f ubuims pntczzziB t gu^ovnu, Leto xvm, St. 4S LJubljana, torek 23. februarja igt Cena t Din UpravmStvo. i^juoijana, Knafljeva Ulica & — relefon St. 8122, 8123, 8124, 3126, 3126. Inseratm xldele&: Ljubljana, Selen-Durgova OL 8 — TeL *392, »492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- U — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ftefc. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen 8t 105.241. lahaja vsak dan "-azen poneaeijica. Naročnina znate mesečno Dto 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Stro8smayerJeva ulica Štev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Proračunska razprava v skupščini V narodni skupščini se od srede vrši proračunska razprava. Do sedaj je poleg ministra financ, ki je dal obširen eks-poze, govorilo 35 govornikov. V nedeljo in v ponedeljek ni bilo skupščinske seje, ker je bil včeraj glavni muslimanski praznik. Generalna debata bo po dosedanjih dispozicijah končana še pred koncem tedna in bo v četrtek ali petek že načelno glasovanje o predlogu novega proračuna. Razprava nudi že po svoji zunanjosti zanimivo sliko. Skoraj vsi govorniki pripadajo opoziciji in vladna večina do seclaj še ni poslala v borbo nobenega pomembnejšega poslanca, razen dr. Otona Gavrilovica, ki pa pripada klubu JRZ šele kratek čas. Poslanec Gavri-lovič je bil prej dolga leta v skupščini poročevalec večine iinančnega odbora. .Letos te naloge ni sprejel, pač pa je v svojem skupščinskem govoru govoril za proračun. Drugi pomembnejši govornik vladne večine je bil profesor Grba, poslanec iz Like. Toda njemu je ploskala bolj opozicija, kakor pa večina, ko je na originalen način obravnaval razmere na Hrvatskem. Poslanci JRZ prisostvujejo razpravam v skupščini v pičlem številu. Njihove klopi v dvorani so, kakor je razvidno iz časopisnih poročil, skoro vedno na pol prazne, kadar pa padajo s strani opozicionalnih govornikov posebno*tehtni argumenti, postanejo te klopi na desnici se bolj prazne. Ud slovenskih poslancev JRZ se do sedaj še nihče ni oglasil. Debata je popolnoma v rokah opozicije. Iz njenih vrst se oglaša govornik za govornikom in priznati se mora, da poslanci opozicionalnih klubov znajo povedati svojo stvar. Redko je v narodni skupščini nudila razprava toliko i govornišKega i stvarnega užitka kakor tokrat. Pri tem je atmosfera znatno mirnejša, kakor je bil to pri siičmh prilikah doslej običaj. Opozicija je sicer ostra in agresivna, vendar se drži strogo mej dopustne parlamentarne kritike. Pri večini pa ni razpoloženja za odpor. Le tu in tam pride med posameznimi poslušalci na desni in levi do malih osebnih kontroverz, ki pa se naglo likvidirajo. Seveda nosi razprava močno politično obeležje Govori se v glavnem o splošni politiki vlade, o perečih političnih problemih ter o delu vlade na splošno in v posameznih pokrajinah države. To je razumljivo in je enako tudi pri proračunskih razpravah v drugih parlamentih Vendar tudi sam proračun in njemu pripojeni finančni zakon nudita dovolj gradiva za marsikatere tehtno besedo. S te strani je posegel v razpravo zlasti poslanec Ivan Mohorič s svojim velikim govorom v soboto zvečer Njegova strokovna izvajanja o gospodarskih osnovah predloženega proračuna, njegova argumentirana polemika z optimizmom finančnega ministra, njegova stvarna kritika državnega gospodarstva, zlasti tudi vse silnejše centralizacije kreditnega in denarnega poslovanja v Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici, so napravile zelo globok vtisk na poslance vseh klubov. Poleg poslanca Ivlohoriča je nominiral poslanski klub JNS celo vrsto odličnih govornikov, ki obravnavajo s stališča jugoslovenske nacionalne politike vsa aktualna vprašanja. Pri tem izvajajo stvarno, a odločno kritiko današnjih političnih. gospodarskih in socialnih razmer. Posebno pozornost so vzbudili govori poslancev Cvetica, Ante Kovača in dr. Popoviča. Iz kluba JNS so prijavljeni še nekateri govorniki, med njimi poslanci Prekoršek, Mravlje in Koman. Od govornikov ostalih opozicionalnih klubov sta vzbudila pozornost zlasti govora dr. Janka Baričeviča in dr. Ko-siča. V ospredju političnih debat stoji seveda hrvatsko vprašanje. Obžalovati je, da vlada ni dala debati določene smeri s tem da bi po kakem avtoritativnem govorniku označila svoje poglede na ta problem. Razprava bi bila potem mnogo bolj pozitivna in konkretna. Tako pa govorniki iznašajo več ali manj individualne nazore, ki si vsaj navidezno mnogokrat nasprotujejo. V glavnem v svojih pozitivnih zaključkih pa vendar kažejo dosti enotno gledanje na praktično rešitev. Poslanci JNS so se posebno ostro izjavili proti nadaljevanju centralizma, ki v novejšem času zopet vedno bolj obvladuje vse panoge našega državnega življenja, in so podčrtovali potrebo najširše samouprave, ki naj vse, kar ni državi neobhodno potrebno, prenese s centrale na pokrajine. Kakor pričakujejo, bo predsednik vlade v svojem zaključnem govoru reagiral na iz-nešene misli in preciziral gledanje vlade na celokupni problem, ki se označuje z nazivom »hrvatsko vprašanje«. Seveda je tudi vprašanje uvedbe demokratskega režima predmet živih diskusij in zelo tehtnih ugotovitev. V tem oziru vlada do sedaj v skupščini ni dala nobene izjave, gotovo bodo kompetentni ministri odgovarjali na iznešene pri- I NEURATH NA DUNAJU Pogajanja za nesoglasij med Nemčijo in Avstrijo ob sodelovanju italijanskega poslanika Dunaj, 22. februarja, br. Danes je prispel na Dunaj nemški zunanji minister Neurath. Uradno naglašajo, da gre več ali manj za vljunostni obisk, s katerim želi Neurath vrniti obisk avstrijskega državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, ki je lanske jeseni obiskal Berlin, v dunajskih diplomatskih krogih pa pripisujejo temu obisku mnogo večjo važnost in sodijo, da gre v stvari za intervencijo Berlina, ki naj prepreči Nemčiji ne-všečen razvoj avstrijske notranje politike, zlasti v pogledu obnove monarhije in po-vratka Habsburžanov, kar nemškim političnim načrtom nikakor ne gre v račun. Razgovori se vrše za zaprtimi vrati in bo šele ob koncu izdan uradni komunike, ki pa seveda ne bo povedal vsega, o čemer so razpravljali. Veliko pozornost zbuja dejstvo, da je pri vseh sprejemih in delno tudi pri oficielnih razgovorih navzoč tudi italijanski poslanik kar smatrajo splošno za neke vrste kontrolo Rima, ki prav za prav vodi avstrijsko zunanjo politiko in igra glavna vlogo pri urejevanju odnošajev med Dunajem in Berlinom. Neuratha je pri prihodu na Dunaj sprejel zvezni kancelar dr. Schuschnigg v spremstvu državnega podtajnika dr. Schmidta in višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Navzoč je bil tudi nemški poslanik Pappn z osebjem poslaništva, nadalje dunajr/ župan in direktor policije. Pred kolodvorom in ob vsej poti do hotela se je zbralo okrog 50.000 narodnih socialistov, ki so pozdravljali Neuratha s hitler-jevskim pozdravom in z vzkliki Hitlerju. Policija je morala to demonstracijo mirno dopustiti, ker bi sicer lahko prišlo do velikih neredov. Ob 10. se je Neurath v spremstvu poslanika Papena odpeljal pred spomenik padlim vojakom, kjer je položil krasen venec. Takoi nato ie bil v uradu kancelaria prvi razgovor, ki je trajal približno poldrugo uro. Na ostanku so razmotrili razna pereča politična in gospodarska vpra-šania.. tičo?a se obeh držpv. Po razgovoru ie predsednik republike Miklas sprejel Neuratha v avdienci. ki ie trajala 15 nvnut. Navzoč je bil tudi državni pod ta inik dr. Schmidt. ki ie nato priredil v Grandhotelu obed na čast nemškemu gost'.:. Obeda su se udeležili vsi č'ani vlade, italijanski, madžarski in nemški poslanik na Dunaju, avstrijski poslanik v Berlinu inž. Tauschitz ter predsednik avstrijske Narodne banke dr. Kien-book. Popoldne so se razgovori nadaljevali, zvečer pa je kancelar Schuschnigg priredil na čast dr. Neurathu svečan banket. Na banketu je kancelar Schuschnigg v svojem govoru izrazil upanje, da bo Neurathov obisk važen mejnik v razvoju odnošajev med Avstrijo in Nemčijo na polju kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Neurath je v svojem odgovoru naglasil, da upravičujejo dosedanje izkušnje upanje, da bodo tudi vprašanja, katerih ureditev se sedaj še zdi težavna, v kratkem obojestransko zadovoljivo urejena. Jutri dopoldne bodo zaključni razgovori, zvečer pa se bo Neurath s svojim spremstvom vrnil v Berlin, da poroča kancelar-ju Hitlerju o uspehu svojega dunajskega obiska. Popoldne sta dr. Sdhuechniffg in dr. Schmidt posetjla Neuratha v hotelu. Neuratli je nato sprejel nemško kolom*jo na Dunaju, zatem pa nemške novinarje. Z&ravice Pri obedu na čast zunanjemu ministru Neurathu je imel dr. Schmidt zdravico, v kateri je poudaril, da so se dogovori z dne 11. julija 1936 pokazali zelo pomembne, tako za obe nemški državi kakor za mir sploh, da se mirno razvijejo politične razmere v Evropi. Neurathov obisk bo nov prispevek na potu k duhovnemu in gospodarskemu razvoju med Nemčijo in Avstrijo. Zunanji minister Neurath se je zahvalil za prijateljski prejem in poudaril, da iskrena udeležba prebivalstva starega nemškega mesta Dunaja pri sprejemu povsem ustreza pot, ki sta jo pokazala zvezni kancelar dr. Schuschnigg in nemški kancelar Hitler 11. julija 1936. globokim željam vsega nemškega naroda. Tudi v bodoče bomo v prijateljskem duhu proučevali vprašanja, ki se tičejo Nemčije in Avstrije. Uredili bomo še neurejena vprašanja na način, da bosta obe stranki zadovoljni. Odlikovanja Dunaj, 22. februarja, g. Nemški zunanji minister Neurath je bil odlikovan z veli- .!■!...........i--------------------""--'" ' f tožbe, ki so posebno obsežne glede cenzure, zborovaine svobode in tudi glede imunitete poslancev in senatorjev. Kakor smo že poročali, je poslanec kim križem avstrijskega reda za zasluge I. stopnje, poslanik v zunanjem uradu Assman z velikim križem istega reda in tajnik Kotze s komptursktm križem. Demonstracije Dunaj, 22. febr. o. Kakor ugotavljajo mednarodni opazovalci, Neurath in njegovo spremstvo na Dunaju nista bila sprejeta z največjim veseljem. Že njihov prvi nastop je pokvaril razpoloženje v avstrijskih političnih krogih. Neurath je kancelarja dr. Schuschnigga pozdravil z vzklikom: »Heil Hitler.« Schuschnigg je s klobukom v roki pristopil k njemu ter mu podal roko, kakor tudi vsem ostalim njegovim spremljevalcem. Med tem je po dunajskih ulicah završalo, posebno na Mariahilferstrasse, kjer se je zbralo nad 50.000 narodno-socialistič-nih omladincev. Ko sta Neurath rn Schuschnigg prišla pred postajo, je zaorilo iz tisočev grl pred kolodvorom «Heil Hitler!« Množice so prodrle kordone policijskih organov in silile proti postaji, ljudje so vihteli zastave s kljukastimi križi in neprestano demonstrirali za enotno Nemčijo in njenega voditelja. Policija je lc z največjimi napori nekoliko vzpostavila red. da so mogli nemški gostje vsaj v miru oditi. Na Mariahilferstrasse so se demonstracije ponovile še v mnogo večjem obsegu. Tu je policija popolnoma izgubila oblast nad množico. Med sprevod avtomobilov z gosti so se vmešavali razni privatni avtomobili in pešci. Šele, ko so bili vtoomobili z gosti mimo, je na- stopila policija na konjih in porinila demonstrante v stranske ulice. Narodni socialisti so o6tro nastopili tudi proti italijanskemu poslaniku senatorju Salati, ki so ga vsi vprek izžvižgavali. Vpričo njega so pričeli prepevati popevke, v katerih se zasmehuje italijanska ekspedicija v Abesiniji. Samo na Ringu je bila policija še nekoliko gospodar položaju. Ko je vse minilo, so se policijski organi lotili čiščenja ulic, kar pa tudi ni bilo lahko, ker so množice z Mariahilferstrasse z neverjetno silo skušale prodreti na Ring in ga zasesti. Policija je morala rabiti pendreke, ko pa to ni pomagalo. so nastopili policisti na konjih z dolgimi pendreki, ki so navalili na množico, da se je vdala in razbežala v zunanje dele mesta. Ponekod so bili tudi hujši, krvavi spopadi. Narodni socialisti so skušali ves dan neprestano vdreti v notranje dele mesta, policijske oblasti pa so med tem odredile izredno stroge ukrepe, tako da se je vsak tak poizkus ponesrečil. Manjši spopadi so bili tudi v ostalih dunajskih okrajih. Med demonstracijami, kakor tudi pozneje je bila aretirana velika množica ljudi. Ob 18. so se demonstracije narodnih socialistov ponovile pri operi. Močni oddelki demonstrantov so skušali predreti policijski kordon ter priti k hotelu »Imperial«, kjer stanuje zunanji minister Neurath s svojim spremstvom. Na Kartnerstrasse je prišlo do spopadov med narodnimi socialisti, ki so vzklikali Hitlerju, ter pristaši domovinske fronte, ki so manifestirali za Avstrijo, dele po daljšem času je uspelo policiji vzpostaviti mir. Nemčija za lojalno sodelovanje z Avstrijo? Berlin. 22. £ebr. o. Glede na Neurathov obisk na Dunaju naglašajo v službenih kropite Po skflemifcv; spo.ra7.uma r. avstrijsko vlado je zunanji minister Neurath prevzel nalog«, da sra sedaj na Dunaj« razširi in utrdi> Zato je njecov obisk v avstrijskem glavnem mestu velfikeea pomena. Govorice, ki bo se rajzšmifle o julijskem siporazumu, češ. da ni nič vreden, ker ga bo Nemčija prej aljj sJeij vendarie skušala izigrati, so se pokale tendenčne in neu+emeljene. Po Neuratho-vem objgku na Dunaju se bo pričela nova etapa v razvoju med obema nemškima državama. Tudi obisk Guvernerja avstrijske Narodne barake v Berlinu je dokaz, da hočejo merodajni krogj sporazum razširiti nele v tegnejšo poJjttčno. nego tudi gospodarsko sodelovanje. Nemčija .je pripravljena lojalno sodelovati z Avstrijo, kar je tudi že ponovno dok a za (1 a. Avstrijsko notranje posojilo odobreno Rim, 22. febr. br. Pod predsedstvom državnega podtajnilka italijanskega finančnega ministrstva Bianchinija se je sestal v Rimu kontrolni odibor upniških držav, ki so pod okriljem Društva narodov dela posojila Avstriji, da prouči finančni položaj Avstrije in ugotovi, ali nameravano avstrijsko notranje posojilo v v£teu '180 milijonov ne bo ogrožalo interesov upniških držav. Na seji je podal avstrijski finačni minister Neuimeyer pregledno, ob Širno poročilo o avstrijskih državnih financah in pojasnil naimen notranjega posojila. Po zagotovilu Italije, da bo prevzela do polovico tega posojila, je kontrolni odbor dal svoj pristanek na razpis avstrijskega notranjega posojila. Kaj se god! v Abesiniji Zdravstveno stanje podkralja Grazianija se zboljšuje Spopadi z Italijani v raznih krajih države Puri/, 22. febr. br. O dogodkih v Abesiniji se širijo najbolj nasprotujoče si vesti. Dočim italijanska vlada zatrjuje, da gre pri atentatu na podkralja maršala Grazianija za osamljen čin nekaterih nezado-voljnežev. zatrjujejo fr.drugih virov, da so nastali v Abesiniji neriiiri večjega obsega ter da je prišlo na raznih krajih do spopadov. Najhujši jc bil spopad, ki se je včeraj odigraf v bližini tako zvanih Slanih jezer. Tam sta dve koloni italijanske vojske pod poveljstvom generalov Natala in Tuc-cija naleteli na zasedo večjega oddelka abesinskih četnikov. Vnela se je krvava bitka, ki se je končala z zmago tehnično bolje opremljenih italijanskih čet. Italijani so pri tej priliki ujeli 13 abesinskih plemenskih poglavarjev pod vodstvom dedžasa Bejeha Merida. Vsi ujeti plemenski poglavarji so bili takoj po prekem sodu ustreljeni. Do manjših spopadov je prišlo tudi v drugih krajih italijanskega vzhodnoafri-škega imperija. Tudi v Džibutiju je prišlo do krvavega spopada med tam živečimi Abesinci in italijansko kolonijo. Abesinci so skušali napasti tudi italijanski konzulat in je morala intervenirati francoska policija z orožjem. O stanju maršala Grazianija m ostalih ranjencev se širijo različne vesti,kipa jih ni mogoče kontrolirati, ker 90 zasebni razgovori z Adis Abebo nemogoči. Včeraj so se razširile vesti, da je maršal Graziani podlegel poškodbam ter da umirata tudi general Liotta in vrhovni {»glavar abesin-ske cerkve abuna Ciril. Agencija Štefani je danes izdala komunike, v katerem zagotavlja, da je dobil maT-šal Graziani pri atentatu pretekli petek le lahke poškodbe. Tudi zdravje ranjenega abune Cirila se polagoma zboljšuje. Letalskemu generalu Liotti so morali amputirati nogo, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. Po atentatu je policija aretirala 2.000 ljudi, ki jih je vojaški preiskovalni sodnik takoj pričel zasliševati, da bi ugotovil krivce. Prvi rezultati preiskave kažejo, da gre za skupen zločin. Fašistično moštvo je očistilo razne sumljive okraje v Adis Abebi ter se v abesinskem glavnem mestu po zatrjevanju rimskih uradnih krogov zopet obnavlja normalno življenje. Tudi v drugih mestih Abesinije vlada po uradnih zagotovilih popoln mir. Italija pošilja ojačenja v Abesinijo Rim, 22. febr. o. O atentatu v Adis Abebi še vedno ni nikakih podrobnih podatkov. Italijanski listi objavljajo le kratke službene vesti, splošno pa viada v Rimu kakor dr. Vasa Jovanovič v sredo predložil posebno resolucijo o svobodi tiska, zlasti z ozirom na poslanske govore. Resoluciji vlada in njena večina nista priznali nujnosti, ker si vlada ni hotela prejudicirati svojega končnega stališča v tej zadevi -----— -■•- Tudi vprašanje kmečkih dolgov in težkih posledic, ki nastajajo v zadnjem času na polju našega zadružništva, igra v debati precejšnjo vlogo. Nekateri govorniki se zadovoljujejo s tem, da v okviru splošne debate podajajo slike gospodarskih, socialnih in posebno političnih razmer v svojih sre-zih. V tem oziru je bil jako posrečen govor poslanca Stanka Lenarčiča, dočim je poslanec dr. Riko Fux zlasti razpravljal o nekaterih socialnih vprašanjih današnjih dni, med drugim tudi o uradniškem. tudi po vsej Italiji veliko razburjenje. V Abesiniji so bili ukrepi za likvidacijo uporniškega pokreta zelo poostreni.. V zadnjih dneh se v Italiji forsirajo nadaljnji transporti čet v vzhodno Afriko. Tako je snoči odplul iz napolske luke proti Massaui parnik »Toscana« z 82 oficirji, 146 pod-oficirji in 1800 vojaki divizije »Pusteria«. S tem pairnikom je odpotoval v Abesinijo tudi armijski general Ferrari. Listi poročajo danes, da se je stanje maršala Grazianija znatno zboljšalo. Tudi general Liotta je že izven nevarnosti. Njemu so morali amputirati nogo, dobil je pa nevarnejše rane tudi po obrazu. Nastala je nevarnost, da izgubi vid. Zato je bil brezžično pozvan v Adis Abebo eden izmed najboljših italijanskih okulistov, ki je davi krenil proti Adis Abebi z letalom. O stanju abune Cirila ni bilo mogoče ničesar zvedeti. Preiskava se z vso vojaško strogostjo nadaljuje. Adis Abeba je podobna taborišču vojaštva. Poleg tisočev miličnikov se je v mestu utaborilo okrog 30.000 vojakov. Vse straže so podvojene. Miličniki so včeraj in danes organizirali po posameznih od centra oddaljenejših mestnih okrajih cele racije in je bilo doslej aretiranih nad 2.000 ljudi. Vsekakor zatrjujejo, da je sedaj Adis Abeba očiščena vseh sumljivih elementov. Službena poročila pravijo, da je velika večina prebivalstva ostala mirna. Tudi drugod je položaj za Italijane ugoden. Kakor se zatrjuje, je general Graziani sam odredil, da se morajo vršiti vsa zaslišanja aret;ramih osumljencev javno ter da se morajo krivci strogo kaznovati. V ostalem je bila vsa italijanska vojska ponovno alarmirana. Vojaštvo je še vedno v bojnem stanju, razdeljeno v operativne kolone, ki nastopajo na vse strani. Iz Gondarja so prispele davi v Adis Abebo poročila o hudem spopadu italijanske kolone z Abesinci, ki 90 ji pripravili zasedo v bližini Tanskega jezera. Bitka bi bila za Italijane izgubljena, če ne bi v zadnjem trenutku prihiteli na pomoč motorizirani oddelki italijanske vojske ter letala, ki »o razgnala Abes-ince z bombami in strupenimi plini. Gabre Mariam ubit Adis Abeba, 22. febr. w. V borbah med italijanskimi (kolonami in uporniki na ozemlju jezer je bil ubit poveljnik upornikov Gabre Mariaim. Ostali voditelji upornikov, kj so bili v borbah ujeti, so bili že justificirani. Angleški glas o položaja London. 22. febr. A A. »Mimcheeter Guar-clja.ii« pravi v komentarju o atentato v Adii« Abebi med drugim: Tu ne more bil« govora o osami je iom dejjo-rju. Položaj, ki so tra ustvaridj Italijana v Abesiniji s svojo vojno, je tak. da je utegnil povzročiti revolto pr, ojdSm. kii še vedno odklanjajo priznanje italijanske zasedbe Abeemrije. Veliko število asetiraneev kaže, da prjiznavajo Italijani samii, da je bil atentat političnega značaja. Za sedaj se je Italijanom posrečijo utrdi tii svojo oblaet v doka); omejenem predelu Abesinije. povsod drugod pa traja še vedno 6e*nfika vojna irporniikov ki niso odiloajili orožja. Zato izvaja Italija tafco stroge in brezobzirne ukrepe. Justdfjkacfje se vrše na javnih "^stijh, da učinkujejo na domačine. Maršal Grazi-an: se poslužuje v Abes:niji metod, ki se ne razlikujejo dosti od gro®ot, s katerimi se ie proslavid ▼ Likati- Takšne metode ne morejo roditi dobrih uspehov v Abesiniji, ki šteje 13 do 15 milijonov ljudi. Italii Italijan,- niouii utrdita svoj upravni sist-cm v tej državi. Vožnja iz Adjs Abebe v Džjiljuti je še vedno počasnejša, kakor je biiia pred pri/So-lom Italijanov. Povsod ee opaža nered. Le v pouku se oiraža nekotliko zboljšanja. Abesiuiski oiroei su včlanjeni v organizacije baljd jm no se naučili marši-rati jn pozdravljata, mahati z zaslavamr; jn trobiti s t,rol>entamu Poizkusita mobilizacija v Italiji Rim, 22. febr- o. Danes je bilo objavljeno službeno poročilo, ki ga poli^ičnj krogi spravljajo v z ve:.o z zasedanjem velikega fa-š stičnega svela 1. marca, na katerem se imajo sprejet; važni sklep glede nadalj> Glede na socialna vprašanja ne more biti Poljski v prid nobena doktrina, ki služi samo gotov* socialni skupini. Komunizem je tako tuj duhu poljskega naroda. da zanj n» mesta v poljski republiki. Komunistična Poljska bi sploh n« bila več Poljska. Vsaka država si izbira tak red. ki ga smatra za najboljšega. Polivka je zavrgla komunizem na bojiščih k 1919 jn 1920. Osnovno načelo mora biti varstvo zasebne last.i in zasebne iniciativnosti, vendar ed mora pridržati država pravico do gotovega vpliva na skladnejši razvoj vs,e produkcije in do nadzorstva nad industrijo, ki je na razne načine vezana z interesi države, ker Se mora industrijska struktura Poljske naslanjat; na široke množice delavcev in kmetov. Predvsem je potrebno, da se upoštevajo blagostanje in državljanska vzgoja slojev. Razredna mržnH je neznana ditfim poljskega naroda "in bo država 7ajamčila kontrolo nad pogoji dela in kapitala. Prav tako »e bo uprla vsakemu izkoriščanju in vsem drugijm poizkusom, ki so nasprotni psihologij' poljskega naroda in ki bi izvira,Ii iz inozemstva. Potrebna, ie rzvrS.t-ev reforme agrarne ustave v smeri povečanja bmeteke posesti, vendar brp? zmanjšanja kmetijske produkcije. nadaVe komasacij-' in melioracija, v svrho povzdire kmetrsk? kulture, da se racionalizira jo fi7jnenjave dobrin, da se po za- konitem potu prepreč,- nadaljnje razipadaoje kmetijekiijh posestev, omogoči nabava ugodnih kreditov ter iz vrše v»j ukrepi za po-vzdigo ljudske prosvete- Kar ee tiče narodnih manjšin, »e bodo njihove pravice spoštovale, dokler ne bodo postale škodljive za interese države. Osnova v tem pogledu je želja po bratskem skupnem življenju ter po delu za obnovo in ^popolnitev moči poljske republike. Vlada ne bo trpela samovoljnih dejanj In protisemitskih izgredov, čeprav je samo po sebi umevno stremljenj« poljskega naroda po gospodarekr samostojnosti Izjava ministra polkovnika Koča je napravila globok vtis v vsej državj Minogo organizacij jn društev se je že prigia«iLo v novo politično skupino. Med drugim* »o izjavili. da bodo stopili v novo skupino zveza rezervnih častnrikov, zveza branilcev domovine, zveza strelskih organizacij (nad 5(0.000 članov) in drugi. Skavtska zveza, ki se po svojih pravilih ne bavti s politiko in se zato ne more pridružiti noben, politični organizaciji je izjavila, da Se bo v 6vojem delu vedno držala smernic, ki jih je navedel minister Koc. »PolTska Zhrojna* pravi, da so izjave ministra Koča zgodovinskega pomena. »Ganeta Potiska« piše. da so vsi slojč prebivalstva globoko prežeti z zavestjo o potreb; dela za čim boljšo konsolidacijo države- »Kuirier Porannv« piše, da srne biti Poljska ponosna, ker se je na njenih tleh izvršil velik preobrat brez revolucije zato pa v znamenju politične modrosti osebnega in nacionalne-nega dostojanstva. »Naš Pregled« ugotavlja pomen gospodarskega jin socialnega programa ministra Koča in pravi, da bo ta program zagotovil delo vsem in vsakomur. Odmev v Franciji Pariz, 22. febr- AA. List, mnogo komentirajo govor polkovnika ^oca. »Journal« pravi, da je za Francijo važno, ali 6e bo Poljska odločila za demokratsko ali pa av toritativno pot. tem bolj. ker sloni francoska varnost na Poljski. Socialistični >Po pulaire« piše, da se lahko razumejo Koco-ve izjave na dva načina. Posebno velja to za izjave o židovstvu. Koc je obsodil proM-židovsko gonjo, poudaril pa je, da se mora Poljska gospodarsko osamosvojiti. To lahko privede do obubožanja Židov, kakor se je to zgodilo v Nemčiji. »Excelsdor« piše, da se mora pohvaliti politika, ki hočo rešili poljskega kmeta. Srdita borba m Madrid Ob reki Jarami se vrše odločilni boji za usodo Madrida Uspehi republikancev pri Oviedu Jrar;z. 22. febr. br Od včeraj dopo4dne se razvijajo na vseli madridskih frontah in pri Oviedu izredno krvave bitke. V odseku vzdolz reke Jarairie je vlada zbraia iiu.OOG niiiiiiohikov, da. stie glavno udarno s»o Frau-covih čet in prebije njihovo froino, b kate ro skušajo obkoliti prestolnico Generai Mi-aja hoče v teuu odseku izzvati odločitev \ včerajšnji iii današnjn dan &o se vr stili napadi in protinapadi, ne dii bi prišlo do večjih lzpremeJuti postojank Posebno s diti boj,: bo se razvili danes t univerz.net nem okraju kjer so skušait viadric čete pregnati zadnje ostanke uae-k>n-Uisto\. Vr-ho-ini povet flLik madrjdsx.ih čei je pošiljaj v ogeni oddelek za oddelkom vendar so se vsi napadi zlomili v strahovitem ognju na spiot-jjfcga topništva ki je postojanke viad rih čet zasulo z bombami in granatami. Pr o vladne čete prebile tru^to na ciorva ;stov ;in vdrle v mesto kjer po se ves dopoldne nadaljevale krvave ulične borbe Vladne • čet.p so do večera zasedle vse trge in vse strateško važnejše točke in popolnoma obvladujejo vse mesto, čete generala Franca 60 se v sijnitrui izgubami umaknile ter s« skušajo utrditi pred mestom Ofenziva nacionalistov v Kataloniji Pariz, 22. febr. o. Agencija Radio poroča, da se je na fronti med Saragosso in Te-ruelom pričela nacionalistična ofenziva. Nacionalisti so v prvih 24 urah prodrli že okrog 50 km globoko v katalonsko ozemlje. Nacionalistično poročilo Salamanca. 22. febr- br. Glavni stan ge nerala Franca poroča, da so nacionalistične čete dosegle na fronti ob reki Jarami velik uspeh. Zasedle so strateško važno vas Morata de la Tajuna. Razen tega so z neprestanimi napadj ze'o omajale postojanke vladnih čet na Giiadalajari ter se pripravljajo na nov pohod proti Almeriji. Angleški manevri pri Gibraltarju London. 22- febr. AA. Letošnji manevri angleške mornarice se bodo pet dni vršili prj Gibraltarju in se bodo začeli 11. marca. V borbah bo sodelovalo 88 vojnih ladij in 130 letal Valencijska vlada kupuje orožje v ČSR Rim, 22 febr. br. Po zanesljivih vesteh iz dunajskega vira je valencijska vlada na kupila v ČSR velike količine kemičnih bojnih sredstev. V6e nabavke so bile izplačane v zlatu. Razprave londonskega odbora London, 22. februarja, o. Danes sta se ponovno sestala odsek nevtralnostnega odbora za kontrolo nad uvozom vojnih potrebščin ter prostovoljcev v Španijo ter odbor strokovnjakov. Oba sta proučevala nekatera še neurejena vprašanja glede kontrole nad Španijo. Nevtralnostni odbor mora streti še odpor Portugalske proti doseženemu sporazumu. Portugalska je namreč pristala le na to, da se razmestijo angleški opazovalci po nekaterih portugalskih lukah, odklonila pa je, da bi se za kontrolo angažirale mednarodne vojne ladje, ki naj bi kontrolirale vso portugalsko obalo. Tudi vprašanje ruskega sodelovanja pri tej kontroli še ni urejeno. Znano je, da je Rusija pristala na sporazum o kontroli pod pogojem, da sodelujejo tudi edinice njen-g« vojnega brodovja. Frasacosko-španska meja zaprta Pariz. 22. febr. u Zai.v^r.t,c • ir^ucosKO--i,>ams. e meje na podlag sklepa lon.jwi<6Ke-,u odbora z;i ne vmešavanje je bjla izvrže na včeraj opounoa v poln men. Vsi prt •od; preko meje so naprti z barikadami, ki jih stiažijo cairin.kij. oio nitki n mobii» ^ai-i.isu oboroženi z nevo.verji .di puškami. Pričakovanja. da bodo še zadnj dam prt-d za tvoritvj-jo meje odpotovali minogošievjlni prostovoljci v Španajo, &e niso potrdla. Kakor poroča jo lista je v soboto san o kakih 90 ali 100 prostovoljcev prekoračilo v avtobusih francosko mejo. Nasprotno pa je. kakor poroč-: »Eoho dt Pariš« ol 7. do 14-februarja odpotovalo iz Perjignan;. 57o, v prvih dneh preteklega tedn ' p še 46. prostovoljk v Katalonijo. Med n im jp bilo tudi 50 ameriških letalcev ter letate-ih mehanikov. katerih letala eo na po ti j. Mehike v eno izmed španskih republik h luk. Vojaška zveza med Litvo in Rusijo Varšava, 22. februarja, br. Tukajšnji vodilni listi poročajo, da je prišlo med Litovsko in Rusijo do sklenitve tesnega vojaškega sodelovanja. Pogajanja, ki so se pričela o priliki lanskega obiska šefa ruskega generalnega štaba v Kovnu, so bila te dni končana in je bila podpisana tajna vojaška pogodba. Po tej pogodbi se je Rusija obvezala, da bo modei nizirala. litovsko vojsko in jo najmodernejše oborožila. Litovska s svoje strani se obvezuje, da bo v primeru kakega konflikta dovolila ruski vojski svoboden prehod preko litovskega ozemlja. Jegorov v Rigi Riga 22- febr. AA. Na simo&nji večerji n® čast maršalu Jegorovu je šef litovskega generalnega štaba genetra.1 Har!ma.nijs jrarazll prepričanje, da bolo obojestranski obiski prrimomogli k sporazumevanju med sosedi. Podčrtal je. da je prepričan o iskrenosti Moskve, ki je že večkrat izrazila da Sovjetska unija nima niikaktfi aspirac.ij do tujih držav. Maršal Jegorrov je v svojem govoru poudaril, da ie sovjetska armada o katere moči prav gotovo nihče ne dvomi eden izmed najvažnejših činiteljev za zagofovi-tev miru v Evropi sploh posebno pa v Baltiku. Padanje državnih papirjev v Angliji London, 2®. febr. br. V angleških finančnih krogih so zelo vznemirjeni zaradi naglega padanja angleških državnih papir jev na domačh rn tujih borzah- Mislijo, da je nazadovanje tečajev v zvezi z razpisom posojila za oboroževanje ter z napovedani mi kreditnim* —"^vami in povišanjem pridobnime. Beležke Smrt uglednega nacionalnega borca V Zagrebu je umrl dr. Janko Rako, odvetnik v Imotskem v primorski banovini. Pokojnik je bil od svoje mladosti prepričan in borben jugoslovenskt nacionalist. Bil je v Imotskem duša in dolga leta tudi starosta tamošnjega sokolskega društva Od leta 1931 do 1935 je bil narodni poslanec za lmotski srez in je za ta siromašni predel storil mnogo koristnega. Vse do svoje smrti je bil predsednik sreske organizacije JNS za imotski srez. Ves čas je bil tudi eden najvplivnejših članov bano-vinskega odbora JNS za primorsko banovino. Njegova prezgodnja smrt pomeni veliko izgubo za Imotsko in imotski srez, a tudi za vse jugoslovenske nacionaliste v primorski banovini. Anketa o radijskih pogodbah Kakor smo že poročali je poštni minister dr. Kaludjerčič sklical na anketo zastopnike vseh parlamentarnih klubov, da bi jim pojasnil, kako namerava vlada urediti eksploatacijo treh jugoslovenskih radijskih oddajnih postaj. Anketa je bila v nedeljo v prostorih poštnega ministrstva Za poslanski klub JNS sta bila navzoča poslanca Ivan Mohorič in Franjo Horvat. Po uvodnem poročilu ministra dr. Kalu-djerčiča se je razvila živahna strokovna razprava, v katero so posegli vsi navzoči delegati. Soglasno se je poudarjala potreba, da se čimprej zgradijo v Jugoslaviji močne oddajne postaje, ker je vsako odlaganje tega problema velika škoda za državo. Končno je bil izvoljen ožji odbor štirih članov, ki mu je bila poverjena naloga, da s poštnim ministrom podrobno prouči in redigira nove eksploatacijske pogodbe. V odboru so poslanci Mohorič (JNS), Raja-kovič (JRZ), Miladinovič (Seljački klub) in Tišma (Baričevičev klub). Dr. Maček o borbi Hrvatov V nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor osrednje prosvetne organizacije bivše HSS »Seljačke sloge«. Občni zbor je bil v veliki novi dvorani Zagrebškega ve-lesejma in mu je predsedoval g. Rudolf Herceg, predsednik »Seljačke sloge«. Ves čas mu je prisostvoval tudi dr. Vladko Maček. Občnega zbora se je udeležilo kakih 2000 delegatov. Uvodni govor je imel predsednik Rudolf Herceg, ki je razpravljal o hrvatski samobitni kulturi. Med govorom je z raznimi tabelami in grafikoni pojasnjeval zbranim delegatom razvoj kmetskega gibanja med Hrvati. Zavračal je dalje klerikalne napade na prosvetno politiko »Seljačke sloge« in izjavil, da se vodstvo nI nikoli bavilo z dnevno politiko. Drugi govornik je bil dr. Maček, ki se je najprej zahvalil za pozdrave in dejal, da se povsem strinja z izvajanji predsednika Hercega. »Ideja avtohtone hrvatske kulture bo še morala voditi borbe, ki zda-leka niso tako lahke, kakor se zdi na prvi pogled. Ideje se morejo izvesti samo z organizacijo. Vi veste, kaj sta nas učila naša učitelja Stjepan Radič in dr. An te Radič. Povedala nista ničesar novega in ničesar svojega, nego samo to, kar je narod tisoč let mislil. Danes smo še vedno v takih prilikah, da mora hrvatski narod še vedno polagati največjo pažnjo na politično organizacijo. Brez svobode ni življenja in napredka. Mi se borimo in se bomo borili tudi naprej, dokler bomo živeli. Po naši smrti se bo borila naprej naša deca, če bo to potrebno, vse do popolne politične svobode hrvatske domovine in hrvatskega naroda«. V nadaljnem svojem govoru je dr. Maček poudarjal, da politična borba ne sme izločiti zanimanja za draga potrebna stremljenja. Vso painio in podporo je treba posvečati delu obeh velikih nepolitičnih ; organizacij bivše HSS »Gospodarski j slogi« in »Seljački slogi«. Pozival je zlasti ; moško in žensko mladino, naj se posveti delu v kulturni organizaciji, kajti »kadar pride politična svohoda hrvatskega naroda, morajo biti Hrvati svobodni tudi v gospodarskem in kulturnem pogledu«. Buren radičevski shod v Osijeku Beograjski listi poročajo, da je bil za nedeljo sklican v Osijek shod pristašev HSS. Na shodu je prišlo do hudih prerekanj, ker obstojata v Osijeku dve organizaciji HSS, pa se njih predstavniki niso mogli sporazumeti, kdo naj ima na shodu glavno besedo. Iz Zagreba je prišel na shod dr. Ivan Pernar, ki se je zaman trudil, da bi dosegel sporazum, in se je končno sam zapletel v spor. šele po dolgem prizadevanju se je posrečilo narediti toliko miru, da je lahko dr. Pernar začel govoriti. Po njegovem govoru pa so se prepiri obnovili in je bil shod zaključen med velikim nemirom. Komunisti in radičevska prosvetna organizacija Zagrebška »Hrvatska straža« poroča, da je bilo zadnje čase Medjimurje preplavljeno s komunističnimi letaki, brošurami in koledarji. Po vaseh so komunistični agitatorji kar javno govorili, da bodo spremenili cerkve v skladišča, župnike pobesili in vse uglednejše ljudi pobili. Sedaj so odkrili v Prelogu komunistično celico, ki jo je vodil neki mehanik Rudolf Vlahek. »Hrvatska straža« ve tudi povedati, da so se komunisti vtihotapili v dr. Mačkovo kmetsko prosvetno organizacijo »Seljačko slogo«. V dokaz navaja, da sta med aretiranimi komunisti tudi poverjenik »Seljačke sloge« za preloški srez Tomo Višnič in pa predsednik »Seljačke sloge« v Donjem Kraljevcu. »Javnost se vprašuje«, pristavlja »Hrv. Straža«, »če so tudi ti aretirani komunisti delali v duhu kmetske ideologije g. Rudolfa Hercega«. Dr. Pernar o jugoslovenstvu in hrvatski nevesti Na drugem mestu poročamo o viharnem shodu bivše HSS, ki je bil v nedeljo v Osijeku. Posl. dr. Ivan Pernar kot glavni govornik je razpravljal seveda predvsem o hrvatskem vprašanju. Med drugim je dejal: »Volitve 5. maja so pokazale, da je hrvatski narod izrekel svoje zaupanje voditelju dr. Mačku. Istočasno pa so tudi razbile fikcijo o jugoslovenstvu, ki si jo je bil izmislil škof Strossmayer v nasprotju Gospodarsko sodelovanje Male antante Važni Sklepi zasedanja gospodarskega sveta Mali antante v Dubrovniku Dubrovnik, 22. februarja. AA. Po zasedanju gospodarskega sveta Male amtante je izšel naslednji 'komunike: Gospodarski svet Male antante se je na svojem devetem zasedanju v Dubrovniku posvetoval od 15. do 22. februarja. Takoj v začetku je izvolil odbor za trgovinsko izmenjavo, ki se je razdelil v več pododborov, mešani trgovinski odbor in redakcijski odbor. Trgovinski odbor je proučeval vzajemno trgovinsko izmenjavo in gospodarske načrte za i. 1937. Svet je pri tej priložnosti registriral sklenitev pogodbe v nastanje-vanju, trgovini im plovbi, veterinarski (konvenciji in dogovoru, ki ureja železniški promet med Rum unijo in Jugoslavijo. Mešani trgovinski odbor se je bavil z raznimi problemi, ki se tičejo poglobitve trgovinskih in gospodarskih odnošajev. Konvencije, ki ukinjajo vizum med Ru-munijo in Češkoslovaško ter Jugoslavijo im Rumunijo, so stopile v veljavo 1. januarja. Gospodarski vset je odobril rezultate dela osmih tehniških (komisij, ki so zajedale v Beogradu ter je ugovotil napredek na vseh področjih, posebno glede normalizacije železniške kooperacije, socialne higiene in kmetijskega sodelovanja. Prav tako je določil program bodočega dela na tem področju. Da se ojači sodelovanje v plovbi na Dunavu, se bodo v . Proračun mesta Zagreba V ponedeljek se je v Novem Sadu pričelo proračunsko zasedanje banskega sveta za dunavsko banovino. Banovinski proračun izkazuje 190 milijonov dinarjev in ravno toliko dohodkov. Odposlanstvo pariške občine v Beogradu Be°grad, 22. febr. p. Zastopniki pariške občine s podžupanom Boureaujem na čelu, ki se mude v Beogradu, so danes odpotovali na Topolo. Bili so na Oplencu ter položMi na grob feralja Aleksandra .ep venec s trakom francoskih barv. Na poti so jih opremljali zastopniki beograjske občine. Proti večeru so bili na zakuski, ki jim jo je priredila beograjska mestna občina, zvečer pa na oanketu, ki jim ga je priredil francoski poslanik na našem dvoru grof Dampierre. Nova nemško-poljska trgovinska pogodba Berlin, 22. februarja br. V soboto Je bila v Varšavr, podpisana nova nem ško-poljska trgovinska pogodba, ki bo veljala za dve let«, to je do 28. februarja 1939. Z novo pogodijo »o dn.t»p motnosti za ojen večjo medsebojno i/tnm>i.vo bUc*. Pogodba je tehnično izpopolnjena in rra obeti steMi^t1 pričakujejo da bo rodila dobre rezultate Ker j«e medsebojna trgov inska politika urejena iz daljšo dobo. upajo da se bo dosedanji obseg medsebojne izmenjave blaga najmanj podvojil in dosegel letno vrt« ln ost na*l 300 milijonov mark. Qdp&r proti reformam v Indiji Bombay, 22. febr. o- Indijska kongresna stranka "je nenadoma proglasila svoj politični program in napovedala borbo 7-a po-polno samostojnost Indije. V angleških krogih v Indiji je nastalo zaradi tega veliko razburjenje. Novi pokret kongresne stranke bo vsekakor hudo oviral uvajanje industrijske ustave. Program kongresne stranke nasprotuje v celoti načrtom angleške vlade, k, namerava usttamoviiti y Indiji federaciijo dežel z vladami pod angleškim protektoratom. Kuomintang za politiko nankinške vlade Nanking, 22. febr- w. Cenrtraini izvršni sveft je danes izdal manifest, ki odobrava politiko vlade napram Japonski in priporoča nadaljevanje borbe proti Kitajski in komunistom- Ta manifest pomeni popoln po raz nasprotnikov vlade, ki so zahtevali premembo politike ter sodelovanje z Rusijo v odporu proti Japonski. Edenov povratek v London Pariz, 22. febr. AA. Britanski zunanji minister Eden, ki se je nekaj časa mudil na Ažurnem obrežju, se je vrniti v London. V Pariz je prispel ob 9.10 ter je oto 10. že nadaljeval svojo ~ pot. Vesel dogodek v Oslu Oslo, 22, febr. Norveška prestolom asi ed-nica je danes rodila širna. Dejanje v obupu Ljubljana, 22. februarja Nocoj kmalu po 18. so bili ljubljanski reševalci pozvani na pomoč v Frankopan-sko ulioo. V hiši št. 11 je poskusil 261etni brezposelni natakar Josip Stergelj izvršiti samomor. Doma ni bilo nikogar. V kuhinji si je v Skledi pripravil oglja im ga prižgal. Nagnil se je nad žerjavico ter vdihaval ogljikov monoksid, ki ga je kmalu omamil. Nesrečnež se je zgrudil in obležal nezavesten. K sreči so kmalu prišli njegovi ljudje domov. Naglo so poklicali reševalce, ki so fanta spravili v bolnišnico. Vse kaže. da mu bodo rešili življenje. Vremenska napoved Zemunska: Nova pooblačitev se pričakuje v severnozahodnih krajih, kjer utegne biti tudi dežja Prevladovalo bo jasno vreme v večji vzhodni polovici. Temperatura bo znatno zrasla. Dunajska: Nestanovitno vreme, padavine, prehodno močno južno vreme, nevarnost viharjev. | Renata Tyrševa | Praga, 22. februarja, br. V visoki starosti 83 let je danes premenila na s\-ojem domu v Pragi gospa Renata Tvrševa, žena in sotrudnica ustanovitelja slovanskega sokolstva dr. Miroslava Tyrša. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Tvrševem domu v Pragi. Na vseh sokolskih domovih so zaplapolale v znak žalosti žalne zastave. Pokojnica se je marljivo udejstvo-vala na polju lepih umetnosti in je bila vodilna članica mnogih nacionalnih in kulturnih organizacij. In ljudje Sprejem novinarjev na konzulata ČSR tiara s svojim elastičnim kora* kom in sigurnim nastopom.ŽDesti pomočniki pri tem so ma, i- _ tfcp*'"1 PALMA Devet otročičev je Izgubilo očeta... Pokojni Ciglič s kupom svojih otrok, ki se jim je pridružilo še pet sosedovih. Na desni njegova žena s svojim najmanjšim Lani je bilo samo v območju kranjske ln tržiške ekspoziture 346 nezgod. Zdaj ne bo ponesrečencem več treba ležati na reševalni postaji prostovoljnih gasilcev ln čakati na prevoz v Ljubljano. Tudi zunanjost je moderna. Stavbo je projektiral inž. Marjan Mušič, zidalo pa je gradbeno podjetje inž. Josipa Dedeka iz Ljubljane. Vsa ostala dela so izvršili domači in ljubljanski obrtniki v najmodernejšem slogu. Gorenjskemu delavstvu se bodo poslej nudile najnovejše pridobitev medicine in zlasti se bo posvečala vsa pozornost zatiranju jetike. Otvoritev hidrotehničnega laboratorija Zastopniki oblasti, univerze in akademske mladine pred poslopjem provizorija hidrotehničnega laboratorija, ki je bil svečano otvorjen v soboto 20. t. m. Prostore je dala na Viču na razpolago ljubljanska stavbna družba d. d. in je bil posebno naklonjen društvenim težnjam predsednik g. Heneger. »Jutro« ae je Renate Tvrševe obširneje spominjalo, ko je 31. juliju 1934 praznovala svojo 80 letnico, posvečena tihemu delu še v polni življenjski čilostii. živeča samo na kulturni dvkr naroda. Renata je bila hoj navdušenega narodnjaka. največjega rodoljuba človeka obširne inteligence im srčne plemenitosti, moža, ki je bil prvi starosta Praškega Sokola iin eden prvih tvorcev Sokolstva. Renata je postala 1872 _ soproga očetovega najintimnejšega prijatelja in sodelavca v Sokolu dr. Miroslava Tvrša. N' mu Ma samo žena. ob njem je zrasla tudi v njegovo odlično sodelavko. Po moževi pre-lami smrti se je razvida v samostojno kulturno delavko feredn-iih kvalitet.. Številni so Miens kritični eseji m Sank, o češki likovnj umetnosti nešteta njena- poročila v raznih listih o um-etaiškrlh razstavah. Ko s; 'je tako pridobila sloves odlične poznavalke umetnosti ©o jo kmalu pritegnili v prire-d 'vF::e odbore raznih razstav doma in v inozemstvu kjer .je moda praktično pokazat; svoj umetniški čwt. Njena je zasluga :r:--ediitev številnih narodopisnih razstav, ki bile kronane r veliiko č©ško razstavo leta 1895. v Pragi. N«male so tudi njene zas'nge za vzgojo mladenk. Marljivo je nastopala za uvedbo ženskih nadaljevalnih in strokovnih šol V vrVn: ie sodelovala pri dveh velikih razsta-vaft. k:" run jc bil namen dvigniti narodno zavest Sodelovala je v Mafjjj in se j,e stara preko šestdeset let — ponudila, da r> aiese poročila prof. Maearyku v Švico, toda avstrijske oblasti ji niso hotele izstaviti pot,nega lista V vojni je bila t-ud.; od-'O-nic-i Narodnega sveta jn podpredsednica Prrsvetne zvez.e. ki se ie po vojn-, preobrazila V Masarvkov narod no-vzgojni zavod. V Sokolu jc sodelovala od mladih leit. Čim ie bil 1865. osnovan pri praškem Sokolu poseben tečaj za žene im dekleta, je bi:a med prvimi teiovadkami in je potem d,, -smrti z dedovala ra-zvoj Sokolstva. Med vojno .ie ustanovila »Češko srce« za pomoč bed^ deci ki deluje še danes odVčno v vse i brniški republiki in briga^ tudi za. č^boslovaško deco za mejami Njene za-slu.ge je COS ob nijenii 70-le'nioi odlikovala, z veliko plaketo, a leta. 1929. ob njeni 7-> letnici j r, je Karlova univerza podelila cast-nj doktorat filozofije. Bratje Čehoslovak,- so tocnh® eno svojih največjih in najplemenitejših sester. Z njimi del'm o žalost zaradi veluke izgube, in borno kakor on.-, olhranfili ime Renate Tvr-ševe v neminljivem. častnem spominu. Z elektrik® se je uMl Maribor, 22. februarja. Sinoči okrog 23. ure so aparati v falski elektrarni registrirali prekinitev toka na doljnovodu Fala-Lašfco. Prekinitev je trajala nekaj sekund. Uslužbenci so zatorej davi kontrolirali daljnovod. Na betonskem podstavku stebra št. 52 v bližini Brester-nice so našli nekega moškega, tel je bil že mrtev. Imel. je ožgane roke. Prekinitev toka je bila s tem pojasnjena. Smrt neznanca, v Katerem so pozneje spoznali 401etnega brezposelnega delavca Ivana Novaka, pa je napravila v Brester-nici, odkoder je bil doma, kakor tudi po vsej okolici, zelo globok vtis. Mož se je moral sinoči poa-zpeti na 22 m visofe drog železne konstrukcije in se dotakniti žice, po kateri je bil napeljan tok z 80.000 volti napetosti. Omamljen in ožgan je treščil v globino, padel na betonski podstavek in si razbil lobanjo. Nesrečni Novak je bil svoj čas zaposlen na žagi v Viltužu. Oblasti so danes komisijsko ogledale truplo in Ikra j nesreče. Nato" so truplo prepeljali v mrtvašnico. Komisija iz Beograda Te dni je prispela v Ljubljano posebna ke Smolčič neumorno delaven, z naj-veajo vnemo pa se zavzema za socialno zavarovanje novinarjev. * Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šol? v Ljubljani se bodo v pomladanskem roku začeli; v petek 9. aprila ob 8-dopoldne. Kandidati® naj svoje pravilno opremljene prošnje za pri pustite v k izpitu vlože uradntfm potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 3. aprila v rokah izpitnega odbora sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjev,- pisarni Zakasnele prošni e kakor tudi zamudniki pridejo v poštev še1p za prihodnji izpitni rok v oktobru 1937. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Ravnateljstvo. Za bluze in obleke pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI J A G E R, Ljubljana — Dvorni trg 1. * Največja in najmodernejša gimnazija v vsej državi je zgrajena v Šibeniku in bo slovesno otvorjena 26. t. m. Stro-tiso,dšmenitaxrdg vocumlh ybfsk pz ščj ški gradbe in ureditve so znašali 7,200.000 Din. Slavnostni otvoritvi bodo prisostvovali ministra prosvete in zgradb ter ban primorske banovine. V učilnicah nove gimnazije je prostora za preko 2.000 dijakov, štiri nadstropja z velikimi okni so dolga 130, široika pa 45 m. Gimnazija ima prostrano dvorano, v kateri bo instaliran aparat za prikazovanje kulturnih filmov. * Smrt zglednega nacionalnega revolucionarja V Zagrebu je umrl, zadet od kapi, upokojeni inšpektor ministrstva za agrarno reformo Gedeon Kneževič, star 63 let in doma iz Gospiča. Pokojni Kneževič je bil med onimi omladinci, ki so pod vodstvom pokojnega Stjepana Radiča leta 1895 priredili ob obisku cesarja Franca Jožefa v Zagrebu tako demonstracijo pro ti madžarskemu režimu, da so o nje pisali po vsej Evrop . Avstrija se je bahala, da je njena uprava popolnoma umirila Hrvate, a iko je prišel cesar v Zagreb, ?o omladinci zažgali madžarsko zastavo in s svojo burno demonstracijo dokazali, da je toliko proslavljena pacifik acija Hrvatske laž. Kakor Radič je bil tudi pokojni Kneževič zaradi te demonstracije obsojen na večmesečni zapor. Zaradi svojega nacionalizma je pod Avstrijo marsikaj pretrpel, po osvobojenju se je zaslužno udej-etvoval v svoji stroiki, s politiko pa se ni bavil. * Nov grob. Na Jesen cah ie umrl g. Janko Galovič, konlro'or drž. železne in rez. poročnik. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 9.45 prepreljali z Jesenic na Vič pri Ljubljani, k er bo ob 17 pogreb o-d viške farne cerkve na pokop®: še. Blag mu bodi spom n. žalujočim naše -kreno sožalje! * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. FiEICH. 1 Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo Ln prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Osrl. rez s. br. 15. 485/36 * Družina pokojnega Hinka Cigliča, ki je pretekli teden na tako tragičen način izgu bil življenje pri kopanju vodnjaka v Stražišču pri Kranju im ki je zapustil vdovo in devet nepreskrbljenih malčkov, nas naproša, naj zabeležimo iskreno zahvalo tovarnarju g. F rani u Sircu, ki je bedni družini v njeni nesreči velikodušino priskočil na pomoč. * Več srca za gluhoneme sirote! Na zadnjem občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino, ki ga vodi zdaj g. dr. Oton Papež, predsednik dež. sodišča v pok., smo čudi iz tajnišikega poročila g. Vilka Mazija podatke, ki niso baš razveseljiv dokument naše dobrodelnosti. Za tako eminetno humanitarno usta novo je gotovo žalostno, da ima komaj neikaj čez 200 članov. Ob skromni letni članarini 12 Din bi jih bilo lahko najmanj desetkrat toliko, če bi ljudje imeli kaj več srca za naše gluhoneme sirote. Res so naše gospodarske razmere vse prej nego rožnate, res pa je tudi, da je kriza marsikomu samo dobrodošel izgovor, da se lahko otrese tudi tako neznatne humanitarne žrtve. Društvo je letos izdalo že drugo propagandno brošuro z naslovom »Pomoč gluhonemi mladini«. Tu najdemo poleg imenika dsedanjih članov Ln podpornikov tudli imenik občin, ki so se odzvale z večjimi ali manjšimi prispevki, če imamo pred očmi neizpodbitno dejstvo, da je neizobražen gluhanemec težko breme ne samo svojim roditeljem, ampaik naposled tudi občinam, ker ga kot takega ni mogoče porabiti za nobeno koristno delo, potem se pač ne da opravičiti, da je bilo lani komaj 25 občin, ki niso zavrgle društvene prošnje za pomoč. Značilno je, da ?>e niso odzvale niti talke občine, ki imajo gluhoneme otroke v zavodu in Jih društvo stalno podpira. Od denarnih zavodov ni društvo zadnja leta prejelo niti prebite pare. tudi od takih ne, ki niso pod zaščito. V takih prilikah se ta lepa karita-tivna ustanova seveda ne more tako razvijati, kakor bi bilo želeti. In vendar je storila doslej mnogo dobrega za lajšanje nesrečne usode svojih varovancev, kakor nam to podrobno navaja tajniško poročilo. Po pravici pričakujemo, da bo prihodnje poročilo kaj bolj razveseljivo. Posnemanja vreden zgled je dal narodni poslanec g. Rajko Turk. ki je za novo poslovno leto pridobil društvu kar 52 novih članov, čast in hvala mu! Gotovo bo sam vesel, če ga bo še kdo prekosil * Loterija Aerokluba v Beogradu se priredi v korist nabave avionov in pitlolske opreme. Dobitkov bo 1555 v vrednost; nad pol milijona dinarjev. Med dobitki so zlata ura z monogramom kot pokloni ;tev Nj. Vel. kra'ja Petra II-, potem avto, zračna jadrnica, klavir, oprema za spalnico, radijski aparati, kolesa, šivalni stroji, gramofoni, pirot-ske preproge, zlate cigaretne doze, fotografski aparati, zlate ure., blago za obleke, avionska potovanja, letovanja na Jadranu in tako naprej. Srečke se nabavljajo pri Jugoslovenskem Aeroklubu »Naša krila«-Beograd Kralja Petra 36 Stanejo 10 Din. Žrebanje bo neodložljivo 12. septembra letos. * Opozarjamo na današnji oglas »Praški vzorčni velesejem«. Iz Lfubljane u— 0 pomenu vitaminov za človeški organizem la) pod okriljem Prirodosiovnega društva predaval docent dr. Ivan Maitko, šef internega od d al k a splošne bolnišnice v Ljubljani Občinstvo opozarjamo na zan.ni vo predavanje, saj so vitamini življenjskega pomena za uspevati je zdravega organizma. Predavanje bo d rev j 23. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vstopnina 4 itn 2 Dim. u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V Petek 26 t. m. bo predaval v društvu »Pravnik« g. priv doccnt dr. S'ojan Bajjč o te-ni/i: Uredba o minrimalniih irueiz lah in kolektivnih pogodbah- Predavanje bo v ljubljanski pravosodni palači, soba št. 79. in se prične točno ob 18. uri. u— Za koncert Akademskega pevskega zbora je prodaja vstopnic v naprej prj blagajni kina »Uniona«. Cene; sedeži 40, 30, 25, 20. 15, 10; siojišča 7. Dijaška stojišča po 5 Din se dobe samo pri vratarju univerze. Nabavite si vstopnice čimprej! u— Večer slovenske socialne lirike kot IV. delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« jn »Zarje« bo v sredo 24. t. m- ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Večer bo izpolnjen s slikovitimi govorilnimi z bor j m v lepih umetniških prizorih in slikah. Na programu so najnovejša dela pesnikov iai p;sa«teljev Tone Seliškarja in .\ldle Klopči-ča. Pisatelj Vinko Kosak bo predaval o odnosih delavstva do kulture. Vstopnice po 3, 2, in 1 Din v Strokovni komisiji Delavska zbornica. Nazadnje je šel kazen odsedet, a ko ga je žena naslednji dan obiskala, je bil ves ži- dane volje. — Tole kupčijo sem pa res dobro napravi!. se je smejal. Ponoči sem izračunal, da mi pride po šest dinarjev na uro. Takšne mezde še svoj živ dan nisem smel. Pri moji duši, da je glavar doslej moj najboljši gospodar. Ko je začel kopati vodnjak pri tovarnarju Sircu v Stražišču, je zasluži! po pet dinarjev na uro. Štrajk tekstilnega delavstva je tudi njega odtrgal od dela, a ko se je po razbitem mezdnem gibanju vrnil, so tudi njemu znižali mezdo na 3.50. S tako majhnim denarjem pa ne bom mogel pitati devet lačnih kljunov doma. si je mislil, a ko ni bilo drugega izhoda, je začel delati od šestih zjutraj do osmih zvečer vsak dan. Kadar je šel stkozi mesto na delo. si je spotoma veselo žvižgal in gospodinje, ki so ga cule, so brž poskakale na noge. — Šest bo ura, so rekle, pravkar je šel mimo tisti, ki žvižga. V torek je ob eni popoldne delo končal — že v ponedeljek so mu bili otroci pripeljali orodje domov. Ko je odhajal, se je spomnil, da mu je čebiica. s katero je spravljal vodo iz jame. ostala na dnu. Stopi! je ponjo. a na prvi stopnjici mu je zdrselo, da je zgrmel v globočino 40 metrov. Kadar je žvižgal in se šalil med delom, pač nikoli ni misli! Hinko Ciglič. da si z lastnimi rokami koplje grob. Pogreb je bil, kakršnega še ni videl *'-.<•{ «,n pa v ffrob poleg treh nje- govih malih, ki jim je bil v času brezposelnosti sam postavil lep spomenik. Tudi tega ni vedel Hinko Ciglič, da bo ta nagrobnik tako kmalu tudi njegov. Sedeli smo v kuhinji in se spominjali njegovih veselih in bridkih prigodb. — Kako bo pa zdaj? sem vprašal ženo. — Nič ne vem, je rekla. Kar ne morem se še vživeti, da je vse to res, in kar neprestano verjamem, da bo zdaj zdaj priivižgal odkod. Na hiši je precej dolga in že sam se je bil domenil z mestno hranilnico, naj mu jo rajši prodajo. Ker je bil zadnje čase zelo neredno zaposlen, niti obresti ni zmogel. Jaz sama pa nič ne vem, nikamor se še nisem obrnila. Ampak to so mi obljubili, da bodo Sirčevi sprejeli hCerko v tovarno. Sedeli smo v mrzli kuhinji in v zraku je viselo to edino medlo, bedno upanje: 15-letnega otroka je usoda izbrala za rednika številne družine, ki je na tem, da izgubi, streho nad glavo in da pred njo zazeva samo velik, prazen prepad. O, če bi bil Hinko Ciglič še pri življenju, bi že znal izkopati iz zagate sebe in svojih devet otrok! Njemu nikoli ni manjkalo dobrih domisle-kov in dobre volje, on je bil ustvarjen, da se bije in zmaga. A če smo v resnici občestvo. ki ga družijo iste usodne vezi in ista skupna odgovornost nad življenjem in pro-pastjo slehernega človeka, se bodo brez dvoma našli ljudje, ki jim bo v ponos, da vsaj za drobec sreče njegovih otrok vsaj z majhno žrtvijo stopijo na mesto Hinka Cigliča in pomagajo, da bo njegova družina obvarovana najhujšega. L. Mrzel. «— Ljabij&naka filharmonija priredi uroj IV. admfooi&ij koncert s bogatim glasbenim sporedom 8- marca ▼ uniomski dvorani. Koncert bo dirigiral slavni francoski dirigent in glasbenik RheneBaton. n— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov bo imelo svoj H. rednj občni zbor 25. t. m- na III. državni realni gimnaziji ob 15. Vabljeni vsi diplomirani filozofi. u— Popisne pole davčnih zavezancev v mestni obrtna ljubljanski g priklopi je nimi delj sosednjih občin se bodo izjemoma še sprejemale do 25 t m. Vs> ki še niso vrnili popisnih pol. se pozivajo, da jih do navedenega dne sigurno vrnejo meslnemu poglavarstvu. Mestni trg št. 2/1., soba št 21. FOTOAMATERJI! Za Vaše snimke samo ISOCHROM ^tjmr ISOPAM Pravkar dospela pošiljka filmov emulzije 1939. Najkulantnejša zamenjava starih fotoaparatov za Leico, Contax ali Roilleiflex.' Foto Tourist Lojze Smuč Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Plin in karambol. Na kirurškem oddelku so včeraj sprejeli v oskrbo 251etnega brezposelnega natakarja J. Š. iz Franko panske ulice, ki je v obupu nad življenjem spustili pLim. Pred hotelom ^Slonom« pa .je pr.šlo popoldne do razburljivega karambo-la med 161etnim sinom pekovskega moj stra Antona Šuligoia s Tržaške ceste, kj ie na kolesu vozil nekaj kruha, in nekim av tomobilistom. Šuligoj je dob i pri padcu notranje poškodbe. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi, ki so iskreno sočustvovali • z mladim ponesrečencem. KINO IDEAL Samo danes in jutri: H A R R Y P IE L Harry Piel »gospodar džungle«, prijatelj tigrov in divjih slonov. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. Iz Celja e_ Adamičev večer. Pevsko društvo »Oljka« v Celju je priredilo v soboto zvečer v vei.kj dvo.anj Narodnega doma Adamičev večer, ki so se ga poleg drugih udele ž;i!ij tudi skladatelj in pevovoJJa g. Zorko Pielovec kot zastopnik Hubadove pevske župe, skladatelj g. prof. Vasilij Mjrk kot zastopnik Ipavčeve pevske žu{>e ter predstavniki celjskega giasbenega in kuilurne ga življenja. Moški zbor »Oljke« je najprej zapel Foersterjevo »UnirJ je mož«, nato pa je skladatelj g. prof- Vasilij Mir k iz Maribora v izbranih, tehtnih beseuab orisal ■L.k in veliko kuri urno delo pokojnega skla daitelia Emiiia Adamiča. Nalo je močkj zbor »Oljke« izvajal deset Adamičevih pesmi, po večini iz zadnji.li let skladateljevega delovanja. Zbor je v zadnjih letih pod vod stvora pevovodje g. M. Videon ika znatno napredoval, ie disciplin .ran im dokaj dinamičen, prvi tenor pa še ni docela uravno veš en im izglajen. Pevci eo bili deležni živahnih aplavzov in zasluženega odobrava nja. Po prireditvi je bil v hotelu >Evrop -t intimen družabni večer na časit skladatelju g. prof. Mirku. Celjska »Oljka« se je dostojno od dol ž-J a spominu velikega sklada telja Em la Adamiča. _ R- P. e— Zmaga celjskih šahislov. V nedeljo popoldne je igralo drugo moštvo Celjskega šahovskega kluba v Narodnem domu šahov skj mateh z društvom jugosl. srednješolcev ^Slogo« v Celju in je zmagalo v razmerju 6V2AV2. Posamezni rezultati so bili slede či (iprvi so člani C6K. drugi pa člani 2SI0-ge«): inž. Pipuš; Skitek 1:0. Schncider; Stegenšek V2 '■ Vz• Dobrajc*. Dobovišek 1:0. Kocniur; Brodar 0:1. Maks Modic; Cernclč 0:1. Delea; Jernejšek 1:0- Fajs Lojk 1;0. Dr. Pokorn; Pirih 1;0. Davidovac- Sra-botak 1:0. Greim: Zdolšek 0:1. Jelem: Gruden 0:1. Celjski šahovski klub, ki propagira šah tudi med diijaštvom, zasluži javno pohvalo. e— Nepretrgan porast brezposelnosti. Pr" celjskj borzi dela je b?!© 20. t. m- v evidenci 1165 breposelmih (947 moških in 218 žensk) nasproti 1134 (926 moškim in 208 ženskam) dne 10. t- m. Brezposelnost v zadnjh mesecih sitalno narašča- e— Hrbtenico s| je poškodoval 15-letni krojaški vajenec Matevž Skobenne iz Lok pri Trbovliab, ko je padel doma po stopnicah. Prepeiijalj so ga v bolnišnico. e— Naredba o objav; vojnega razporeda vojaškim obveznikom i«n dajalcem živine in vozil v Celju je nabita na uradni deski mestnega poglavarstva. Ustanovitelj skav-tizma — 80 letnik Včeraj je praznoval osemdesetletnico rojstva ustanovitelj skavtsJke organizacije lord Robert Badem-P°wel of Gilwel. še daleko pred ustanovitvijo te organizacije Baden-Powel angleški janrnosti ni bil neznan. V službi domovine se je posvetil vojaški službi, kmalu dosegel generalski čin in je večino svojega delovanja preživel na različnih službenfih mestih v angleških (kolonijah, zlasti v Indiji in Južni Afriki. Takrat je prepotoval tudi naše kraje, posebno Bosno, in se v svojih knjigah rad spominja lepote in doživljajev v bosanskih gorah, ki si jih je ikot dober risar ohra-nih v spominu tudi z mnogimi risbami. V vojaški kolonijami službi pa se general BadenJ?owel ni proslavil farno kot spreten utrjevalec angleške vlade; — poleg tega, da je bil med vojaki izredno priljubljen kot tovariSki vodja, si je najlepše ime pridobil s tem, da je v vsakem kraju, ki je trpel od nemirov in raznih prask, pa tudi vojn, poskrbel z vsemi razpoložljivimi silami, da je zbegano in opu-čtošeno pokrajino in naselbine spet spravil v pomirjenje in red z organizirano po-močjo na poljih, v naseljih in domovih Bil ni torej samo dober vojak in tovariš svojim podrejenim, bil je tudi najboljši tovariš domačinom. V tem se je posebno izkazal po znameniti burski vojni v Južni Afriki, ki je ob koncu preteklega stolet ja dvignila toliko hrupa po vsem svetu. e_ Poftar sredi mesta. Včeraj ob pol 10- dopoldne te nastal požar ▼ kuhinji poveljnika celjske gasilske čete g. Franca Ko §irja Za kresijo štev. 10. Nenadno je ekspdo dirala steklenica bencina, ki je stala na tleh v razdalji dveh metrov od štedilnika. Bencinski p Lini so pognali zamašek v zrak tako. da je padel na zakurjeni štedilnik. Plini so 6e takoj vneli in v hipu sta bili steklenica in vsa kuhinja v plamenih. O požaru je bila obveščena celjska gasilska četa. ki je takoj prispela. V h;ši g. Koširja je mala ročna brizgatojca z vedrioo za gašenje lahko gorljivih snovj z zračno peno-Gasilci 60 postavili to brizgalnico prvikrat v akcijo in so z njo dosegli prj gašenju izvrsten uspeh. Ta najmodernejši malj aparat za gašenje lahko gorljivih snovi je preprečil, da se ni požar razširil na sosednje prostore e— Sredpostni sejem- Tako zvani sred-postni živinski im krainareki sejem bo v Celju v soboto 6. marca. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20 30 velefiim »Avantgarda« (»Buffalo Bili«) z Garyjem Cooperjem iin zvočni tedinik, ob 18 30 matineja. KINO METROPOL. — Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »VSE ZA VERONIKO«. Iz Maribora a— Francosko predavanje. V torek 23. t. m. ob 20. uri bo predaval v dvorani ljudske univerze č. p. Gabrijel de Vogt, tajnik grško-pra -oslavnega patriarha v Antiohiji, o Svet. deželi. Francoski krožek vabi svoje člane in prijatelje na to zanimivo prireditev Vstopnine ni! a— Pomožna akcija zaposluje 185 delavcev pri raznih javnih delih. Tedenska mezda znaša nad 17.000 dinarjev. Razen tega se v mestni ljudski kuhinji prehranjuje dnevno 300 za delo nesposobnih siromašnih oseb. Dosedanji dohodki Pomožne akcije znašajo 362.319 dinarjev, torej je napram lanskemu letu v zaostanku za 171.991 dinarjev. Vodstvo Pomožne akcije ponovno prosi, da se zaostanki čimpreje poravnajo, ker ima vpričo obstoječe brezposelnosti velike izdatke. a— Nova uprava UJNŽB. Na nedeljskem občnem zboru podružnice UJNŽB je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vokač Jože, višji kontrolor kurilnice, I. podpreds. Menih Alojz, ključavničar delavnice, II. podpreds. Mlač Ivan, brzojavni mojster gl. kol. Odborniki: Pšeničnik Anton, Loštrk Stanko, Dolinšek Emest, Obersnel Dolfe, Pilaj Lojze, Koštomaj Jože, Kramer Anton, šranc Ivan, škriba Franc, Bol tek Anton, Smerdel Jože, Hro-vat Franjo, Koban Jakob, Tratnik Joško, Štefančič Ivan, šalamon Franc, Veselko Martin, Tužek Alojz, šebek Rudolf, Ku-bel Emil, Artič Franjo, Bačnik Jože, Mu-ravs Alojz, Kramaienko Ivan, Kanič Ivan, Pivn-Jža Niko. Namestniki: Vauda Ivo, Menili Karol, Rotman, Rižnar Alojz, Ca-futa Alojz. Nadzorni odbor. Novak Ivan, Novak Vinko, Ropret Jakob. Namestnika: Selinšek Franc, Srnerdel Jože. Delegata za centralni odbor Menih Alojz in Vokač Jože. a— Iz davkarije. Davčna uprava razglaša: V smislu zakona o neposrednih davkih je potekel dne 15. februarja rok za plačilo I. četrtletni obrok zgradarine, pri-dobnine, davka na poslovni promet in luk-suz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družabnega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. Vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks se opominjajo. da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava. a— Drevi gostovanje P. Udovičeve. Nocoj gostuje kot Maruša v Beneševi opereti »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« gdč. Pavla Udovičeva. a— Iz kaznilniške službe. Pri moški kaznilnici v Mariboru je postavljen za honorarnega pravoslavnega duhovnika g. Simeon Ivoševič, mariborski pravoslavni vojni svečenik. Iz mariborske kaznilnice je bil premeščen v Skoplje paznik zvaničnik Radovan Parezanovič, od tam pa v Maribor paznik služitelj Rajko Stojičevič. a— Podružnica Zveze absolventov kmetijskih š«i vabj na širše zborovanje, ki bo 7. marca v vinarski jn sadjarski šoli v Mariboru- Na dnevnem redu bodo važna sitrokov na m stanovska predavan a. Udelcženoi ki so oddaljeni, naj se javijo, da se jiim skupno naročj kosilo, na naslov: Droh Vinko, vinarska šola, Maribor. a— Borza dela išče tri kuharice, vrtnarja in restavracijsko kuharico. a TEL. 21 24 MATICA Danes poslednjič ! Prekrasna operetna revija ■ ZLEGFELD KRALJ ŽENA Williarn PoweIl — Mjrna Loy — Lulse Rainer Radi ogromne dolžine filma predstave ob 16., 18.30 in 21.25 O GA VAŠKI ZDRAVNIK Napeta drama, polna romantike, s sodelovanjem ,.KANADSKIH PETORČK" Jean Hersholt, -June Lang. Vesela opereta, polna sladkih melodij CVETJE IZ N I C E Erna Sack — Paul Kemp, Jane Tilden, Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 19.15 in 21.15 a— Kulturno feministični odsek ženskega društva priredi V torek 23. februarja ob 19. uri v društveni sobi (Cankarjeva šola, HI. nadstropje — vhod skozi dvorišče ) predavanje g. dr. Stoparja o telesnem ustroju žene. žene in dekleta vabljene! Vstop prost. a— Otrok se polil s čajem in umrL V Bakovcih je leto dni stara Margareta Vogrinčič bila sama doma s svojo babico, ki je zvečer pripravila čaj ter ga postavila na klop zraven zibelke, ki je bila postavljena v bližini peči. V trenutku ko je babica šla na dvorišče po drva, se je otrok zbudil, zgrabil za lonec ter se z vročim čajem polil po prsih in rokah. Radi hudih opeklin so otroka prepel-'^1" v splošno bolnišnico, kjer pa je krr- t m zaradi opeklin umrl. a_ Vlomilci na Pobrerju- V noči oa ponedeljek so se vtihotapil; v Renčljevo gostilno na Pobrežni neznani vlomilci, ki so odne«ii jz nje nekaj predmetov v vrednosti preko 1000 Din. Orožniki jih zasledujejo. Iz živifenfa na deželi Iz Kranfa r— Trganje društvenih objav raz ob Javne deske, zlasti uničevanje lepakov, se je y zadnjem času silno razpaslo. Upravičeno jc sumiti, da temu početju nista kriva samo posirovelost ali mladostna objestnost Pred kratk im je moralo neko društvo naročiti novo izdajo lepakov, ker je bila prva izdaja v prvi noči po nalepljenju skoro do zadnjega uničena. Pa ne le lepaki, celo oglasne deske so zlikovcem trn v peti. Tako je bila ukradena oglasna deska Športnemu klubu. Narodni čitalnici pa jih je izginilo preko sezone kar pet tako da trpi občutno škodo. Prosimo pošteno meščanstvo, zlasti pa članstvo društev, ki bi bila še kdaj na ta način oškodovana, da brez ozira prijavi vsakogar, ki bi ga zalotilo pri nečednem poslu, in to prizadetemu društvu ali pa policiji, odnosno orožništvu. r— Smrt zavednega narodnjaka. Umrl je g. Mihael Jaikofčič, brzojavni moster v pokoju. Rajnki je bil vseskozi narodno zaveden mož in zmerom zvest jugoslovenski ideji. Ko je »Jutro« pred pol letom prineslo njegovo sliko in življenjepis ob priliki njegove 80-letnice, ni nihče mislil, da bo ta krepki mož tako kmalu umrl. Usoda je zahtevala, da je podlegel operaciji. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Iz Ptoja j_ Prvenstvene šahovske tekme se začnejo danes 23- t. m ob 20- v kavarni »Evropi«. Prijave na dan otvoritve sprejema v kavarni profesor Gabrovšek do 20. ure-Igraio se bo vsak torek im petek. Pojasnila na kJubovi tahlici. j— 0 družinski tragediji, ko je mož zaradi nezveste žene postal morilec, so pojzfvedbe končane in so Marka Mohorka izročili okrožnemu sodišču. j— Kino Ptuj. V sredo in četrtek xAma Demidova«. * VOJNIK. V nedeljo 28. t m- uprizori v posojiiilniški dvorani Društvo kmečkih fan tov in deklet iz Škofje vasi cb 15. uri dramo v 6 slikah »Bratomor na Metavic Vabljeni! Žrebanje 19. februarja 1937* drž. razredne loterije: Din 6.000.— št.: 46.136; Din 1.000.— št.: 17.414, 24.822, 33.037, 46.147, 62.016, 62.059, 89.877, 95.714, 95.731. Žrebanje 20. februarja 1937* Din 1.000.— št: 15.764, 24.883, 33.023, 33.046, 33.079, 46.117, 62.014, 62.080, 75.661, 89.884. ZADRUŽNA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6. Te vojne se Je kot general sam aktivno udeležil, 6im pa Je bila končana, se je začelo zanj šele pravo delo. Organiziral je vwj domačine, s s/kuspnimi močmi je zbral pobeglo živino in sploh pomagaj vsej pokrajini spet na noge, v red in mir. Pri tem pionirskem delu je organiziral tudi mladino, ki je z vnemo pomagala v tem poslu — in tu so na/ritali prvi početki skavtizma. Organizirati mladino v koristno delo — to Je bila odslej zvezda vodnica v nadaljnjem življenju Baden-Powela. Celih deset let je Badan-Powel nato snoval in pripravljal stkavtsko organizacijo. Medtem je bil tudi v Ameriki, kjer Je proučil med tem tamkaj ustanovljeno Setomovo mladinsko organizacijo, dokler se ni končno vrnil v Anglijo, im tako so pred letom 1910. stopili ma plan prvi ekavti. Mal skavtski tabor na otočiču južne angleške obale je prebil led ln dobro zasnovana skavtska organizacija se je z veliko naglico razširila po vsem svetu, tako da so že v mnogih državah praznovali petindvajsetletnico obstoja Nebroj mladine je že ž£o skozi skavtslke vrste, in tudi pri nais se Je organizacija udomačila in se lepo razvila. V tem razmahu skavtske organizacije je pomembno dejstvo, da so takrat od Angležev prevzeli neizpremenje-no tudi Američani, ki so se sicer namenoma rezervirali od vsega angleškega in hoteli le svoje stvari. Baden-Powei je ostal odslej na čelu svoje rastoče svetovne organizacije. Spisal je mnogo knjig, predvsem ideoloških in sploh neprestano neumorno deloval y proepeb Skavtizama. Devet in štirideset držav, med katerimi je Anglija s svojimi kolonijami in dominijoni šteta kot ena sama država, je danes včlanjenih s svojimi siamostojni-mi savezi v skupnem svetovnem skavt-skem savezu. Ni pa dkoro več predela na svetu, ki bi ga ne bil obiskal v zadnjih dvajsetih letih Bad«ta-Powel, da prouči krajevne razmere in skavtske prilike po šli.nni zemlji in da iz tega pridobi novih izfkušenj in pripomore k še boljšemu razvoju. Ko praznuje svojo osemdesetletnico, je zdrav in čil. in neumorno dela naprej. Svetovna organizacija mu daje seveda mnogo dela in vsak mesec napiše posebno porodilo z novimi izkušnjami in navodili. Njegova mladinska organizacija si je osvojila svet, odprla je mnogoteri mladini lepo in koristno življenje. Tako lahko sivi general z zadovoljstvorp gleda na delo, ki ga je ustvaril. Mnogi člani vladarskih hiš, mnoge pomembne osebnosti so aktivni člani njegove organizacije Njemu samemu je bilo v priznanje ustanovitve skavtizma podeljeno lordstvo. V svojem zadnjem poročilu Je Baden-Powel napisal, da mu preostaja še malo časa, a da ima še mnogo dela In res ga njegova osemdesetletnica zateka v Indiji, kjer je spet na skavtskem poslu. Angleški skavti pa so napisali, da bo moral čez dvajset let praznovati svojo obletnico med njimi v domovini . . Osemdesetiet nico Baden-Powela pa seveda slavnostno praznujejo skavti po vsem svetu, in sicer tudi naši skavti, ki so po svojem savezu Zdravniki prostovoljci so postili delo Ljubljana, 22. februarja. Danes opoldne so demonstrativno prekinili s svojim delom zdravniki-volonterji in z njimi solidarni medicinci. ki so zaposleni v ljubljanski državni bolnišnici. Vzrok je v tem, ker smatrajo ta postopek kot edini način, s katerim lahko še v zadnjem trenutku opozorijo na kričeče potrebe ljubljanske bolnišnice in na svoj položaj. I>ne 19. februarja je bilo stanje v bolnišnici sledeče: 905 postelj, 957 bolnikov in 42 nastavljena zdravnika. Po dnevnem stanju 957 bolnikov bi bilo potrebno v bolnišnici 38 zdravnikov, torej en zdravnik na 25 bolnikov. Ker pa upravnik, šefi. primari-ji in prosektor, po številu 18. ne vrše sobne službe, ostanejo od gori imenovanih 42 zdravnikov za redno sobno službo 24 sobni zdravniki. Torej pride na enega preko 40 bolnikov. Med dejansko potrebo 38 sobnih zdravnikov in stanjem 24 sobnih zdravnikov je razlika 14 zdravnikov, ki so za normalno službo v bolnišnici nujno potrebni. Ker šefi, primariji m asistenti po večini oddelkov ne opravljajo sobne dežurne službe, bi morali sekundariji in zdravniki-pripravniki delati noč m dan in še ne bi lagati* nova mesta. Saj je med zdravniki-volonterji mnogo takih, ki čakajo v najtežjih socialnih prilikah po tri leta in še več za nastavitev. Povod za eno tedensko prekinitev dela je dala razprava o proračunu za leto 1937 m 1938. v narodni skupščini in pa premestitev dveh zdravnikov-volonterjev iz enega oddelka bolnišnice m drugi. S tem je uprava bolnišnice prekršila elementarno pravico zdravnikov - volonterjev. Ti zdravniki, ki delajo brezplačno in na lastne stroške, imajo le to pravico, da si po lastni volji izberejo oddelek bolnišnice, sedaj pa jim hočejo odvzeti še ta privilegij, če ga lahko tako imenujemo. Ta prekinitev dela zdravnikov-volonterjev bo trajala le en teden zaradi tega, ker se ti zdravniki dobro zavedajo, da bi zaradi daljSega odmora trpeli le bolniki in pa plačani zdravniki, ker bo moralo delo v tem tednu zaostati zaradi pomanjkanja zdravniških moči. Razmere v bolnišnici so od dne do dne bolj kričeče. Mnogo zdravnikov je že zbolelo na nevarnih boleznih in prav sedaj se neka zdravnica bori s smrtjo zaradi škrla-tinke. ki jo je nalezla v bolnišnici. Za Gospodarstvo Kreditna politika Poštne hranilnice Posojila državnim ustanovom 1298 milijonov zmogli dela. Ta primanjkljaj pa vsaj za silo zdravljenje bolnikov že primanjkujejo naj-krijeio zdravniki-volonterii. ki iih i« v ■ primitivnejša zdravila m dobiva n. pr. neki krijejo zdravniki-volonterji, ki jih je v obči bolnišnici 14, v ženski pa dva. Kljub temu so zaradi ogromnega dela še vedno prezaposleni s stažisti in medicinci, ki ostajajo kakor vsi zdravniki preko odmerjenega delovnega časa na oddelkih. Ljubljanska obča državna bolnišnica je za Slovenijo najvišja zdravstvena ustanova, ki bi morala delovati tudi znanstveno, kar pa je zaradi prezaposlenosti zdravnikov s te-kočim delom nemogoče. Že leta 1935. so zdravniki-volonterji prekinili za mesec dni svojo službo, da bi obrnili pozornost odločujočih faktorjev na svoj težavni položaj. Sam ban jim je tedaj obljubil pomoč. Toda do danes se še ni storilo za občo državno bolnišnico — nič in tudi za letošnje proračunsko leto niso pred- primitivnejša zdravila m dobiva n. pr. oddelek vsak teden le pol litra lizola. Manjkajo običajne injekcije, a da ne govorimo o dražjih zdravilih, ki si jih morajo kupiti bolniki sami, če hočejo uživati njihov b'agodat. Na nevrološkem oddelku leže bolniki kar na hodnikih, poleg pa je pripravljena postelj za strežnike. Prekinitev dela zdravnikov-volonterjev bo trajala, če upravnik bolnišnice prekliče gori omenjeno premestitev, le teden dni. V-nasprotnem primeru pa bodo ta zdravniki^ prisiljeni svoj postopek podaljšati. Zdravniki-volonterji, ki so neplačani nujni pomočniki v naši bolnišnici, izrecno poudarjajo, da ta njihova demonstracija ni nikaka stavka, ker stavkajo lahko le oni, ki so plačani! »Zakonci stavkajo" pri sentjakobcanih Stoti nastop g. Vizjaka Ljubljana, 22. februarja. O poslovanju Poštne hranilnice v preteklem letu smo že ponovno poročali. Poštna hranilnica je nedavno objavila svoje letno poročilo, ki izpopolnjuje že objavljene podatke. Likvidnost Poštne hranilnice se je lani ponovno povečala in so znašala ob koncu let gotovinska sredstva 483 milijonov Din nasproti 443 milijonom ob koncu prejšnjega leta in le 177 milijonom ob koncu leta 1931., ko je nastopila kreditna kriza. Od skupnega zneska tujih sredstev (hranilne in čekovne vloge) v višini 2449 milijonov Din je imela Poštna hranilnica ob koncu leta naloženo v posojilih 1535 milijonov (prejšnje leto 1308). Narasli so skoro izključno krediti državnim ustanovam, ki so dosegli že znatno vsoto 1176 milijonov Din nasproti 969 milijonom pred enim letom in 806 milijonom pred dvema letoma. Tako je ob koncu lanskega leta odpadlo skoro 80% vseh posojil na državne ustanove in 44% vseh tujih sredstev. Pri tem pa ni upoštevan prehodni dolg pošt, ki je znašal lani ob koncu leta 122 milijonov Din, tako da znašajo vsa posojila državnim ustanovam 1298 milijonov Din. Vzporedno z naraščanjem posojil državi, so se lani ponovno zmanjšala posoj:la zasebnim denarnim zavodom, ki so znašala ob koncu leta le 129 milijonov Din nasproti 172 milijonom ob koncu prejšnjega leta in 189 milijonom ob koncu leta 1934. Povečala pa so se le komunalna posojila, ki so narasla od 17 na 54 milijonov. Poleg tega je treba upoštevati še važno postavko »vrednostni papirji«. Ta postavka je zadnja leta rapidno naraščala. Ob koncu let 1934., je znašala 221 milijonov, ob koncu predlanskega leta 336 milijonov, lani ob koncu leta pa 519 milijonov. Ker Poštna hranilnica lani ni v večji meri kupovala državnih papirjev na borza, je jasno, da mora iti pretežen del tega povečanja na račun prevzema petletnih državnih obveznic za javna dela, katera so doslej vpisale predvsem državne denarne ustanove. Ce vzamemo skupaj vse tri postavke: posojila državnim ustanovam (1176 milijonov), prehodni dolg pošt (122 milijonov) in portfelj državnih vrednostnih papirjev (519 milijonov) tedaj vidimo, da znašajo skupaj ter-jatve Poštne hranilnice nasproti državi odnosno državnim ustanovam v obliki posojil in državnih vrednostnih papirjev 1817 milijonov, kar predstavlja skoro 75% vseh tujih sredstev. Rezervni fondi Poštne hranilnice so se zadnja leta znatno povečali. Ob koncu leta 1933. so znašali 22 milijonov, ob koncu lanskega leta pa 113 te rse z novo dotacijo iz čistega dobička v lanskem letu povečajo na 130 milijonov. Poročali smo že, da je imela Poštna hranilnica lani doslej n? večji zabeležen čisti dobiček, namreč 59.2 milijona Din. Od tega gre 17.8 milijona Din za povečanje rezervnega fonda 180.000 Din za nagrade nadzorstvenemu svetu, 1.48 milijona Din za tantjeme osob-ju. 590.000 Din za zdravstvene namene Udruženja poštno-telegrafskih uslužbencev, 39.2 milijona Din pa dobi država kot proračunski dohodek. if soboto so v dvorani Mestnega doma imeli šentjakobčani premiero Pohlove komedije »Zakonci stavkajo«. Večer je bil posvečen stotemu nastopu delavnega člana šentjakobske igralske družine g. Vizjaka. Osrednja točka komedije je vprašanje, kdo ima v družini prvo besedo. Stara zakonca Tomaž in Barba sta srečno preja-drala štiridesetletno dobo skupnega zakonskega življenja. Le nekaj grize Tomaža: v svojih mladih letih je bil ljubosumen na svojo ženo in se je pri tem mnogokrat osmešil. Njegova družica zvita Barba mu ni nikdar pokazala čustva velike ljubezni in prav zato bi jo rad Tomaž pripravil do ljubosumnosti. Svojemu sinu kovaču Tonetu, ki je s Tilko poročen šele par let, mati Barba pogosto stavi njegovega očeta za sgled. Toda sin se noče zgledovati po taki »copati«. Srečno naključje je naposied omogočilo staremu Tomažu, da se je izpolnila njegova srčna želja. V vaško gostilno je prišla za natakarico lepa Hanča, v katero se zagledajo prej tako zgledni možaki. Ko pa opazijo to njihove žene, se strnejo v falango in razglase generalno stavko. Svojim možem izmečejo iz spalnic postelje m se zaklenejo. Najbolj sta ljubosumni Barba in Tilka na svoja moža, ki se združena hrabrita, kadar se je treba izmuzniti k lepi Hanči. Ohrabren po svojem sinu se stari Tomaž prikaže v vlogi Don Juana in pripoveduje svoje uspehe pri Hanči, kar seveda dotlej zmerom brezskrbno Barbo pripravi v veliko žalost in tako mora nesrečna žena po štiridesetih letih zakona spoznati, kaj je ljubosumnost. Le tega je čakal Tomaž in se zelo razveselil svojega uspeha. V režiji Metke Bučarjeve, ki je poskrbela za dobre domisleke, je potekla igra v živahnem tempu in čisto pritegnila gledalce. Vlogo kovača Toneta je igral g. Vizjak, ki je bil zaradi svoje naravne igre deležen zaslužnega priznanja. Njegova igra je pokazala, da je postal v svojem dolgoletnem dramskem udejstvovanju dovršen igralec. Njegovo mlado ženo Tilko je igrala nova članica Vanellijeva, ki se je prav dobro uveljavila. Očeta Tomaža in njegovo ženo sta predstavljala Kunter in Gorjupova in močno pripomogla komediji do uspeha, županski par sta izvrstno podajala Bučarjeva in Mozer. V ostalih vlogah vaščanov in vaščank so nastopili še Grgurevičeva, Kavčičeva, Gombačeva, Weber, Simonišek in Jamar, ki so s svojo igro pripomogli, da je postala komedija verna slika veselega vaškega življenja. Zdrav humor in dobra igra jamčita za nadaljnji uspeh te komedije. Med odmorom je stop'1 na oder predsednik šentjakobskega gledališkega odra g. Miran Petrovčič in izpregovoril na jubilanta lepe tovar ške besede priznanja. Čestital mu je k stoti predstavi in mu izročil v znak hvaležnosti do njegovega delovanja lepo darilo, od tovarišev pa je prejel jubilant cvetje. Jubileju igralca g. Vizjaka se pridružujemo s čestitkami tudi mi. Poslano Zobni zdravniki in zobotehniki. Na članek društva zobnih zdravnikov za dravsko banovino smo primorani obvestiti javnost z naslednjim našim pojasnilom: 1. Upamo, da zobni zdravniki ne bodo trdili, da je oblast pred letom 1930. desetletja izdajala protizakonita dovoljenja našim starejšim kolegom, sedanjim denti-stom-tehnikom? Njihov delokrog in položaj javnost in zobni zdravniki dobro poznajo, pa tudi zafeon iz leta 1930, ki je to stanje sankcioniral. 2. Zakon o zobozdravnikih in zobotehni-kih od 1. 1930. pa je še vse nesamostojne zobotehnike, ki jih je zatekel v poklicu, ločil v dve skupini: a) starejši skupini' to je tistim, ki 30 imeli nad 13 let prakse, je nudil možnost osamosvojitve z denti-stovjlko-tehničnim delokrogom in to z izpitom; b) skupini, ki je imela pod 13 let prakse, pa je vzel vsako možnost osamosvojitve ter ji ni nudil niti izpitov. To krivično dejstvo je tudi vzrok naše borbe proti temu zakonu, saj smo vendar upravičeni ščititi pridobljene pravice, ki so jih nudili prejšnji zakonski predpisi. Saj imamo iste strokovne pogoje, kakor starejši zobotehniki _ na žalost s to razliko, da smo za par let mlajši. Resnično v članku zobnih zdravnikov je le to, da nudi zakon nam mlajšim zobotehnikom le zobotehniške laboratorije, ki pa v danih razmerah sploh nimajo eksistenčne možnosti. Saj ni čudno, ko so si pa zobni zdravniki poleg svojih ordinacij prilastili tudi laboratorije za Izvrševanje tehničnih del, v katerih —upravičeno po- ---------------. __ - ____rs-s^zs^iz^z—-1-----m člani mednarodne organizacije. Vsem tem skavtom, pa tudi velikemu prijatelju in vzgojitelju mladine lordu Baden-Powelu prj tem želimo, da bi res učakal še svojo stoletnico tako neumorno na delu, kalkor je zdaj, __ SOKOL Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri 24. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje: Socialna zaščita našesra delavstva. Preda-val bo predavatelj ZKD. g. dr. Alujevič Branko. Sokolsko društvo Bled priredi jutri 24. t. m- ob 20 v svojem domu predavanje: 0 Bolerariji s slikami. Predaval bo predavatelu ZKD e. Bučar Vekoslav. Sokolsko društvo Dol. Logatee priredi jutri 24. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje: 0 sokol&k; Pragi s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. inž. Rus Jože, udarjamo — so laiki. Menda ne boste trdili, da nam »širokogrudmi« zakon nudi še kaj več, kakor od vaa monopolizurane laboratorije; Mar mislite, da se je na stvari kaj izpremenilo, če smo prišli iz obrtnega pod ministrstvo za socialno politiko? Akademskega naslova »doktor« nismo prav nič željni, ker amo mišljenja, da je bolje biti dober zobotehnik, ki je in bo užival zaupanje naroda! Trdimo pa: če bi biila brivska, babiška ali optična obrt tako plodonosna kakor je bila vsaj svoj čas zobotehniška obrt, bi gotovo zobni zdravniki vse tri smatrali za nedeljiv del splošne medicine to jih monopol i znrali zase! Servirana »AhUlova peta« tiči Is v tem, da hočemo uveljaviti svoje pridobljene pravice, zobni zdravniki pa bi radi ta svoj monopol temeljito izkorfce. Udeležba .je bila zelo lepa iz vseh krajev Slovenije. Poročilo upravnega odbora je podal njegov predsednik g. Ciril Majcen. Poročno poudarja, da so vsa tovarniška poslopja že dograjena in da so naročen; po velikem delu tudi že plačani, vsi potrebo-- stroji. Stroji bodo prispeli v teku pomladanskih mesecev. obratovanje pa se bo lahko začelo do jeseni. Izvršiti bo treba vzporedni z montažo strojev še nekatera dela. obenem pa preskrbeti obrat.no glavnico 2 milijoni dinarjev, ki j,e delničarji zarad.j nastale krize niso vplačali. Za preskrbo obratnega kapitala se je osnoval poseben konzorcij, ki bo 8kupno z že lani ustanovljeno Gostilničar-sko kreditno zadrugo v Ljubljani j?, vršil postavljeno mu nalogo. Na občnem zboru so z zadoščenem vzeli na znanje da so prvi člani tega konzorcija že v nekaj dneh podpisali skoro 1 milijon dinarjev. Tud; na občnem zboru samem so udeleženci podpisali pre-oeišrrie zneske. Poročilo nadrorstva je podal nje ndstretva. = Naša sladkorna produkcija. V kmetijskem mirnist rstvu so sestavili podatke o produkciji naših sladkornih tvorni,c v ka/mipanjj 19:36/37. Skupna |*roduikcjja sladkorja je znašala 866.250 metrskih stotov. To je prav znatna količina, ki bi6tven»o presega našo konzuimno potrebo pa tudi produkcijo v zadnjih letih katjti v letu 1935/36 je znašalo, produkcija 667.800 stotov, leto prej 1» 562.700 stotov. Seveda pa je treba uix>šte-vafci, da se je ob nastopu gospod:J"ske krize gtiiba'a produkcija na višini preko 1 milijona met.'6'kiih stotov. Takrat je bila spričo nižjih trošarin tudii potrošnja znatno večja. Posamezne tvorni ce so izdelale naslednjo koliono sladkorja; tvorodca v Petrovgradu 155.570 stotov, v Cupriji 73.090 stotov, ▼ Crvenki 127.740 stotov, v Novem Vrbaeu 129.180 stotov. v Osdijeku 108 430 stotov. v Starem Sivcu 16.044 stotov državna t vernica na Oukarioi 10G.480 stotov. državna tvor-njca v Branjinem vrbni 149.500 6totov = Viročni velesejcm tudj v NiSu. Pod iix>kroviiOgg< 237.50 — 247.50; >2< 217.50 — 227-50; >5« 197.50 — 207.50; >6< 177.50 _ 187.50; »7< 150 -160; >8< 105 — 110 Otrobi; balki. banatski 87 — 90. Fižol; baški beffi brez vreče 260 — 265- -f Budimpeštanska terminska borza (22 t m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.45—12.46, za julij 12.93—12.95. Napredovanja sodnikov Beograd, 22. febr- AA. Napredovali so: V 3- skupino 2. stop. dr. Jurij štampihar, sodnik apelacijekega sodišča v Ljubljani; Anton Savelj. starešina sreskega sodišča v Novem mestu; Janko Terček, sstarešina sre-Skega sodišča v Vel. Laščah; dr. Stainko Bregar, starešina sreskega sodišča v Kranjski gori; Affton Radej, starešina sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah; Karel Ivane, srtarešina sreekega sodišča v Brežicah in dr. Fran Muhjč, starešina sreskega sodišča v Slov. Bistrici. V 4. skupino 2- gtop. dr. Aleksander Grobelnjk, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Josip Dobrošek, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu; Marin Pavlovič, sodnik sreekega sodlšaa v Litiji; Karal Plejweis, sodnik sreskega sodišča v Kranjski gori; dr. Mirko Kejžar, sodnik sreskega sodišča v Mariboru; dr-Jože Kokaij, tajnik stola sedmorice, oddelek B v Zagrebu. V 6. skupino Maks Makič, sodnik sreskega sodišča pri Sv. Lenartu, dr. Leon Beriič, sodnik sreskega sodašča v Celju; Vladimir Punčuh, sodnik sreskega sodišča v Slov. Bistrici; Mihael Beljan, sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu in Vinko P&nčev, sodnik sreskega sodišča v Lidiji. _ Upokojena sta Fran Podboj. vodija zemljiške knjige državnega sodišča v Ljubljani, in Henrik Toplak, višji glavar pisarne okrajnega sodišča v Celju. Iz prometne službe Beograd, 22. febr. AA- Upokojena sta Ivan Huster in Franjo Vesenjak, višja kontrolorja pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Iz poštne službe Beograd, 22. febr. p. Na Lastno prošnjo sta premeščeni poštna kontrolorka Ana Lenko iz Šmartnega ob Paki v Celju, ter manipulantka Vlad i slava Mikuž s pošte Ljubljana VI. na pošto Ljubljana III. Po službeni potrebi je bila manipulantka Nada Bajec premeščena s pošte Ljubljana III-na pošto Ljub'jana VT. Italijanski podkralj Abesinije f Smrt na Aconcagui Dva čilska raziskovalca, Freile in So-lari, sta našla na svojem povratku z vršaca Aconcague nepričakovano smrt. že od srede prošlega tedna ju pogrešajo. Za poznavalce razmer ni prav nič dvomljivo, da se jima je pripetila smrtna nezgoda. Potem, ko sta se bila ločila od svojih spremljevalcev, sta zašla v silen snežni metež. Srečno sta splezala na vrh gore, kar sta še sporočila svetu po radiu. Potem sta se hotela vrniti med ljudi, a nista našla prave poti nazaj. Tovariši so zaman čakali na njim povratek. Aconcagua je visok 6964 m in je najvišja gora na za-padni strani zemeljske polute. General GSrfng na Poljskem Maharadža je držal besedo Pogled na klinično bolnišnico madridske univerze. V tem odseku se zdaj vršijo ljuti boji med nasprotnima taboroma španske državljanske vojne Zbornik mednarodnih zločincev Vodstvo londonskega Scotland Yarda. angleške policijske centrale. je sklen lo v spo; razumu s pariško, nemško, avstrijsko in ameriško polic jo .da bo izdalo zbornik med narodnih zločincev. Ta zbornik bo obsegal slike, opise m prstne odtise veeh velikih mednarodnih zločincev; tatov, sleparjev, trgovcev z dekleti in kar je podobnih plemen tov. Izšel bo kratko pred kronanjem angleškega kralja in je namenjen samo policiji, I javnost ne pride. Aretacija bivšega ruskega princa V Moskvi so aretirali bivšega princa Borisa Galicina.. Bjl je ravnatelj velike garaš že moskovskega trusta cestnih železinic in so ga obdolžili, da je poneverja] avtomobilske sestavne deie, izdeloval jiz niiih nove avtomobile in jih prodajal v svojo korist. Doslej so mu mogli dokazatj, da je prodal peit takšnih avtomobilov. w — - Pestani in ostani član Vodnikov« družbe! Plinska maska z zračno črpalko Holandski listi poročajo o izumu neke amsterdamske tvrdke za izdelovanje plinskih mask. Pri njenih novih maskah se dihalni zrak ne vdihava skozi filter z močjo pljuč, temveč s pomočjo ročne črpalke. Te maske so posebno pripravne za starejše osebe in otroke, ki so jim dosedanje maske prt dihanju delale pogostoma težave. Poskusi, ki so jih napravili v bolnišnici Rdečega križa v Haagu, so bili baje zelo uspešni. Ravnatelj, ki ne zna citat! Komaj se je v Zedinjenih državah razburjenje zavoljo velikanske poplavne katastrofe v ozemlju Mississippija in njegovih pritokov malo poleglo, že se je pojavila nova nesreča, ki obeta postati nemara še bolj usodna. Pred kakšnimi desetimi dnevi so se pojavili nad mesti in polji v Coloradu, Kan-sasu, Oklahomi, Teksasu in Novi Mehiki prvi črni oblaki, znanilci silnih peščenih viharjev, ki so tem državam lansko in predlansko leto prizadjali toliko škode. Sedaj pa že poročajo, da je nova perioda teh viharjev prekosila slabe izkušnje tedanjega divjanja. Ljudje so le v toliko na boljšem, da se lahko malo ravnajo po izkušnjah prejšnjih let. Nevarnost množestvenih obolenj zavoljo vdihavanja peščenih zrnc je velikanska in zdravstvene oblasti so prebivalce vseh ogroženih ozemelj opozorile, naj ne hodijo več brez posebnih mask na prosto. Vrata in okna naj zadelajo z mokrimi cunjami. Navzlic temu v mnogih primerih ni mogoče, da bi prahu preprečili vdiranje v stanovanja, ker je predroben in sili skozi najmanjše odprtinice. V Hugotonu so dve cerkvi spremenili v bolnišnice za osebe, ki so obolele zavoljo vdihavanja zraka. V mestu gorijo svetilke podnevi in ponoči, avtomobilisti se izgubljajo na najbolj znanih cestah. Tema je takšna, da ostajajo kokoši in male živali v svojih hlevih, ker smatrajo to temo zavoljo prahu za noč. Pogrebi se prelagajo tudi za več dni, ker je človeku nemogoče da bi ostajal dalj časa na prostem. Kdo Je ranil Grazianija? Atentat< je baje delo rasa Deste, zeta pregnanega cesarja in gojencev bivše vojaške šole v Adis Abebi — De-moliran kiaemat®g?ai zaradi ohlapnega prikazovanja abesinske vojsae Nedeljska novica o atentatu na maršala Grazianija, podkralja Abesinije je izzvala povsod največjo senzacijo. Njen učinek je bil tem večji, ker so komunikeji iz Rima vedno poudarjali, da je vsa Abesinija podvržena in pokorjena ter mirna in delavna. Tudi po atentatu naglašajo italijanski listi, da je treba napad smatrati za delo fanatikov, ne pa za izraz splošnega mišljenja abesinskega ljudstva. O poteku dogodka so poročila zelo skopa. Napad je bil izvršen v petek okoli poldneva, v trenutku, ko se je maišal Graziani vračal z obdarovanja abesinskih siromakov iz koptiške cerkve. Krivci še niso izsledeni, vendar domnevajo, da je atentat plod zarote rasa Deste, zeta abesinskega cesarja, ki živi v izgnanstvu na Angleškem in vzdržuje zveze z domačo zemljo preko svojih posebnih zaupnikov. Ras De-sta je tisti abesinski vojskovodja, ki se je najdelj upiral italijanskemu zavojevanju Abesinije ter je po vesteh iz Rima že najavit tudi svojo kapitulacijo. Ni pa prišel v Adis Abebo, da bi pokorščino osebno izjavil podkralju, temveč se je skrival v gozdovih na robu dežele, kjer se nahaja še zdaj. Napad na maršala Grazianija je po rimskih vesteh najbrže delo bivših gojencev oficirske šole Haileja Selasija. Ni pa izključeno, da so po sredi še kakšne druge homatije. Maršal Graziani je imel v zadnjem času baje spor z askari, ki so, kakor veiijo neka poročila, skovali komplot proti okupacijski oblasti. Ameriška agencija »United Press« pravi, da je preiskava zaradi atentata zelo komplicirana, ker so atentatorji pobegnili brez sledu. Rimski listi zahtevajo za krivce eksemplarično kazen in oblasti so z vsemi silami na delu, da pojasnijo vzroke petkovega dogodka. Maršal Graziani je šele 55 let star ter je bil v abesinski vojni poveljnik južnega bojišča, že prej je sodeloval v kolonialnih ekspedicijah ter se udeležil vojaških pohodov v Libijo, Eritrejo in Tripolis. Štiri leta je bil vojaški upravnik Cirenaike. — L. 1934. je bil imenovan za poveljnika ar-madnega zbora v Vidmu. Na tem mestu je ostal do izbruha abesinske vojne, ko mu je bilo poverjeno vodstvo vojaških operacij na somalskem bojišču. Ko je bila vojaška ekspedicija v Abesiniji zaključena in se je maršal Badoglio zahvalil za čast podkralja v Adis Abebi, je bil na to mesto imenovan general Graziani, ki je bil obenem povišan v maršala. ★ V nekem šanghajskem kinematografu je prišlo te dni do burnih demonstracij. Predvajali so sovjetski film, ki prikazuje abesinsko vojno v jako ohlapni verziji. Na ta film je nekdo opozoril častnike in mornarje italijanske vojne ladje »Lepanto«, ki so korporativno odšli v kino, povzročili paniko, uničili film in demolirali poslopje. V tej zmešnjavi je bilo tudi oddanih pet re-volverskih strelov, vendar na bil nihče resno ranjen. Madrid v ognju Veliko pozornost je zbudilo v nekem tržaškem predmestju, ko so se pred skromno hišo, v kateri stanuje neki natakar s parnika > Con te Verde«, Giuseppe Tonda-to, ustavili trije luksuzni avtomobili, v katerih je sedel eksotično oblečen Indijec s svojimi spremljevalci. Obiskovalec je bil indijski knez, maharadža iz Alvarja, kateremu je Tondato na nekem morskem potovanju tako dobro stregel, da mu je knez obljubil obisk v Trstu. Dejal je, da pride k njemu na večerjo. V zahvalo za to večerjo Je ostavil natakarju svojo sliko v zlatem okviru. Pruski min. predsednik Goring se mudi na Poljskem, kjer se udeležuje političnega lova. Na sliki ga vidimo v družbi prezidenta poljske republike g. Mošickega Z maskami na mtUo Ptred kratkim je neka budimpeštanska tekstilna tvrdka doživela polom. Ko bi moral nje vodilni nameščenec Ferdinand Schu-chner podpisati protokol o zaslišanju, kj ga je rmel s policijo, se je izkazalo, da ne zna brati ne phsaiti. Policijski kontsar kar rti hotel verjetj in ko ie Schuchner svoje nežna« nje potrdil, ga je vprašal; *K»j ste bili pri podjetju?« _ »Ravnatelj.«; — Kako je mogoče, da ne znate ipisati?« — »Tega se pač nisem učil«. _ »Kolikšna je bila vaša plača?« — »1000 pengov na mesec«. — >Kaj bi bilo iz vas, če bj, znali tudi ipisatj?« — Morda bj postal knjigovodja z mesečno plačo — 200 pengov«. Po ameriSkih poplavah Zlato v puranu V kanadskem mestu Rosslandu živi neki priseljeni Avstrijec po imenu Henry Mager, ki se je v novem svetu prikopal od pomočnika do poslovodje velike klavnice. Obenem je lastnik velike rejnice puranov, ki mu donaša lepe dobičke, kajti pečeni purani morajo biti posebno okrog božiča in v pustnem času stalno na mizi vsake anglosaške družine. Te dni je Mager rezal zaklanega pura-na, pa je v njegovem želodcu v svoje veliko začudenje odkril dve zlati zrni. Bili sta sicer majhni, vendar pa zlati in Mager je za njiju dobil od nekega draguljarja 54 centov. Vest o zlatu v puranovem želodcu jie zbudila po Kanadi senzacijo in sedaj nameravajo podrobneje preiskati tla, na katerih stoji Magrova farma. Nov komet Observatorij Harwardovega vseučilišča poroča, da so njegovi astronomi odkrili novo zvezdo repatico. Novi komet spada v zvezdni sestav psa ter je manjšega obsega. Prebivalci Arkansasa so se morali umakniti naraslim vodam in se zateči v zasilne šotore 23 tisoč vojnih letal Blazno oboroževanje vseh držav na svetu — Kam jadra človeštvo 7 Neka ameriška statistika, o kateri trdijo, da je svoje gradivo črpala jz zamešaj jtvjlh virov pravi, da bodo letos na vsem svetu zgra dili skupaj 28.500 vojaških in trgovinskih človeštvo pa strada... Nezaslišno uničevanje živil in pridelkov širom sveta Predsedstvo avstrijske lige Društva narodov je izdalo ostro resolucijo proti veliko poteznemu uničevanju živil, ki se dogaja marsikje po svetu, da bi 6e cene ohranile na določena višini, v tej resoluciji navaja med drugim sledeče primere: V Zedinjenih državah so porabil; več nego 2 milijona ton koruze za kurjenje lokomotiv. V ietiih dTŽavah so zaklali več nego 600.000 krav Jn jih predelali v lepilo in knmo za prašiče, da bi se maslu ohranila višja cena. Iz jetega razloga so dolge mesece vsak dan izlivali po 200.000 1 mleka v vodo. V Braziljjii so potopili v morje 8 milijonov vreč kave, skoraj polovico letnega izvoza in tu eo si izmislili celo posebne stroje za unjs • le čevanje kave. Ob kalifornijski obalj so zmetali v morje milijone in milijone oranž, v Filorjdj so pustili na površini 10.009 hektarjev meobrane zrele jagode, da so segnile. V Kanadi so sežgali tisoče ton pšenice, a v Avstraliji uporabljajo voLno za gradnjo cest. Na Madžarskem so uničili ogromne količine marelic, na Danskem eo zaklali 25.000 krav in jih predelalj v — gnoj. Liga predlaga, naj bi Društvo narodov svojim članicam priporočilo zakone, ki naj bj strogo prepovedali vsako uničevanje živil im sjrovin. Sklenil naj bi se mednarodni dogovor, po katerem naj bi se odvisno*: blago razdeljevalo rajši med pasjvne deže« Slon si je privoščil 1400 pustnih krofov ki so bili namenjeni za otroške obiskovalce cirkuške predstave Zanimivo tožbo s prav tako redkim, kakor komičnim ozadjem imajo ta čas na Dunaju. Nemogoče krstno ime V Ustju na Labi se je pred 15 leti na-rodil nekemu komunistu sin, ki ga je krstil na ime »Lenin«. Fant je zdaj dorasel za rokodelstvo toda tovariši in znanci so mu zaradi njegovega krstnega imena delali takšne neprijetnosti, da je moral oče sina prekrstiti. Oblast je pristala na očetovo prošnjo, da se ime »Lenin« izbriše iz matične knjige. Kentski vojvoda v Monakovem Kentski vojvoda je prispel s svojo soprogo Marino na tritedenski obisk v Mona-kovo. Naselila sta se pri grofici Torrin-govi, sestri princese Marine, Neka velika dunajska tvrdka ie dobavila ravnateljstvu cirkusa Busch na razpolago 3000 pustnih krofov, da bj jih razdelOa pri nekj otroški predstavi v cirkusu- Eden izmed velikih slonov, ki je čakal na to. da pride na vrsto, je v nekem kotu hodnika do maneže odkril zaboj. Dvignil je pokrov z rilcem — v zaboju je bio 1400 kro fov. Čeprav ji.h ie bilo i400, jih je žival v nekoliko trenutkih spravila v svoje ogromno žrelo. Tvrdka je zahtevala od ravnateljstva cirkusa, naj te krofe plača, toda ravnateljstvo se je postavilo na stališče, da ni odgovorno za to, kar je napravil slon in da bi moralj nameščenci tvrdke zabpje straži*). Tvrdka se je^spet postavila na stališče, da njeni nameščenci niso krotilci slonov. In ker se niso mogli sporazumeli, so stekli h kadi ju Dunajska javnost čaka zdaj z veselim zanimanjem, kaj bodo dejali modri možje od paragrafov, letal- To število je znat;no večje nego števi lo lansko leto zgrajenih letal. Pri tem bodo letala po štirih petinah vojaška, tako da bo na koncu tega leta na vsem svetu najmanj 23.000 vojniih letal. Med tem j ietajj bo sipet okrog 10 000 večmotornib bombarderjev, kj jih nekatere države gradijo izredno velike in zmogljive- V posamezs nih državah imajo po omenjeni statistiki danes; v Rusiji 3000 vojnih letal, 200 trgovinskih. v Nemčiji -9f)0 vojnih letal, 254 trgo-v iraški h, na Angleškem 2700 vojnjih, 528 Igs govinskih. na Francoskem 2500 vojnih, 7()0 trgovinskih, v Italiji 2300 vojnih, 65 trgovar sk.h in na Češkoslovaškem 700 vojnih, 69 trgovinskih letal- Že iz teh številk je razvidno, da sega ameriška statist ka rajši prenizko nego previsoko. anatom pro - Tiersch je bil izvrsten kirurg. Saški kralj je nekega dne izrazji željo, da bi prisostvoval kakšni njegovi operaciji. Tjensch te želje nj bil posebno vesel, vendar pa je kralja sprejel z vso vljudnostjo. Vladar je pozorno sledil kirur-goveinu delu, ko je nekemu pacientu po vseh pravilih odrezal nogo. Ob koncu ga je pohvalil: ^Dobro ste napravili dragi Tjensch, res dobro-« Ta pohvala je anatoma zmedla, da je vprašal popolnoma resno; »Ali zapovedujete Veličanstvo naj odrežem še drugo nogo?« VSAK DAN ENA »Kovček je bil premajhen, zato so m| nalepili preostale etikete kar na plašč. .(»•ndens Tegnc£ marSal Graziani, ki je bil nanj v petek izvršen bombni napad v Adis Abebi 14 a. rda ste ga kdaj imeli?« »Ne.« »Ali zanesljivo veste?« »Menda, kakopak.« Trenutek ali kaj je mofl-če strmel vanjo, nato se mu je obraz zravnal, in brez besede ji je pomolil lično malo orožje. Na kopitu je bilo vrezano ime »Virginija.« »Kaj — kaj naj to pomeni?« je zajecljala. :>Sedite rajši,« je rekel. »Ta reč je bolj zamotana, kot sem mislil. Možnosti sta dve. Seveda ni izključeno, da ne bi bila Virginija, ki je pisala tista. pisma, izsledila tega človeka in ga ustrelila. Po drugi strani je pa tudi mogoče, da je nekdo, ki je stregel Giuseppu po življenju, hkrati želel vreči sum na vas, in ta n-ekdo mora biti natanko poučen o vas, vašem gospodinjstvu in vaši hiši ob Temzi. Da, vedel je edo, da ste danes v Ra- nelaghu ia igrate temin. SHBati je smešno, sil — morda imate kakega sovražnika, gospa Revelo-va?« »Bog ne daj! Vsekako ne takega.* »Vprašanje je, kaj naj zdaj narediva,« je An-thomy nadaljeval. »lina pot je ta, da poddičeva policijo in ji, zainašaje se na vaš družabni položaj in vašo brezmadežno preteklost, poveva vso resnico. Če tega ne kaže storiti, tedaj moram gledati, da spretno spravim truplo v kraj. Osebno se kakopak nagibljem k tej diruigi rešiltvi, saj sem si vedno želel prilike za poskus, ali sem dovolj prekanjen, da bi znal uspešno zabrisati zločin. Seseda je tudi še tretja pot: poklicati policijo, utajiti pa samokres iin usodna pisma — ako jih ima še pri sebi.« Anthany je hitro prebrskal mrliču žepe. »Oropan,« je zamrmral. »Zaradi teh pisem bo še veliko sitnosti. Stoj, kaj je tole? Luknja v podlogi žepa, iin v tej liuknji je obtičal košček papirja —.« Stopil je k oknu in Virginija za njim. »Chimneys, četrtek, 11 h 45'?« je začuden prebral. »Človek bi mislil, da gre za kak domenek.« »Kako čudno!« je vzkliknila Virginija. »Tudi jaz se drevi odpeljem v Chimneys. Vsaj namen sem imela.« Anthony se je obrnil. »Kaj? Kako pravite?« »Da sem se misslila drevi odpeljati v Chimneys.« »Zdaj se mi svita,« je Anthony zamrmral. »Seveda se utegnem motiti. Kaj, če bi vam bil hotel kdo ubraniti, da ne bi šli?« »Moj bratranec mi Je hotel, toda umora mn ne prisodim,« je z nasmehom dejala Virginija. »Ce se obrnete do policije, ni niti misfliti na to, da bi se peljali v Chimneys; a jaz bi rad, da bi se peljali« »Torej ste se odločili za drugi načrt?« »Da, in prvo je, da spraviva vašo spi etično iz hiše. Ali morete to doseči?« »Nič ni lažjega.« Virginija je odgfla iz sobe in zaklicala ob znožju stopnic: »Eliza! Eliza!« Anthony je sflišal hlasten razgovor dveh glasov. Nato so se hišna vrata zaloputnila, in Virgimija S€ jie vrnila. »Odšla je. Poslala sem jo po neki poseben parfum. Nato naj se s prihodnjim vlakom pripelje za menoj, ne da bi se prej vrnila semkaj.« »Prav,« je pohvalno rekel Anthcxny. »Zdaj gre torej za to, da spraviva trupGo s poti. Čeprav diši po kolportažnem romanu, vas moram vendar vprašati, ali imate pri hiši kak kovčeg ali kaj podobnega?« »Seveda ga imam. PojdSte z menoj v klet in si ga izberite.« Izbral si ga je in jo nato še obzirno poprosil, naj gre na vrh in se preobleče za železniško vožnjo Ko se je vrnila v srnjerjavi obleki in ličnem pomarančastem klobuku, je stal že v veži zraven skrbno zapetega kovčega in jo pričakoval. »Rad bi vam povedal zgodbo svojega življenja,« je rekel, »a danes ni časa za to. Povem vam pa, kaj vam je zdajle storiti Telefonirajte po avto- mobil ki se odjpeiljite s svojo prtljago in s tem kovoegom na Paddingtoosko postajo. Tam pustite veliki kovčeg v garderobi Jaz bom na postajnem pločniku. Ko pridete mimo mene, izgubite garderobno izkaznico. Poberem jo in storim takisto, kakor da bi vam jo vrnil, a v resnici jo obdržim. Potem se odpeljete v Chinmeys in prepustite vse ostado meni« »Strašno ste prijazni!« je rekla Virginija. »Res je grozno, da moram naprtiti poipoteoma tujemu človeku mrliča na vreut.« »Meni pa ugaja,« je ravnodušno odvrnil An-thony. »Če bi bil moj prijatelj Jimmy Mac Grath tukaj, bi vam povedal, da so takšna podtvzetja zame kakor ustvarjena.« Virginija je široko zasbrmela vanj. »Kakšno ime ste pravkar izrekli — Jimmy Mc Grath?« »Da. Zakaj? Aili ga mar poznate?« »To ime sem nedaimo Slišala.« Premolknila je, nato pa hitro dodaja: »Gospod Cade, moram se še pogovoriti z vami Ali ne bi mogli priti v Chim-neys?« »Kmalu me boste spet videli, gospa Revelova. Na to se lahko zanesete. In zdaj jo odfcuri en zarotnik skozi zadnja vrata, med tem ko sozarot-nica ponosno odide skozi glavni vhod.« Vse je brez napo tja minilo natanko po dogovoru, in čez dve uri se je Anthony s svojim kov-Čegom, v avtomobilu, ki ga je bil že zjutraj za vsak sfliučaj kupil iz druge roke, odpeljal s Pad-dingtonske postaje. Kulturni pregled Koncert pianista Rude Firkušnega < petek smo culi prvič v Ljubljani slo- i večega mladega češkega pianista Rudo Fir kasnega, čigar sloves je že zdavnaj prekoračili meje njegove ožje domovine in^ ki ve-lia po pravici za enega najbolj uvaževanih čeških pianistov- Vzlic primeroma bogati koncertni sezoni je njegov nastop v Ljub-Panj vendar vzbudil mnogo zanimanja in številna publika, ki se je znašla v koncertu. je z veliko pozornostjo sledila pianisto-vi interpretaciji. Spored je biti sestavljen z vidika virtu-oznosti, ki pa !e blla poduhovljeaa predvsem v prvi polovici programa. Koncert je uvedla Bachova lokata i® fuga v rmoiu, eno onih veiikih del tega baročnega mojstra, ki preživlja vekov e un kj bi ga danes lahko izvajali prav tako na orgelskem kakor na klavirskem koncertu.' Enako miselno višino dosega v osamljenosti Chopin, morda edini mojster romantike, ki še do danes nj izpostavljen v nobenem svojem de; iu zastarelosti in oni mučni zaprašenosti idej, ki nam napravlja včasi prav neužitna nekoč slavna dela romantične dobe. Sonata v h-molu ie kompozicija polna intimnih čarov, namenjena bolj samogovoru kot predavanju, zlasti v prvih treh delih, medlem ko je finale sicer bučen, vendar nikjer pre obložen in vseskozi nujen obenem pa si e.vest javnega uspeha. Chopina ie podal pianist poglobljeno, z mnogo nlansj ranja, s smiselnim oblikovanjem iin do kraja izpe-jamo tehniko — inorda da je trpela mestoma Je izraznost, ki pa je bila vezana na čutne nedostatke klavirja in njegove notranje in zunanje mehanike. Srednja lega instrumenta predvsem, ki bi morala biti najbolj po-oča. saj je ravno Chopin tej legi posvetil svoje najizrazitejše melodije, je plehka in brezizrazna, kovinska a brez bleska — nedostatek v peda'u pa bj moral bitj odpravljen pred pavzo. Mislim si. da je mogel motiti izvajalca in sa ovirati, da «e n; popolnoma vživel jn vdal v izvajano skladbo. Drugj del sporeda je M sestavljen iz manišh skladb- Čuji smo trojico čeških skladateljev (Smetana, Suk in Martin^), od katerih je osobito poslednja zanimala našo glasbeno mladino jm jo zavzela zaradi svoje nebrižne, drzne, pa obenem v opazova nju in izražanju točne koncepcije. Debussy-jeva habanera »Puerta del vino«, Prokofje va dinamično napeta tokata ter slednjič dvoie Lisztovjih skladb (oba valčka, toda kakšna razlika med njiima'-) so zaključne točke bogatega in napornega sporeda, ki ga je pianist obvladal »igraje« _ v obeh pomenih besede- Fjrkušnega tehnična jz vežbanost res ni bila posebno razodetje, vendar je njena prednost ta, da omogoča pianistu poglobitev v vsako skladbo in v"sak slog. Tehnična vzposobljenost je zanj »con-diitjio sine qua non« in io stavi ja docela v službo izraza im splošne interpretacije. V tej pa skuša biti kar moči objektiven, ustre zajoč tako geslom polpreteklega časa. Fir kušny se trdino oklepa dobrih tradicij veli kih pianistov, predvsem pa označb sklada teljev samih in Jim skuša biti veren inter pret z izločitvijo samega sebe. Zato njegova igra morda ni tako zavzetna kot indi vidualistjčna interpretacija onih velikih pia nistov, ki se ne menijo za bojne klice, temveč iz samega sebe tvorijo potom izbranih skladb žive glasbene Like, pri čemer pa večkrat podstavijo skladatelju izraze, kj jih sam ni nikdar rabil. Zato je sla po objektivnosti (v kolikor je sploh dosegljiva) našla svojo vrsto pianistov, ki se rajši odrečejo se tako mikavnim osebnostnim notam. kot da bi uvedli v konnpozicijedrug h avtorjev njim tuje poteze V množici teh sodobnih pian siov pa gre Firkušnemu eno vodilnih mest, vodilno že gotovo za Češkoslovaško iin z njo, kj ie brez dvoma med Slovani na prvem mestu tudi za ostaile slovanske dežele- Zanimanje, kj ga je vzbudil nastop mladega pianista-umefoika med našo publiko, je bilo vsekakor upravičeno in prav tako upravičen tudi uspeh, kj ga je odmesel. Kon cert so posetilj mnogi od bon ik i, med njimi predstavniki državnih, konzularnih, mestnih in kulturnih korporacij iin organizacij poleg velikega števila občinstva, kj je umetnika nagradilo po vsaki točki z naraščaio-; čim aplavzom- L. M. Š. Druga grafična razstava v Beogradu Danes bodo v Beogradu zaključili drugo grafično razstavo, ki so jo preteklo nedeljo oivorili v razstavnih prostorih Cvjjete Zu-zorič. Razstave se je iz vseh treh kulturnih centrov udeležilo 36 grafikov. Njso se Je udeležili čist. grafiki iz skupine »Realista«, zat-o je prestolnica najnepopokiejše zastopana. Tudi sicer razstava ni na višini in kritik} očitajo ocenjevalcem, da za presojo vpo-slanih del n:so imeli pravih in pravičnih smernic. V svoji oceni omenja kritik Križanji v beograjski »Politiki« tudi slovensko grafiko. kj jo umetniško reprezentira petorica mladih ljudi, le-ti v svojih delih največ obravnavajo brfge jn težave malega človeka, delavca :,n kmeta. So to: brata Vidmarja, Maleš, Sede j in France Mihel č, o katerem i pravi Križanič, da je med njimi nedvomno najbol Ji n da imajo njegova dela srang« evropske grafike. Miheličevj biografiji »Mrtva pri roda pred ogledalom« iin »Sluga« so d'ta med najboljša dela na razstavi. Eiza PišJančeva i, m a dva religiozna motiva v mo dem-; umelnišk obdelavi, o bratih Kraljih, kj razstavljata po nekaj risb, pa pravj beograjski krit. k da so. čeprav umetniška dela, dokaj tu a s svoj m pa.to om- Posebno me-io med našimi grafiki naj bj zavzemal Hinko Smrekar, k pa s svojimi akademsko podanimi del;, zastarelo simboliko in naivnim pe- mizmom učinkuje bolj literarno kot si k a rs ko. Želetj fr bilo, da po daljšem času naš grafiki tudi doma pokažejo, do kam so prepoji ta čas s svojo umetnostjo. Zapiski Razstava slik Slavka Tomerlina. v nedeljo ob 11. uri je znani zagrebški slikar Slavko Tomerlin otvoril v Jakopičevem paviljonu raz3tavo svojih slik. Ob tej priliki se je zbralo na razstavišču izbrano občinstvo, med njimi zastopnika državne in občinske prosvetne uprave. Otvoritvenega govora ni bilo. Slikar je vodil navzoč-ne po razstavi in razlagal postanek važnejših slik Razstava je s svojimi pestrimi krajinskimi in folklornimi motivi vzbudila pozornost. Odprta je vsak dan od devetih dalje Za člana Kr. srbske akademije je bil izvoljen dr Stevan Jakovljevič, pisec najpomembnejšega srbskega romana o svetovni vojni, »Srpska trilogija«. To obširno delo, čigar pisatelj je dobil z izvolitvi, jo v Akademijo visofao priznanje, je kritika uvrstila med najpomembnejše stvaritve celotne srbske literature. Zagrebška drama v S°fi,ji. Zagrebško gledališče pripravlja gostovanje v Sofiji. V bolgarski prestolnici nameravajo uprizoriti »Krleževe »Glembajeve« in »U lo-goru«. Strozzijevo predelavo »Diogeneša«, Begovičevo dramo »Bez trečega« in še ikakšno domače delo. Datum gostovanja ni še določen, ker uprava zagrebškega gle dališča želi, da bi prej sofijska drama gostovala. v Zagrebu. Festival nove hrvatske glasb6, ki ga pripravlja nedavno ustanovljena klub hrvatskih Skladateljev, bo v dneh I7. do 25. aprila t. 1. v Zagrebu. »Kr°nika slovenskih mest« je s pravkar izišlo 4. številko zaključila svoj tretji letnik. Obilno ilustrirani zvezek prinaša med drugim konec razprave dr Ivana Laha »Ob stoletnici ljubljanske Kazine«, dalje razpravo Vojka Jagodica »Osinove sodobne zaščite otrok v Sloveniji«, prispevek prof. Janka Orožna »Ostanki rimske Ce-leje v okolici sedanjega mesta«, iz zapuščine Ivana Vrhovnika članek »Med cer-ikvijo sv Petra in Ljubljanico«, dr. Vladi-mirja Travnerja »Pokopališča v Mariboru«, konec Mačkovega doneska k naši sta rejši zgodovini »Prebivalstvo mesta Ljubljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih«, Viktorja Steske članek »Najstarejši časnik v Ljubljani« ter konec dveh razprav ,ki sta zaobsegli več letnikov: dr. Antona Vodnika arhivalne študije o Francescu Robbi in dr. Stanka Sker-lja razprave o italijanskem gledališkem delovanju v Ljubljani. Omeniti je treba še Pippov statistični prispevek o rezultatu ljudskega štetja v okoliških občinah, ki so bile priključene Ljubljani. — Z novim letakom preide »Kronika« v založbo Učiteljske tiskarne in se bo tud redaJkcionalno preosnovala. Uredništvo ruapoveduje v svo jem programu, da bo posvečalo še večjo pozornost nego doslej aktualnim vprašanjem komunalne politike. »Jugoslovenski turista« se je s pravkar izišlo 1—2 številko prekrstil v »Jugoslovensko revijo«. Ta časopis za propagando našega turizma izhaja v Ljubljani (tisk Narodne tisftarne) in ga uirejata profeeor Violič in novinar Vladimir Regally. Novi, odlično opremljeni zvezek kaže, da pod novim imenom ne bo samo ostal na višini prejšnjega letnika, marveč ga bo skušal ilustrativno še prekositi. S te strani so v tem zvezku posebno lepi »Motivi s Po-kljufee« v obliki obrobnih slik. Iz vrste turističnih člankov navajamo posebej Re-gallyjev referat »Delo za bodočnost slovenskega turizma«, V. Antiča »Jubilarna godina Južne Srbije«, J. Jazbeca »Cri-kvenica pred prolietnom sezonom« i. dir. Ubald Vrabec: Za mlade goslače (Slovenski ljudski nape vi, za uporabo pri violinskem poulku po metodi O. ševčika. Iz- dala in založila Glasbena Matica v Mariboru) že pred leti je izdal isti zavod nekaj podobnega v priredbi Fr Serajnika. Reči moram, da so gojenci radi segali po onih pesmicah. Ker je naklada tega dela gotovo že pošla, si je zavod zamislil novo izdajo in poveril priredbo svojemu učitelju U. Vrabcu. — Zbirka slovenskih pesmi je prirejena za dvoje gosli, prvi glas je namenjen učencu, drugi pa učitelju. Razdeljena je v deset poglavij in obsega 36 pesmi. Prireditelj je uredil te pesmi v metodični zaporednosti, oziraje se točno na metodični potek ševčilkove viol. šole op. 6. Kompletiral je torej ševčikove melodije v tem opusu s slov. narodnimi napevi, upoštevajoč šest prstnih stavov, manjkajo pa pesmi še Za sedmi in osmi stav pr. vega položaja — Vsakemu instrumentalnemu učitelju je dobro znano, da si začetniki želijo čim prej zaigrati kaj znanega, posebno pa narodne pesmi. Tudi pouk pridobi a tem na živahnosti. Pri (klavirskem pouku imamo že mnogo takih obdelav na razpolago malo ali nič pa pri violinskem; zato sem prepričan, da bodo violinski učitelji to zbirko pridno uporabljali in nudili tako svojim učencem pri suhoparnem pouku tudi malo razvedrila. Pesmi so do bro izbrane in pravilno urejene. Vendar je v zbiirtki tudi nekaj nedortatkov. Prireditelj rabi za »tempe« italijanske izraze, gotovo v dobri veri, da se jim učenec čim prej privadi. Nedopustno se mi pa zdi, da rabi za lokove poteze nemške kratice. Prireditelja je v to gotovo zapeljala nemška izdaja ševčikovih šol. češke izdaje nosijo, v kolikor se še spominjam, kratice v češkem jeziku. Drugi glas je na več mestih zelo pogostokrat (posameznih mest ne bom tukaj našteval) nerodno in nekon- trapunktično izpeljan, kar bo učenca gotovo motilo Prireditelj je imel nedvomno najboljši namen malo predrugačiti staro dvoglasno šablono narodnih pesmi, kar je pa pri tako preprostih pesmicah zelo ri-skantno, kajti šabloni se končno lahko izognemo .nastane pa nevarnost, da zaidemo v harmonske netočnosti in v balast. Nekaj talkšnih netočnosti v zbirki gre seveda tudi na račun tiskovnih napak. Pri eventualnem ponovnem ponatisu bo treba drugi glas preoej predelati. Prof. K. P. Pojasnilo glede Adamičevega koncerta. Prejeli smo: O priliki Adamičevega spominskega koncerta so izšli v ljubljanskih dnevnikih razni članki, med drugimi v »Jutru«, pod naslovom »Nocojšnji Adamičev koncert« dne 12. t. m. in »Adamičev orkestralni koncert« dne 16. t. m. Iz omenjenih poročil sledi, da je »Podsavez mu« zičara« (oficijelno ime za ljubijanislko »Pod-zvezo godbenikov«) sodeloval na koncertu samo z neznatnim številom svojega članstva, kakor tudi to, da zastopniki »Podsaveza muzičara« in »Ljubljanske Filharmonije« niso bili prisotni na spominskem glasbenem večeru. K tem člankom ugotavljamo sledeče: Pri omenjenem koncertu v spomin pokojnega skladatelja Emila Adamiča je sodelovalo 55 godbenikov. Od teh je bilo 37 članov »Podsaveza muzičara« (poklicnih godbenikov), 4 vojaški godbeniki in trije konservatoristi-dStjafki. Z gornjim številom sodelujočega članstva in prisotnimi zastopniki glavnega odbora »Podsaveza muzičara« ter »Ljubljanske Filharmonije«, iki so ostali neopaženi, se je »Podrravez mizičara« poklonil ta večer manom pokojnega skladatelja Emila Adamiča — svojega bivšega predsedinika. —T. P O R T Razpis smuka z Zelenice SK. Traič razipisuiie za nedeljo dn,e 38- t. m. svojo tradicionalno medkhrbsko tekmo v simufcu z Zelenice za zm«n; pokal tvrdke Ed. GMajnzimann & And. Gassner, Tržič Tekmuje se po pravilih JZSZ. Vsak tekmovalec mora biti priijavljien na predpi-samilh prijavnicah. Start ob 13 na Zelenj-škem sedlu, oiilj pri cestarju. Objava rezultatov in razdelitev da-rjl ob 17- v kavarni Lončar. Pismene prijave naj s.e pošljejo direktno na SKT. ustimen.e pa oddajo v športni trgK)vimij Rudi Straneky, Tržič. PrOjavni-na znaša Diim 10.— za tekmovalca. V Tržiču se zaključijo prijave v soboto dne 27. t. m. ob 19- sprejemajo pa se še v nedeljo v Zelaniišfci koči do najkasneje 11. Žrebanj« številk istotam ob 12. Morebitne^ spremembe »f pridržuje prireditelj SK Tržič Proga ie v odličnem starju, sneira dovolj, zaniimia.ruje že sedaj veliiko 'n je gotovo pričakovati da bo ta najstarejša in pomembna tekima v smuku zopet pr nesla lep soort. Zeleniški pokail bra.ni T. K. Skala, podružnica na Jesenicah. Na svidenje — Smuk! SK Tržič. Zveza slov. lahkoatfetskih klubov (Službeno) Termini, prireditelji in sporedi zvezinih tekmovanj: 14. 3. cross-country prvenstvo zveze v Mariboru, prireditelj SK Železničar, tekmovanje za juniorje in seniorje, posameznike in moštva, dolžina proge za seniorje 5 km, za juniorje 2.5. km. 27.—29. junija, troboj Beograd—Zagreb—Ljubljana v Ljubljani, prireditelj zveza, 21.-^22. avgusta, klubsko prvenstvo in prvenstvo zveze za posameznike v Ljubljani, prireditelj zveza. 9.—10. oktobra: dvoboj Dravska banovina: Julijska Benečija v Trstu, prireditelj zveza, 5.—6. ali 12.—13. junija: Dravska banovina: štajerska odn. Graz— Ljubljana v Ljubljani, prireditelj odbor za izvedbo dvomatehov, 13. junija: olimpijski dan po odredbi MFVN, olimpijski pododbori v vseh mestih. — Prireditve JLAS: 4. 4. cross-country prvenstvo Jugoslavije za moštva in posameznike v Celju v izvedbi SK Jugoslavije, 27.—29. maja v Zagrebu dvoboj s Češkoslovaško ali slovansko prvenstvo, avgusta dvoboj z Rumunijo v Beogradu, 4.—6. septembra v Zagrebu klubsko prvenstvo in prvenstvo Jugoslavije za posameznike, septembra: Balkanske igre v Bukarešti ali pri nas (Beograd?). — Cross-country prvenstva mest: Ljubljanski klubi morajo sporočiti u. o., kateri klub je prireditev prevzel, železničar Maribor (termin 21. marca) mora poslati u. o. pismeni sporazum z vsemi mariborskimi klubi, kakor tudi za prireditev 19.—20. junija, prvenstvo Maribora v desetoboju. Spored za cross-ountry prvenstvo mest je določila skupščina JLAS 1. 1933. Določitev službenih glasil: Dnevnika »Jutro« in »Slovenec« sta bila soglasno določena tudi za bodoče za službena glasila. Občni zbor je obema dnevnikoma izrekel soglasno zahvalo za dosedanjo naklonjenost. — Konstituiranje olimpijskih pododborov v Ljubljani, Celju in Mariboru: Ker tvori glavni del sporeda vsake olim- piade lahka atletika, se sklene zahtevati od teh pododborov večje zastopstvo lahko-atletskih klubov v njih. — Likvidacija po-verjeništva JLAS v Mariboru in ustanovitev nove zvezi podrejene organizacije: Ker je po sklepu zadnje savezne skupščine zveza na teritoriju Dravske banovine edina JLAS podrejena organizacija, se soglasno likvidira poverjeništvo JLAS-a v Mariboru in pozove, da sporoči svojo likvidacijo. Vsem mariborskim klubom se sporoča, da lahko ustanovijo novo zvezi podrejeno organizacijo, kakor je odbor za izvedbo dvomatehov v Ljubljani za prirejanje medmestnih dvobojev. — Prošnjo klubov na MFVN za podporo naj klubi v bodoče pošiljajo preko Zveze v 3 izvodih, za novo proračunsko leto do 1. aprila t. 1. — Podpore MFVN vsem klubom, članom JLAS na teritoriju Dravske banovine se bodo smele vporabiti samo za lahkoatletsko propagando, lahkoatletske sekcije in zgraditev lahkoatletskih naprav. O uporabi denarja morajo predložiti preko zveze JLAS in MFVN točen referat in obračun v 2 izvodih. — Ureditev tajništva in poslovanja: Odbor naj najame lokal za tajništvo in nabavi potrebno opremo ter dvigne arhiv pri gg. Ceku in Bankotu. — Poziv vsem klubom za plačanje članarine za t. 1. (din. 50.), prispevka za poročilo skupščine JLAS (30), prijavo terminov prireditev, pošiljanje seznama atletov (verificiranih in neverificiranih), ki so nastopili v 1. 1937., seznam atletov, ki jih želijo imeti verificirane tudi v nadalje (vse v 2 izvodih), prilaganje rojstnih listov verifika-cijskim prijavam juniorjev, ki se po verifikaciji vrnejo klubom; dalje za pridobivanje novih članov v članstvo JLAS (pogoji: vplačan je vpisnine din 50., članarine in verifikacijske takse za prvih 10 atletov so v tekočem letu oproščeni). — Opozarjajo so vsi klubi, ki jim je MFVN decembra 1936 dalo podporo (Mura 1500. Jugoslavija, Celje 2000., Korotan Ljubljana 2000., Rapid 1500., Maraton 2000., Amater, Bratstvo in Sloga po 1000), da so plačilni nalogi že prispeli na fin. direkcijo v Ljubljano, kakor tudi za Ilirijo za 5000 din. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. Na sejo se poziva Hassi Viktor, Ljubljana. Iz SK Ljubljan«. Danes obvezen trening ligime in prve skupine. Kraj treninga bo objavljen ob 12. v oknu pisarne LNP. SK Ilirija: Redna seja klub vega načel-stva bo drevi v dainskem salonu kavarne Emona. Člani načel&tva vsi in točno! ŽSK Hermes: Redni letuj občini zbor kluba bo v soboto 27. t. m. ob 20. v kletni dvorani hotela Metropol (Mikič) v Ljubljani. Dnevni red: poročilo predsedstva, gospodarja in upravnika igrišča, nadzornega odbora, razirešndoa odbora, volitve novega odbora sprememba pravil in sluča jnosti. Predlogi za oibčni zbor naj se dostavijo tajniku Čampi Antonu, clirekc^ia drž. žel. soba 179. najkasneje do četrtka 25. t m. Sestanek odbornikov v četrtek 25. t. m. v gostilni Be-!'č Sp. Siiška — sfcroero obvezno oib 20. SK Reka. Redni treninsri nogometne sekcije bodo do nadailimijiega vsako sredo in per tek ob 19. Načelnik. Zbor lahkoatletskjh sodnikov JLAS — Ljubljana. V smislu pravid in po nalogu ZSLK eki;,cJ šifro »Mala družina«. 3634-1 Snažilca pribora, kropkega fanta — jžb« botri Štrukelj. 9639-1 Prodajalko prvovrstno moč. popolnoma samostojno v rnodtr stroki, s perfe-ktnim inaniem nem-fr' ne, sprejmem takoj v boljšo trgovino v Ljubljani. Ponudbe i referencami na »Aloma Companv« d. i o. i. Ljubljana pod »Stalna služba«. 3688-1 Trgovsko sotrudnico s kavcijo, la trgovino t bc-M-vami in laki. sprejmem. Ponudbe pod šifro »Ag;lna« n« ogl. odd Jutra. 344 ^-1 Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik Službe išče Vsaka beeeda 50 par, davek S Din, ta šifro ali dajem je naslona 5 Din; najmanjši tneeek IS Din. Trgovski pomočnik išfce »kužbe v trgovini i mešanim blagom. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromen«. 3680-2 Boljša postrežnica Išče službe. Naslov: Antonija Zakošek, Dravlje 101. 361&3 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šiifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vse starše ki imajo otroke v narodni in meščanski šoli «8 nižji gimnaziji prosimo, da »e glede inštrukcij obrnejo na Odsek brezposelnih učiteljskih abiturentov(-k) pri sekciji J. U. U. v Ljubljani, Frančiškanska nI. 6TL Telefon 31-12. 10.4 Trgovci železnlne, porcelana to mešanega blaga ter kle par jI zahtevajte zastonj moj najnovejši z 200 Ilustracijami opremljen ce nik kleparskega biaga un svetilk. Tvornica Fuzy v Suboticl. 32487 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«. S61B-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, 7.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuj« d« aajvtgjib eemab CERNE . juvelir LJubljana. WoHova alica 1 18-36 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, ■baoistu oftntCtsp IJT 0JJ1? m 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Perilo za gospode in dame. lastnega iizdelka, krasna rabii-a najcenejše v novi, špecijalnl trgovini GORICAR, Sv. Petra cesta 30. 98-6 Otroški voziček flobok. modern. prodam. — ipavska 10. Kolonija, — Kosi. 3016-45 niiAiJ.iim Avto Steyr 6-sedežni, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Stevr-avto«. 80-10 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klobučarji pozor! Pocem naprodaj: Lustrirni stroj dvojen, tehta ca 400 kg. tabrikat: Rihard Herz, Dunaj XVI.. šivalni stroj za slamnike Zik Zak »Ani-ta« B fabnkat H. Gross-man. Dresden. Oba stroja sta skoro nova. v najbolj šran stanju Ogled lahko v pogonu. Vprašat; pri: Ivan Kravo*. Aleksandrova Maribor. 3142-29 Hrastove hlode 500/800 kub. m od 50 cm premera in 4 m dolžine naprej, takoj dobavljive, t>ro-dn.m. Takojšnje ponudbf z navedbo cene fko vagon ali državne meje na podTUž-nipo Jutra pod »Eksportno blago«. SC3S-1S Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Precizno tehtnico dobro kapaciteta 1090 kg — kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 3601-7 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanfe okoli sveta 29 Profesor Bizgec je hitro naravnal »Pulexa«, in — bum! so zleteli dalje! Ali — učenj mož je pri tem prezrl, da je bil ostal eden izmed levov na »Pu-lexu«! FiTTTffTf Beseda 1 Dtn. lavek 8 Dm ta šifro s.U dajanje naslova S Din. NajmaojSi tnesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup & prodajo r»e£ denarnih uvodov iz posljujem po oajv-.šjj eeo; takoj * gotovini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova al Telefon 35—10. ®ie Vloge Ljubljanske kreditne ta Zadružne gospodarske banke, kupimo. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »P. A.« 3233-16 Vloge članio Zadružne zveze in Zveze slov taarug prodam. Ponudbe na podružnic« Jutra Maribor pod »Zveza«. 3174-16 Posojila dajemo privatnim nameščencem m državnrm urad oiikom v gotovini al' bia govnib bonih. »Hermes«. Zagreb, Masarvkova ul. uL 87-16 Bančno kom. lavod irršuje oajboijše aakup m prodaj« HRANILNI t VLOG vseb lenarciin tavooov ta odgovor t>E 3 tuamk — Maribor. Aleksaaortvj 4)i 30-16 Hranilne knjižice kupite ali proda ste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 3606-16 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 8 Din, waoibwi »tnrtirp ip ojps wz j Din. 'Najmanjši tneeek 17 Din. Opremljeno sobico oddam gospodični. Vaamem eno ali dve sostanovalki. Glinška 5/1. bližina tobačne tovarne. 36-23-36 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, takoj oddam solidni osebi. Rimska 3, pritližio. 360S-S3 Prazno sobo veliko, itn eoo opremljeno-obe č»6ti in solnčni, s posebnim vhodom, takoj oddam, event. z vso oskrbo. Stari trg iS/01, levo. &S85-33 Solnčno sobo s posebnim vhodom, oddam. Reber št. 3/1. 3631-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, s souporabo kopalnic«, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 3600-28 SODNA PRISILNA UPRAVA Rudolf Zore Ljubljana, Metelkova ul. 4 posreduje točno in pošteno nakup in prodajo hranilnih knjižic. Opozarjamo, da sme la pisarno Rudolf Zore edino le Prisilna uprava pravove-Ijavno sklepati posle. 3635-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 l>in. Gostilno dobro vpelju.no, na zelo prometa; točki, ? Ljubljani, oddam, Pujasirla. Jančar, Sv. Petra c. £7. 3SU8-19 Lokal na cesto in dvorišče, oddam. Primeren ie 7.a br-iv-nco; pt;n vpeljan. Naslov: Start trg 31. 3274-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje na-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Upokojenci pozor! prodam enodružinsko noro hišo, -2 km od Celja. Potrebno Din 30.000, ostalo v obrokih. Naslov v vs&h poslovalnicah Jutra 3® 1-80 Beseda 1 Dn. davek 3 Din. klopna 3io»r»p IfE 0JJ1S vz 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din Enosob. stanovanje za marec oddam mirni, plačljivi stranki. Riharjeva 3, za obrtno šolo. ?//i7-31 Stanovanje trisobno, odd« m 1. marca v Cigaletori ul 11 (poleg sodnije). Vprašati hišnika. 3627-31 Lepo solnčno sobo v sredini mesta, oddam z vso oskrbo sostanovalcu -uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3«»-23 Sobo sitrogo seiparirano, na Mi-klošičevr cesti, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3633-33 Lepa komfortna soba za samca, poleg sodnije, solnčna, mirna, se.parirana s stopnišča, elegantno novo pohištvo, kopalnica. Poizvedbe: Miklošičeva 14. trafika. 3637-23 Sostanovalko srprejmem takoj v lepo sobo. Wolfova ul. Ul vrata 7. 3636-28 Izgubljeno II Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rezervno kolo kompletno avtomobilsko se je izgubilo od sobote na nedeljo od Zagreba do Ljubljane. Pošten najditelj se naproša, da javi protri nagradi oglasnemu oddelku Jutra t Ljubljani. 3050-38 Rokavico ntjavo, volneno, desno, — »em izgubila na Gosposvet-ski oesti. Pošten najditelj naj jo odda v ogl. odd. Jutra. 3005-28 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Preklic Podpisani Legat Primož, posestnik v Žirovnici obžalujem in preklicujem vse neresnične govorice, katere sem širil in z njimi kleveta! gosp. Noč Framc-eta, krojača iz Tivta Boka Ko-torska in se najlepše zahvaljujem njemu. kakor tudi njegovi ženi. da sta odstopila -id nameravane tožbe. Žirovnica, II . 1937. Legat Primož. 36T3-31 Vsaka b;seda 2 Din; davek 8 Din, za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 30 Din. Hrvat nimokat., vdovec, 30 leten, brez otrok, t trgovino z mešanim biagom. išče gospodično ali vdovo s premoženjem za *enit-rv ali 7a priženitev. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Zenitov«. 2777 25 Trgovec in posestnik mesta, star 37 let išče trgovsko naobraženo gospodično s primerno vsoto za razširjenje trgovine. Ponudbe s *Hko na ogj. odd. Jutra pod šifro »Iskren«. 360(2-23 Sobe išče Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ah dajanje naslova Din. Naimanjši znesek 17 Din. Samsko stanovanje išče za takoj (Aleksandrova. Miklošičeva) višji, stalen uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Udoben stao«. Sobo sredi mesta, pri boljši družini, išče starejša gospodična za maTec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prazati soba«. S©!8-33a Najboljši trboveljski 12-3 Oksford za moško perilo, meter Din 5.50 BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše Zagteb. hotenjih vsled prehlada, kakor pri hripi, nadalje pri trganju udov, bolečinah v boku, pri glavo- in zobo-bolu jemljemo »NIBOL« tablete Bahovec. — Toda tudi pri reumi, gihtu in išiasu ublažujejo bolečine. Proti bolečinam vzemi te torej še danes NIBOL tablete Bahovec. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave »NIBOL« tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tablet din 20.— ali 40 tablet din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana. 8 br na;^. cmsa SMRT PLEŠAVOSTI! brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. felel. 20-59. »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje poraste jo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—. poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londonu z OP GBAND PRIX LN ZLATO KOLAJNO LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TONNIES. Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAIi, Maribor, Gosposka ul. 25; telefon 20-97. in ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311. v bližini Maribora, staro, renomirano, odlično uvedeno, milijonske vrednosti, sprejme družabnika s cca 200 tisoč din. — Ponudbe pod »Družabnik 200« na podružnico lista »Jutro«, Maribor. Vsa društva, združenja, družbe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avto-podjetju J. Goričan, Tržič. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O Iščemo kvaliteten lomifen kamesa v barvi marmor, polmarmor ali kake druge vrste, primeren za terazzo-dela in umetni kamen. — Vzorce in ponudbe poslati: Industriji betonskih proizvodov — Brače Krsmanoviča ul. 27, Beograd. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D NARODNA Bkabna LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 t fZVRŠUJh VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IU NAJFINEJŠE Centralni trg £ehoSlova£ke industrije PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od S* do 14« marca 1937* takoj za Leipzigo 50% popust na češkoslovaških železnicah. 25 — 50% na inozemskih železniških progah, parohHMfih in zračnih linijah. Nadaljne informacije ln sejmske izkaze dobite pil zastopniku Praškega vzorčnega velesejma. ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTNIK, Gajeva ulica, za nebotičnikom? ali direktno pri Direkciji praškega velesejma, Praga VII, velesejmska palača. PRIMERJAJTE III PREPRIČAJTE SE: PARKER VACUMATEC JE V VSAKEM PRIMERU BOLJŠI Vzemite y poštev, Izdelana z največjo vestnostjo ter nikdar ne zatika niti ne praefca. STANDARD moden ima. Je povsem Mato pereec«. Poselite najbližjo trgovino PARKER na- llVTJSh pem ta prepih- čajte se « primerjanjaot z drugimi naflvniml po-resl o boljših svojstvth VACUMATIC-a. MAJOR (fin 600.— SLENDER din 500.-s prikladnim svinčnikom din 250.— in 350,- PARKER OU3NK boljše od drufjtb navadnih črnil MAXIMA din 750.—, STANDARD din 450,- NOTTEB in DRUG, Gutfcduličera Si Zagreli ZAHVALA Vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega nepozabnega soproga in predobrega očeta, gospoda uradnika lesne industrije Karel Kovača Staritrg pri Rakeka izrekli svoje sožalje, počastili blagega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, ter mu poklonili krasno cvetje, izrekam tem potom mojo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem g. šefu Karel Kovaču, uredništva tvrdke in g. starostu Sokola Unec-Rakek za ganljivi govor. Posebej se še zahvaljujem g. docenta dr. Ivan Matku, dr. Merljak-ovi in častitim sestram, Id so blagemu pokojniku lajšali trpljenje, ter storili vse, da fcS mu ohranili dragoceno življenje. V LJUBLJANI, dne 23. februarja 1937. ŽALUJOČA SOPROGA. r ' l-—" v." V.5V "ViV • t-« f • Globoko potrti sporočamo vsem svojim sorodrdl-iom, prijateljem im znancem žalostno vest, da je umrl v najlepši življenski dobi naš dobri očka, soprog, brat in sin. gospod JANKO GALOVIČ kontrolor drž. železnic in rez. peš. poručnlk Truplo nepozabnega pokojnika bo v sredo 24. t. m. ob 9.45 uri na Jesenicah, Kralja Aleksandra trg 5, blagoslovljeno, ter nato prepeljano na Vič pri Ljubljani, kjer bo ob 17. uri pogreb od farne cerkve na Viču na tamošnje pokopališče. Pokoj njegovi duši! Jesenice, Ljubljana-Vič, dne 23. februarja 1937. FRANČIŠKA, mati; VOJTEH, FRANCKA, brat in sestra; ANICA roj. KRŠMANEC, soproga; ANCICA in MIRICA, hčerki. gsi®^ kajti Oscam-M-žacnice dajejo mnogo cenene svetlobe. Upocabljajte vedno D Dekalumen žarnice z. garancijsko znamko male porabe v vatih- Urejuje Davorin Ravljen* « Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jeran. — Za inaeratn! Je odgovoren 3HoJb NbvaK « 5Td * t^MJani