.'oilnina paviallrana. cJ)r£avna f:ccjs/?a /enjižnicci ant Političen list. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem ua dom ali po pošti K 10’— mesečno. . četrtletno K 30’—. Ca pride naročnik sam v upravnifitvo po list: Mesečno K 9‘50. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 9ln. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica St. 4.) Telefon uredništva at. 276, uprave 81. 24. Leto III. Maribor, sreda 28. aprila 1920. Št. 94. miiuuimmn: rjjjm V fr fcn tn,Zakaj nebi tudi jaz mogel pisati povesti? **• *akaj neki ne ?" K ' sem študiral stm se učil tudi v pisateljevanju. V kolegiju sem izvedel kako je treba izražati svoje misli. Razumel sem dramatiko. Vsega česar bi še potreboval bi bile življenske izkušnje. No, ali nimam že dovolj izkuSenj it življenja; najgrenk»jšth izkušenj, kar si jih more človek misliti? M<>|e drlo uri tBvnrovalnlnski družbi je obstajalo v pisanju oglasov. To je bila dobra vaja, ki j« zahtevala dokaj napenjanja domišljije. In nekje v zaboju sem imel še svoj stari pisalni Stroj. Z velikim upanjem sem ga namazal. Tudi če bom živel, da dosežem stodve leti in pol ne bom pozabil svoje prve povesti, katero sem pisal v boju za življenje. Spominjam se, da sem povest najprej napisal s svinčnikom na rujav zavijalni papir, kajti imel sem samo nekoliko pol čistega belega papirja in nobenega denarja, da bi sl kupil drugo zalogo. Pisal sem iti pisal dokler nisem skončal povest, ki je obsegala kakih pettisoč besed. Dolgo časa mi je tzelo, da sem to storil, toda končno sem jo le itvršil. Ves ta čas sem videl pred seboj usodo, Mi se mi je prijazno nasJnihala 1 Ko je bila povest skončana in skrbno popravljena sem jo prepisal na čisti papir ter j) odposlal na CoH>er’s magazin. Oh, in odgovori Nikdar na morem pozabiti onega trenutka, ko sem pogledal v R. F. bodo, ki so našli v tej stavkf pripraven mo ment, da znova poskusijo svoj eksperiment — zrušiti našo državo. Madžarf v Banatu. Bački in Baranji, Nemci v Sloveniji, Italijani povsod, kjer se je dalo, vsi so poskušali eno. Pogoreli so, kakor so komunisti. Na§e države se ne da zrušiti. Jezni in premagani so se morali umakniti ter spoznati, da so bile vse njihove dosedanje sanje — brezuspešne. Naše države se ne da zrušiti in morali bodo, nolens vo-lens začeti ž njo računati. Tretji činitelj je bilo čisto mezdno gibanje za njim je stala večina našega proletarijata Oni niso gojili eksperimentalnih želj, ampak samo zboljšanje živlienskih razmer. Ko so opazili, da ni vsem za to, ampak da jih v stavko goniio drugi nameni, so se strnili ter pomagali rešiti situacijo s tem, da so uposta-vlli vsaj delno obratovanje. Pokazali so s tem da so močna opora države, da se zavedajo ■; kaj so in kaj je njihova dolžnost — čast jim Poleg vsega tega pa je stavka pokazala tudi nujno potrebo po izpremembi našega notranjega državnega ustroja. Po izkušnjah, ki so jo dobili naši državniki te dni, jim mora biti ja^no, da tako, kakor je šlo doslej, ne more iti dalje. Klika osebnih strankarjev ne n—————mmmmmm D poštno „bakso" in potegnil iz nje dolgo kuverto. S tresočimi rokami sem jo odprl in — srce mi je hotelo skočiti iz prsi — a.a povest sem sprejel sto dolarjev 1 H’tel sem v hišo smejoč in jokajoč obenem. Dal sem si porezati brke in brado, kupil Ženi in sebi potrebne obleke, plačal stanovanje in hodil pokoncu. Samozavest se mi je povrnila. Zopet šeni se počutil mož. Moja bodočnost je ležala v mojih rokah, kajti jaz lahko pišem I povesti! Od tedaj sem pisal povesti na staremu pisalnemu stroju, da so se kar iskre klesale v lijem. Oči sem imel odprte in naSel sem povesti vsepovsod, snov se mi je sama stekala. Farmarji Sami so mi jo prinašali s svojo pri-'prostostjo, s svojim ozkim življenjem, s svojimi teselji in žalostmi, s svojo absurdnostjo, ljubeznijo, sovraštvom itd. Vse je bilo samo življenje, katero je bilo treba pokazati svetu. Mnogo povesti sem napisal in prodal Vsako; niti ena mi ni bila vrnjena in vse so ijazpravljale o življenju v Maine. In modrikasti ih rdečkasti bančni Čeki so prihajali stalno na ihoj naslov. V moji knjižici Sem imel prvi mesec mo-ikga pisateljevanja zapisanih 265 dolarjev do-H^dkov. Meni se je to iie‘o več kot premo-Sonje petnajstih takih družb kot j« Standard sme voditi naše države na njenih prvih potih, ne sme jo gojiti sama, ker če bo to delala« potem se iz deteta nikoli ne bo razvila močna žena, ampak pokvečen nestvor. Ljubezen do tega deteta, mora biti vsakemu, ki je pošten ono, kar ga bo vodilo vedno in povsod, ne pa osebno strankarski interesi. Za te sedaj še ni čas. Sedanja nesrečna vlada mora pasti, njeno mesto pa mora prevzeti močna resna, sposobna za delo. V drugi vrsti pa je treba izvesti nešteto socijalnih reform ter tako izbiti prevratnikom iz rok orožje. Treba je izvesti agrarno reformo, treba izvesti nešteto drugih manjših reform in to takoj, nemudoma. Treba je razpustiti sedanji neparlament ter pustiti, da si narod sam izvoti legitimne zastopnike. Naša država je pokazala v tej stavki, da je sposobna za življenje, sedaj je treba pokazati še njenim voditeljem, da so sposobni za — veliko nalogo, ki jim je dana z njihovo častjo. Politični pregled. Cesar Karl v Budimpešti. Kakor poročajo listi se je mudil te dni bivši cesar Karl v Budimpešti, kjer se je pogajal z madžarskim upraviteljem Horthyjem o priznanju njegovemu sinu Otonu do vladarske pravice na madžarskem prestolu. Koliko je na tem resnice nam ni znano. Turška mirovna pogodba. Vrhovni svet v San Remu je sklenil, da ostane v Turčiji 24 divizij antantnega vojaštva. Vzpostavitev neodvisne Armenije se je zaenkrat radi nastalih težkoč odgodila do nadaljnega. Za preizkušnjo dosedanjih odredb se sestavi posebna turško-angleško-francoska komisija. Ameriški zastopnik v San Remu. Državni ameriški departement je naročil rimskemu poslaniku Johnsonu, naj se udeleži San Remske mirovne konference kot uradni opazovalec, brez da bi se mešal v posvete in sklepe, ki pridejo na dnevni red. Caillaux bsojen na tri leta. Caillaux-ova obravnava je končana, obsojen je na tri Oil Co.! Drugi mesec je bilo še bolje. Moj' kmetski prijatelji, ki so me prej v mojem naj: vetjem obupu prezirali, so gledali z debelim' očmi in rekli naposled, da študiranje ni tako velika neumnost kot je videti I Vs0r pomlad je žarela v sreči, se mi je zdelo. Življenje se je prelivalo iz ene radosti v drugo. Moj uspeh je bil vsak dan večji in končno me ja povabil neki znameniti založnik, da sera šei prevesti nekoliko tednov žnjim počitnice z ribarjenjem in ko sem odhajal domov sem nesel s seboj mastno pogodbo za svoje bodoče povesti. Niso bili vsi moji problemi s tem rešeni in moja pot ni bila povsem rožna, vendar peljala je čimdalje višje. Od onega daeva pa do danes nisem izvršil nobenega pravega dela. Pripovedoval sera samo laži v obliki povesti. Prodal sem okrog tristo kratkih povesti, petindvajset dolgih, ki s< se nadaljevale in neštevilno člankov in esejev. Življenje se mi je začelo zopet smehljati. Tuberkuloza se ni nikdar povrnila. V bodočnost gledam s takim zaupanjem kot katerikoli drugi kateri ni prekomere zaposlen za svojimi de-narn mi vrečami. Usoda ve. najbolje. Usoda me je prijela za vrat in me vrgla v to delo. Z bičem potreb m» je prisilila, da sem ga prijel. Ako bi imel denar ali, če bi imel zdravje bi ostal še vedno uslužbenec in suženj zavarovalninske družbe in rnra? me strese, ko samo pomislim na to. V najtemnejši noči it pot proti solnčni zarji odprta in edino, kar je treba je, najti to pot. leta ječe. Preiskovalna ječa se mu ušteje, tako, da mu preostaia samo še par mesecev. Poravnati mora tudi vse sodne stroške, ki znašajo 52.000 frankov. Epirsko vprašanje rešeno. »Petit Pa-risien« poroča iz San Rema, da je epirsko vprašanie rešeno in sicer potom direktnega sporazuma med Italijo in Grško. Francoske odredbe. »Freiheit« poroča iz Pariza: Vojni minister je razveljavil svoje-ča;-no od Clemenceauja izdano odredbo, da pri ustank'h vojaki ne smejo rabiti orožja. Čete bodo smele prvega majnika, če bo treba rabiti tudi orožje. Holandska prevzame mandat nad Armenijo. »Lokalanzeiger« poroča iz Amster-dana: Holandska je izjavil-, da je pripravljena prevzeti mandat nad Armenijo. Dnevne vesti. Mariborska vojaška godba. Govori se* 'la bo Maribor izgubil tudi svojo vojaško godbo. De! f-ndbe odide na letovišče v Rogaško Slatino in drugi del pojde bnje v Zagreb. Mi smo imeli letos nekaj lepih oikestralnih koncert?v, ki jih je priredil orkester pod vodstvom dirigenta, g. Herzoga. Vojaška godb i je tudi sicer v mestu potrebna za razne slovesne prilike; mesto ■ potrebuje promenadnih koncertov, saj večina; Mariborčanov ne bo mogla iti na letovišča in Maribor sam ima toliko prirodnega bogastva, da bo to skoraj nepotrebno. Zato mislimo, da ne bi bilo nikakor umestno, da odide godba v Zagreb in da mi ostanemo brez nje. Treba je torej odločno zahtevati, da dobi oziroma ohrani naše mesto vse, kar potrebujemo kot prebivalci jugoslovenskega Maribora. Darilo. G. sodni svetnik dr. A. Mulej je naklonil svoio ravnateljsko nagrado pri Po-soiilnici po 200 K v narodne namene in sicer Sokolu v Mariboru, Jugoslovenski Matici, Glasbeni Matici in Dijaški kuhinji, vsakemu po 50 K. K Sokolu v Mariboru je pristopil brat Franio Ogrizek, trgovec v Vetrinjski ulici kot ustanovni član in vplačal 300 K ustanovnine. Vrlemu bratu, ki naj bi našel mnogo posne-malcev, izreka odbor Sokola bratsko zahvalo i Glasbena tatica. Pevska vaja možkega zbora je v 'orek in petek od 18.—20. ure zv. v meščanski šoli, Krekova ulica št. 1, I. nadstropje. — Odbor. Otroški koncept. Prof. Druzovič priredi s svojo zasebno pevsko šolo za otroke v nedeljo, dne 2. maja ob 15. uri popoldne svoj drugi koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Spored bo obsegal: otroško simfonijo (Romberg) za klavir, godalo na lok in otroška godala, pesmi za otroški zbor, samospeve (poje Al. pl. Zolger) ter točke za viiolinski kvartet. Predprodaja vstopnic in sporedi v trgovini g. Weixla na Glavnem trgu ter na dan koncerta pri blagajni. Železniška konferenca v Beogradu. Dne 23. maja se je sestala v dvorani beograjske občine velika železniška konferenca, katere so se udeležili odposlanci vseh inženirskih, industrijskih, pridobitnih in trgovskih institucij ter zvez poljedelskih zadrug v našem kraljestvu. Udeležili so se je tudi zastopniki posameznih interesiranih ministerstev, kakor finančnega, poljedelskega, za šume in rude. t govine in industrije, voine in mornarice, dalje železniških ravnateljstev, pomorske oblasti, ravnateljstva rečne plovbe in brodarskega sindikata Naloga te konference je bilo, da vsestransko prouči vprašanje izpopolnitve posa meznih železnic in zgradbe novih prog v zvezi z rečnimi in morskimi pristanišči na vsem državnem ozemlju in sicer z ozirom na gospodarske, pridobitne in trgovske potrebe države Nov beograjski list. Čim preneha stavka tiskarjev, začne v Beogradu izhaiati nov list »Progres«, glasilo neodvisne omladine zunaj strank. Francoski visokošolci pridejo v Jugoslavijo. Več organizacij francoskih visoko-šolcev je izrazilo želio, da bi v prihodnjih počitnicah obiskali našo državo ter si ogledali naša večja mesta. Stopili so tozadevno v stik z našimi visokošolci, ki študirajo na francoskih visokih šolah in ki so se obrnili na naša mesta, da bi jim ta izlet omogočila. Za rezervne častnike in invalide. Ministrstvo vojne in mornarice objavlja: Da ne bi rezervni častniki in invalidi, ki se morajo demobilizirali in-katerih invalidske podpore niso še ureiene, ostali brez sredstev za preživljanje, je minister za vojro in mornarico odredil, da se vsi rezervni častniki in invalidi, katerim se invalidske podpore ne izplačajo do 6. nuja t 1, pridrže v dvomesečni nadaljnji vojašk? služiti, in da se invalidska podpora teh častnikov uredi do letošnjih sodnih počitnic. Vsled ukaza deželne vlade, poverje* ništvo za kmetijstvo v Ljubljani, z dne 18. marca 1920 št. 2268 se bode licencovanje v mestni ob ini se nahajajočih, čez 1% leta starih plemenskih bikov, vršili dne 3. maja 1920, ob 8. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Raooc. Istočasno se bodo ogledovali in premirali tudi bički, stari od šest mescev naprej. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država K 4700'— in okrajni zastop Maribor K 1050'— skupaj K 5750'—; za lepe bičke pa nagrada v skupnem znesku po K 2350'—. S tem se obvešč^io vsi živinorejci, da priženejo svr.je bičke, oziroma bike zanesljivo k pregledu, oziroma licencovanju. Stranke se opozarjalo, da morajo imeti za vsako živinče predpisani živinski potni list. Izlet k otvoritvi Ruške koče se vrši v soboto, dne 1. maja. Sestanek na Koroškem kolodvoru, kjer se popeljemo z jutranjim vlakom do Ruš. — Izletniki, kateri nameravajo prenočiti, naj si naročijo pravočasno sobe ter vpošljejo istočasno pristojbine, ker se rezervira samo v naprej plačane sobe, oziroma postelje. Tobačna trafika v Ptuju, Minoritski trg št. 5, je do 20. rraj i 1920 pot.mi jarnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 22.559 I< 11 v. Položiti se mora predno se ponudba izri či 2.200 K jamčine. Stavka učiteljev v Gorici. V Gorici so stopili v stavko vsi ljudskošolski učitelji, ker jim je vlada odtegnila draginjske doklade, katere so doslej pretemali. Enako gibanje se je započelo tudi v Poli in v nekaterih drugih krajin zasedenega ozemlja, Odmev železničarske stavke v Bosni. Ker se je pri železničarski stavki v Bosni dognalo, da je bilo med glavnimi činiteiii mnogo 'U]cev, je bila izdana naredba, da se subverzivni ■lementi izženejo. Pri tem se bo vršila tudi evidenca o zajamčen ju redne službe na železnicah. Mestni sindikalni svet v Zagrebu. Povodom dogodkov zadnjih dni, pri katerih sta bija ogrožena red in svoboda mesta, se je iz vseh meščanskih slojev Ustanovil mestni sindikalni svet z nalogo obrambe proti prevratnim in terorističnim elementom. Mestni sindikalni svet je sestavljen iz dveh meščanskih čet ter prosi v i- meščane, raj v primeru s or.ovne proglasitve splošne stavke ne ukinejo de|a in nai nikakor n zapro svojih poslovalnic in delavnic. Mostni indikalni svet je storil vse obrambne in varnostne korake. Stavka v Trstu. 26. aprila so stopili v stavko trgovski nastavljene! velikih in malih trgovin ter podružnični uradniki onih bančnih zavodov, ki imajo svoje centrale v kraljestvu. Vse trgovine so zaprte. Posledice železničarske stavke v Hercegovini, Dalmaciji in Bosni. Radi železničarske stavke je ogrožena prehrana Hercegovine, Dalmacije in Črnegore. Ako se v najkrajšem času ne bo vzpostavil promet, bodo posledice zelo velike. Vojaftka cenzura za časopisje v Dalmaciji. Kakor poroča »Slovenec« iz Splita, je za časopisje uvedena vojaška ce^?u,r^j List' se morajo tri ure pred izidom predložit cenzuri. Banatski komunisti r službi madžarskih nacionalistov. Policija v Veliki Kikindi je dobiia dokaze, da je tamošnja komunistična organizacija v službi madžarskega nacionalističnega gibanja Organizacija dobiva iz Madžarske navodila in denar. Doslej je bilo prijetih okrog 50 oseb, ('d katerih je bila večina izročenih Sod-sču; Proti ostalim pa se vodi preiskava. Koncert. V prvi polovici maja priredit* klavirska vi-tuezinja Roza D>ylo>a ter virtuoz, na goali prof. Ivan §iais koncert s sodelovanjem skladatelja prof. E Berana. Predprodaja vstopnic za sedeže po ‘20, 15 in 12 K se vrši v trgovini z muzikalijami Josip Hofer, v Šolski u'ici Udruženje mariborskih brivcev in vlasničarjev naznanja, da ostanejo, glasom sklepa z dne 22. marca t. 1. prvega maja delavnice ves dan zaprte, odprte pa bodo v nedeljo 2. maja dopoldan. Tobačna trafika v Celju, Ljubljanska cesta št. 1 je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 9220 K 11 v. Položiti se mora predno se por.udba izroči 900 K jamščine. Tobačna trafika v Gaberju št 3 pri Celju je do 20 m ija 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3061 K 91 v. Položiti se mora predno Se ponudba izroči 800 K jamščine. Iz Brezja pri Mariboru. Poverjeništvo 2a notranje zadeve ie imenovalo mesto zalednega učitelja Zemljiča kot prisednika v 9erentstvo občine Zrkovce A. Breclja. Tako vsaj piše Uradni list ime znanega nemčurja U/retzla. Čudno! Iz Savla je postal Pavl! Ta mož je ob začetku vojne kričal na cesti: Vse te slovenske hudiče bi nai obesilf« Ti hudiči so vedno pravili in pisali, da so srbske svime naši bratje«. Posebno o tro je v tisti dobi govoril proti »farjem«. Radi tega prepričanja je dal svojo hčerko v nemško šolo na Pobrežje. Svoji okolici je trdil, da pridemo s slovenščino samo od Čelja do Spilja, z nemščino pa po vsem svetu Tudi s tem imenovanjem si torej vlada ni mnogo pomagala. Boljše bi storila, ko bi mu dal i mesto opernega pevca na razpuščeni operi v Ljubljani. Mož namreč zna lepo, božje-lepo peti »io-dlerie« iz Koschatove šole. Klerikalni Lju-hljančanje bi gotovo razkošno ploskali, ko jim IVretzel zapel: He, Micerle, he, Mojcerle, Holadi, holadijo, Ge tanc mit mi’ a valcerle Holadi, holadijo; ali: Ver štet dort oben auf der almašpic Zadnje vesti. Stavk* končana. Ljubljana, 28. aprila. (Izvirno.) Vlada In stavkujoči so se v toliko pogodili, da se stavka takoj ukine ter se prične zopet z redkim prometom. Splošna stavka je končana Popolnoma. Natančnejših poročil «e ni. LDU Ljubljana. 27. apr. Uradna se Poroca: Promet na progah državne želtznlce ,eve»no [n vzhodno Jesenic, vštevši Koroško '^/^malen. Ravno tako na progah Ljubljana I'amnik in Ljubljana—Novomesto. Na progi i anj Tržfč so vozili danes trlie mešani vlaki: r'a Prci9> Jesenice—Ljubljana dva para osebah viakov in en tovorni vlak, na progi Gro-$uPlje—Kočevje en par osebnih vlakov, na ,;seh drugih progah po eden ali dva para Osebnih vlakov. Na progi Celje—Velenje je 1 Pri Šoštanju nakopičen na tiru gramoz, kai le ostalo brez posledic za redni promet or'tci so zaprti. Jutri bo na vseh kranjskih Pfogah uveden normalni promet. Uslužbenci ne železnice se javljajo z redkimi izje- mami v službo, isto velja za južno železnico, na kateri je osebni promet na vseh progah normalen- Najmanje po eden osebni vlak vozi v vsaki smeri. Na glavni progi ie upostavljen tudi tovorni promet v tolikem obsegu, da zadostuje sedanjim potrebam, zlasti z Logatrem tje in nazaj sta odšla po dva tovorna vlaka. Iz Maribora na Špilje so se odpravili včeraj štirje tovorni viaki, med temi trije živilski vlaki za Avstrijo. V Slovenski Bistrici je danes sedem vozov in lokomotiva tovornega vlaka skočilo s tira in se deloma razbilo, ker je bila kretnica vsled sabotaže napačno postavljena. En vojak in več železničarjev je težko ranjenih. Osebni promet se vrši na ta način, da pasažiri! prestopajo; tovorni promet bo v 24. urah vzpostavljen. Jutri se bo tudi promet na južni železnici pomnožil. Rudarji v Velenju so danes ob 2. uri Popoldan zopet pričeli delati. Dan je potekel po vsej Sloveniji popolnoma mirno. V vseh tovarnah in obratih razen v premogovnikih trboveljskega revirja se je pričelo redno delo. Položaj vlade. LDU Beograd, 26. aprila. »Pravda« poroča: Ministrski predsednik Stojan Protič je predložil regentu Aleksandru ostavko. Presbiro izjavlja, da ta vest ne odgovarja resnici. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da bo ministrski predsednik Protič podal ostavko šele tedaj, ko bo poslanik dr Vesnič preizkusil tla za koncentracijsko vlado. Dr. Vesnič je v tem pogledu že dobil poziv in se je iz Pariza odpeljal v Beograd. Parlamentarni krogi sodijo, da prevzame v novem kabinetu predsedstvo dr. Vesnič, resort za notranje stvari pa gg. Draskovič, Davido-vič ali Timoti»evič. Bivši minister Pribičevič prevzame nemara prometni resort. Jadransko vprašanje. LDU Beograd, 27. aprila. »Politika« piše pod naslovom »Jadransko vprašanje«: Namestnik ministra za zunanje stvari Spa-lajkovič le posetil Nikolo Pasiča in imel ž njim daljši razgovor. Sodi se, da je ta poset v zve.i z jadranskim vprašanjem. Gosp. Pasic je pred tem posetom dobil iz Pariza zelo važna poročila. Tajnik jugoslovenske delegacije v Parizu, Fotič, je že pretekli teden odpotoval s simplonskim ekspresom kot kurir iz Pariza, pa se zaradi železničarske stavke mudil nekaj dni v Trstu. Sedaj se mu je posrečilo nadaljevati vožnjo. Čim je dobil g. Pasič poročila iz Pariza, se je takoj posvetoval z ministrskim predsednikom Protičem. V dobro poučenih krogih trd jo, da je naše kraljestvo dobilo povabilo, naj se po zastopnikih udeleži sanremske konference. Danes bo nemara rešeno vprašanje glede udeležbe na tej konferenci. Parlamentarni krogi sodijo, da se Rim in Beograd nista sporazumela glede jadranskega vprašanja in da tudi v San Remu ne bo govora o tem vprašanju- V vsakem primeru odpotuie naš delegat na mirovni konferenci, g. Andrija Radovič, z inštrukcijami, ki jih je dobil od vlade. Zdravstveno stanje Pasičevo se je zelo zboljšalo in bi se rad še ta teden povrnil v Pariz zdravniki pa mu svetujejo, naj še nekoliko počaka. L,ubl jan*, 28. aprila. (Izvirno.) Kakor poročajo jz Tr6ta trdijo italijanski listi, vkljuT> jugoslovenskim dementijem, da se bo jadransko vprašanje rešilo na konferenci v San Remu in to že v bližnjih dneh. LDU Beograd, 27. aprila. Iz Pariza se jav ja, da bo italijanski ministrski predsednik Nitti pred zaključkom konference v San Remu podal izjavo o jadranskem vprašanju. Proti veleizdaji in zločinom proti državi. LDU Beograd, 27. aprila. Na predlog ministra za notranje stvari je ministrski svet sklenil uvesti postopanje po prekem sodu za veleizdajo in zločine proti državi po § 85 kaz. zak. Dr. Renner pride v Beograd. LDU Dunaj, 27. aprila. „Reichspost" poroča iz Beograda : Državni kancler dr. Ronner poseti prve dni maja meseca Beograd. Na povratku poseti tudi Zagreb in Ljubljano. Beograjska tipografska stavka. LDU Beograd, 27. aprila. Minister za socijalno politiko, dr. Šurmin, je posredoval med lastniki tiskarn in uredništvi listov na eni in organizacijo črkostavcev na drugi strani. Minister je organizacijo opozoril, da tarif, ki so ga izdelali oni, ni sprejemljiv, vsled nekaterih točk. Računa se, da bodo pogajanja trajala nekoliko tednov. Češke volitve. LDU Praga, 26. aprila. Pri senatnih volitvah je bilo v praških volilnih okrožjih oddanih 760.007 glasov. Narodni demokrat e se dobili 150.851 (4 mandate), čehoslov. socialisti 122,755 (3), Čehoslov. soc. dem. 238.543 (7), ljudska stranka 6480 (1), agrarci 119.560 glasov (3 mandate). Enkratno volilno število znaša 33.045; še pet mandatov se zasede v drugem skrutiniju. Preiskava subotiške zarote. LDU Subotica, 27. aprila. Nadaljna preiskava glede madžarske zarote je povodom hišnih preiskav prišla na sled načrtu nove zarote, ki je imela namen, izvršiti napad na gir-nizijo in tako poskusiti osvoboditi krivce, ki so bili aretirani radi zadnje vstaje Povodom obširnejše preiskave, se je dokazalo, da so se nekake zarote priprav jale v okolici Novega Sada in Velike Kikinde, kjer so madžaiski elementi razvijali propagando z upanjem, da jim bo uspela pričeta vstaja. Z marljivim delom policijskih oblasti je uspelo, priieti končno ubijalce policijskih komisarjev. Pri zaslišanju so priznali svoj zločin Med prebivalstvom vlada silno ogorčenje proti M dterom. Pri hišnih preiskavah so našli posamezne izvode madžarskih listov od 18. t. m., v katerih se nahaja poziv, da se imajo v roku 48 ur javiti v Madžarski pod orožje vsi moški od 18. do 45. leta in sicer pod pretnjo zakonitih posledic. Preiskava se nadaljuje. Tekom preiskave M je pričelo omenjati tudi ime znanega avstrijskega stotnika Metzgerja. Revolucija v Albaniji. DKU London, 28. aprila. (Brezžično.) Po poročilih iz /\ten so pristaši Esad paše zasedli Tir mo ter vrgli albansko vlado. Po močnih bojih so zavzeli Kavajo in Krojo. Pohod na Drač se nadaljuje. Razne vesti. Turška anekdota o modrem sodniku. Turški ribiči so bili na iovu. Ko so se vračali domov, je eden izmed njih opazil, da mu je nekdo izmed njih ukradel mrežo. Nihče ni hotel priznati tatvine. Tedaj je dal sodnik vsakemu eno granatovo vejico na dom. Vejice so bile vse enake velikosti in sodnik je pripomnil, da bo zrastla ona, katero ima tat. Naslednji dan so zopet prišli vsi s svojimi vejicami, a glej, sodnik je precej proglasil najmlajšega ribiča za tatu. Tat je priznal dejanje. Izdala ga je prirezana vejica, ki jo je prirezal, meneč, da bo zrastla. Iz anekdot o učenjakih. Slavnega pravnika na heidelberškem vseučilišču K. S. Zacharija je prišlo nekoč več gospa prosit prispevkov za revne šolarice, a jim je presneto spodletelo. Učenjak s; je začel svoje žepe ter jih isorno odslovil: »Ne dam nič!« — »Gospod, pomislite vendar, da nabiramo prispevkov za revne šolarice...« je odgo o-rila ena izmed gospa in da bi svojo nrošnjo bolj podprla, je pristavila: »Tudi vaš sr r.am je podaril znaten znesek...« — »Tudi on! No, on lahko razsiplje,« je povzel profesor, »ker ve, da ga čaka velika dedščina po očetu, dočim nisem jaz podedoval po starših niti ficka.« Brošura je pisana v lahko razumljivi srbohrvaščini. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Slov. mestno gledališče. Repertoar tekočega tedna: V četrtek 29.: »Moč teme«. Ab. A—38. V petek 30.: »Tugomer«. Ab. B—40. Slavnostna predstava v spomin obglavljenja mučenikov .Zrinjskega in Frankopana. V soboto 1. maja: »Mamzelle Nitouche«. Prva opereta v sezoni. Izven abon. V nedeljo 2.: »Divji lovec«. Zadnja uprizoritev. Izven abon. Vsled policijske odredbe se pričnejo predstave točno ob 19. (7.) uri. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Kultura in umetnost. Dr. Štefan Sagadin: Naš sadašnji ustavni položaj. Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. V dobi, ko se pripravljamo za volitev v konstituanto, ki naj končnoveljavno uredi našo državo, je naivečje važnosti, da vemo, kako pravno je prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in uprava, pa tudi kakšna vprašanja bo morala reševati konstituanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jurist, pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sagadin načelnik v ministerstvu za konstituanto nas z vsemi temi vprašanji in deistvi seznanja na način, ki je na eni strani znanstveno utemeljen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsakega lajika. Najprej govori o zgodovini in pravnem značaju ujedinjenja, potem o pravnem značaju naše države irt njenem ustavnem položaju o pravnem postopanju v državi po ujedinjenju, o današnji organizaciji uprave, o racionalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije in o glavnih problemih konstituante. V dodatku cbjavlja pisatelj še krfsko deklaracijo, ženevski pakt in pariško resolucijo. Mala oznanila. Neblovana soba nudbe pod »Uradnik« na upravništvo. Gostilno v upravništvu Cl/larinof vrste> dobro ohranjen, se proda. ItiCllirlCl V račun bi se vzel tudi »Fliigel-horn«. Naslov pove upravništvo. 2—1 v Mariboru ali v bližini mesta iščem v najem ali za kupiti.' Naslov se izve @99999999999919999991 Prevzetje restavracije! Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1. restavracijo „Narodni dom“ in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente a 20 K. Se priporočam najtopleje 258 HinkO Kosič, restavrator. $ ®9®9®m m®m\999999»99999 ®|( czjgrSjfEjZcfTIi cz©rzi cr0=i |j ggczi |[q Inserati v našem listu imajo največji uspeh! © Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. StickBer. čaja čaja cz@z=i cnjo © Zavod za straženie in RbZeM in okrogel les zaklepanje v Mariboru tramove — drva — oglje — kupuje vsako! prevzame 245 množino „ , ._.... . . . .... ... vsako vrsto straSenja v mesfu, na kolodvo* I , leSilO trgovsko ili lillisltijki ifižls Z O. Z. fih, kakor tudi spremljanje železniških vos« MARIBOR. Pojasnila v pisarni Pristaniiina ulica 8. Prodam! I@M0I©1(q)I(q)1(S)' (Q)t(o)I(Q) 1 rodbinsko hišo z večjim vrtom na meji mesta Maribor; 2 vili v mest«; 18.000 m‘ stavbnega prostora v mestu po K 35-—; t posestvo — hiša, gospodarsko poslopje, 6 oralov polja Id gozda — v mariborski okolici. Vpraša se naj pri zemljiščni posredovalnici K. TROHA, *a" ribor, Aleksandrova cesta 30, ki zajedno naznanja, da preseli svojo pisarno s l. majem t. 1. v Slovensko ulico St. 2 (prej Grajsko ulico). 285 3—3 Mariborska eskompfna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11 Podružnice: Murska Sobota in Velikovec. Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredita: Pod najugodnejšem! pogoji. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta. Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. ■■■—'O