ŠteV.
12.
Na Dunaju, 21. septembra 1897.
Lcetnik X.
Vseslovenski shod.
Letošnji dan 14. sept. ostane za Slovence spomina dostojen, morebiti, kakor se nadejajo, tudi važen dan v dobi ustavnega bojevanja. V ta dan izvršil se je v zgodnjem poletju skleneni vseslovenski shod v Ljubljani. Udeležili so se ga Slovenci iz vseh pokrajin, kjer so naseljeni skupno. Ker so v Istri tesno združeni Hrvatje, in Slovenci je dobil shod radi tega značaj tudi shoda istrskih Hrvatov. Slovenski drž. poslanci so odločili snovi shodu, in ker so oni sedaj v obsežnišem klubu in s tem v sestavi sedanje državnozborske večine, je bilo taktično pravilno injako umestno, da so povabili tudi drugih slovanskih zastopnikov na shod, in so v resnici prišli na shod tudi pooblaščenci dalmatinskih Hrvatov, Čehoslovanov in Malorusov. Za-jedno je došel tudi bar. Rukavina, kot pooblaščenec sedanje hrvatske opozicije hrv. sabora. Hrvatska opozicija opira se na zgodovinsko hrv. drž. pravo in po-števa tudi nacijonalno kulturno stremljenje Slovencev; iz obeh vzrokov je prav, da je bilo nekaj členov hrv. opozicije svedok slovenskega in istro-hrvatskega Ljubljanskega shoda.
Po dolgih, tužnih letih medsebojnih prepirov kranjskih Slovencev so se na tem shodu sešli slovenski rodoljubi bez razlike strankarskega mišljenja in so s tem zopet zasvedočili potrebo skupnega postopanja gledč na narodno vprašanje in glede na brambo proti narodnim nasprotnikom in vragom.
Naj označujemo kakorkoli sedanjo državnozbor-sko večino ali pa slovansko-krščansko zvezo, v kateri so sedaj Slovenci, pripoznati smo dolžni vsaj tenden-cijo, vsled katere streme posamične slovanske stranke k združevanju in skupnemu postopanju. To tendencijo so dejanski dokazali tudi Slovenci in Hrvatje na Ljubljanskem shodu, in so jo priznale tudi tiste slovanske parlamentarne skupine, ki so poslale svoje delegate na ta shod. Tendencija sama po sebi izvira iz načela, katero more pozneje poroditi več, nego kažejo dosedanja dejanja.
A tudi konkretna oblika sprejetih resolucij kaže v pogledu na prejšnje postopanje velik napredek, in to po vsebini in po duhu, ki prešinja skupne sklepe. V tem ko smo bili do poslednjih let. dolžni, zavračati in odločno grajati preveliko, neopravičeno mero opor-tunizma zlasti slovenskih zastopnikov, so se na vse-
slovenskem shodu nekako ohrabrrli pa pokazali voljo, da so pripravljeni na vse, torej v slučaju nevspehov pri osrednji vladi, narod voditi tudi v opoziciji. S tem obratom dokazujejo tudi zajedno veoe spoznanje o občem sistemu avstro-ogerske politike. Neugodno in vedno hujše položenje jugoslovanskih pokrajin je ko-nečno privedlo do preverjenja, da je treba delovati na obči preobrat, in da ta se ne doseže z oportunizmom. Mera je tako polna, da je shod odobraval žuganje z eventuvalno opozicijo. S tem so poslanci pred Slovenci in v obče pred Slovani vsaj na shodu popravili nekoliko tega, kar so bili zagrešili nekateri rodoljubi in novinarji od začetku sedanje vlade, ko so sodili toliko optimistično o tej vladi in so na Slovenskem celo snovali in tiskali poljske pozdrave. Dejanja in stalno neugodno položenje so napravila pot bolj pesimističnemu mišljenju, in to je vsekakor začetek k boljšemu.
V jedni resoluciji shod odobruje slovansko krščansko zvezo, vse druge razpravljajo neposredno narodne potrebe in težnje v posamičnih deželah ali pa narodnostno vprašanje v obče. Poslednje so spravili celo y dve resoluciji; v jedni se zahteva bolj jezikovna jednakopravnost za Hrvate in Slovence v Istri ter za Slovence po ostalih deželah. Za vse narode govori pa posebna resolucija, ki zahteva nacijonalno avtonomijo 's pomočjo posebnega zakona v smislu, da bi se vsakemu narodu podelil poseben nacijonalni kulturni za stop.
O nacijonalni avtonomiji je govoril drž. poslanec Povše. Z resolucijo poslednjega so Slovenci v skupnosti pripoznali potrebo nacijonalno avtonomije v popolnoma jasnem, določenem, konkretnem smislu. S to resolucijo so se pridružili Malorusom, ki so tudi javno, na skupnih shoditi zahtevali in po imenu imenovali nacijonalno avtonomijo.
Z resolucijo o nacijonalni avtonomiji so Slovenci poleg Maloru-ov prehiteli tiste Nemce, ki zahtevajo izk jučno poseben jezikovni zakon, in tudi tiste Nemce, ki sicer zahtevajo nacijonalno avtonomijo, toda le par-cijalno, v najugodnišem slučaju od dežele do dežele, najrajši pa le za češko kraljestvo. Tudi se je vseslovenski shod odločno izrekel za narodno samoupravo v takem smislu, da je ločena od deželne avtonomije, da pošteva zgolj narodnost in jezik, in hoče posebne narodne kulturne parlamente jedino v obsegu nacijo-nalnih in jezikovnih vprašanj.
Z resolucijo o nacijonalni avtonomiji so slovenski rodoljubi vseh dežel in barev razobeseli zastavo, na kateri je opomin tudi drugim slovanskim narodom, namreč ta, da naj se vsi poprimejo najprej narodnostnega vprašauja in da začnejo še le potem z vso odločnostjo zahtevati izvršenje zgodovinskih državnih prav. Vseslovenski shod se ni postavil v nasprotje z zgodovinskim pravom in v obče ne z nobeno obliko federalizma, kakoršen imajo pred očmi Cehi, Malorusi in Hrvati, pač pa kaže nato, da z nacijonalno avtonomijo bi si vsi narodi zagotovili svoj obstanek, za-jedno bi po najkrajši poti prišli do zaželenega federalizma, kateremu delajo sedaj Nemci največe zapreke.
Slovenska resolucija o nacijonalni avtonomiji glasno opominja, da z izvršbo samo jezikovne jedna-kopravnosti ni še izvršena tudi narodna jednakoprav-nost, katera obseza narodnost in jezik, ne pa samo jezik.
Če so na vseslovenskem shodu posebe sklepali o izvršbi jezikovne jednakopravnosti, nima to drugega smisla in pomena, kakor da Slovenci so tako pritiskam v pojedinih deželah, da ne morejo čakati dalje, in da bodo oni odslej neprimično stremili k izvršenju liacijonalne avtonomije za vse narode, da pa med tem časom ne prenehajo zahtevati izvršenja jezikovne jednakopravnosti. Ne jezikovna, ne narodna jednakoprav-nost se ne da pravilno izvršiti bez nacijonalnih kulturnih zastopov, a vsaj nekaj se more stvoriti tudi bez nje po sedanjih potih, in to naznanjajo Slovenci v posebni resoluciji, katero je na shodu utemeljeval drž. posl. dr. Ferjančič.
Če so Mladočehi modri dovolj, popuste začasno od svoje škodljive trme, da hočejo po vsej sili dose-zati pojiolno narodno jednakopravnost le po deželnih zborih. Ker jim isto jednakopravnost ne zagotavlja samo zgodovinsko drž. pravo, temveč tudi sedanja ustava, dolžni so uže radi Slovencev, Malorusov in Slovanov v skupnosti postaviti se na stališče skupnih nacijonalnih potreb, torej oprijeti se slovenske resolucije, po kateri morejo vsi. narodi doseči nacijonalno avtonomijo po zakonu, ki bi se sprejel v državnem zboru. Tu je zopet prilika dokazati, koliko v resnici velja slovanska solidarnost.
Sicer pa so slovenski, sosebno državnozborski za" stopniki odslej dolžni, pridobiti skupine sedanje ali katere si bodi večine za izbojevanje nacijonalne avtonomije. V politiki se mnogo izpreminja, vendar bi mogli prorokovati, da poljsko plemstvo najbrže zapusti Slovence in druge Slovane, kedar bi bilo treba soglašati in glasovati z njimi za tako rešenje nacijonalnega vprašanja. Poprej pristopijo še kake nemške stranke Slovanom na pomoč, nego pa Poljaki, ki so uže jedenkrat izpodkopali take državnike, ki so hoteli v Galiciji in drugod izvršiti nacijonalno avtonomijo. Poljaki so sprejeli madjarsko teorijo »historiško-politiških individuvalitel dežel« in so v svoj čas zavedli tudi Čehoslovane, da so se poprijeli madjarsko-poljskega mamila pa zapustili program slovanskega Praškega kongresa in prvega skupnega državnega zbora.
Resolucija vseslovenskega shoda ne sme ostati samo zabeležena na papirju, kakor kaka določba sedanje ustave, temveč mora postati dejansko stremljenje slovenskega naroda in naposled tudi dovršeno dejanje! Nekdaj je bil dr. Gregorec osamljen v drž. zboru, ko se je prvi v tem zboru izrecno potezal za
nacijonalno avtonomijo; od 14. sept. 1897 je dobil m mora dobiti drugih pomočnikov zanjo. Slovenski poslanci z istrskimi zastopniki so se neposredno zavezali na nacijonalno avtonomijo; moralno veže pa tudi vse tiste slovanske skupine, ki so poslale svoje delegate na hrvatsko-slovenski shod. Ta dejanska in moralna dolžnost pa ni težavna, ker je v interesu vseh narodov in zastopnikov, če so zares lojalni in pravični. Interes monarhije in narodov je v pogledu na nacijonalno avtonomijo najtesneje združen, in vse kaže, da od srečne izvršbe nacijonalne avtonomije je zavisen tudi tvrden obstanek cesarstva.
Če torej kaka skupina sedanje ali kake druge večine zapusti slovenske in druge slovauske avtono-miste radi te njih lastnosti, ni bil in ni pravi njih prijatelj, in bolje je, združiti z nasprotnikom, ki je vsaj v tej najodločilniši točki naš pomočnik, in taki sode-jatelji bodo prej ali poslej sami Nemci, ko izprevidijo, da v Avstro-Ogerski ne more noben narod stalno in po sili prisvajati si hegemonije. Prvenstvo se mora, ako je opiavičeno, razviti samo od sebe, ne po zvi-čajah, ne po silovitostih, temveč po zakonih naravnega, svobodnega tekmovanja.
Nacijonalna avtonomija vsaj za istrske Hrvate in skupnost Slovencev ne visi več, rekli bi, v zraku; doslej je živela samo v kakem listu ali mimogredč v ustih kakega rodoljuba. Odslej pa so se za njo zavezali Slovenci, istrski Hrvatje, moralno tudi drugi Hrvatje, prav za prav tudi Mladočehi, in imajo Slovenci uže davno svoje zadružnike in sobojevnike za nacijonalno avtonomijo v Malorusih.
Ob tej priliki ima po vsem utemeljeno pravo tudi urednik „Slovanskega Sveta" javno izraziti svojo radost nad sprejeto resolucijo o nacijonalni avtonomiji. On, kakor mu more najbolje zasvedočiti drž. poslanec kanonik dr. Gregorec, se je od 1. 1885 trudil po nemških, slovanskih in slovenskih listih, med temi najbolj v »Slov. Svetu«, da bi primerno pojasnil pomen in dalekosežnost nacijonalne avtonomije.
Na Slovenskem je začel on pri narodni avtonomiji v resnici ab ovo, ko je v prvem dotičnem članku začel govoriti celo o imenu, potem o pomenu te avtonomije, s tem pa dokazovati, da Slovenci po svojem domačem ožem programu niso federalisti, kakor so se po napačnih analogijah imenovali dotlej.
V poslednjih 6 ali 7 letih ga je pri tem najbolj in prav pošteno podpirala Tržaška „Edinost", katera je priobčevala članke iz „SI. Sveta", pri tem pa vedno navajala ta list, in je tudi sama pisala članke o narodni avtonomiji. V „Slov. Narodu" je urednik „blov. Sveta" priobčeval članke o narodni avtonomiji leta
1886 in 1887.	, . .
Danes imajo ti listi zadoščenje, da so slovenski voditelji z vsemi politiškimi razlikami jedim v stremljenju o narodni avtonomiji, in da je o njej govoril na samem vseslovenskem shodu zastopnik, ki je izbran ne od narodne, temveč od katoliško-narodne stranke. To je najvažnejši napredek med strankami slovenskega naroda samimi.
Vseslovenski shod je sklepal sicer o več važnih točkab, važnih samih posebe, še bolj pa, ker so aktu-valne glede na sedanji občepolitiški in slovenski ter hrvatsko-slovenski posebni položaj, vendar pa je resolucija o nacijonalni avtonomiji najvažnejša ne le po pomenu in dalekosežnosti, temveč tudi v pogledu na
sistem in tudi sedanje takisto obče tostransko polo-ženje in politikovanje. Nacijonalna avtonomija — poprej ne bode pravegi miru in stalnih razmer — mora se izvesti ne le v tostranski polovini, temveč tudi na Ogerskem. Tudi na Ogerskem stvari dozorevajo do politiškega in gospodarskega poloma, naj se kaže še toliko drugo lice na zunaj. V tostranski polovini pa so jo ravno nemški razposajeni vitezi in zagovorniki pestnega prava pritirali tje, kjer je treba vozel presekati, in če ni gr. Badeni sposoben ali dovolj močan zato, mora nastopiti drug državnik, ki preseče ta gor-diški vozel, da napravi pot nacijonalni avtonomiji, ž njo pa normalnim odnošajem vsake konstitucije in pravilno delujočih parlamentov. Nemške stranke so tudi s pozitivnimi, seveda nezadostnimi predlogi ravno letošnje poletje pripravili pot — nacijonalni avtonomiji, da je popolnoma dozorela za naš osrednji parlament.
Ce slovenski poslanci nastopijo v drž. zboru takoj ali kmalu s predlogom o izvršbi nacijonalne avtonomije, prisilijo prijatelje in neprijatelje, da pokažejo svojo pravo barvo; oni pridobč nemške stranke, kolikor so zares odkritosrčne v zahtevanju izvršilnega zakona o nacijonalni jednakopravnosii; kolikor pa so le hinavske, jih Slovenci s svojim predlogom — uže-nejo ter celo ostrašijo Cehoslovanom na korist! Ako se nemške stranke boje nacijonalne avtonomije radi tega, ker bi se ž njo ojačila narodnost slovanskih narodov, ne bodo več toliko drzne ne v zanikanja jezikovnih naredeb, ne v pozitivnih zahtevah ; to pa bi bilo vsekakor Slovanom na dobiček, in ti bi pri tem še vedno ostali na stališču nacijonalne avtonomije.
Po vsem tem je specijalno od slovenskih drž. zastopnikov zavisno, kedaj in v koliki meri bode dan vseslovenskega shoda važen in celo zgodovinski pomenljiv. Vabljiva perspektiva za slovenske zastopnike, da ostanejo tudi v drž. zboru tistega odločnega duha, s katerim je na shodu spodbujal poslušalce drž. posl. dr. Šušteršič! Na delo torej, krepko naprej ! Bodi vseslovenski shod začetek novi, boljši dobi!
Pripravljam odbor je v seji 28. avg. sklenul, da bi se shod vršil 14. sept. t. 1. od 9. ure dopoludne, ter je naznanil dnevni naslednji red: 1. Obči politiški položaj ; poroča drž. posl. dr. Šušteršič. 2. Jezikovno vprašanje; drž. posl. dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere; drž. posl. Spinčič in odvetnik di. Franko. 5. Koroške razmere; dež. posl. Grafenauer. 6. Štajerske razmere; dež. posl. dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodogospodarski položaj slovenskega in istrskohrvatskega ljudstva; drž. poslanec Povše. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah.
Zborovanju so določili čas od 9. do 2. ure popo-ludne. Badi ttga, kakor so poročali listom, so izključili tudi vsakatero debato. Udeležbo so omejili na vabljene osebe. Shodu so dali značaj narodnih zaupnikov. Odbor je imenik zanpnikov s pododbori zunaj Kranjskega izgotovil. Radi omejenega prostora omejili so število vajbljencev.*) Po 5. uri pop. se je določil banket.
No, shod, kakor poročajo listi, se je prek in prek srečno izvršil. Po brzojavnih poročilih se je udeležilo
*) Urednik „SI. Sveta" ni dobil ne naznanila o sklepih pripravljalnega odbora, ne kakega vabila na shod. Morebiti je primerno zabeležiti, da s Slovenskega prihajajočim nevljudnostim smo se uže privadili, to pa nas ni nikdar zaviralo, da bi ne presojevali stvarij na podstavi dejstev, kolikor se moremo seznaniti ž njimi.	Op. ured.
shoda kakih 1703 ljudij. Našli so mesto okrašeno z zastavami, kakor je posebe skrbel župan Hribar. Došlo je več hrvatskih opozijonalcev iz banovine, namreč gg. bar. Rukavina, David Starčevič, dr. Ružič, dr. Ban-javčic in dr. Potočnjak; v imenu mladočesk. kluba dr. Stranskf, potem češkomoravski drž. posl. dr. Sto-jan, maloruski posl. Barvinski, iz Istre dr. Vitezic, s Tržaškega Iv. Nabergoj Izmed slovenskih drž. in dež. poslancev so bili menda vsi prisotni. Zborovanje v „Narodnem Domu" je otvoril dr. Šušteršič, predsednikom je bil izvoljen drž. posl. goriških Slovencev dr. Grfgorčič. Častnimi predsedniki so se izvolili gg. dež. glavar Detela, župan Hribar, dr. Barvinski, bar. Rukavina in dr. Stransk^, podpredsedniki pa dr. Jurtela, posl. Einspieler in Nabergoj, zapisnikarji dr. Gregorin, dr. Medved, dr. Rosina in dr. Žitnik.
Častni predsedniki so nato pozdravljali zboro-valce. Dež. glavar Detela je pozdravil Slovence v imenu kranjške dežele, rekši, da shod je dokaz jedmosti vseh južnih Slovanov. Prekrasno in živo je govoril župan Hribar. Naglašal je, da skrb za bodočnost druži k slogi vse Slovence, to je tudi potreba, ko vihra boj na vsej črti, ne za svetinje narodov, za blaginjo človeštva, temveč divji boj v znamenju najtemnejšega reakcijo-narstva za premoč in nadvlado. Ko se vračajo pravice Slovanom, vzdviga se huronski vrišč in hrušč, ker hočejo vzdržati načelo o gospodujočih narodih. Slovani naj bodemo i nadalje službujoči narodi Nemcem, katerim se z istim namenom pridružujejo Lahi. Kar so Slovenci doživeli v Celju ob poslednji slavnosti, dogaja se po primorskih mestih skoro vsak dan. Danes hoče shod opominjati vlado, kaj je dolžna slovenskemu in hrvatskemu narodu, ki ne hodita demonstrovat črez granice; na mestu smo, kedar gre izpolnjevati dolžnosti do države; zato itnamo pa tudi pravo zahtevati, da nas država pozna. Vlada nas doslej ni hotela poznati, in kaka je še danes, dokaz je v tem, da v Ljubljani izhajajoči uradni list, ki nemško slavnost oznanja uže tedne in mesece poprej, o današnjem shodu, na katerem je zastopano prvotno prebivalstvo peterih ko-ronovin, doslej še besedice črhnul ni. Ni torej čuda, da je vlada proti obstrukcijonistom slabotna, a če je ona slabotna, bodimo močni mi. Le tako si priborimo konečno zmago. No obstrukcija bode za Slovane blagoslov, ako jih združi tesneje, in oni provzročijo preporod Avstrije v smislu svobode in pravičnosti. Naj bi to zborovanje okrepilo slovansko pobratimstvo in ponos slovenskega naroda. Slovani, ako le hočemo, smo nepremagljivi.
Posl. Barvinski je pozdravil, shod na slovenskem jezika, potem pa povdarjal idejo slovanske vzajemnosti. Prista vil if, da slovanski zastopniki so se še le sedaj, po 30 letih, združili v parlamentu. Takisto dr. Stransk^ je povdani1 lovansko solidarnost in posebe vzajemnost Čehov in -lovencev. Opominjal je k združenju, ne v ofenzivo, temveč le v obrambo. Misli, da je minula doba, ko je v Dunajskem parlamentu stal Slovan proti Slovanu. Kakor Čehi na Moravskem in Sileškem, bore se tudi Slovenci za emancipacijo na Stirskem, Koroškem in Primorskem. V imenu češkega naroda želi," da bi se kmalu uresničile besede Prešernove: „V remena bodo se Slovencem razjasnila." — Bar. Rukavina je priporočal slogo s Hrvati, a kedar pride zmaga, tudi ostati v slogi. Hrvatje, v imenu katerih govori, pripadajo tisti stranki, ki deluje na svo-
bodno zjedinjenje Slovencev in Hrvatov. — Poslanec dr. Stojan, govore na slovenskem jeziku, je prinesel pozdrav z Velegrada, kjer počivata Ciril in Metodij. — Vit. Vukovic je Slovence zagotovil solidarnosti dalm. Hrvatov.
Po pozdravih so odposlali cesarju brzojavno iz-raženje udanosti in zvestobe.
Potem so poročali o resolucijah, ki so se sprejeli soglasno. Te resolucije so:
I.	Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod sprejme združenje vseh slovenskih in hrvatskih državniii poslancev z. veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program „Slovanske krščansko-narodne zveze." Slovenskim in istrsko-hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje, iu se isti poživljajo, da naj v parlamentarni večini vstrajajo, dokler bode, odločno in nezavisno od trenutnih tendencij, dejansko izvrševala svoj program. — Poročevalec dr. Šusteršič.
II.	Vseslovenski in instrsko-hrvatski shod zahteva, da se v členu 19. temeljnega aakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak. zajamčena narodna in jezikovna jednako-pravnost v šoli, uradu in javnem življenju izvrši tudi glede slovenskega in oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Torej se zahteva, da so pri vseh državnih uradih v teh deželah uradniki, ki imajo ob3evati s slovenskim, od-nosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega, oziroma hrvatskega jezika, in da se jezika neveščim, uže nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem. — Poročevalec dr. Ferjančič.
III.	Zbrani na vseslovenskem in istrsko-hrvatskem shodu poživljajo svoje poslance v državnem zboru, da skupej s svojimi zavezniki, zahtevajo z vso odločnostjo od c. kr. vlade, kot pogoj za podpiranje iste: a) da se uže dolgo trajajoči sistem v pokrajinah. Trsta z okolico v Istri, kakor i v celem Primorju, idoči naravnost na zator slovenskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev i Hrvatov, v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih in gospodarskih strvareli; iu da se ž injimi postopa po zakonih, kot ravnopravnimi državljani in ljudmi: b) posebe glede Trsta z okolico : 1. da se urede v mestu Trstu in okolici ljudske šole tako, da se slovenski otroci poučujejo v svojem materinem slovenskem jeziku, ter da se v srednjih šolah vvede poučevanje v slovenskem jeziku ; 2. da se za tržaško okolico — vseh šest okrajev — ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo za preneseni delokrog povsem nezavisno od tržaškega magistrata, a zavisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu; 8. da se oziroma na volitve v državni -zbor, izloči okolici od me<ta, ter da okolica sama svojega poslanca voli. c) Posebe glede na pokrajino Istro: i. Da ss pod vplivom organov c. kr. vlade, in tudi z novci hrvatskih vernikov ne odga-jajo duhovniki, skoro izkl.učno sinovi italijanskih roditeljev, v italijanskem jeziku in duhu, ter se nastavljajo med hrvatske vernike duhovniki italijanske narodnosti in čuvstva, nevešči hrvatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jedoi diecezi, — ampak da se za hrvatske vernike vzgajajo duhovniki vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva ; 2. da se za 17 000 hrvatske, odnosno slovenske
dece, neimajoče šole, ustanove hrvatske, odnosno slovenske ljudske šole, In da se tudi obstoječe ljudske šole prenarede tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku ; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega šolstva, odpravi; 3. da se za 140.000 Hrvatov in 44.000 njim povsem sorodnih Slovencev, ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom ; 4. da upravne oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski, odnosno slovenski jezik, da ne zavlačijo z najjednostavnejimi rečmi, in ne delajo zaprek, ampak hitro, postavno in nepristransko rešavajo vse zadeve, iu podpirajo hrvatsko in slovensko ljudstvo, zanemarjeno ne samo v prošlib, nego i v novih, novejših in najnovejših časih; 5. da c kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski, odnosno slovenski jezik, in sploh po zakonih in predpisih postopajo, ter da se uže je-denkrat c. kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v takovo mesto, kjer bodo zamogli čio-večje govoriti hrvatski tožitelji, obtoženci, kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kjer bode omogočena hrvatska porota; 6. da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor, pari na to, da se vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcem zajamčena osebna sigurnost, ter da se stanje v istrskem zboru in odboru, vstvarjeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito, in da se zbor ne le premesti v drugo, najprimitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego podvzame potrebne mere, da bode vzaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena svoboda in osobna sigurnost; 7. da se podvzamejo vse mogoče mere, s kojiini bi se pozdvigaulo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posebe, da se mu pomore v bedi, koja ga čaka vsled jako slabe letošnje letine. — Poročevalec Spinčič.
IV. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljub-Ijsni priznava: da se Slovencem na Goriškem, osobito v mestu in okraju goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice ; da se v nasprotju z naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem šiloma ovirajo v svojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki šteje v mestu nad jedno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva ; da je vladino postopanje nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave : protestuje najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakrvili, da je v tamošnjem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države; zahteva: naj visoka c. kr. vlada vvede na Goriškem zakonite razmere v vsake.n oziru : naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturni rozvoj, kakoršni zahteva naravno pravo ter je jamčijo obstoječi zakoni; naj terja od sebi podrejenih uradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, vljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivatelstvu na Goriškem v smislu svoje uradniške prisege; ter pričakuje : da bo visoka c. kr. vlada zahtevala jednako postopanje, kakor od svojih uradnikov, nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem, tudi od mastnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in
obrtnijske zbornice goriške, in to tem bolj, ker gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na Goriškem se vzdržuje jedino le z vladino pomočjo. — Poročevalec dr. Franko.
V. Deželna vlada: Osrednja vlada se pozivlje, da premeni upravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik bez ozira na katero politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem, in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi. Slovenščina in c. kr. aradi na Koroškem. V'ada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v slovenskem in mešovitem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge» službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika ; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje, jezikovno ravnopravnost strogo izvajati. Slovenščina pri prometnih uradih na Koroškem. Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, katere so mu po ustavi zagotovljene ; nujno potrebno je, da pride najviša prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih kratkomalo odpravi. Šolske zadave. Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Pouk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek, ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najviša šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-ošnovni in šolski zakoni, na vseh šolah, koroškim Slovencem namenjenih, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koioški deželni šolski sovet z odlokoma od dne 26. septembra 1890, št. 1623, in od dne 9. novembra 1891, št. 3178 — ter smatra vsako drugačno uredbo malih šol kot nepostavno. Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šolska oblast iz pedagogično didaktičnih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nabaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v -A-upni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine ali ■ laike. Samo ob sebi se razumeva, da ima d t čn učitelj vešč biti obeh učnih jezikov. Po tem	vodilu naj se uredi tudi pouk v tistih nadaljevalnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeni. Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnuje Celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgajali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pismu, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci. Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore tistim pripravnikom na učiteljiščih v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru, ki se za-
vežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in v pismu Volilni red za deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi, in sicer za državni zbor po predlogu, ki so ga nasovetovali slovenski poslanci dne 24. maj-nika 1.1, v 17. seji v ravno preteklem zasedanju državnega zbora. — Poročevalec Grafenauer.
VI. Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem po jeduakopravnosti, treba, da se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo z lavantinsko vladikovino v Mariboru, ter da se sodiščni okraji Radgona, Cmorek in Arvež podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru.
Bezpogojna potreba je, da se ljudska šola, namenjena za pouk slovenskim Otrokom, uredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključivega poučnega jezika, ter da neha biti ista v rokah nem-škonacijonalnih in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevunje slovenskega naroda. Treba je, da se deželni šolski sovet štajerski razdeli v dva oddelka, nemški in slovenski, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle zadevajoče njemu podrejene šole. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno vzgoji učiteljev za slovenske spodnještajerske šole, mora se urediti tako, da bode pouk v večini poučnih strog v slovenskem jeziku.
Vprašanje o pouku v slovenskem jeziku na Celjski gimnaziji v Celju naj se reši tako, da se na gimnaziji napravijo slovenske paralelke za slovenske dijake, ter da se za tako popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno, srednje šole dostojno poslopje.
Za štajerske Slovence treba osnovati v Celju državno nižo kmetijsko šolo za praktičen pouk v umnem kmetijstvu in za vinorejo in sadjerejo, potem državno podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim poučnim jezikom
Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni In slovenski mladini naklonjeni možje, ne pa odločni nasprotniki nemškonacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Celje. Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih šol mora se odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske šole zares n^ srcu.
Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer celo domačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem. Uradniška mesta na Spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrstvi, uradnikom slovenske narodnosti, in ta mesta ravno tako predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih uradnikov, pri sodiščih, pri politični in finančni upravi, pri šolah, pošti in železnicah. Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko gledati jo strogo na to. da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen uradovati v slovenskem jeziku ustno in pismeno.
Krivični volilni red treba spremeniti tako, da dobe Slovenci na Spodnjem Štajerskem svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru, in da se vvrstijo v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi. — Poročevalec dr. Dečko.
VII.	Vseslovenski in istersko-hrvatski shod pripo-znava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo narodno avtonomijo ; zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih nastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno razsojevati in sklepati. — Poročevalec Povše.
VIII.	a) Vseslovenski in istersko-hrvatski shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih bodo sami o svojih potrebah in namenih odločevali. Zato pozdravlja shod predlog kmetijskega ministerstva, po katerem se imajo osnovati kmerijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrhe za to, da se v vseh pokrajinah, koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, osnujejo za nje, po vzgledu zadrug na Češkem in Tirolskem, posebne, nezavisne in samostalne kmetijske zadruge, b) Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom ; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko učilišče. c) V .neslovenski in istersko-hrvatski shod zahteva od vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in izboljšanja pojedelstva, osobito vinogradarstva in živinoreje, d) Da se delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami in posojili; prav tako n j skrbe za konvertovanje visokoobrestnih dolgov v nižeobrestne. e) Vlada naj že skoro izroči drž zboru uže obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati osobito za manjša posestva pri podedovanju ali prevzetju od starišev. i) Državno in deželno zakonodavstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika iu delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije, g) Da se izboljša naše socijalno stanje, da se obrani in osiguii imetje naših stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje, in država naj se loti zavarovanja delavcev za čas onemoglosti in starosti, h) Od vlade zahteva se, da izdatno podpira osobito malo obrt, da ta zmožna postane vstrajati v tekmovanju na domačem in svetovnem trgu. — Poročevalec Povše.
.—-5—1-—
Macijonalni kulturni parlamenti,
V 11. št. »SI. Sv.« 1.1. smo podali bistvo o zasnovi kulturnih parlamentov, katere priporoča pisatelj »osnovnih potez za konečno rešenje narodnostnega vprašanja v Avstriji«, in smo pripomnili, da se v vsem razpravljanju vjema s teorijo o nacijonalni avtonomiji. V resmei se njegova načela in izvajanja iz njih celo pokrivajo s to teorijo. Danes hočemo avtorjeve nazore dalje označevati.
Sestava kulturnih parlamentov. V te zastope bi se volili členi, popolnoma ločeni od zastopnikov držav-
nega in deželnih zborov. Ker bi se v kulturnih parlamentih razpravljale samo take stvari, katere se dostajajo jezika, narodnosti, torej tudi vsega kulturnega razvoja vsake narodnosti, umestno bi bilo, da bi se poleg voljenih členov imenovali še posebe veščaki, ki so nameščeni na raznih šolah, n. pr., rektorji vseučilišč in še kaki drugi bolj znani znanstveniki, potem nekateri členi iz raznih učnih zavodov (osnovnih, srednjih in velikih šol.) Voliti pa bi smel po narodno oddeljenih okrajih vsakdor, ki ima volilno pravo, katero bi se določilo posebe; v pomešanih okrajih bi pa bila narodnost volilcev posebe zabeležena, da bi ne bilo pomot, da bi torej jedna in ista oseba ne volila n. pr. za nemški, namesto za kak slovanski kulturni parlament. Sklepe kulturnih parlamentov bi izvrševala seveda eksekutiva, in sklepalo bi se v spo-razumljenju s to eksekutivo.
Omenili smo uže zadnjič, da poleg kulturnih parlamentov bi se vstvarila tudi posebna delegacija, sestavljena iz členov teh parlamentov. Ta delegacija, ki bi se mogla imenovati državni kulturni sovet, bi razpravljala bistveno le to, kar bi veljalo za vse kulturne parlamente, torej bi postavljala osnovna načela, po katerih bi se ravnali posamični kulturni zastopi. Ta kulturni sovet bi imel torej v pogledu na jezikovne in narodnostne zadače v svojem področju to, kar si dandanes neumestno prisvaja državni zbor. Razvidno je iz tega, da bi državni kulturni sovet skrbel za potrebno jednotnost kulturnih načel, in kulturni parlamenti bi imeli uže direktivo po načelih, zasnovanih in danih po drž. kulturnem sovetu, in diferencije, ki bi se kazale in morale kazati v posamičnih kulturnih zasto-pih, bi bile specifične, pripadajoče tej ali oni narodnosti. Vlada ali kaka stranka bi se ne bala, da se ruši jednotnost n. pr. pouka, ko bi ta kulturni parlament sklepal tako, drugi pa drugače. Razlike bi bile vselej take, da bi se dale še podrediti osnovnim načelom, iu kjer bi kak kulturni zastop prekoračil meje svoje pristojnosti, je pa državni kulturni sovet na straži, da bi ga potisnul v meje kompetencije kulturnih parlamentov. Taka zasnova drž. kulturnega soveta poleg posamičnih kulturnih zastopov je silno važna, če pomislimo, kako hinavsko čuje do današnjega dne nemška liberalna stranka »jednotnost« države Taka neodkritosrčnost hegemonistiških strank bi potem ne imela več nikake podstave, in skupne interese, ki jih ima država tudi v kulturnem pogledu, bi nadzoroval in čuval drž. kulturni sovet boljše in vsekakor bolj pošteno, nego pa današnje, interesovane stranke gospodovalnih narodov.
Dandanes je samo naključje, ako potom šole pro-dere med razne narodnosti, n. pr. kak dorber motiv iz umetnosti tega ali onega naroda; drž. kulturni sovet bi pa tudi na to stran priporočal, kar bi zasledil vrlega pri tej ali oni narodnosti, naj si bode v umetnosti ali kakem drugem pogledu. Danes se narodnostim vrline kradejo ah prezirajo; potem pa bi uže po šoli sprejemali to od te, ono od druge narodnosti, in začela bi blaža doba kulturnega tekmovanja.
Kar se dostaje sttoškov za kulturne naprave, plačeval bi jih vsak narod za se; utegnul pa bi davke za to določevati poseče vstvarjen obči zakon.
Skupni jezik. Naš avtor, kakor smo omenili tudi uže zadnjič, zahteva kvalifikacijo uradnikov po narodnostih od najirže do osrednjih gosposk, ne zameta pa posredovalnega jezika med vsemi narodnostimi, kolikor bi bil zaresno potreben; ali on noče nič vedeti o tem, da bi bil ta jezik državni jezik, temveč bi moral imeti jedino značaj »državnega veznega jezika* (»staatliche Verbin-
dungssprache«) v smislu, v kakoršnem se rabi francoščina v mednarodnem občenju diplomacije. Kako naj razne gosposke občujejo med seboj, to bi določil poseben zakon, in bi torej ne smela kazati se nikaka samovolja. Našim čitateljem je znano, da rabljenje »državnega veznega jezika« bi po teoriji nacijonalne avtonomije morali določiti juristiški organi, torej kulturni parlamenti v sporazum-ljenju z vlado, ker tako bi vezni jezik dobil primerne, po potrebah tehnike občenja kolikor toliko opravičene meje.
Zastopanje vlade v kulturnih parl.rmentih. Vlada bi bila dolžna do najviših instancij občevati s kulturnimi parlamenti po kvalifikovanih uradih in uradnikih. Umevno je torej, da bi vsako ministerstvo dobilo oddelke za vsako narodnost, in da bi vsak tak oddelek imel svojega načelnika. Tak načelnik bi utegnul pred vsem naučno ministerstvo zastopati v kulturnem parlamentu dotične narodnosti. Ko bi se razpravljalo v teh parlamentih kaj iz podoočja drugih ministerstev, zastopali bi pa načelniki narodnih oddelkov ista ministerstva v kulturnih zastopih.
Izvršba nacijonalne avtonomije zahteva pred vsem loSenje okrajev po narodnostih, torej utvrjenje nacijonalne posesti, nacijonalizovanje uprave in kulturno nacijonalno avtonomijo; drugo je združenjo in uslovjeno z drugim. Bez ločenja kompaktnih mas jedne in iste narodnosti ni možno vstvariti primerne narodne uprave in ni možno podeliti vsaki narodnosti v skupnosti pravega in jednot-nega skupnega kulturnega zastopa. Po izvršenju mej za vsako narodnost, po načelu združevanja po kompaktno naseljenih množicah, pa ni pretežavno nacijonalizovanje uprave, ne vstvarjenje kulturnih parlamentov za vsak narod. Zato pa tudi našemu avtorju dela ločenje ali deljenje po narodnostih, zagotovljenje narodne posesti, posebne preglavice. To je tudi iz različnih vzrokov umevno. Državnopravni pomisleki pri stremljenju k narodni avtonomiji ne morejo veljati, kakor smo v 11. št. dokazovali glede na Tirolsko. Kajti nacijonalna avtonomija ne trže in nima potrebe trgati dežel in njih »historiških indivi-duvalitet«; ona pušča deželne avtonomije in tudi vsaka-tero državno pravo nedotakneno. Proti narodni avtonomiji morejo postopati jedino agresivni narodi, ker se nadejajo, da, če se ne določijo meje v sedanjosti, utegnejo one s svojim prodiranjem in umetnim širjenjem svoje narodnosti, prej ali poslej razprostraniti svojo narodnost na zemljo, kjer je sedaj še druga narodnost. Radi tega razpravlja naš avtor še v posebnem zaglavju tudi vprašanje vrednosti nacijonalnega ekspanzivnega stremljenja. On je črez mero naklonjen nemški narodnosti, vendar pa svari njene vodje, ter jim dokazuje, da zadača nemške narodnosti v Avstriji mora biti ne v ekspanzivnosti, temveč v nadaljnjem krepljenju nemške narodnosti na znotraj; zato pa naj bi ne tlačili svobode drugih narodnostij, kajti nemška narodnost more tekmovati z drugimi narodnostimi po notranji kulturni veljavi, ne pa s tem, da bi se za nemško narodnost uzakonili posebni privilegiji! Nemška narodnost ima notranje vrline, s katerimi more i nadalje izpolnjevati svojo misijo.
A tudi Čehom daje pomisliti glede na njih zgodovinsko državno pravo ; slika jim neizmerne težave, ki se jim postavljajo na poti k glavnemu cilju. Zato sovetuje tudi njim, naj bi si zagotovili najprej obstanek svoje narodnosti z narodno avtonomijo. Opominja pa tudi Nemce, da njih logika, ki jih dovaja do nacijonalnega ločenja na Češkem, mora koncem koncov dovajati do ločenja narodnosti od narodnosti ne le jednega, temveč vseh na-
rodov. Nacijonalno avtonomijo je treba in je najbolje izvršiti istočasno za vse narode.
Nacijonalni stalni prepiri so le prevef. tudi voditeljem narodov razdražili živce; tako motijo sebe in narode za malenkosti ravno tako, kakor za velike stvari. Malenkosti jih zavirajo, da naposled ne izvršč nič velikega in za bodočnost odločilnega. Tako se tudi bojč, da bi pri razmejevanju ali ločenju krajev in kotov po narodnosti, ne izgubil se kak kotiček, kak kupiček soplemenske naselbine ob mejah ali sredi drage narodnosti. Zato smo mi vedno na-glaŠali, da nacijonalna avtonomija se da v Avstriji izvršiti le po oddeljenju večih ali kompaktnih mas jedne in iste narodnosti, in da manjše naselbine, raztresene soplemenike, je treba puščati v strani. Kar izgubi jeden narod v jea-nem kraju, dobi pa na drugem kraju, in tako se izguba in pridoba približno poravna tu in tam. Kolikor ne pridejo take raztresene naselbine neposredno pod zaščito kulturnega zastopa svoje narodnosti, morejo se narodno ščititi in razvijati po posebnih uredbah in napravah, n. pr. po šolskih Maticah ali celo po zakonih za takdzvane manjšine. Vsekakor more narod, ki se ščiti in razvija v okviru narodne samouprave, bolje poštevati in čuvati med drugimi narodi raztresene rojake, nego dandanes, ko je celota narodova prav za prav le po imenu celota, drugače pa bez vsake jednotne narodne organizacije. Narodno utvrjen organizem je književno in v obče duševno močen, da m >re znatno in blagodejno vplivati tudi na svoje, med drugimi narodi razkropljene soplemenike, in to more zatreti tiste pomisleke, ki se kažejo ob razgraničevanju raznih narodnostij v namen vstvarjenja narodne samouprave. S pomočjo poslednje se narodi izognejo vsiljevanju dvo — ali celo trojezifinosti za jedno in isto narodnost ali v jedni in isti deželi. Razkropljene množice med tujo narodnostjo so tako ali tako prisiljene občevati z večino tuje narodnosti v jeziku poslednje; to pa jih samo po sebi še ne raznarodi, ako dobivajo kulturne in moralne moči od zunaj, od skupnega svojega naroda.
Takih mislij, katere smo uže pred leti razpravljali v „SI. Svetu" in še pred njim tudi v „Slov. Narodu", je tudi naš avtor, in zato opominja tudi on, naj bi vsak narod skrbel, da dobi dejansko narodno posest, torej povsod le take kose zemlje in naselbin, za katere se še izplača posebno upravljanje tudi potom osrednje uprave. Za znatnejše oaze med tujimi narodi je še vedno možno poštevati tudi posebno jezikovno kvalifikacijo državnMi uradnikov; za neznatne skupine pa bi bilo to težavno. Narod sam pa kot celota more z raznimi pomočki, če ne drugače, z vplivom svoje literature še vedno skrbeti tndi za razkropljene rojake.
Vsak narod bi dobil ne le zanj kvalifikovanih uradnikov, temveč tudi uradnikov svoje krvi, ker bi se nameščali n. pr. po številu naseljenja vsako narodnosti. Vsaka narodnost bi dobila v tem pogledu svoj status, in le ko bi v kaki dobi ne bilo dovolj domačih sil, nameščali bi se primerno kvalifikovani uradniki tuje narodnosti. Uradniki pa, ki uradujejo zaraji tehniške potrebe v državnem veznem jeziku, bi se izbirali sorazmerno iz vseh narodnostij, 0 kakor bi določevala zakonita načela.
Meje jedne narodnosti bi se na katerem kraju utegnule sčasom premikati in premaknuti, to pa bi se potem določilo tudi formalno v sporazumljenju dotičnili narodnostij. Svoboda preseljevanja bi ostala in morala ostati, ta svoboda bi provzročevala pri vsakem narodu tekom časa kake izpremembe, in kar velja za jedno narodnost, bi dajalo svobodo za pren;aknenje dosedanjih mej tudi drugi narodnosti. Malodušno3ti v smislu sedanje dobe bi pač ne bilo
več, ko se dela toliko hrupa, rekli bi, glede na vsako dru-žinico, da bi se ne potopila v drugi narodnosti, ako se je preselila med njo.
Naš avtor je pa odločno proti temu, da bi se za vstvarjenje narodne samouprave glede na določevanje meje liacijonalni povesti razpravljalo v parlamentu ; treba bi bilo pozvati sodnijsko instancijo tain, kjer bi se ne mogli zje-diniti Naš avtor misli, da bi parlament ne postavljal načel za sestavljenje takega sodiš&a, temveč da bi k temu opravičene korporacije same neposredno imenovale za to sposobne osebe. Tako sodišče za določevanje mej bi bilo silno važno, imelo bi dela več let, in zato bi ne bilo odveč, ko bi se mu določila doba celega lustra. To sodišče bi moralo uže po svoji sestavi uživati najvsče zaupanje, in da bi postopalo kar možno objektivno, umestno bi bilo celo, da bi v lijem prevzel predsedništvo kak člen cesarskega doma. Sicer pa bi stranke dotičnih narodnostij same pospeševale primerno okroženje nacijonalne posesti uže radi uprave; sporazumevale bi se potom kompromisov. Kjer pa bi se ne mogle dogovoriti, tam bi imelo odločilno besedo to sodišče, kateremu bi vselej tudi vlada izjavila svoje mnenje.
Podstava razmejevanju ali delovanju za ločenje nacijonalne posesti bi bila posebna vladna predloga, ki bi vključevala predloge ali nasovete eksekutive, in bi se na tej podstavil osnoval državni zakon, v katerem bi bila obsežena vladna predloga; ta zakon bi dobil veljavo, ko bi potekel določeni obrok za pritožbe proti vladni predlogi in proti eventuvalnim razsodbam razgraničevalnega sodišča.
Za tako veliko, rekli bi, epohalno važno akcijo zahteva naš avtor drugo vlado in novo izvoljen parlament, vlado s popolnim zaupanjem, in parlament, ki bi ga volili volilci z zavestjo o zadati, da gre za vstvarjenje nacijonalne avtonomije in njenih uslovij. V novi vladi bi moral sedeti sposoben načelnik, s katerim bi bilo združeno malo ne usodno vprašanje; ta načelnik bi bil dolžen vstvariti primerna načela v dopolnjenje ustave v narodnem pogledu in ta načela izročiti javnosti; te osnovne poteze in pa dejstvo, kako bi se postavila vlada proti njim, bila bi geslo za nove volitve.
Naš avtor noče prorokovati, kako bi se izvršile nove volitve, vendar pa misli, da Jugoslovane bi vodilo po-števanje, da od češkega drzaviiega prava bi ne imeli mnogo dobička, pac pa da bi se izpostavili opasnosti, da bi se skušali Nemci maščevati tam, kjer so v velim, in Jugoslovani bi morebiti radi tega dali prednost na-cijonalni spravi v obliki narodne avtonomije. A tudi med Čehi bi utegnula biti znatna skupina, mislimo le na takozv. realiste, socijalne demokrate in njih antipode, obrtnike, ki so tudi siti narodnega prepira ; ti bi torej odločili se rajši za tako organizacijo, kakoršna je narodna samouprava, nego pa za češko drž. pravo. O Nemcib samih pisatelj nima poguma prorokovati; njih v skupnosti pa ne moremo dolžiti, da bi ne bili pravega avstrijskega mišljenja.
S pomočjo nacijonalne avtonomije bi dobila Avstrija na podstavi politiških in gospodarskih načel vlado iz takih krogov, ki so pozvani zato. Za pravi prospeh obSe blagiuje bi s tem ne bilo stvarjenega še nič, a jedno bi se doseglo, da bi bile odstranjene vsaj največe zapreke, ki so bile na poti takemu razvoju.
S tem završujemo posebno zaglavje »osnovnih potez« globoko mislečega pisatelja, avsrijskim Slovanom pa priporočamo tudi te točke, katere smo mi tudi tu tolmačili še posebe, v nadaljnje premišljevanje. Pristavljamo, da nemške stranke niso ali čisto ¡lifi ali pa le površno omenile prevažno bro-
šuro, in to je dokaz, da anonimni »patrijot« je uže preveč pravičen drugim narodnostim, dasi pošteva Nemee na prvem mestu.
.—----
Starokatoliki o Slovanih.
Prve dni sept t. 1. zbrali so se starokatoliki na Dunaju, in sicer na svojem IV. mednarodnem kongresu. Došli so delegati iz Amerike, Anglije, Francije, Nemčije, Holandije, Italije, Avstrije, Rusije, Srbije. Imeli so delegati seje sami med seboj zjutraj, v večer pa javne seje. V jedni evangeljski cerkvi io opravljali bogosluženje, združeno s propovedjo, in so imeli tudi prvo javno sejo. Za druge seje pa jim je dala Dunajska občina dvorane na razpolaganje v starem in novem občniskem domu.
Med ruskimi udeležniki je bil odposlan delegat sv. sinoda v Petrogradu, protopresbiter Janyšev, spovednik pok. carja Aleksandra III. in sedanjega carja Nikolaja II. JanySev je zajedno prinesel pozdrav kongresu od Petrograjskega mitropolita Palladija. Bilo je tudi več ruskih viših svečenikov, ki so pri zamejnih poslanstvih, kakor Dunajski, Dreždaiiski, Budapeštanski, potem znani cerkveni pisatelj ruski general A A. Ki-rejev, prof. Novikov iz Jurjeva, Kerenskij iz Kazani, gg. N. N. Ryžkov in Kerzov, g.-a Novikova, i dr. Od srbske ceikve sta bila škof Ružičič in arhimandrit Ila-rijon (Vasič) kot zastopnik srbskega mitropolita Miha-jila. Iz Nemčije je bil poleg drugih tudi starokat. škof. dr. Weber, iz Švice škof Herzog. Govorili so najbolj nemški, potem angleški, francoski. Pozdravljali so se tudi na ruskem in srbskem jeziku. Arhimandrit Ilari-jon je v poseldnji seji po srbski govoril in želel zjedni-njenja cerkva. Italijanski svečenik je govoril latinski in italijanski.
Ruski odposlanik Janyšev je rekel med drugim : „Trebaje poštevati za visoko čast, prisostvovati na takem zboru, ki si je odločil služiti, idejam miru, istine, svobode, jedinjenja v veri in ljubezni. Da pa ta velika jedinstvena blagi nahajajo v pozemskem življenja sebi simpatije, ali, bolje n čeno, cenijo se visoko na Vstoku — v dokaz temu je prisotnost dveh zastopnikov iz Rusije in Srbije. Še več: v Petrogradu je komisija, ustanovljena od sv. sinoda, da bi izsledovala zmožnost zjedinjenja s starokatoliško cerkvijo, in po močeh deluje na vresničenje teg* cilja. Kot člen te komisije, sem pooblaščen od nje in od prvega člena sv. sinoda, mitropolita Palladija, izročite srčen pozdrav Dunajskim starokatolikom in vsem udeležnikom kongresa ter izreči željo: Blagoslovi Gospod Bog ta blagorodna, resnično krščanska stremljenja in jnamerjenja."
Tudi srbski škof je pri poslednji seji tako govoril. Carjigrajski patrijaih in drugi pravoslavni dostojanstveniki so pjslali pismene pozdrave, vse smislu ljubezni in iskrenih želja glede na z;edinjenje raznih cerkev.
Starokatoliški govorniki so se kazali prek in prek pohlevni, zavedajoči se težav, ki jih ima od začetka in še bolj danes njih stremljenje. Nikdar na nobenem zboru nisi zapazil manj napuha, nego na tem kongresu, v besedah in v programu naglašujejo samo ljubezen in strpnost v smislu krščanskega duha. Da, oni gredo tako daleč v svojem programu, da zametajo načelno vsakatero posvetno pomoč. Tvrdijo, da dobra stvar se priporoča sama ter ne potrebuje ne meča ne druge
podpore od posvetne oblasti, in oni so preverjeni, da zmaga njih preverjenje V govorili so zametali vsako polovičarstvo; za mlačneže nemarajo, češ, taki bolj škodujejo, nego koristijo cerkvi. V jedni točki sprejetega programa naglašajo konservate.iem v smislu, da se drže starih tradicij in konciljev, z arug-i strani pa tudi svobodno mišljenje, v smislu, da ima svobodno vest vsakdor, in da je sam odgovoren za vse svoje.
Med njimi so bistri možje, kakor sta takoj na prvi hip pokazala zlasti škofa starokatolikom v Nemčiji in Švici. Nemški škofje priporočil modroslovna dela j ed-nega katoliškega avstrijskega pisatelja, rekši, da je ta dokazal pravo krščansko naziranje o stvarniku in svetu, o duši in telesu tudi z razutnovimi pomnčki.
No, nas zamina V. kongres starokatolikov radi tega, ker so postavili letos na program tudi točke, ki se dostajejo zapadnih Slovanov. Tem je kongres odmeril jedno celo sejo delegatskega zborovanja.
Med prvimi v tej obilo obiskani seji je govoril U- starokatoliški župnik Goetz izPassava, kjer je posebna občina tega veroizpovedunjaT V kratkih potezah je obzačeval ta mladi gospod delovanje sv. Cirila in Me-todija. Kazal je na razmerje, v kateremje bil Ciril in Me-todij nasproti Carjigrajskemu patiijarhu in rimskemu papežu. Rekel je, da cerkev, kakoršnaje bila za Metodija, se vjema s ceikvijo, kakor jo priznavajo starokatoliki. Ti so zavneti za nacijonalne cerkve, tako pa uže imajo Slovani v cerkvi cirilometodijski. To cerkev bi ¡starokatoliki pustili Slovanom ntdotakneno, kolikor bi pristopili k starokatoliškemu izpovedanju. Kazal je, kako je grškoslovanski obred slabil se tekom stoletij v unijatski cerkvi, in Slovani sami vidijo, kako je s takozvanimi glagoljaši. Starokatoliki pa, kakor se drže stare cerkve, tako bi ščitili tudi cirilometodijsko cerkev zapadnim Slovanom. Starokatoliki, povdarjali so na kongresu tudi drugi, vedo dobro razločevati med cerkvenimi olrednimi jeziki, ki jih je priznala stara cerkev, in med jeziki, katere dandanes govore moderni narodi; Slovanom pa bi se vsekakor ohranil staroslovenski jezik v cirilometodijski cerkvi. Glede na druge narode, ki nimajo tako ugodne cerkvene zgodo-dine, kakor Slovani, bi starokatoliki zjedinili se kak6 drugače, da bi dobili tudi nacijonalne cerkve. Te cerkve bi se ne razlikovale po duhu ali dogmatičnih točkah, temveč jedino po jeziku. Postba so povdarjali jednot-nost duha v verskem učenju in mišlenju, in le glede na jezik ali kak zananji narodni običaj bi dajali na-koncesije. S tem povdarjanjem jednotnosti hočejo uže naprej starokatoliki braniti se napadov in sumničenj.
Kongres je ob tej priliki pošteval posebno Ceho-slovane, ki so tudi imeli svoje zastopnike na zborovanju ; 3 govorniki, dva češka in 1 nemški, so tvrdili, da poznajo dobro razmere v čeških zemljah, in da jim je znano tudi mišljenje prostakov. Jedna točka je bila odločena tudi Husu in Hieronimu Praškemu ; ta točka naglaša, da, neglede na prave ali krive vzroke, je bilo sežganje Husa vsekakor nekrščansko. V kon-kretniše izraženje se niso hoteli izpuščati. V obče so se ogibali vsemu, kar bi dajalo povod nadaljnim napadom. Glede na Husa so tvrdili, da je on hotel ščititi duh cirilometodijske cerkve, da je on zapustil tradicije, katerih držati se imajo Čehoslovani vse pravo, in to bi jim zlajšalo povrnitev k cirilometodijski cerkvi.
Opomnili so, da nacijonalna cerkev bi bila važna in velika dobrota ne le za narode, temveč specijalno
tudi za Avstro-Ogersko, ker bi poblažila in s krščanskim duhom odstranila sedanja nasprotja avstro-ogerskih narodnosti). V pogledu na tako perspektivo so nadeljajo starokatoliki, da bodo narodi umeli njih stremljenja.
Med starokatoliki samimi si zapazil, da se držč po dejanju tega, kar uče. Na zborovanju nisi zasledil nikake mržnje narodnosti proti narodnosti, in so preverjeni o dobrem delu, ako le pomnože vrniki njih vrste.
Modri so vsekakor; spoznali so položenje v Avstro-Ogerski in to so hoteli na kongresu porabiti v korist svojega verskega preverjenja. To cenijo više, nego pa agresivne pridobitve v nacijonalnem prgledu. Za nacijonalno cerkev so se potegnuli pred vsem nemški starokatoliki, in ko bi bili oni nacijonalni, zajedno agresivni šovenisti, bi vsaj avstro-ogerskim Slovanom ne ponujali orožja, s katerim bi se mogli v resnici okrepiti vsaj nacijonalno. Le ljudje, ki so pripravljeni na napave in prosledovanje, in ki so preverjeni o svoji stvari, morejo dandanes ponujati takih sredstev svojemu bližnjemu, ki ni iste narodnosti.
Da starokatoliki dobro mislijo glede na zapadne Slovane, razvidelo se je takoj še za časa zborovanja njih mednarodnega kongresa. V posebnih strupenih člankih so jim nemški nacijonalci očitali, da delajo propagando v okrepljenje Slovanov; očitali so jim, da se- trudijo za Slovane, češ, naj bi si ti pomagali Farni, Nemci pa da si morejo pomagati s protestantizmom, ne pa starokatolicizmom.
Z druge strani jih je večkrat obdeloval tudi na zapadnih Slovanih in v obče Slovanih uže toliko za-grešivši in nepoboljšljivi „Vaterland". Ta je prav so-fistiški očital starokatolikom neznanje zgodovine in je pobijal njih trjenje, da bi imeli Slovani svojo „slovansko" cerkev. »Vaterland« je le podtaknul, kar je želel. Starokatoliki niso tvrdili, daje cirilometodijska cerkev kaka posebna ločena, specijalno slovanska cerkev, temveč le, da je ta taka cerkev, v kateri je poleg starega grškega obreda priznan in nameščen na mesto grškega staroslovenski jezik kot obredni jezik. Ali je še kaka specifična posebnost razvila se v cirilometodijski cerkvi, zato se starokatoliki zmenijo toliko manj, ker jim je le do učenja v smislu stare, nekdaj še zjedinjene cerkve.
„Vaterland" pa tvrdi tudi neresnico, češ, da staroslovenski jezik razumejo dandanes zapadni Slovani ravno toliko, kakor latinski, grški ali kak star drug jezik, prav za prav še manj, nego latmski, koliker se tega učč po šolah ali zasebno sami. Zapadni in vsi Slovani razumejo prav kmalu staroslovenski jazik, mnogo laže nego današnji Romani latinščino; to dokazujejo dejstva vstočnih Slovanov in vseh teh, ki či-tajo ali slišijo glasove staroslovenske. Po tem pa bi se Slovani pač stokrat laže naučili staroslovenščine, kolikor je potrebujejo v cerkvi, nčgo pa latinščine, a zato zapadnim Slovanom rimski katoliki nemškega, italjan-skega, madjarskega mišljenja in krvnega proizhajanja ne dajajo in ne bi dajali radi prilike. Pojdite poprašat unijatske ali pa pravoslavne kristijane, ki imajo cirilometodijsko cerkev, pa zveste, da kmetic in vsak pro-stak ume besede in pomen teksta v molitvah bogo-služenja. Poprašajte pa zapadnegu slovanskega kmeta, koliko razume iz besed in teksta tega, kar sliši ob petih mašah rimskega obreda s latinskim jezikom, in on vam dä odgovor, ki ne bode donel prijetno na
vaše uho. Tu nam ni za kako zagovarjanje, pač pa za označenje tistih pretvez, s katerimi so slepili za-padne Slovane stoletja prej, nego se je imenoval kdo starega katolika, in s katerimi hočejo zavračati sedaj starokatolike, kateri so polni dobre volje, kateri pa so prešibki, da bi mogli vspešno izpodkopavati tiste, s katerimi so prišli vsled Vatikanskega koncilja v navskrižje.
Mi smo to zabeležili o starokatoliškem kongresu, da bi zapadni Slovani izprevideli iz postopanja njih nacijonalnjh nasprotnikov, kako se ti boje vsakega kulturnega važnega sredstva, s katerim bi si laže branili proti potapljanju v tujih narodnostih.
Zapadni Slovani, če niso slepi, ne potrebujejo ne čeških Brynihov, ne slovenskih Mahničev; bistré jim oči drugokrvniki, da zagledajo, kje je orožje za njih brambo.
Latinzatorjem so starokatoliki nekaka groza kot taki; še hujša groza bi jim bili, ko bi pridobili kakega Slovana na svojo stran. Iz istega vzroka je latiniza-torjem groza celó unijatska cerkev, in strašijo ž njo kot s sredstvem, s katerim se pripravlja pot pravoslavju. Nemški naeijonalci in tuji hegemonisti imenujejo za-padne Slovane panslaviste, kedar branijo svojo narodnost; latinizatorji gredó pa še jedno stopinjo dalje, on^ imenujejo take Slovane shismatike, ortodoksiste in panslaviste, če se le ganejo, da bi se s pomočjo cirilomt-todijske cerkve mogli okrepiti v verskem in nacijonalnem duhu. Lepo gardo imajo zapadni Slovani pred seboj ; ona čuje nad njimi, da se polagoma spa-sejo v pangermanskem ali pa kakem romanskem hlevu. Starokatoliki pa vidijo, ka' ó so lepo zagrajene ovce zapadnih Slovanov v ograjnici, katere ne poderejo oni takó lthko, kakor mislijo blagohotno in blagorodno.
---•-S-'-f-"-
Kakó pomaga ruska državna banka kmetom.
V svoj čas smo poročali, kakó snujejo in širijo posojilnice po ruskih zemljah, in kakó skrbé, da bi kmet dobival potrebnega kredita. Tudi je bilo povedano, kakó se je leta 1894 preosnovala mogočna ruska državna banka, da bi delila svojo pomoč vsemu ruskemu kmetijstvu. Tu razložimo nekoliko konkretnega delovanja te banke, da avstro-ogerski Slovani spoznajo razliko med rusko in âvstro-ogersko banko ; to je sedaj toliko umestniše, ko mora v nedolgi dobi priti do razpravljanja o preosnovi avstro-ogerske banke tudi v tostranskem državnem zboru.
Ruska državna banka je bila do leta 1894 pod nadzorstvom soveta državnih kreditnih zavodov, po novem statutu, ki ga je potvrdil car 1894, nadzoruje banko sedaj neposredno državni sovet. Banko so decentralizovali ter jej pridružili v upravi dva člena, jednega iz zemljiščnega posestva, jednega pa iz trgovstva. Banka ima glavne poddružnice in tem podrejene poddružnice; poslednje se ne obračajo neposredno do državne banke v Petrogradu, temveč le do glavnih filijalk.
Oddelki za diskont, »diskontni odboric, so sestavljeni iz dveh oddeljenj : jedno je namenjeno trgovini, drugo pa kmetijskemu kreditu. V tem oddelku so večinoma kmetje, navadno zasebniki, katere predlaga, da jih imenuje finančni minister.
Da bi kar možno pospeševali kmetijstvo, so vstva-rili pri drž. banki novo vrsto posojil, katera dajajo danes
tudi na zastavo žita, hmelja, volne in drugih pridelkov. Seveda je treba tu poštevati veča in velika kmetska zemljišča, s kakoršnimi se ne dajo primerjati manjše kmetije mnogih avstrijskih dežel; vendar se dajo ruski zgledi uporabljati tudi za naše razmere.
Pri posojilih na zastavljeno žito postopa ruska državna banka tako-le. Na omlačeno žito daje do 75 odstotkov žitne cene ; na neomlačeno žito in na slamo pa ¿lo 40 odstotkov prodajne cene. Kdor hoče dobiti posojilo na žito, dobi tiskovino ali formular, na kateri zapiše veličino svoje zemlje, stanje letine in krajnih razmer o potrebi žita, oziroma tudi, koliko žita je dobrega na prodaj. Nato pride uradnik od banke ali poddružnice, da se preveri o resnici popisanega formularja; župan in dve priči iz bližine dotičnega posestva potvidijo ali ne potvrdijo, kar je zabeležil kmet, ki prosi posojila. Priče morati sami znati pisati. Uradnik pošlje nato zapisnik diskontnemu oddelku banke, in tu se določi višina posojila, katero je treba vrnuti najdalje v 9 mesecih. Banka utegne podaljšati obrok za 3 mesece, a ima pravo, da proda zastavljeno žito. Kmet more pa tudi obrokoma plačati ali ali popla-čevati posojilo, kakor ravne more. Obresti znašajo 4'/2 od sto in se doplačujejo ob povračanju posojila. Dolžnik da ob prijetju posojila menjico (sola) in dobi poleg denarja list, na katerem je zapisan znesek posojila in pa vrsta in količina zastavljenega žita. Na ta list beležejo tudi zneske, če in kolkor jih kmet odplačuje po malem.
Zastavljeno žito pa se mora za vso vrednost in za obrok posojila zavarovati proti ognju pri kaki ruski družbi. Polica je zapisana na ime banke, dolžnik pa plača zmanjšano premijo. Recimo pa, da bi kmet v tem času hotel prodati del zastavljenega žita. Tudi to mu je dovoljeno, če zastavi za toliko vrednosti drugega blaga, n. pr. ovac, volne, hmelja. Zastavljeno žito pa, naj se hrani v skednju, na kašči ali kjer koli, dobi pečat z napisom: »To je zastavljeno državni banki«. Ko bi kmet vendar oddal to blago bez vedenja banke, bil bi kaznovan.
Kakor glede na žito, postopajo tudi pri posojilih na ovce, volno, hmelj. Kar se dostaje ovac, volne, treba je vedeti, da v Rusiji ravnajo velike hleve ovac, in da se torej izplača tu pa tam iskati denarne pomoči tudi pri državni banki.
Pri banki zastavljenega blaga ne more zaseči nihče, ne zasebnik, ne državna blagajnica, n. pr. davkarija.
Če noče kmet sam prositi posojila pri banki, more to stvoriti zanj tudi kak zasebnik ali pa kaka zadruga, posoj:lnica, v obče kdor si bodi, ki ima kredit pri banki. Ta svoboda je tista dobrota, za katero so se potezale uže pred leti slovenske posojilnice, ko je povdarjal so-sebno M. Vošnjak potrebo, da bi avstro-ogerska banka dajala posojila vsaj zanesljivim posojilnicam, katere bi potem dajale pomoč domačim ljudem. Ruska drž banka daje 1 odstotek provizije posrednikom med njo in kmeti, in sicer odstopa banka ta odstotek od svojih 4'/.2 odstotkbv.
Ruska drž. banka daje pa tudi kredit proti menji-cam s hipotekarno ali pa jamčeno varnostjo, in sicer v namene za zboljšanje kmetijstva. Kredit s hipotekarno varnostjo pri banki znaša 57 od sto. Prosilec takega kredita popiše na tiskovini svojo zemljo, njive, travnike itd. in mora povedati, zakaj da rabi posojilo, n. pr. za nakup živine, semena, popravljenje suhot itd., ne sme pa rabiti posojila za nova zidanja, za poplačevanje obrestij, za nove melijoracije itd. Banka sme nadzorovati kmetijsko knjigovodstvo dotičnih dolžnikov, da se preveri, ali je posestnik posojilo tudi porabil v naznačeno
svrho; drugače ga prisili, da začne posojilo takoj popla-čevati v obrokih. Banka pozveduje tudi drugače, ali je kmet zadolžen, pošten značaj itd.
Kdor išče posojila, ne da bi mogel ponuditi hipoteko, more je doseči, če dobi dva vredna poroka, ki se podpišeta na dotično menjico.
Ves kredit se izvršuje vestno, in banka je vezana pomagati in rada pomaga, kjer se kažejo potrebna uslovja, Razvidno je, da morejo ravno posojilnice in druge zadruge vspešno posredovati pri banki tudi za manjše kmete; teh se more združiti po več; zadruge dokažejo vrednost njih posestev ali gorej omenjenih vrst blaga, in kmetje in kmetici dobe posojila in morejo tako napredovati, ne da bi prišli na boben.
Slovanskim poslancem bi priporočali, da se pouče iz nove organizacije ruske državne banke, kako bi silili nato, da bi tudi avstro-ogerska banka preustrojila se ne le v smislu interesov velike industrije in trgovine, temveč tudi kmetijstva, in da bi ona v resnici poštevala tudi tostranske ne le boljše, temveč tudi šibke dežele. »Zaveza slovenskih posojilnic« more slovenskim drž. poslancem še posebe naložiti, da izpregovore tudi oni o kreditu, katerega avstro-ogerska banka — ni dajala doslej!
•—»I—h"—•
Grožnja.
linam srca, da ti kažem (Još se nismo mi uzeli), Žanovcetati mi nemoj Ljubomorno danak cieli.
Inače du — (to mi vjeruj!) Uzel cieli kup pjesama Kužno pismo — lose pjesme, Pa se muči s njima sama.
Tad češ vidjet, kako znade Mrtvo slovo dosadjivat', Kamo li ne živa riječ, Kad mi staneš zaderkivat'.
Srečko Zindl.
nOKAJKII II ^HIO . . .
IIoKasKii mh AV™0? Hemoj HiiuiTa Kpnxn, TTTto Ha tboiim' ouhm, 6iiccu cy3e cjajy; iiokaskh mh Mory„i'y homoc th 6iith, Cj'rT,jeaojia.T Tno.iie jKMOCTHOJre najy.
ii.iH t' stoj odlašate no6yeyje Tyry, TTTto 3a KpaTKO Bp'jejie MopaM ce pacTaTn, 3a Ha BojHy iifleM, TOMe CBeTOM fljrj, TTTto o,a, cima ipaacn oTačorma jiaTH?
Oj, ii36piium cy3e, mh.tohhhc Moja! Beee.iirjeu cpne.M y 6op6y Me npaTH, II Moas ce TBopny, rvi c' KpBHora 6oja, Tiioj ce boj ho 3ripano y Hapynja Bpani.
H, poflj caaisa homhojkii ce /1,1 na i a! Ea,a, ca .ijvTiiM Ma^eM cpymnM0 ^yuiMaHe, Jlanuir poncKH Mera. jafl ii Tvra KiiBHa, Ta Mii.ioMe cpncTBy sa HaBjeK npeciaHe.
II /i;a mh.iom porTy cjajna 3opa CBane, 3opy Kojy Cpoirn Me j j no oieKHBa, ^a pa3Typn TaMy xi Beč ,a,a o^axHe, y 0.1060,3,11 CBerroj Bjeuno #a y5KHBa.
M II a o Iobobiič.
y T E C t.
Hoaeisa.ia TyiiKa 30.10T&H Ha rpyrVt vTeca Be.imcžiHa. yTpoMrB Bt nyTB 0Ha yM'ia.iacB pano Ho .laavpn iiece.10 nrpan.
Ho octžlich b.iaaciiBiH c.iiri) bi. Mopminrfe ct&paro yTeca. O^nnoico Oh i. ctohti. ;	ray66ico
H thx6iibko n.ianett. ona, bi. nycTBiirfe...
M. JI epjl ohto b 1>.
fTžct, -a, strma, kakor da utesana skala ali gora. — ■3 a s y p t, -n, ž. nebesna modrina, nebesni svod. — Mo p mir h a, -h, ž. guba, grbanes; f. mršeiti se.— 3 a a y m a t i. c ji, ' -aiocr,, zamisliti se. •— T n x o hl ko, natilio, prav tiho, umenjš; od muxo: 1) tiho; 2) počasi. — Turne i^emi., Aa.ituie oy,a,eDa., hitrost nikjer ni dobra, ital. chi va piano, va sano.	.	X—ki,.
.——. „Salonska knjižnica."
O novem podjetju smo dobili tudi naslednje vrstice. Prvi snopič nam podaje pod naslovom »O te ženske!« zbrane novelice nadarjenega in pripoznanega slovenskega pripovedovalca Fr. Govekarja. — Večinoma so ponatisnene feljtonom naših dnevnikov, nekaj pa jih je tu prvič objavljenih. Dasi vse prvenke mladega pisatelja, dokazujejo nam vse njegov velik pripovedni talent, njegovo izborno tehniko in zanimivo opisovanje. Vse nam zrcalijo žensko dušo, večina njih strastno in zlobno dušo; le dve, tri opisanke povzdvigujejo se izmed propalosti svojih tovarišic v idealne višine.
Izmed povestij mi zlasti ugajajo tri: »Doktor Str-nad« je od vseh tehnično najbolj dovršena; »Te punice, te punice . . .« je krasna žanrska slika; »V mraku« pa odlikuje se po izborni psihologiji v opisu iz otroškega življenja. — Dasi imajo tudi ostale svoje vrline, vendar so v primeri z navedenimi mnogo nedostatnejše. »Insti-tutka« zdi se i vse prepozajična; »Primo loco« in »Danica« pa imati v svojih junakinjah neverojetno in neprimerno zle značaje. Nočem tvrditi, da bi v ženstvu ne vladalo dovolj zlobnosti, tudi ne oporekati pisatelju, da nam s posebnim veseljem in z resnično mojsterskim opisom predstavlja baš zlobnosti v ženstvu, ali zakaj samo take ekstreme ? »Pavlina« je jako mična noveleta; le profesorja sta preveč po znanih tipih nerodneža. »O te ženske« (zadnja lovela v zbirki) nam podaje tri črtice iz zakonskega živ-jenja; »usoda in slučaj, ki imata zlasti v slovenskih romanih velikanski ulogi,«. kakor pravi pisatelj sam, pase tudi pri njem zlasti v tej črtici nista zatajila.
V celoti: zbirka je vrlo zanimiva, ne le ker nam podaje delca modernega slovenskega pisatelja — temveč ker so ta delca v istini dobra, nekatera do cela dovršena. Vsekakor pa je ž njimi umestno pričeta »Salonska križnica«, katero najtopleje priporočamo vsem i obražencem. Pri nizki ceni je le tedaj možno, da se vzdrži in procvita, ako stvore vsi izbraženci slovenski svojo dolžnost, da kupujejo in razširjajo to knjigo in nje naslednice.
Fr. G—/.
-——• Občestvo M. Eačkovskega.
Našim eitateljem je znano veliko društvo M. Kačkovskega, katero združuje glede na avstro-ogerske Maloruse približno to, kar izvršuje na Slovenskem družba sv. Mohora, „Matica Slovenska" in
še kako slovensko kulturno društvo. Sedež ima o Levovu, poddruž-nice pa po vsej Galiciji, kjer prebivajo skupno Malorusi. Letos je imelo svoj obči zbor v DrogobiSu, katerega se je udeležilo okolo 2000 členov, največ kmetov in svečenikov, potem pa tudi drugih posvetnih naobraženeev.
Po bogosluženju in propovedi je otvoril zborovanje veleza-služui predsednik B. A. DSdickij, na predlog kalerega je bil izbran predsednikom zborovanju dekan o. Th, Kalužnjackij. Dr. J. A. Dobrjanskij je prečital poročilo o delovanju. Vseh sej je imel glavni odbor 28, uredništveni odsek pa po potrebi posovetovanja. Glavno delo odborovo je bilo v tem, da so se redno izdavale mesečne knjižice, preposto pisaue in namenjene narodu. Od lanskega leta so izdali knjižice: št. 251 „rpbsoan, ^oopa He p;opooiitiH.cn" ; št. 252 „Ka-iiiflij: h HaoojKHira n-bcini"; št. 253 „Hehx'i, cjiyxail, cboh p03yMi. Mafi"; št. 254—255 „IIo3Haii ce<5e, 6jpf> ct> Teoe" na podstavi zgodovine Rusije; št. 256 „Otsut. O-nrauiri" in „O bi,i-fiopa*^ h co6pamaxi>" ; št. 257 „bt hohii" ; št. 258 „pobiran CTp-b-xa"; št. 259 „ilepiibin Baparci"; št. 260—261 „O ca^OBO^crB t" ^ae-ri. I. — vsega 9 knjižic na polah za kujigarsko ceno 1 gld. 44 kr. Tiskale so se v 7 do iO.OOO iztisih.' Poleg tega je društvo izdalo nov pravilnik za snovanje čitalnic, štacun itd. Mnogo teh knjižic so razprodali tudi med ruskimi izseljenci v Severni Ameriki, Kanadi in Braziliji; ti se zanimajo za društvo in pošiljajo tucli prispevkov za dom, ki si ga hoče društvo sezidati v Levovu. Društvo je raznim čitalnicam svoje knjige poslalo tudi v dar. —
Društvo je dobivalo poročila od čitalnic in je tem vselej, kedar so prosile, pomagalo s sovetom, kakč naj snuje narod razne gospodarske zavode; ker je v glavnem odboru tudi veščih juristov, so ti društvom v mnogih potrebah delali tožbe itd. Kar je poslednji zbor naložil glavnemu odboru, to je (udi izvršil. Obrnul se je bil tudi proti vvedenju fonetike v pismu in je bil osnovno izdelano spomenico poslal tudi cesarja, no vruuli so jo z Dunaja, in nobena točka se ni poštevala. Pritožili so se na namestništvo tudi radi dela in sejmov ob ruskih praznikih in so to pritožbo v prepisu izročili tudi vsem trem ruskim škofom. Tudi o tej pritožbi doslej vspeh ni še znan.
Sedaj ima društvo 6875 členov; pomnožili so se od lani za 870 novih. Od začetka do danes je štelo 11.704 členov. Zalog za zidanje društveuega doma znaša 4522 gld. Lani je umrla 141etna deklica in je zapustila svojo doto 100 gld. za ta dom. — Pod-družuice se razvijajo po razmerah krajev. — Prosili so pri namest-ništvn za dovoljenje nabiranja prispevkov za, zidanje doma, a prošnja se je odbila. Na zboru so omenili, da o tem izpregov.re poslanci v drž. zboru.
Poročilo omenja naposled, da število členov ne raste v primeri z več „milijoni maloruskega naroda, ter pravi doslovno: Kedaj dotečemo Cehe in Slovence, katerih prosvetna društva štejejo po sto tisoč in še ve členov! Jeduako neugodno se kaže zbiranje za društveni dom, za kateri v 6 letih niso nabrali niti 5000 gld. Poročilo daje krivdo nemarnosti, boriti se s protivniki, in pravi, da bi bilo tužno, ko bi se ta napaka vgnezdila med pre prostim narodom. Priporoča inteligenciji 'sosebno na kmetih, naj poučuje preprosto naseljenje, naj mu razkriva slavo in veiičije Rusije, tako da bi prostak poleg drugega postal tudi dober, samozavesten ruski rodoljub.
Dohodov je bilo v vs"m 12.104- gld., razhodov pa 7144 gld. Ostane 4970 gld., od katerih pa pripada 4522 gld. kot depozit za društveni dom.
V	občesivu so podali mnogo predlogov, n. pr. da bi s primernimi knjigami dopolnjevali nezadostne šolske nauke, da bi se izdale narodne pesmi z notami, ker mlajšina raščaj uže pozablja njih napeve, da bi rodoljubni svečeniki snovali ne le po svojih župnijah, temveč tudi po drugih občinah čitalnice in podpirali stare.
Odboru so izrekli zaupanje ter ga izvolili; v novo predsednik je torej zopet Bogdan Dedickej, pisatelj in bibliotekar v narodnega doma.
V	konec zapeli so pesen „Mir Vam, bratje-', im-ščani pa so pogostili iz daljav došedše kmete in druge člene. Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov. Jeden pozdrav iz Rave rnske ima zračilen teks!: »Ruska cerkev, vera« in jezik — so najsilnejši stebri ruskega naroda. Za nje borili so se Zapadom ss. prvoučitelji in slovanski prosvetitelji Ciril in Metodij; to borbo sta ona izročila tudi nam. Stojmo, bratje, kot jeden mož za to našo drago svetinjo, in bodočnost pripada nam«. V obče so pozdravi pobožnega duha.
—i-
Drobtine.
Dunajsko vseučilišče je štelo v poletnem tečaju 1897 skupno 5690 slušateljev, in sicer 4199 rednih pa 1491 izrednih.
V prvem tečaju smo omenili število Slovencev in dragih Slovanov; ker se le malo izpreminja število v 2. tečaju, ne bomo tu navajali teh razlik. Nas zanimajo predavanja za zimski tečaj 1897/8; o teh je možno tvrditi, da se na Dunajskem vseučilišču množš od leta do leta. Na pravnem in državnopravnem oddelku so določena med drugimi tudi predavanja : UjJrava skupnia poslov Avstro-Ogerske, I. del. vojna uprava. — Državljanstvo in domovinsko pravo. — Iz nacijonalne ekonomije: O socijalizmu. O Ad. Smithu kot nac. ekonomu in celo : Kari Jlars pa glavni problemi nac. ekonomije. Tudi o občegospodarski in agrarni politiki. — Na modroslovnem oddeljenju iz zgodovine: avstrijska državna zgodovina. Odbrana zaglavja avstr. ustavne zgodovine. Reforme Marije Terezije in Jos. II. Iz slovanske Biologije: Jugoslovanska literatura od najstarših dob, 4 ure na teden; prf. dv. sov. dr. V. Jagič: o zlaganju besed v slovanšeini, 2 uri, Jagie; vaje v slovanskem semenišču; 2 uri, Jagič. Zgodovina slovanskih narodov v srednjem veku, 5 ur, prof. dr. Jos. Jireček ; v slovanskem semenišču: čitanje srednjeveških spomenikov; 2 uri, Jireček. Sta-roslovenska slovnica, 2 uri, dr. V. Vondrak. Zgodovina srbsko-hrvatskega jezika, 2 uri, dr. M. vit. Rešetar. Romantika (doba prerojenja) pri Jugoslovanih, 2 uri, dr. M. Murko. Primerjalnemu jezikoslovju je odmerjenih raznoterih predivanj; znani etnograf in univerzalni lingvist dr. Frd Muller predava tudi o klasifikaciji in pregledu vseh jezikov naše zemlje ter o izvora in razvoju našega pisma. O novih jezikih predava učitelj Kerd. Menčik: Začetki češčine z vajami, po 3 ure; isti ima tudi češki konverzatorij in čitanje za napredniše. Dr. Maks Gumplovič uči slovnho poljskega jezika, oblikoslovje, po 2 uri, potem vodi on tudi čitanje in prevajanje spisa: »Pan Tadeusz« 2 uri. S tem je završeno, kar na tem vseučilišču utegne posebe zaminati Slovane. O soci-jalistiki ali pravu, kjer bi se poštevala vsaj slovanska pravna in kulturna zgodovina, med predavanji ne najdeš sledu, pač pa mnogo podrobnostij o drugih narodih, sosebno nemškem.
Slovenski dijaki se spodbujajo, da bi šli kar možno na Praško vseučilišče i ondi ostali vsak vsaj 1 leto, in to radi tega, ker se v Pragi lehko iu kmalu nauče češčine, ki je vredna iz mnogih ozirov, da si jo prisvojimo. Ta nasovet je pri današnjih razmerah vreden vsega uvaževanja. Tudi duh in vse mišljenje je v Pragi na ugodnišem, nego pa doma, tembolj pa nego v Gradcu ali na Dunaju. Sicer je v Pragi uže nekaj dijakov slovenskih, še več pa hrvatskih in iz drugih slovanskih plemen.
Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol (strokovna šola za obdelovanje Lsa z javno risarsko šolo in strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani o šolskem 1. 1896 97. Na svetlo dal c. kr. direktor Ivan Šubic. Šola je zavr-šila 9. leto. Obe šoli ste se letos mirno razvijali. Risarska šola je imela 106 obiskovalcev, tako da je največa institucija te vrste V Avstriji. Zato je bilo treba napraviti 2 oddelka. Odhodna spričevala je dobilo 'J učencev, od teh je 6 stavbinskili in pohištvenih mizarjev in so B rezbarji. — V strokovno šolo hodijo lahko redni učenci, to so taki, ki se hočejo v smislu učnega načrta učiti v vseh letnikih, izredni pa so taki, ki bi se radi udeleževali samo nekaterih učnih predmetov. Kdor hoče biti vsprejet za rednega učenca, dolžen je dokazati, da je dovršil osnovno šolo in završil 14. leto. Domačini se uče bezplačno, inozemci pličujejo po 100 gld. na leto.
Začetkom leta je bilo rednih učencev 75, hospitantov 91, v javni risarski šoli pa 106, skupej 197. Med rednimi učenci so biii podobarji, strugarji, rezbarji, mizarji. Povoljen vspeh jih je doseglo 49, nepovoljen 7, s ponavljalnim izpitom 9, neklasifi-kovan je ostal 1. Materin jezik je učencem : 6 nemški, 8ii slovenski, 1 hrvatski in 1 laški. Vere so rimskokat., le 1 protestant.
V strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo je dobilo 7 učenk III. letnika odhodno spričevalo. Bile pa so vse učenke zdrave, lepovedne in pridne, ker so se sposobile vse za viši razred.
Statut šoli je popolnoma pravilno osnovan in radi tega važen tudi v narodno-kulturnem pogledu. § 1. namreč se glasi: Strokovna šola ima namen, vzgajati umetniško izvežbane vezilje in čipkarice. Na jedni strani naj oživi ostanke istovrstne domače industrije, ohranjene še na Kranjskem, na drugi strani naj omogoči na podstavi pravih, zakonom sloga primernih principov in po" zgledih dobrih vzorcev splošno racijonalno izurjenost v belem iu pisanem vedenju ter v čipkarstvu. — Učenke so redne in izredne. Pouk je bezplačen, inozemske plačujejo po 100 gld. na leto. Za veroriauk, slovenščiuo in nemščino imajo knjige, za druge predmete pa ne, in r<idi tega se snovi narekujejo. Škoda! Vpisanih učenk je bilo 67, med njimi 25 hospitan-tinj Nemški jezik je 15 učenkam, med katerimi je 12 hospi-tantij, slovenski 50, laški 1 učenki. Vere so vse katoliške. Rodi-telji so v Ljublani 53 učenkam. Vidi se, da ima Ljubljana največi
dobiček od vte šole. a želeti bi bilo treba, da bi ravno ta ženska šola dobivala slovenskih učenk tudi od drugod, da bi se toliko vspešniše razširil in utvrdil pravi vkus v umetnih ženskih delih.
C. kr. obrtue strokovne šole v Ljubljani so za slovensko narodnost v narodnem, kulturnem in naposled tudi gmotnem pogledu velika dobrota, in ima tudi dobre učne moči. Naj bi jo ne le korporacije, temveč tudi jmovitiši zasebniki gmotno podpirali!
Srednje šole na Češkem. Koncem 1. 1896/97 je bilo na Češkem 79 srednjih šol, in sicer 56 gimaazij in real, gim., pa 23 realk. 32 gim. je bilo s češkim, in 24 z nemškim, 13 realk s češkim in 10 z nemškim poučnim jezikom. 2 češki gim. ste občinski, 1 realko vzdržuje češka š. Matica. Učeucev na vseh srednjih šolah je bilo 28.605, in sicer 14.559 na gimnazijah, 8046 pa na realkah. .30 čeških gimnazij je. štelo 8572 učencev. Češke gim. so štele 229, nemške pa 161 razredov. Poprek pride na jedno gimn. 2(57 učencev, pa le 239 učencev; na jeden razred poprek 34, na 1 češki po 36, na 1 nemški le 29 učencev. Na 8. razr. pride po 26 čeških in 22 nemških učeucev, — Čeških 11 drž. realk je štelo 4548 učencev; nemških 10 realk pa 3041. Poprak šteje. 1 č. realka 413, 1 nem. pa 304 učence. Po narodnosti je bilo od 8914 uč. na č. gim. 8870 Čehoslovanov (med njimi 1553 Židov in 25 druge narodnosti), skupej 8938 Čehoslovanov, 3770 Nemcev, 1821 Židov in 28 druge nar,, v odstotkih fil Čehov, 25 Nemcev in 13]/2 Židov. Na č. realkah je bilo 4999 Čehov (od teh 123 Židov), samo 2 Nemca in 4 druge nar., na nemšk. realkah pa 568 Čehov, 2468 Nemcev (od teh (565 Židov) in 5 druge narodnosti. Na vseh srednjih šolah je bilo v odstotkih 64-5 čehov, 23 5 Nemcev in 118 Židov in 0-2 druge nar. Najhujše razmerje za češko narodnost je v Pragi, kjer je bilo na 8 drž. srednjih šolah od 2345 učencev le 492 Čehov, Nemcev pa 1834 (od tih 1033 Židov) in 19 druge narodnosti; v odstotkih 21 Čehov. 342 iSemcev in 44 Židov. »Politik« pristavlja: »Za 30.00i> Praških Nemcev vzdržuje država 8 popolnih srednjih šol, za pol milijona Čehov pa le 11!« V kraljestvu je 6 mil. duš; na srednjih šolah pride 1 učenec na 265 prebivalcev, 1 češki na 258 čeških, 1 nemški še le na 275 nemških prebivalcev; če izpustimo Žide, 1 češki na 2é9 čeških, 1 nemški na 375 nemških in 1 židovski uže na 3á židovskih prebivalcev. Ko bi so rabila jednaka mera stroškov za češko in nemško narodnost, treba bi bilo državi osnovati za Čehe kraljestva vsaj še 10 srednjih šol, ker država potrosi poprečno za 1 češk. učenca 124 gld., za 1 nemškega pa 78 gld ; v Pragi celó za 1 nemškega 405, za 1 češkega le 108 gld.
In na Češkem je za slovansko narodnost v primeri z Nemci še najugodnejše; kaka pa je po drugih deželah! A nemške stranke govoré, da se zanemarja nemška narodnost!
Na Ruskem dopuščajo židovske učence po določenih odstotkih, v Avstriji pa imajo svobodo, da črez vsako mero preplavljajo skupne šole. Takó se narodi tudi duševno judijo.
V Jurjevu (Dorpat) zasnujejo dve stolici za predavanje praktičnega bogoslovja, in sicer na letskem in estniškem jeziku. S tem polagoma izpodmaknejo nemški značaj bogoslovnega oddelka na tem vseučilišču.
• Na Petrograj:-kem vseučilišču zasnujejo novo stolico za zgodovino Habeša (Abesinije). Predaval bode mladi orijentalist prof. B. Tartejfcv.
Pripravljajo se v Rusiji nato, da bi zasnovali tudi viši kmetijski zavod za ženske.
•---J—H—-
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Vseslovenski shod so nemški listi začeli pretresati v posebnih člankih takoj drugi dan po njegovem izvršenju. »Ost deuts'che R « je zamenila »Gorz« z »Graz« in pokazala, da njen pisec ni čisto nič poučen o stvari, a je hotel vendar po židovsko zbadati. »Neue F. Pr.« je, kakor običajno, pisala najbolj strupeno, hinavski in lažnjivo. Nalašč se je potuhnula, kakor da bi n3 ame'a pomena nacijonalne avtonomije ter jo je tožf.stvovala s politiško in nacijonalno združeno samiupravo, s tem pa takoj na zgorej strašila, češ, da Siovt nci hočejo raztrga'i toliko in toliko d^žel. Spinč ca je ovajala, kak'»r da bi ne bil pravi patrijot, ker se je drznul izraziti svoje preverjenje o postopanju
Beneške republike in današnjih avstrijskih vlad nasproti Istri in njenim Slovanom. V obče je perfidija v zavijanju pri tem listu največa. — »Deutsche Zeitg « pretvarja, preobrača in pači zgodovino, češ, da so slovenske dežele nemške, ker se imenujejo „Herzogtümer", in zasmehuje slovenščino in slovensko literaturo, češ, da je jezik narodu neumeven, in književnost samo presajenje iz nemškega. Tudi ta list podtika nacijo-nalni avtonomiji združenje politiške in sedanje dež. samouprave, pa pristavlja, da Slovenci naj plačujejo sami za svoje šole in kulturne potrebe, ne pa da bi ze nje plačevali Nemci in Italijani. No ravno nac. avtonomija uči, da naij za svoje kulturne potrebe vsak narod sam znaša potrebne davke. — V obče ironizu-jejo nemški listi podrobno in na široko zasnovane resolucije Ljub. shoda. Dolge so res, in mi smo so-vetovali, da bi se bili Slovenci radi bodočnosti omejili na jedno samo točko, namreč na zahtev:nje naci-jonalne avtonomije. S tem bi bila ta točka moralno pridobila pri vladi in pri drugih narodih. No, kar je, je ; aktuvalne potrebe in modrost slovenskih zastopnikov so narekovale shodu dmgače; dobro je tudi tako, boljše pa nikakor ni. — Barwinski popravlja v »N. F. P.«, da na vseslov. shodu ni govoril ruski, temveč maloruski (rnsinski). Kakor da bi bila kaka pregreha govoriti v glavnem pisanem jeziku, namesto v narečju, ki je tudi pisano. Kedaj bi se kak Nemec opravičeval, ko bi mu prišlo na um, govoriti n pr. v Hamburgu v ni-ženemškf-m, ne visokonemškem jeziku? No, Barwinski je separatist in celó tak, ki se vnemlje za pokvarjeni, t. j fonetiški pravopis maloruskega pisanega jezika. Taki politiki najprej pospešujejo cepljenje narodov, potem govoré pa o solidarnosti slovanski. Seveda je te potem toliko veča potreba. „Vaterlandu" ni po volji, da so na shodu govorili tudi o cerkvenih stvareh; no temu listu ni nič prav, s čimur bi si mogli zares pomagati zapadni Slovani.
Danes omenjamo le še, da je bil na shodu in pri banketu tudi velečastiti prost Serajnik s Koroškega, 90'etni starček, kateremu od nekdaj bije srce rodo-l.jubja. Na banketu so se vrstile napitnice, polne dobrega jedra. Slovanski listi seveda obširno poročajo o shodu, sosebno pa hrvatski in češki.
Med muogimi brzojavnimi pozdravi naj to pot omenimo le dva. Goriški dež. poslanec dr. A. Bojio opominja: »Težite za dosego narodne avtonomije avstrijskih Slovanov.« — Časopis »Ruslan« iz Levova: »narodna avtonomija pa bodi naše geslo!«
Kranjsko. V Kranju so slovesno otvorili gimnazijski dom, kateri je bilo dolžno sezidati Kranjsko mesto samo, da je dobilo zopet gimnazijo, in sicer odslej tudi višo.
Tržaško. V Barkovljah so otvorili Slovenci svoj »Narodni dom«. Udeležilo se je s'avnosti obilo naroda iz vse Tržaške okolice in mnogo društev. Občina Bar-kovlje je blizo Trsta, Italijani bi jo radi raznarocfili a preprosti narod se upira na vso silo, in znak tega je tudi novi »N. doma«.
V Rojanu je vlada osrednja določila na pošti le nemški in ital. napis, v tem ko je bilo namestništvo neki privolilo tudi slovenski napis. To je Tržaškim Slovencem uganka, katero rešujejo v tem, daje osrednja vlada začela dogovarjati se z načelniki ital. kluba. Spinčic ima vedno obilo novih snovij, ki mu jih kopičijo različni cinite'ji.
Istra. Ital. pol. društvo je še poostrilo svoja pravila, dosedanje brutalno postopanje proti Slovanom italijanašem ni še dovolj. — Zasnovali so Italijani kmetijsko banko (Banca agraria) in hočejo z njeno pomočjo uničiti slovenske in hrvatske kmete; posojev^ti jim hočejo, da bi jih v še veči meri spravljali na boben. Zato po pravici opominjajo kmete, naj bi hodili na posodo v posojilnice v Pazinu, Pulju in Trstu. Zal, da je slovanskih posojilnic le premalo, in da so same še prešibke za vse potrebe.
Na otoku Krku sta 2 novomašnika opravila novo mašo na staroslovenskem jeziku, seveda z latinskim obredom. V dnevih prosledovanja navajajo slovenski listi tudi ta dogodek; poprej se je to uinelo samo po sebi.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela letos v Škofji Loki obči zbor, ki se je sijajno izvršil pri obili udeležbi. Predsednik prof. Zupan je povd<?rjal, da naj-veče zasluge za družbo so si pridobile slovenske dame, žene in dekleta. Prispevki ženskih poddružnic so naj-veči. V glavnem vodstvu je vladala sloga. V vodstvo so bili lani voljeni: prof Zupan (predsednik), župan Hribar, kurat Koblar in notar Svetec. Drugo je ostalo neizpr^menjeno. Poddružnice so prirastle letos 3; pokroviteljev je 201, največ 16, jih je v Litiji-Šmartnem. Poddružnic je 135 z 11.175 členi. Ustanovili ste se zabavišči za Celje in Maribor. Deška šola v Trstu ima sedaj 5 razredov; v Velikovcu se je zgradilo šolsko poslopje, kjer je sedaj v l. razr. 92 dečkov in deklic. V vseb družbenih šolah je sedaj 2000 otrok. Pomagala so letos društva »Glasbena »Mat.«, »Slavec«, »Ljubljana«. Užigalice so donesle 500 gid., svinčniki 166 koron, Vrhovnikova knjižica uže doslej 205 gld. Zasluge za družbo imajo sosebno listi »SI. Narod«, »Mir« pa »Edinost«. Pomagale so tudi posojilnice in hranilnice, kranjski dež. zbor je dal 1000, Ljublj. mestni sovet pa 500 gld. Tudi nekaj volil je dalo dohodke. Blagajnik Koblar je rekel, da najvere dohodke dajajo poddružnice, zlasti ženske. Delavnih poddružnic je 100, nekaj jih je pa zadremalo. Vzorne >o: Litijska, Ljubljanska (šentpeterska je donesla 1000 gld. in št.-ja-kobsko-trnovska), Tržaška i dr. Stroškov je bilo 20.634 gld. 57 kr., dohodkov pa 17.110 gld. 23 kr. V Gradcu je družba podedovala hišo rodoljuba Vrečka. V odboru je odstopil dr. Jos. Vošnjak, na mesto njegovo je izvoljen prof. M. Petelin ; vsi drugi odborniki so zopet izvoljeni.
Predsednik seje zahvalil na veliki udeležbi, meščanstvu in županstvu pa na kr ¿nem vsprejemu. Potem je bil vspevši koncert. Imeli so slovenski rodoljubi zopet lep narodni dan.
b) ostali slovanski svet.
Vlada pa večina. Takoj pote t, ko so nemški nacijonalci in liberalci, po zapovedi hrupnega njih načelnika Schonererja, odpovedali soudeležbo pri namer-jani Badenijevi konferenciji, je načelnik strank sedanje večine vit. Javorski sezval izvrševalni odbor te večine na Dunaj. Uže prvi dan po posovetovanju je razglasil ta odbor, da je pooblaščen izjaviti, da vlado je volja odslej postopati z večino. Nato je ta odbor izvolil poseben pododsek, ki se je začel pogajati z vlado. Badeni pa je izrazil željo, da naj mu izvrševalni odbor predloži zahteve strank večine v skupnosti. To se je zgodilo, a Badeni je neki odgovoril, da Čehi pa Slo-
venci gred6 predaleč, in ti so takoj skrčili obseg svojih zahtev. Zjedinili so se menda v tem, da bi desnica ukrotila obstrukcijo nemških strank, dalje da bi ista privolila v budgetni provizorij, v volitev delegacije, v provizorno podaljšanje pogodbe z Ogersko in rekrutni kontingent za bodoče leto. Kaj je Badeni obečal desnici zto. te usluge, ni znano ; jednako in še bolj tajno je to, kako menijo ugnati obstrukcijo, katera ima tudi tajne naklepe. Drž. zbor se snide v 23. sept. Mnogo slovanskih listov in tudi pristaši nemške katoliške stranke svare desnico, naj Idi ne rušila tiste svobode, katero jamči vsakateri opoziciji sedanji opravilnik zbornice poslancev ; kajti po pravici se boje, da bi šiba, s katero bi otepli sedanjo obstrukcijo, pozneje še hujše švigala nad strankami sedanje večine, sosebno slovanskimi. To svarilo je popolnoma opravičeno; kajti kdo daje jamstvo, da ne premagajo zopet drugi vplivi, ki bi prisilili Slovane zopet v opozicijo? Prav za prav ni bilo nobenega odločilnega vzroka, da so Čehi, Malo-rusi, Hrvati in pa Slovonci približali se vladi, katera je do poslednjega hipa skušala ohraniti nemške liberalce na svoji strani. Na vse strani je dokazano, da vlada bi bila dolžna sedaj stvoriti velike in najodlo-čilniše korake v spravo narodov; če pa nima načrtov in zasnov za tako postopanje, potem slovanske stranke nimajo vzroka podpirati take vlade. Sedaj ne gre za krpanje: sedaj je položenje dozorelo za delovanje in odločitve v velikem stilu.
Pododsek parlamentarne komisije je imel 16. sept. zopet sejo, v katero je bil došel tudi gr. Badeni. Badeni je pozval na Dunaj tudi načelnike ital. kluba, nekateri tvrdijo radi tega, da bi jih pridobil za večino. Drugi menijo, da dobi ital. klub zadačo posredovanja med manjšino in večino, torej v smislu, kakor je to uže pred tedni naznanjal vladni »Osservatore Triestino«.
Pododsek je rešil svojo zadačo in bode 21. sept. poročal parlamentarni komisiji o svojem delu.
Dunaj. Čehom na nobeno prošnjo ne priglase, da bi dobila šola Komenskega pravo javnosti. Sedaj so odgovorili, da ne izvršuje svojih zadač. — Namestništvo je nasproti češkim društvom izjavilo, " da pri društvih je obravnalni jezik nemški, ne po češki. Pol milijona Čehov v Niži Avstriji nima nikakili narodnih in jezikovnih prav, in še pri snovanju šol na svoje stroške Čehi nimajo svobode. Dunajski in drugi Čehi zamer-jajo Mladočehom, da se ne potezajo za češke naselbine na Nižeavstrijskem.
Kakor na Češkem, vstajajo češki narodni delavci proti socijalnim demokratom na Dunaju. Tu so imeli velik shod, ki pomenja začetek k boljšemu.
Tu je imenovan bivši minister vit. Krall predsednikom nadsodišča. Imel je važen nastopni govor gledč značaja sodnikov in civilnega ter kaz. prava samega.
V prospeh Češkega doma bode tu 17. okt. narodna slavnost, pri kateri bodo sodelovala vsa češka društva Dunajska. — V isti dan bode tudi letošnji veliki zbor Kluba avstr. narodnostij.
Češko. Dne 12. sep. so listi priobčili zopet tekst cesarskega rosknpta od 12. sept. 1871 ter pretresali položenje in dosedanje nevspehe. Zborovali so zastopniki čeških mest ter odločno izjavili se lia vse važne strani sedanjega položenja. — Plemiči konservativni so zopet naglašali, da se hočejo tvrdno držati avtonom. programa sedanje večine. —
Socijalni demokrati se hoteli češki narod slepiti, češ, da oni jedini so za pravo sporazumljenje narodov. No češki narodni delavci jim primerno in odločno odgovarjajo na svojih shodih.
Radikalni in odločniš; narodni listi, kakor »Vy-šehrad«, »Cas« obsojajo mladočeški oportunizem. Radikalno mišljenje prodira bolj in bolj na Češkem, pa tudi na Moravskem. Dnjajo jim pa povod sosebno tudi »Nar. Listv«, ki pišejo nedosledno ter se zaganjajo iz krajnosti v krajnost, kar se dostaje Dunajskih poročil in notranje politike. Dosledniša in po svoje odločniša je danfs »Politik«, ki dobro opazuje sosebno gibanje v Velikonemčiji,
Sileško. Dvakrat so zborovali Nemci poslednji dni v Sileški; jedini so v tem, da naj se odpravijo jezikovne naredbe, in da naj ostanejo Cehi in Poljaki te dežele bez vsakega narodnega jDrava. Hegemonija nemške narodnosti naj ostane i nadalje tu in drugod.
Dalmacija. Stranka prava je 1. in 2. sept. zborovala v Spljetu; došlo je kakih 200 možakov od raznih krajev. Sprejela je 3 resolucije; v prvi zameta smeri vseh strank in frakcij v banovini, v drugi obsoja postopanje narodne stranke v Dalm. pri občinskih volitvah in glede na vedenje nasproti Italijanom in Srbom; v ti\tji izjavlja, d* se drži svojih načel in priporočil pok. Ant. Starčeviča. Sedaj, ko vse sovražne sile po-zi vi jej o k združevanju, je težavno umeti, dajepravaška stranka v Dalm. toliko tvrdovratna glede na druge hrv. stranke in tudi glede na Srbe. Tudi v Dalm. bil bi čas, da bi delovali Srbi in Hrvatje na medsebojno sporazumljenje.
Malorusko svečeništvo. Kakor znano, so uže pred leti sklenu'i, da bi se maloruski svečeniki izobraževali v Rimu. V la namen so odmerili velikih podpor, in tudi cesar Fran Josip je dal zato veliko vsoto. Papež pa je odločil, da bode v Rimu poseben maloruski kolegij, v katerem bodo jezuviti poučevali in vodili svečenike. „Reichswehr" ima v št. od 28. avg. glede nato jako perfiden, ovajajoči dopis, popolnoma dostojen poljske žlahte in njene znane jezuvitsko-po-ljske politike, ki uže davno ne namerja nič drugega, kakor tudi s pomočjo cerkve popoljačiti malorusko narodnost. Ta dopis postavlja razmere in dogodke na glavo. List tvrdi, da Levovsko malorusko semenišče ne izpolnjuje svoje dolžnosti, da se ondi vzgajajo ru-sofili, da svečeniki takega mišljenja provzročujejo izgrede ob volitvah, da njih postopanje ne odgovarja narodu, vsled tega rusofili tudi ne prodirajo ob volitvah. Veče perfiiije ne moreš mislili si; to je ravno tako, kakor kedar ital. irredenta na Primorskem dolži slovanske svečenike in narodne vo litelje, da oni zakri-vljajo poboje in izgrede ob raznih volitvah. S takimi lažmi poljska agitacija in stara nepoboljšljiva politika škoduje v največi meri katoliški cerkvi in paralizuje med pravoslavnimi Slovani stremljenje Leona XIII., da bi se zjedinili pravoslavni in katoliški kristijani. Ruski unijati imajo pregrenke skušnje z jezuviti, da bi mogli vabiti tudi druge Ruse v unijo z Rimom.
Hrvatska. V saboru, ki se je zaključil po izboru poslancev za madjarski drž. zbor, je bila velika debata, pretresali so opozicijonalci sedanje razmerje in smisel dosedanje pogodbe. Prof. Smičiklas je posegel v zgodovino ter pojasnil historiško hrv. pravo v vsem svojem obsegu tudi glede na razne dežele. No, večina je sprejela svojo adreso, katero je zasnovala po svoje. A mo-
ralni vspeh ima vendar le opozicija, kise je potegnula tudi za Reko v svoji adresi in govorih. Hrvatje se bojč, da regnikularna delegacija privoli ne le v dosedanjo kvoto, ki je prišla uže na 44%, temveč celo do 42%. To se pravi, od skupnih davkov, ki jih daje Hrvatska in Slavonija, bi smela hrv. avtonomija porabiti samo 42% za svoje vsesstranske potrebe, 58% pa naj bi dali madjarskemu gospodarstvu. Taka je s samostal-nostjo kraljevine!
Ogersko. Madjarska požidjena stranka toržestvuje a saj na zunaj, da je došel cesar Viljem II. tudi v Budimpešto. Nadedajo se, da obvelja zopet tlačenje Slovanov tudi tostran.
Protestantskim Slovakom krčijo svobodo in narodnost tudi v cerkvi.
Cesar Viljem na Ogerskem. Cesar Fran Josip je bil s daj pri velikih vojaških vajah na Ogerskem. Tje^e prišel tudi cesar Viljem, ki je došel tudi v Budimpešto. Madjari mu pripravljajo bliščoben sprejem. Nato dela sosebno liberalna stranka na povelje Židov. Ti so premeteni in.bi radi tudi po tej poti izpodkopali preobra-čanje v tostranski polovini. Židje namreč opisujejo sedanjo tostransko parlamentarno večino kot reakcionarno, ki je vneta za papeža in se kaže nasprotno trozvezi; jedino tostranski liberalci pa madjarski liberalci da so pravi zagovorniki trozveze. Židje bi torej radi dosegli, da bi cesar Viljem dobil dober vtis med Madjari, zlasti v Budimpešti, da bi torej on posredno vplival na prekrižanje sedaj pričete poti v Cislajtavski, Zato tudi prikrivajo vsako znamenje, ki bi kazalo o ohlajenju glede na Nemčijo ali Nemce. Značilen je naslednji slučaj. Zastopnik Budimpeštauski Peter Kasics je protestoval proti bliščobnemu vsprejemu cesarja Viljema v ogerski prestolnici. Rekel je: „Mi smo bili dovolj dolgo sluge germanskih zmagovalcev in njih orožje za tlačenje Slovanov. Nemškemu cesarju Ar-nulfu je pomagal Arpžd k zmagi proti moravsko-slo-vanski državi, V zahvalo zato so se germanski zmagovalci in njih nasledniki pozneje obračali proti našemu narodu, da bi nam vzeli našo narodno in državno ne-zavisnost . . . Bodočnost pripada Slovanom in ne Germanom. In sosebno če se tudi glede na Ogersko plemenito misleči ruski car spravi z našimi starimi sobojevniki, s Poljaki, in če bode nadaljeval svojo humanno politiko, bode slavizem deloval kot spasitelj proti sistemu germanskega tlačenja. Mi smo dolžni stremiti k zvezi tudi z našimi slovanskimi brati. Mi svobodni ogerski državljani nimamo vzroka, navduševati se za germanske zmagovalce. Svet naj zve, da je tukaj pravili Madjarov, ki protestujejo proti temu". — O tem protestu pa so židovske madjarske novine do cela molčale. Tako pa ne misli le Kasics, temveč se tako mnenje razprostira vedno bolj, in jeden dopisnik »Politik« tvrdi da bomo slišali kmalu več o tem.
K velikim vojaškim vajam je prišel tudi načelnik ruskega generalnega šlaba, Obručev.
Cesar Fran Josip je ob završenih vajah izjavil, da so hovedeli nepredovali idlanskega leta, in da je v obče zadovoljen. Cesarju Viljemu je rekel, da skrbi za sposobljenje armade, da bi bila pripravljena za vsak zaresni slučaj.
Rusija. Car Nikolaji, s carico posetil je prvikrat Varšavo in privislanske kraje, to je osednje gubernije, v katerih prebivajo v večini Poljaki. V Varšavi so carski dvojici priredili velike slavnosti, tekmovali so,
kako bi pokazali stari poljski blišč. Vse plemstvo se je po najznameuitiših rodobinah predstavilo, in poklonilo se v imenu vsega naroda, obljubivše popolno uda-nost in zvestobo. Car pa je odgovoril najlaskaveje, da je preverjen o udanosti in vernosti, dostavivši, da tudi iz sprejema sklepa na notranje mišljenje. Ko se je poslovil, je izročil sedanjemu gubernatorju knezu A. K. Jmperetinskemu reskript, v katerem v novo povdarja preverjenje o čustvih udanosti, jednodušno izraženih od vseh slojev prebivalstva, izročenega upravi gubernatorja. Car zagotavlja v reskriptu, da njegove skrbi so posrečene poljskemu naseljenju ravno tako, kakor vsem drugim ruskim podanikom. Listi poljski, ki izhajajo v Rusiji, pisali so ob prisotnosti carjevi, kakor da bi se bili izpreobrnuli popolnoma, in sedaj smejo tudi svobodneje pisati. Tudi ruski listi se nadejajo odslej boljšega, opominjajo pa Poljake, naj bi sedaj in odslej dokazali z dejanji, kar so pokazali z besedo in z bliščobnimi napravami ob sprejemu.
Kar se dostaje pa avstrijskih Poljakov, niso njih listi radostno pozdravljali dogodka v Rusiji, kateri more spraviti Poljake v ugodnejše položenje. Nekateri avstrijsko-poljski listi so celo drzno naglašali, češ, da ruski Poljaki niso pooblaščeni, odrekati se stremljenju k obnovitvi „Poljše". Vidi se, kakor da bi obžalovali, da bi se Poljaki popolnoma spravili z Rusijo. Kakor da bi delovali nekatere vrste Poljaki za Germanijo, niso veseli, če ne rujejo profi Slovanstvu. V Velikonemčiji seveda bi bili pa Nčmci taki to radi, da bi ruski Poljaki ostali v večnem navskrižju z Rusijo in Rusi.
Car je bil v Belostoku tudi pri velikih vojaških vajah, in je pohvalil vojnega ministra, sedanjega gubernatorja in poprejšnjega, Gnrkota, da so izvežbali vojsKo takč, kakor se je vrlo pokazala ob sedanjih vajah. Car se je zadovoljen vrnul s svojega več dnevnega prebivanja med Poljaki.
V Petrogradu je bilo blizo 1500 udeležencev na geološkem kongresu; bilo jih je mnogo tudi iz Avstro-Ogerske. Členi tega in medicinskega kongresa se po novinah ne morejo prehvaliti o tem, kak6 bogato, razkošno so jih gostili v Moskvi, Petrogradu in tudi pod Uralom. V Petrogradu je bil tudi mednarodni statistiški kongres. Ta je med drugim določil, da se XIX. vek za vrši z 31. deo. 1900. To je po današnji štetvi tudi jedino pravilno, ne pa tisto besedičenje, katero je hotelo poslednje leto tega stoletja uže pripisovati XX. stoletju.
Tudi v Rusiji je bila po nekaterih gubernijah letina medla, in sedaj razpravljajo, kako bi pomagali narodu. V Rusiji je to težavniše, ker ni še toliko železnic in drugih potij, da bi mogli bez prevelikih stroškov prevažati žito iz kraja v kraj. Žita v skupnosti je po evropski in azijatski Rusiji izvestno dovolj, le prevožnja dela preglavice, in utegne radi tega narod trpeti tam, kjer je bila slaba letina.
„CBirt" kaže v posebnem članku na nejcdnako postopanje Nemcev in Slovanov nasproti sedanjim borbam v Avstriji. Za Čehoslovane in v obče za Slovane se drugi Slovani ne zmenijo. Nemci so solidarni, kjer živč, Slovani pa prepuščajo usodo drug drugemu. Naposled priporoča, naj bi se Slovani začeli vendar sporazumevati, kakor se to vrši sedaj med Rusi in Poljaki. Pravi, da največi nedostatek je v tem, da Slovani nimajo skupnega občevalnega jezika; radi tega
naj bi vendar gledala inteligencia, da bi si prisvojila za medsebojno občenje ruski jezik.
Rusija pa Francija. Vrnuvšemu se predsedniku republike Faureu so napravili Francozi velikanske ovacije. Ministerski predsednik mu je bil šel naproti; Faure je tedaj rekel, da alijancija z Rusijo je največi dogodek tega stoletja. V Parizu so bili mesto razsve-tili. Sedaj ne tajé več, da bi ne bilo pisane pogodbe med Rusijo in Francijo; Bismarck jej pa skuša sam zmanjšati pomen. Sedaj tudi navajajo besede Bismarckove, katere je izustil še za svojega kancelarstva, da bi rajši takoj pričel vojno, nego da bi dopustil zvezo med Francijo in Rusijo. Mnogo se razgovarjajs o početku in vzroku sedanjega zbližanja Rusije in Francije, omenjajo, da je uže pred leti Uanotaux, zvunanji franc. minister, dokazoval to potrebo. Petrograjski „Cbíti." pa tvrdi, da alijancijo je provzročil Bismarck, ko je ril proti Rusiji in vedno žugal Franciji. — Nemci bi radi zvedeli tekst pogodbe sosebno gledé na to, ali se odnaša le k defenzivi ali pa tudi k ofenzivi. V FranciJ sami je nekoliko takih, ki bi radi prisilili vlado, da bi naznanila tekst pogodbe, a to se ne posreči tako nagloma. Za Evropo pa je dovolj, da ima sedaj posebna zanesljiva poroštva miru. Car Nikolaj II. je izjavil, da zveza hoče hraniti mir pod geslom pravičnosti in dostojnosti. Ta pridevek je moralna zaušnica tistim, ki snujejo mir pod zastavo krivičnosti. Ruska diplomacija, kakor se vidi, želi, da zavlada zopet pravičnost v postopanju velike in svetovne politike, in to je ravno nasprotno diplomatskim zvičajam moža meča in krvi.
Nemška katoliška ljudska stranka, kakor izjavlja Depauli, ostane avtonomistiška, toda ne v smyslu, n. pr. češkdga radi kalizma; ona ostaje svobodna nasproti vladi in v obče. To se pravi, Slovani marajo biti jako zmerni, ako hoče jo kaj doseči s pomočjo te stranke.
Nemčija. V Lipi-iji je gnezdo pangermanskih zborovanj. Onda je izhajajo tudi „Alldeutscher Blätter" ki pišejo v smislu društva „Alldeutscher Verband", in kakor v Avstriji Schönerer, privabljajo v svoje kolo veliko-šolce. Med Lipsijo in Schönererjanci je tesna zveza. Poslednji, v družbi z liberalci, so izda letos praznovat Sedanski dan. Govorili so takó velešlijski o Avstriji, da niti velikonemški listi niso priobčili vsega, kar je bilo na shodu izbruhano proti naši državi. Na tem shodu so povdarjali značilno pangermansko geslo: »Jeden Bog, jeden cesar, jedna domovina!« Jeden petnskih irredentašev je v svoj Hebski listič sporočil toliko iz svojega govora v Lipsiji, da ga je dalo avstr. drž. piavdništvo zapreti v Hebu, kjer so zopet vsled tega demonstrovali Schönererjanci.
Velikoneinškim listom pa se kaže, da ^e bilo demonstracij uže dovolj, in sedaj, ko so mirno čakali, da se je neugodno mišljenje razvilo med narodom v Nemčiji, opominjajo avstr. pi sofile in pangermane, naj bi prenehali z demonstrovp.jem, ker to vodi nemško narodnost v opasnosf. Dovolj da je, če Velikonemci moralno vplivajo na Avstrijo, neposredno pa se ne sm6jo vmeševati v naše stvari. Kažejo tudi, da prestopanje mej in postopanje Schönererjancev je proti-avstrijsko, in takega vedenja bi tudi Nemčija ne trpela, ko bi šli n. pr. Alzačani ali pa Poljaki v tuje sosednje zemlje izdajat domovino.
Več dijakov je hotelo iz Lipsije priti v Heb, da bi tudi oni pomagali demonstrovati; a velikonemški listi so jih do časa posvarili, češ, da bi bilo za nje
opasno; kajti nemška zunanja vlada bi vendar ne mogla stvoriti nič za nje, ko bi se jim pripetelo kaj neljubega.
Sicer pa je le malo, takih ki bi v Nemčiji vsaj molčč ne podpirali in podpihovali pangermanov v Avstriji.
V Nemčiji so začeli uže tudi gospodarski pritiskati na Cehe. Tu in tam odpovedujejo češkim delavcem in služabnikom službe, jednako kakor po »zatvor-jenem ozemlju«. Sedaj so se n. pr. v Braunschweigu pivovarji združili, da bi v svojem gmotnem interesu izpodmaknuli Plzenske pivo, katero pijejo radi tudi v Nemčiji. S tem pa izpodkopujejo tudi češke Nemce same, kateri Plzenski pivovarni prodajejo posebne vrste hmelj; zajedno utegne tudi kaka tovarna čeških Nemcev trpeti, ker utegnejo v Nemčiji obrnuti se \ obče proti pivu, dohajajočemu s Češkega. Tega se celo Scho-nererjanci bojč.
Več velikonemških listov se nadeja, da prebivanje cesarja Viljema na Ogerskem utegne vplivati na politiko v Cislitaviji, in to na korist nemškim obstrukci-jonistom. Tega so se uže davno nadejali Schonerer-janci, spominjajoči se, da je pruska politika v svoj čas vrgla tudi Hohenvvarta in njegove fundamentalke.
Bismarckov organ graja avstrijske nemške irre-dentaše, da hodijo črez mejo beračit pomoči. Sedaj jih opominja, ko so mnogo Velikonemcev zaslepili •a lažmi in preobračanjem stvarij!
Nemčija pa Italija. Kralj Dmbert s kraljico je posetil v Homburgu nemškega cesarja in cesarico. Uže dalje časa so se delale priprave za ta obisk. S kraljem ital. je bil došel tudi ital. zvunanji minister. Cesar Viljem in kralj Umbert sta v toplih besedah povdarjala tvrdnost trozveze pa prijateljstvo Nemčije in Italije. Oba sta govorila tak6, kakor da bi hotela nekako zmanjšati pomen zveze med Francijo in Rusijo. No, v Avstro-Ogerski uže poznajo pomen in značaj trozveze; saj govori dovolj prošlost zate. Bismarek in Grispi sta bila in sta še sedaj prijatelja, in to govori bolje, nego vse drugo. Avstro-Ogerska je pa naposled tudi našla še drugo pomoč, nego jej jo daja trozveza; sporazumljenje z Rusijo je za njo odločilniša, nego trozveza.
R izo v isti čas, ko je kralj Umbert slavil troz-vezo, prav za prav le ovozvezo, so v Italiji zahtevali sezidanje novih tvrdnjav proti Avstro-Ogerski, in celo »N. F. P.«, ki vedno zagovarja Italijo, je bila naznanila, da je ital. vlada obečala ustreči želji Imbrianija in drugih irredentaških ital. poslancev.
Turčija in velesile. Do sklepa miru med Turčijo in Grško že sedajni prišlo; že vedno je točka radi odškodnine, zastran katere se ne morejo zjediniti. Tu pa je zopat Anglija največ kriva, ker hoče, da bi Turčija, bez pravega poroštva odzvala svoje čete iz Tesa-lije. Menijo pa, da druge velesite sklenejo pogodbo miru, tudi ko bi še nadajo nagajala Anglija. To bode sedaj toliko čaše, ko je trozveza in dvozveza razglasila načela stremljenja k ohranjenja svetovnega miru.
P. Stojalovski je šel naposled v Rim, da bi dosegel preklic svojega izobčenja. To je tudi dosegel s posebno kesno izjavo. Vsled tega bode mogel zopet delovati v smislu krščanskega socijalizma. Plemstvu poljskemu to seveda ni po mislih, tem manj, če pride St. v drž. zbor.
Poljaki so začeli prosledovati prvi avstrijski židovski li-t »Neue F. Presse«, ker jih je ta glavua in
najstrupenejša Židinja poslednji čas napadaia z vsakovrstnim ovajanjem. Po javnih prostorih nočejo nikjer več videti glasila Židovske zveze. Jednako priporočajo Čehi, da bi ta list zatrli med seboj. Prav bi to uže bilo; žal, da so danes malore vsi nemški listi jedna-kega mišljenja nasproti Slovanom; razlika je le v tem, da so židovski zajedno hudobniši, o tem ko so naci-jonalni bolj surovi in brutalni.
Imenovanja pri sodiščih. Glede na novi zakon imenovano je mnogo dosedanjih in novih viših in nižih sodnikov. Po vseh deželah so velike izpremembe, v obče za sodnike ugodne, ker jih je mnogo dospelo na više stopinje. Tudi po slovenskih deželah je vsaj nekaj Slovencev dobilo zaslužena ugodnejša mesta; seveda ne toliko, kolikor bi bilo potreba. Slovenski listi navajajo izpremembe po dotičnih deželah. Tu omenjamo, da so v Gorico dobili za predsednika okrož. sodišču dosedanjega višega drž. pravdnika Defacisa v Trstu. V Trstu je deželnega sodišča sovetnik g. M. Tmovec imenovan sovetnikom višega dež sodišča. Obče znani, tudi od tujcev spoštovani slovenski rojak je uže davno zaslužil tako povišanje.
Armadni jezik. Nemškonacijonalni listi so pisali, kakor da bi ogerski vojaki pri vajah ne bili dobro izpolnjevali svojih zadač, češ, da je temu krivo to, da madjarski častniki ne umejo dobro skupnega, t. j. nemškega armadnega jezika. Nemcem ni prav, da tudi g'ede na armadni jezik delajo Madjari čim dalje večo razliko. No naj Nemci skušajo izpodkopati duvalizem, pa dosežejo, kar so izgubili po Madjarih. A nemške stranke bi imele rade tiste dobičke, katere imajo vsled duvalizma v slabljenju Slovanov, in zajedno bi rade ohranile stare zares centralistiške dobičke. Vse pa ne gre in^ tudi ne pojde.
Židovski kongres je bil v Raselu, in sicer od tiste stranüe, katera dela propagando zato, da bi si Židje kakor si bodi prisvojili Palestino ter tu vstva-rili nekako svojo bolj ali manj samostalno dižavo. Tisti, katere bi mikalo, bi se preselili v staro obljubljeno dež lo. Od ondi bi Židje dajali direktivo Zidom, ki bi še nadalje ostali v Evropi in drugih svetovih, zajedno bi pa palestinski Židje dobivali svoj uže utvr-jeni tribut iz držav vsega sveta; saj so si nakopičili toliko kapitala, da bi mogli z obrestmi vzdrževati svojo posebno državo. V to pa sami ne verujejo, najbrže niti tisti ne, kateri širijo novo politiške nauke, in kL se v tem smislu imenujejo tudi „Sionisti". Ti so si vstvarili na Dunaju poseben list „Die Welt". Značilno pa je uže to, da je urednik temu listu Žid, ki zajedno deluje kot urednik pri glavnem avstro-ogerskem židovskem glasilu »Neue F. Presse«. Poslednja popolnoma prezira novo gibanje in Baselskega kongresa niti ne omenja. To je najbolji dokaz, da veliki židovski kapitalisti nasprotujejo temu gibanju. Jeden Rothschildov je neki v šali ali zaresno rekel, da naj gredo pristaši nove politiške propagande v Palestino, on nima nič proti temu, le njega naj puste v Evropi, n. pr. v Parizu za poslanika novi državi.
Židom se predobro godi med delajočimi in produktivnimi narodi; oni so nomadsko, zajedno para-sitsko pleme, ki je tisočletja živelo in hoče še nadalje živeti na in ob životu drugih narodov. Trezni Zidje, ki poznajo svojstva svojega plemena, sami označujejo novo smer kot otroško početje, ki nima nikake dejanske podstave.
Iz vsega modnega stremljenja, ki ne bode traja'o dolgo, morejo posneti misleči narodi, da se sedaj Židje sami poštevajo kot posebno pleme, kot svojstvena narodnost, ki ima vzroke svoji razliki v krvi in zg >do-vinskih vplivih. Torej Židje sami več ne tajé, d* se ne ločijo od drugih narodov le po veri, temveč tudi po krvi, plemenu in narodnosti. To priznanje je velike vrednosti za tiste narodnosti, ki so zaostale, in katere Židje še motijo, kakor da bi se od njih razločevali jedino po veri. Takó so Židje do poslednjih let slepili še celó kulturno razvite Evropejce, in kedar se pro-sledujejo, podtikajo še vedno svobodo »veroizpove-danja« ustavnim državam, to pa radi tega, da bi jih te toliko bolj in raj še ščittile proti raznovostnim proti-žldovskim pristašem ariške krvi. Celó škofje katoliškega izpovedanja so se do poslednjih dob držali jedino verskega stališča, kedar so se izražali o znaj čaju Židov. Spoznanje so sedaj Židje sami. popravili.
•—«-i—I——•
Književnost.
Salonska knjižnica. I. Izdaja in ureja Andrej Gabršček. »O te ženske!« Novele in črtice. Spisal Frau Govékar. V Gorici. Tisk. in zal. „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1897. Str.291 + XVI. Cena 1 gld., po pošti 10 kr. več. Novo podjetje, katero posebe opravičuje založnik ter pravi, da slov. razumnik mora poznati vsaj prve pisatelje vseh prosvitlienih národov, sosebno orie, ki so vzrojili s svojimi deli kako novo smer. Knjižnica bo podajala pa izvirnih spisov in prevode ter bode izhajala le od časa do časa, kedar se pokrijejo stroški poprejšnjih knjig'. — Mladi pisatelj Govékar pa, ki je v S. knjižnici prvi prišel na vrsto, opravičuje svoje spise z Molierovim rekoin, po katerem je tudi njemu resnica v lepi, umetniški ob i!<i vzor, naj ga potem grajajo ali hvalijo. Zbrane novelice so bile priobčene v feljtonu pol. dnevnikov; tri niso bile še objavljene; vse pa sa prvenke, in to priporoča pisatelj v poštevanje. Kakor znano, prišteva se Govékar k realiste in povdarja, fía realizem je zmagovit. Radi njegovih večih spisov se je bil vnel živahen hoj med presojevalci sioveuske beletristike.
Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunaju. (Po brzo-pisnih zapisnikih). V Gorici tiskala in založila tiskarna A. Galir-šček. 1897. Str. 61, vel. 8. C 25 kr. Letos so slovenski in hrv. poslanci v drž. zboru opisovali razmere in položenje sosebno na Primorskem; radi obstrukcije pa niso mogli povedati vsega, kakor so želeli; vendar pa so podali mnogo snovij, katere je „Soča" najprej sama priobčila po zapisnikih, potem navedena tiskarna priobčila v posebni brošuri, tiskani v 5000 odtisih. Cisti dobiček se porabi za rodobine onih Slovencev in Hrvatov, Iti so prišli v nesrečo radi letošnjih homatij na Primorskem. Kar dá kdo več, omeni se po listih.
Prva hrvatska uputa u glasoviranje za djeeu i za odrasle samouke. Sestavio Fr. Š. Kuhač. II. odio. U Zagrebu 1897. Naklada Fr. Suppana (Rob. Ferd. Auer). Tisak A. Scholza. S podobo avtorjeno načelu. Cicna 3 for. 20 nč. Po zvnnanjosti krasno delo je ravno izšlo. Več o važni knjigi prilično posebe, danes jo le priporočamo Slovencem in ostalim Slovanom.
„Svobodni glasovi '. Pončno-zabaven list za slovensko ljudstvo. Pod tem naslovom je iačel izhajati nov slovenski mesečnik, po 16 stranij obsega. Izdava in urejuje ga Rok Drofenik v Celju, kamor se pošilja naročnina 1 gld. 20 kr. za 1 leto, 60 kr. za '/a V vabilu čitamo, da je namen listu. »Širiti svobodomiselne ideje in probujati ljudstvo. S tem je povedano vse. List bode stal na stališču znanstvega socijalizma . .. Prinašal bodí> povesti, pesni ter poučne sestavke o vseh strokah človeškega življenja . . .«
„ripaBocJiaBHBiii AMepnKaHCKifi B-Ijctitmkt," (Oprain. ITp.-iBo-c.iaBiroil AMepuBíUíCKOH Miicein). Pod tem naslovom izhaja v Ameriki ruski polumesečnik, ki je namenjeni pravoslavnim ruskim, naseljenim sosebno po se^erozapadni Vmeriki. Kakor drugi slovanski listi v Ameriki podaje tudi ta Vestoik članke in razprave
tudi v angleškem prevodu. Iz lista, ki je završil sedaj prvo leto je razvidno, kakö težavno delo imajo ruski svečeniki v Ameriki sosebno radi .mrzlich, najsevernejših krajev, kjer je razprostranjeno rusko naseljenje. „n. A. B." stoji na leto okolo 9 gld. avstr. v. Izdaje ga svečenik A. Hotovicky, America, New York, city. 323 second Avenue.
„CpncKii ISjecHjiK". Dobili smo „npor.iac", namenjen Srbom v Bosni in Hercegovini, ki naznanja, da 1. okt, začne v Mostam izhajati s cirilico tiskani list pod navedenim imenom. Hoče beležiti dogodke o Srbih in Slovanih zunaj Bosne in Hercegovine, posebe pa baviti se s tema 2 deželama, zlasti glede na kulturno — prosvetni, versko — nravstveni in g-ospodarstveni razvoj. Stal bode list v naši državi 6 gld. Naročnina, rokopisi se pošiljajo M. Radoviču v JJostar.
Mittheilungen des Musealvereines für Krain. V. Heft. Vsebina: Die Höhlen und Grotten in Krtin. — Mittheilun-ien der Erdbebencommission der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien.— Literaturbericht. — Prof. dr. Osk. Grädzy, ki vodi nemški oddelek, Izvestij, našteva v prvi razpravi različne znane jame na Kranjskem ter pridaje o njih dosedanjo literaturo. Pisatelj prosi, da bi mu naznanili po dopisnicah tiste jame, katerih bi on ne bil navedel v tej sestavi. V poročilu o književnosti navaja ta zvezek- E. Pospichal. Flora des oesterreichischen Küstenlandes. Leipzig u Wien, Fr. Deuticke, 1897, 8», I. Bd.
Poziv zadruge „Rinka".
Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divne Savinjske planine s strmimi vršaci in z romantičnimi gorskimi dolinami v vsej «svoji veličastnosti. Pravi biser med prirodnimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj sličnega samo v tako zvanem Ga-varnijskem cirkusu v Pirenejah na Španskem. Dasi lepota omenjene doline očara vsakega obiskovalca, vendar se promet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je treba pričakovati z ozirom na izredno krasoto spod-nještajerske Švice. Vzrok temu smo dolžni iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih gostilen.
Da se kolikor mogoče odpomore tem nedostatkom, ustanovila se je planinska zavetiška zadruga »Rinka«, katera namerja v Logarjevi dolini zgraditi hotel z enakim imenom, kateri naj ustreza vsem zahtevam današnjih turistov. Nedvojbeno nastane sčasoma še tod gorsko letovišče.
Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, verando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri hotelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igra-lišča in sprehajališča.
To podjetje je z ozirom na narodno gospodarstvo sploh in povzdigo turistike še posebej največe važnosti in vredno, da je vsi rodoljubi podpirejo najkrepkeje. Vzgled nam naj so Koroško, Tirolsko, Švica in Švedska, v katerih deželah se izredno mnogo (ravno od domačinov, žrtvuje za tujce, od katerih dobe taiste vsako leto lepe dohodke.
Podpisani odbor prosi torej najvljudneje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, naj blagovolijo pristopiti kot členi k zadrugi »Rinka«. Deleži so ali opravilni deleži po 10 gl. ali p» glavni deleži po 100 gl. Več je razvidno iz zadružnih pravil, ki se na željo dopošljejo vsakomur. Denar se naj pošilja blagajniku g. dru. Ivanu Dečku, odvetniku v Celju.
Odbor zadruge »Rinka« :
Dr. Juro Hrašovec,	Dr. Ivan Dečko,
načelnik.	blagajnik.
„SLOVANSKI SVET-' izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pe l leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25,— Za učitelje, učiteljice in dijake 'za vse leto 4, za pol leta 2 in za Setvi t leta 1 gld, — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj A v s t ro-O ger s k e na leto 6 gld. 50 kf. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgornikn na Dunaj (Wien), VII.. Hof.stalMrasse Nr. ;>.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratíi Chrastinové ve Val. Meziriči.