfS
\SErfiJcrfTA a Ft/f=>At=f/xztorj£r dici
Kolesarska trgovina KOLOSET vam ponuja posezonske popuste na vsa kolesa, kolesarska oblačila, kolesarsko obutev in zaščitno opremo.
Negozio di bici KOLOSET vi offre i sconti di fine staggione su tutte le bici, abigliamento ciclistico, scarpe cidistìce e protezioni.
Obiščite nas lahko:
ponedeljek-petek/lunedi-venerdi 9.00-20.00 sobota, sabato 9.00-12.30 in 16.30-20.00
...v Morovi ulici 25/d v Jagodju.
Kontaktirate nas lahko tudi na email: info@koloset.si Vabljeni.
SMEROKAZI
Vse o srčnih boleznih na enem mestu
Splošna bolnišnica Izola, Univerza na Primorskem - Znanstveno raziskovalno središče in Društvo žilnih kirurgov Slovenije vabijo na
1. odprto srečanje »Spoznajmo bolezni srca in ožilja«, ki bo potekalo v soboto, 3. septembra 2011, med 9. in 21. uro na prireditvenem prostoru »Taverna« v Kopru.
Splošna bolnišnica Izola in Univerza na Primorskem želita z znanjem prispevati k zdravju in ozaveščenosti ljudi za boljšo kakovost življenja!
Srčno - žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok umrljivosti in invalidnosti v razvitem svetu in Slovenija pri tem ni izjema. Eden izmed razlogov, da nam še ni uspelo zajeziti tovrstnih bolezni, je tudi nepoznavanje in neupoštevanje priporočil in možnosti zdravljenja, ki jih ponuja sodobna medicina in druge znanosti. Zaradi pomanjkljivega prenosa znanja in osveščenosti o tako pomembnih boleznih, kot so srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in drugih, se je porodila ideja, da bi na enem mestu in v enem dnevu strokovnjaki svoje znanje predstavili zainteresirani javnosti.
Iz te ideje je nastal prvi kongres oziroma srečanje, ki je namenjeno nestrokovnjakom (laikom), bolnikom, potencialnim bolnikom in vsem tistim, ki so sicer zdravi, pa jih področje srčno-žilnih bolezni zanima. Za tako odprto srečanje smo izbrali prireditveni prostor »Taverna« v Kopru, kjer je mogoče prosto in brezplačno dostopati do predavanj in po želji spremljati posamezne predstavitve. Na srečanju se bo zvrstilo preko petdeset predavateljev (pretežno zdravnikov, pa tudi drugih strokovnjakov), ki bodo predstavili pogostnost, vzroke, posledice ter možnosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni. Predavanja bodo potekala od 9. do 21. ure, vzporedno z njimi pa bodo potekale tudi meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka, gleženjskih indeksov in bioimpendance ter svetovanje o zdravem načinu življenja.
9.00	OTVORITEV SREČANJA UVODNO PREDAVANJE 09.20 POREDOŠ
-	Bolezni srca in ožilja - kje smo in kam gremo?
EPIDEMIOLOGIJA SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI 09. 40 KREK - Razširjenost srčno-žilnih bolezni
ATEROSKLEROZA 09.50 ZORC - Kaj je to ateroskleroza 10.10 JUG - Žile in staranje 10.20 KOZAK - Zapora arterije - tromboza in embolija DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SRČNO-ŽILNE BOLEZNI 10.40 CVETKO
-	Preprečevanje srčno-žilnih bolezni 10.50 KARIŽ - Povišan krvni tlak 11.10 KEBER -Hiperlipidemija 11.20 RUPNIK - Kajenje 11.30 KOMEL - Sladkorna bolezen 11.40 ANDERLUH - Prekomerna telesna teža
11.50	KLEIBENCETEL - Depresija in KV bolezni 12.00 MLINAR - Bolezni zob in srčno-žilne bolezni 12.10 MAROLT - Me-tabolni sindrom
SLADKORNA BOLEZEN 12.30 TOMAŽIČ
-	Kaj je to in zakaj nastane 12.40 URBANČIČ - Zapleti sladkorne bolezni 12.50 MALEJ - Zdravljenje sladkorne bolezni 13.00 PODVRŠIČ - Pogled bolnika s SB BOLEZNI SRČNO-ŽILNEGA SISTEMA 13.20 RAVNIKAR T- Koronarna bolezen 13.30 ČERNIČ
-	Srčno popuščanje 13.40 STOPAR - Motnje ritma 13.50 GRAD - Bolezen vratnih arterij 14.00 PRAČEK - Periferna arterijska bolezen 14.10 BELINGAR - Anevrizma trebušne aorte 14.20 KERSN1Č - Kronična ledvična bolezen 14.30 BARUCA - Možganska kap
PREPOZNAVA SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI
14.50	PLAZAR - Laboratorijske preiskave
15.00	KASTELIC - Slikovne preiskave 15.10 GREGORIČ E - Scintigrafska diagnostika srčno-žilnih bolezni
PREPREČEVANJE SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI 15.20 LUIN - Kaj lahko sami naredimo za znižanje tveganja za SŽ bolezni?
Foto natečaj in izolski turizem
Tema letošnjega Svetovnega dneva turizma je Turizem - povezovalec kultur. Ob tej priložnosti Turistično združenje Izola razpisuje fotografski natečaj na temo “Turizem -povezovalec kultur v Izoli” Fotografije naj prikažejo, kako turizem v Izoli združuje ljudi iz različnih okolij in kultur ter različne načine življenja. Sodelujete lahko z eno avtorsko fotografijo, ki jo pošljite na e-mail peter.moze@izola.si ali tina.puhar@izola.si. Vse fotografije bodo po končanem natečaju objavljene na spletni strani www.izola.eu in na fa-cebook fan strani Izola - Isola Natečaj je odprt do 24.9.2011, minimalna velikost fotografij je 1200 točk po širini x 900 točk po višini, velikost JPEG datoteke naj ne presega 400 KB Avtorji zmagovalnih fotografij prejmejo praktične nagrade:
1.	mesto: bon v vrednosti 40,00 Em u Restavraciji Ribič, grafika Izole
2.	mesto: bon v vrednosti 40,00 Eur v Restavraciji Ribič
3.	mesto: knjiga Slovenska Istra, grafika Izole
Ob obeležitvi svetovnega dneva turizma v Izoli, dne 27.9.2011, bodo na Lonki (Trg ob vra-tih)ob 16.00 uri, na stojnici Turističnega informacijskegacentra Izola, razglasili zmagovalne tri fotografije, nato bodo vsi udeleženci prireditve vabljeni na brezplačno vodenje po Izoli v slovenskem in/ali angleškem jeziku V primeru slabega vremena dogodek odpade, rezultati izbora pa bodo objavljeni na spletni strani www.izola.eu in facebook fan strani Izola - Isola.
15.30	ŠTEMBERGER - Pomen motivacije pri boleznih srca in ožilja KAJENJE IN ONESNAŽENJE 15.40 SOMEN - Pomen onesnaženja za srčno-žilne bolezni 15.50 LOBODA - Odvajanje od kajenja PREHRANA 16.00 MOHORKO - Prehrana in dejavniki tveganja 16.10 VATOVEC - Kaj je to mediteranska dieta? 16.20 BIZJAK - Hujšanje in srčno-žilne bolezni 16.30 BUČAR - Pomen olivnega olja za preprečevanje SŽB 16.40 KLENAR - Ali rdeče vino res ščiti pred SŽB? 16.50 CETIN LOVŠIN -Debelost in sladkorna bolezen pri otrocih GIBANJE 1710 PIŠOT - Sprememba živ-Ijenskega sloga 17.20 JURDANA -Vpliv gibanja na srčno-žilni sistem 1730 ŠIMUNIČ -Telesna nedejavnost in tyeganje za srčno-žilne bolezni 1740 GERŽEVIC -Pomen gibanja pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni 1750 SOBA - Rehabilitacija po srčno-žil-nem dogodku 18.00 OSMANI - Pomen Društva koronarnih bolnikov ZDRAVLJENJE SRČNO-ŽILNIH BOLEZNI ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI 18.20 KOROŠEC - Oživljanje - kaj mora vsak vedeti
18.30	MAHNE B - Zdravljenje z zdravili 18.40 KOLANDER BIZJAK -Zdravila za zniževanje maščob 18.50 ŠTRANCAR - Aspirin - čudežno zdravilo? 19.00 GRUJIČ -Zdravila za zniževanje krvnega tlaka KIRURŠKO IN ZNOTRAJŽILNO ZDRAVLJENJE 19.20 FLIS - Kirurško zdravljenje karotidne bolezni 19.30 ČOPI - Kirurško zdravljenje PAB 19.40 ŠIKOVEC - Kirurško zdravljenje KVI 19.50 ŠPAN - Kirurško zdravljenje koronarne bolezni 20.00 GASPARINI - Kirurško zdravljenje AAA 20.10 AVRAMOVIČ - Skozikožno zdravljenje koronarne bolezni 20.20 KUUČEVSEK -Znotrajžilno zdravljenje bolezni aorte in perifernih arterij
20.30	ZAKLJUČEK SREČANJA (Prireditev je javna in brezplačna.)
^0 IG rij 3 INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. os/ 641 53 03
Lei GALeKIJEj 1INMJ
Vabimo vas na ogled razstave
Aleš Sedmak
grafike 1986,2011
v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru, in v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo v Kopru in Izoli odprta do S. septembra 2011.
Vabimo vas na otvoritev razstave
ARHEOLOGIJA PRIHODNOSTI
Giampietro Vianello Casisa Rok Zelenko
in predstavitev knjige GROŽNJAN ISTRSKO MESTO UMETNIKOV kibo v sredo, 7. septembra 2011 ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru.
Razstava bo na ogled do 3. oktobra 2011.
Galerija Salsaverde
/ RUD Salsaverde • Kulturno umetniško društvo Salsaverde
Mala hiša, Mali svet
Mitja Ficko
06.08.2011 ■ 17.09.2010
Občina Trst - Občinska dvorana umetnosti,
trg Enotnosti 4, Trst
Marko Žerovnik lesorezi « jflfe
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009	Kulturno društvo Korte
Mestna knjižnica Izola
Mestna knjižnica Izola obvešča obiskovalce knjižnice,
DA S l.SEPTEMBROM 2011 PRIČNE VELJATI ZIMSKI URNIK.
Knjižnica bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.30 ure ter ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure.«
URNIK VELJA ZA KNJIŽNICO, BORZO ZNANJA IN SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE.
•	SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov, iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA. Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www. borzaznanja.
FamiliLab in Društvo prijateljev mladine Izola vabita na seminar za starše na temo:
KAŽI OTROKU POT - o starševskem vodenju
V torek, 13. septembra 2009, od 18. - 21. ure, v prostorih DPM Izola, Gorkijeva 8, Izola.
Vstopnina: 15 EUR
Projekt je na podlagi štiridesetletnih izkušenj iz družinske terapije in svetovanja zasnoval priznani danski družinski terapevt Jesper Juul, avtor uspešnice »Kompetentni otrok«.
Seminar vodi Darja B. Vesel, dipl. soc. ped., voditeljica Familylabovih seminarjev in mama treh otrok.
•	Se zavedate otrokove potrebe po vašem vodstvu? • Ste negotovi glede svojega sloga vodenja? • Se bojite, da ne bi otroka zatirali ali poškodovali? Otroci potrebujejo starševsko vodstvo zato, ker pridejo na svet brez izkušenj. Starši morajo poskrbeti za psihično in čustveno okolje, ki zadovoljuje temeljne otrokove potrebe. Bistveno vprašanje je torej: kako lahko uveljavljamo svojo avtoriteto, izkušnje in vodenje, ne da bi ob tem prizadevali osebno integriteto vsakega od otrok?
OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA
barbaramo@gmail.com ali gsm: 040 385 529 (Barbara Bračanov)
Spari
Hrvat danes za finale
Hrvata danes čaka polfinale
Torkov repasaž lahkega enojca na svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu je prinesel uspeh edinemu Izolanu, ki nastopa na tokratnem SP, članu VK Argo Izola, Rajku Hrvatu. V repesažu je skozi progo napredoval s 5. na 4. in na koncu 3. mesto, na katerem je priveslal tudi v cilj in si tako priveslal mesto v polfinalu. Zmagal je Francoz Delayre, sledil je Egipčan Massoud. Polfinale lahkega enojca bo na sporedu danes ob 11.00 uri. V polfinalu bodo poleg Rajka, Delayra in Massouda še Britanec Freeman-Pask, Turk Kandemir, So iz Hongkonga in tisti, ki so se neposredno uvrstili - Američan Campbell Jr., Italijan Ruta, Novozelandec Grant, Nemec Koch, Danec Stephansen in Norvežan Brun. Rajko Hrvat: “Z uvrstitvijo v polfinale sem zadovoljen, s samim nastopom pa ne, čeprav je bil malo boljši kot prvi dan. Pred startom sem bil preveč živčen in to se je tudi videlo, saj sem prvo polovico kar malo “spal”, preveč sem čakal. V drugi polovici pa sem začel pritiskati, predvsem v zadnjih 500 metrih. Vesel sem zaradi uvrstitve, pri vožnji pa se da marsikaj še popraviti in imam še rezervo. V polfinalu bo težko, a bom vseeno poskusil dobro odpeljati. Hitrejši štart bo potreben in take razmere kot so danes - torej vetrovne, saj mi to zelo ustreza. ”
Nogomet
S.SNL-zahod
AH Mas Tech : Izola 3:1 (2:1)
Ankaran, 27. 08. 2011 ob 17.00, gledalcev 150
AH Mas Tech: Rupnik Anže, Kolarič Dean, Pepelko Boštjan, Vidakovič Dražen, Grižonič Marko, Ugrin Uroš, Jakomin Saša (Lekič Niki 8’), Kršič Admir, Valenčič Matej, Gregorič Simon (Vukelič Marko 74’), Mihalič Tadej (Stopar Luka 78’)
Izola: Mustafič Hamid (Žunič Dean 46’), Hoti Alban, Mikac Gregor, Mačkovšek Uroš, Zafred Mitja, Mehič Almir (Simčič Matija 73’), Stojadinovič Milojica, Božič Marko, Memič Aldin (Meš Dragan 66’), Štulac Matija, Zemljak Matej Rezervni igralci: Žunič Dean, Šabič Midhad, Muminovič Elvis, Gerič Elmin, Meš Dragan, Simčič Matija, Mihailovič Nik Strelci: 0:1 - Štulac Matija (2’), 1:1 - Pepelko Boštjan (13’), 2:1 - Jakomin Saša (44’), 3:1 - Gregorič Simon (71’)
Tekma je na ŠC Katarina v Ankaranu privabila lepo število gledalcev. Srečanje se je pričelo z lepim zadetkom Izolanov, kar je dalo
slutiti, da bomo spremljali lepo in borbeno srečanje.
Ankarančani se kar nekaj časa niso pobrali po zadetku ter tako v krču in raztrgano poskušali priti do izenačenja. To je uspelo Pe-pelku, ki je izkoristil nezbranost gostujoče ekipe in poskrbel za rezultat 1:1.
Po izenačenju so Ankarančani pritisnili ter prek Mateja Valenčiča zadeli tudi vratnico, Simon Gregorič pa je le za las z glavo zgrešil cilj. Kar ni uspelo njima je uspelo veteranu, Sašu Jakominu - Tojo-tu, ki je v 45. minuti zadel in po-skrrbel za vodstvo z 2:1.
V drugem delu so se lepe akcije, posebej domačih, vrstile kot po tekočem traku. Za povišanje rezultata na 3:1 je poskrbel Gregorič, ki je žogo poslal pod gostujočega vratarja. Druga zaporedna zmaga je ekipo Mas Techa postavila na prvo mesto 3. SNL Izolani pa zdaj že spoznavajo, da se obeta težak tretjeligaški boj.
Liga MNZ Koper
1. krog: nedelja 11. 09. 2011 Postojna: nedelja, 11.09.2011 ob 17:00
Mas Tech Postojna : Korte Avto-plus_____________________
Jadranje
Hmeljak in Pletikos prvaka
Odprto državno prvenstvo za olimpijske jadralne razrede je bilo letos izpeljano prej kot običajno, saj bodo najboljši slovenski tekmovalci v kratkem jadrnice naložili v zabojnik in jih odposlali v Avstralijo, kjer bo decembra olimpijska kvalifikacijska regata.
Na poziv gostiteljev Odprtega državnega prvenstva. Jadralnega kluba Pirat, se je letos odzvalo 40 posadk iz Slovenije, Madžarske in Italije. Sodelujoči so se za naslov prvaka potegovali v štirih disciplinah, a zaradi preskromne udeležbe so organizatorji na koncu laskavi naslov podelili le v dveh kategorijah.
Med enosedi laser standard je bil najbolj spreten Karlo Hmeljak. »Z vremenom smo imeli res srečo.
Jadrali smo v vseh možnih pogojih, po jugu v soboto in burji v nedeljo. S prikazanim sem zadovoljen, a to je zame šele začetek. Udeležil se bom tudi Hrvaškega državnega prvenstva in nato formo stopnjeval do odhoda v Perth,« je plane za jesen razkril Koprčan. Srebro je z devetimi točkami zaostanka osvojil Matej Valič, bron pa domačin Luka Domjan. Žensko različico olimpijskega eno-seda laser je jezdilo osem posameznic. Prva dama je postala Kirn Pletikos, ki je po negotovi petkovi predstavi v soboto in nedeljo prezgodnjemu štartu ter dvem tretjim mestom dodala pet zaporednih zmag. Državna podprvakinja je po novem Štajerka Anja Oman, medtem ko je na najnižjo stopničko zmagovalnega odra stopila Eva Peternelj.
Flota dvosedov 470 je štela sedem posadk od tega pet slovenskih moških in eno žensko posadko, kar je bilo za eno moško posadko premalo za veljavnost prvenstva. Seštevek točk je po devetih preizkušnjah najbolj godil izolski navezi Mikulin-Prinčič. Za dve piki sta ugnala zamejca Simona Košuto in Jaša Farnetija, njuna prednost pred edinim slovenskim ženskim tandemom Mrak-Černe pa je znašala dobrih devet točk. V razredu RSX je zmago slavil Alaž Maslo pred Rokom Puvarjem in Andejem Grahorjem.
Jana Pines
Eoi je razveselil jadralce
Krumpak Konec tedna je potekala peta ragata Pokala Slovenije - Pokal Val navtike in državno prvenstvo v razredu ORG. Sonce in odlične vetrovne razmere so razveselili štiriinštiridestet posadk iz sedemih držav. Piko na i je dodala odlična organizacija JK Izola ob podpori sponzorjev, ki so poskrbeli za dinamičen spremljevalni program.
V razredih so po ORG slavile: Aquila (AUT/Christian Bayer), Es-candalo (CZE/Inna Vaclavova) ter Shark (SLO/Karolina Goreč). Med osmimi, ki so tekmovale za Pokal Slovenije pa je bila najuspešnejša
DSK (Mitja Kosmina), pred Scor-pio (Iztok Krumpak in Maurizio Benčič) ter Eureka (Bojan Rajar). Državni prvak po sistemu ORG je postala posadka Mitje Kosmina. Drugo mesto gre ekipi Iztoka Krumpaka, tretje pa ekipi Bojana Rajarja.
Optimisti ekipno 12-ti
Na ekipnem kadetskem evropskem prvenstvu razreda optimist na jezeru Ledro v Italiji je slovenska četica osvojila 12. mesto. Mlada sestava je imela največ težav s prilagajanjem spremenljivemu vetru, a kot pravi prvi mož odprave Jure Orel, so glede na izkušenost dosegli lep rezultat. »Dejstvo je, da je naša posadka mlada in še neizkušena. Nekoliko obžalujem zadnjo tekmo proti Švedski. Tam smo imeli lepo možnost za uvrstitev med prvih osem držav, toda na koncu se nam žal ni izšlo,« je dejal Orel, ki je moral tekmovanje v družbi ostalih trenerjev spremljati z bližnjega griča. »Za motorna plovila je plovba na Ledni prepovedana in mojim varovancem na vodi nisem mogel kaj prida pomagati. Če imaš mlado ekipo je to velik minus,« je še pripomnil vodja slovenske reprezentance. Zmagala je Španija, drugi so bili Italijani, bronasti pa Turki.
Teden brezplačne rekreacije
Vrata športno rekreativnega centra v Izoli so v tednu od 5. - 9. septembra na široko odprta za vse. Izberi svojo vadbo in se nam pridruži. Zabavno bo. Poglej si urnik in pridi.
Ponedeljek: Aero mix ob 18,00, pilates ob 19,00 in WTS vadba ob 20,00 uri
Torek: Fitnes plus step ob 18,00 uri, Jogalates ob 19,00 uri in Gli-ding vadba ob 20,00 uri Sreda: Bosu vadba ob 18,00 uri Četrtek: Fitball mix ob 18,00 uri, Fitnes plus Bosu ob 19,00 uri in TNZ step ob 20,00 uri Petek: Nordijska hoja - delavnica ob 17,30 uri in Zumba ob 18,30 uri
Vse vadbe bodo potekale v FIT-PLUS centru v Izoli, Premrlova ulica 1. Več informacij dobite na 040501379 ah info@adreanlina.si ali http://www.adrenalina.si
*
Rokometašice vendarle trenirajo. A s kom?
Predzadnja
KRIMINALNE
Spala sta res trdno
Nekdo je ponoči v izolskem kampu s šotora, ko sta oškodovanca spala, ukradel ključe vozila in iz tega potem pobral dokumente, digitalni fotoaparat, 400 EUR, 20000 HUF, dva GSM telefona in bančne kartice. Nato je odšel na bankomat v Luciji, kjer je med 4.50 in 5.00 opravil dvig gotovine v višini 1.400 EUR, in sicer s pomočjo PIN številke, ki jo je našel v oškodovančevem telefonu. Državljan Madžarske je oškodovan za 3.000 EUR.
Ko je predal pravi...
Nekdo je vstopil skozi okno stanovanjske hiše v Jagodju iz predala vzel 4.500 evrov gotovine, iz denarnice prijavitelja pa še 100 evrov.
Policijska plezalna enota
V	Izoli je mlajši moški splezal na balkon apartmaja in se starejši avstrijski državljanki predstavil kot policist. Zahteval je na vpogled osebne dokumente, potem pa še denar. Izročila mu je 250 evrov. Policisti ga še iščejo.
V	tretje gre rado
Ob 1.54 pa so izolski policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, kateremu je preizkus z alkotestom pokazal 0,76. Izpolnjeval je pogoje za zaseg vozila, ker ima že tri pravnomočne odločbe.
Ko zmanjka skuterjev
Ponoči je nekdo z dvorišča pred Kortami nad Izolo ukradel motokultivator Labin Progres, vreden 1000 evrov.
Ni še zmanjkalo skuterjev S sobote na nedeljo je nekdo v Izoli ukradel motorno kolo znamke Gilera Runner ST200 rdeče - črne barve. Parkirano je bilo na pločniku pri svetilniku v Izoli.
Bencin je vedno dražji
Čez vikend je nekdo iz delavnega stroja v bližini Šareda izčrpal približno 100 litrov dizelskega goriva.
Dekleta imajo vedno prednost
Na Obrtni ulici sta trčili vozili. Policisti so na kraju ugotovili, da je zaradi nepravilnega vključevanja povzročila prometno nesrečo voznica, ki je trčila v voznika na prednostni cesti.
Končalo se je dobro
Na Izolski obvoznici je voznik pri vzvratni vožnji na bencinskem servisu trčil v aparat za točenje goriva. Policisti so mu izrekli globo.
Ni mu bilo več pomoči
Na ulici IX. Korpusa je zagorel plastičen zabojnik za smeti. Kljub hitri intervenciji gasilcev, je pogorel v celoti.
Še en plezalec
V večernih urah je nekdo vlomil v dve stanovanjski hiši na območju Jagodja. V enem primeru je odšel praznih rok, v drugem pa je odnesel nekaj gotovine.
Stereotipi
Kopalci na svetilniku so iz morja potegnili obnemoglega turista. Policisti so na kraju ugotovili, da angleški državljan zaradi opitosti ni mogel spraviti svojega gumenjaka do obale.
Nad in čez dovoljeno mejo
Policisti so ustavili dva voznika osebnih vozil iz Kopra. Ker je bil pri obeh preizkus nad dovoljeno mejo, so jima izrekli globo in kazenske točke.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
-	Zamenjam dvosobno stanovanje 68 m2 v Ljubljani za manjše enosobno v Izoli z doplačilom. Vseljivo, ZK urejeno. 031 847 788
NAJAMEMO
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907
-	Mlad par išče poceni garsonjero v najem za dalj časa. najraje v kopru, lahko tudi v izoli. resna in oba zaposlena, pokličite: 031438187
ODDAMO
Oddam poslovni prostor (Jagodje), primeren za opravljanje masaže, alternativno zdravljenje ali dejavnosti temu primerne. Info GSM: 031 377 536
Vozila in plovila
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Ugodno prodam šivalni stroj BACAI 515 z omarico in 2 palmi visoki 4 in 5 metrov. Za odvoz poskrbite sami. tel 051 686 652
-	Sod INOX 300 1 z dvema pipama in električni drobilec vej za kompostiranje na vrtu prodam. Tel. 041 721 220
-	Prodam novo fitnes napravo Ener-getics Multi Gym 580/780 za 150 eur. Tel.: 051/411-741
Delo
Iščemo delavca z vsaj dvoletnimi izkušnjami za delo v gostinstvu (za šankom) z možnostjo stalne zaposlitve. Tel: 041 642 612
-	Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410
-	Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
Kako “na suho” zgraditi zid
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vabi na prvo čezmejno delavnico o suhogradnji, ki poteka v sklopu projekta REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju v okviru operativnega programa IPA Slovenija - Hrvaška 2007 - 2013 Vljudno vas vabimo na delavnico o suhogradnji, ki bo v torek, 6. 9.2011 pri zaselku Karli. Zbrali se bomo ob 9h na parkirišču pred zadružnim domom v Sočergi. Od tam se bomo odpeljali do zaselka Šeki, od koder bo organiziran prevoz do ciljnega mesta. V okviru delavnice bomo obnavljali kamnit podporni zid ob poti proti zaselku Karli, pod vodstvom g. Sergija Palčiča. Delavnica bo trajala predvidoma do 13h. Zaključili jo bomo z druženjem ob topli malici.
Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 1. 9.2011 Mirjam Golja na e-na-slov: mirjam.golja@zvkds.si. V primeru slabega vremena bo delavnica prestavljena na kasnejši termin.
Takšna pot čaka prvošolčke OŠ Livade na prvi dan šole. Če bo gradbišče na desni strani cestišča na ta dan počivalo, ne bo težav, sicer pa obstaja nevarnost, da se bodo morali prvošolčki s svojimi starši na ta dan prebijati mimo tovornjakov, bagerjev in kopačev.
Evropohod 2011 od Lazareta do Milj
Evropohod 2011 je zgodovinsko-naravoslovni izlet od Na punti do Milj preko Arheološkega parka Stare Milje, doline potoka Pišolon (SLO) in Cereja Nedelja, 04 septembra.
08:30 srečanje in registracija na pomolu “T” (Bivše kopališče policije), na Cesti za Lazeret
09:00 začetek hoje proti Beneški utrdbi
Pot se vzpne na Ronk (srednjeveško poimenovanje območja izkrčenega gozda) s prekrasnim razgledom in makijo (žuka) in gozdom, ki je bil del posesti nadvojvode Ludwiga, bratranca Franca Jožefa, s preprosto in funkcionalno podeželsko vilo, ki je bila ena od njegovih najljubših prebivališč (napisal je več knjig). Poleg nje je videti ostanke zgradb za osebje, vodnega zajetja in pralnice.
Preko Golavke dosežemo Beneško utrdbo (Forte Olmi), eden temeljnih elementov obrambe Trsta, kvadratnega tlorisa z dvemi nasipi in jarkom, dostopna preko dvižnega mostu, od katerega sta ohranjena stebra; med drugo svetovno vojno je služila za protiletalsko obrambo in takrat je bila zgrajena vojašnica, ki je še naseljena. Na smodnišnici je viden napis 1864.
11:00 prihod na Arheološki park Stare Milje
(Castrum Muglae), s cerkvijo Marijinega vnebovzetja, verjetno iz 10. stol. S pojasnilnimi tablami in arheološkimi najdbami je predstavljeno življenje od prazgodovinskega gradišča (kamnolom in stavbe iz 8. stol. pred našim štetjem) do srednjeveškega mesta do konca leta 1400, ko je bilo postopoma opuščeno v prid novega naselja ob morju Borgo Lauro, sedanje Milje; laatek počitek
12:00 spust po strugi potoka Pišolon -
hoja po strugi hudournika skladni z vpadom plasti, saj jo tvori »tlak« para-lelpipedno krojenega peščenjaka z manjšim slapom »niagarskega tipa« 12:30 stari kostanj -
obseg debla znaša 5,1 m visok je 15,5 m. Starost je ocenjena med 100 in 150 leti. Je zadnji primerek večje skupine, o čemer pričajo bližnji ostanki posekanih panjev. Se postopoma suši in v odmrlih vejah najdejo domovanje manjše ptice, kot tudi čuki in kune 13,00 kaverna iz druge svetovne vojne -
je v dnu čela opuščenega kamnoloma. Služila je protiletalski obrambi. Ima 35 m dolge rove s stropom vzdolž vpada plasti in tlorisom v obliki črke »Y«. Drugi vhod je zasut. Na južnem koncu je manjši obzidan prostor. Naseljujejo jo številne kobilice, netopirji in pajki, ob 13.45 prihod v Cerej -
obcestna vas, ki je dobila ime po ceru. Po stezi graničarjev se spustimo v Premančan v dolini potoka Fugnan, ki se izliva v morje v Miljah. Pod »korono« so izpraskani napisi vojakov v bloke peščenjaka in stopnice za dosego višje terase. V peščenjaku so tudi železovi minerali. Na stiku z vodo oksidirajo, najprej vzdolž razkolnih razpok. Izpiranje karbonatnega veziva dodatno »zrahlja« kamnino, tako da ni bilo težko gravirati napise.
14:30 uri prihod v Milje
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
Ive i tri Slovenca v Raslini
Tako so trojico mladeničev s fotografije poimenovali domačini v majhni dalmatinski vasici Raslina in kar nekaj zanimivosti se je napletlo ob tem. Najprej ta, da je vasica Raslina pravzaprav ob jezeru, saj leži ob Prokljanskem jezeru v katerega priteka reka Krka. Res pa je, da gre za tipični Dalmatinski kraj v bližini Šibenika, kjer imajo tudi bogata gojišča pedočev, orad, brancinov in jegulj in iz te vasice je pred štirimi desetletji, kot nogometaš, k nam prišel Ive Lokaš (v sredini), ki je nogometno kariero končal v našem mestu. V Izoli se je tudi spoznal z Marinom Domiom (če ga ne prepoznate je tisti z brado na levi) in Draganom Reljinom (na desni). To poznanstvo jim je prišlo še kako prav, ko se je Marinu med plovbo proti Draču zgodila havarija na enemu od stabilizatorjev. Ive jih je namreč pričakal v svoji vasi in poskrbel za mojstre, ki so prevzeli popravilo, trem Izolanom pa ni preostalo nič drugega, kot da tri dni spoznavajo lokalne kulinarične in vinogradniške posebnosti. Domačini so jih sprejeli izredno gostoljubno in jih zalagali z ribami in z dobrotami na štirih nogah, oni pa so skrbeli za dobro razpoloženje v vasi, kjer so jim pravili kar Ive i tri Slovenca. Presenetljivo ime, glede na to, da so bili vsega trije in da je eden Dalmatinec, drugi Italijan in tretji Srb.
“Na morju nihče ne sprašuje teh stvari, še posebej, ko se zgodi havarija. Tam veljajo druga, prijateljska, človeška pravila in tudi to, da v Izoli ne pripadamo isti stranki, da smo v poziciji in opoziciji, v resnici nič ne pomeni.”
Pa še nekaj je neobičajnega. Edini Dalmatinec med njimi nima potovalne barke ampak navaden kaič, medtem ko je Marino Domio, lepo leseno barko z imenom Vampira, kupil pred leti prav med enim od obiskov Rasline.
Na Manzioliju je bilo v soboto veselo in zabavno kot le kaj. Pivška skupina Ana Pupedan je uprizorila enega svojih klasičnih nastopov v katerih kombinirajo svoj trdi angažiran rock s predelanimi pop uspešnicami in celo ljudskimi motivi. Če je na začetku, generacijsko zelo raznoliko občinstvo, reagiralo različno pa so bili na koncu vsi zadovoljni in dobili svoj bis.
Pjerini v čast in zabavo
V prejšnjem Mandraču smo jo predstavili, zdaj pa dodajamo še članek o tem, kako so na balinišču 90 letnico Pjerine Deško proslavili njeni soigralci, vrstniki in prijatelji. Bilo je vroče, tako in drugače.
__ nezgodno ZI	__ nezgodno ZAVj	NEZGODNO ZAVAIW»«"
»	**l>»gSSSSS®	MrteiSK-—S
J UGODNO	~ 1N ugodno z Ai	,N ugodno z AS KO
v	VAL-"*°£r"- —
Več informacij na vseh poslovnih enotah AS, na www.adriatic-slovenica.si in na modrem telefonu 08011 10.
VARNO IN UGODNO Z AS KODO
Zavaruj se HITRO in ENOSTAVNO na www.adriatic-slovenica.si in si naklikaj
10 % POPUST ter dodatne UGODNOSTI!
Na www.adriatic-slovenica.si odtipkaj svojo AS Kodo iz prijavnice, morda te čaka POSEBNA NAGRADA!
modra Številka
(((«08011 10)
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d<± • Članica Skupne KD Group