Naročnina Dnevna Udnja za državo 5HS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meoeCno 33 Din nedolska lzda)a eelole no v Jugo-•tavlll 40 Din, /e Inozemstvo IOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp peti i-vrsta mali oglasi pc 130 tn 2 D, vedli oglasi nad 43 mm vitlu« po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v urednilkem delil vršilca po 10 Dir o Рп većiem o Izide ob 4 zlulraj razen pondellKo In dneva po prazniku l/rođni*ivo /e v Kopitarjev) ulici it. 6 III Rokopisi se ne vrača/o. nelranktrana pisma se ne sprelemalo * Urednlt/va lelelon il. 20 50, upravnl&lva il. 2328 Političen lisi zza slovenski narod Uprava le vKopllar/evl ul.Si.6 * Čekovni ............. ЈЛ >BI il. 39.OH. Praga In Dunal ti. 24.797 račun: Cfubllana tlev. 10.«50 ln 10. za Inaerale, Šaralevotl. 7363, Zoorelt Use ostane pri starem! Nezanesljivi Radič naj bo opomin vsem. ki se nani zanašalo, pravi dr. Marinkovič - Radič dale in preklicu e izjave za vstOD v vlado - Zahteva zase Finančno ministrstvo - Kako so se razvijali dogodki - Radičevo pismo predsedniku Vukičev ču - Demokratski kiub vzel na znanie poročili Dsvidoviča in Marin- koviča, a ničesar sklenil r Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na direktno ponudbo od strani Stjepana Radiča in njegovega kluba je vlada, kakor smo včeraj poročali, sklenila pozvati Stjepana Radiča ua sodelovanje v sedanji vladi. Stjepi з Radič je po obisku pri dr. Korošcu, Vukičeviču in dr. Marinkoviču ter po razgovoru s Pribičevičem in Davidovičem danes popoldne pismeno javil Vukičeviču, dn no more stopiti v vlado, ker vlada, oziroma predsednik vlade ii sprejel njegovih pogojev. S tem se je tudi ta epizoda končala. Stjepan Radič je zaenkrat navezal svojo usodo in usodo svoje stranke na Pribičeviča. Vlada pa bo neglede na to nadaljevala izvajanje svojega programa. Z akcijo, ki se je izvršila snoči in done~i, Je položaj čist Hotel se je ustvariti nov položaj, da bi se hrvatskim zastopnikom omogo'ilo aktivno sodelovanje pri delu na konsolidaciji uaših notranjepolitičnih razmer in njihovo sodelovanje pri izvajanju tako važnega programa, kakor si ga je začrtala sedanja vlada. Ra-dičev korak je treba pozdraviti. S tem namreč, da je dobila vlada njegov pismen odgovor, so se razbile vse intrige. Grupaciia sil v parlamentu je zaenkrat jasno opredeljena. Odprto ostane samo vprašanje Davidovičeve akc' e. Davidovič je poskušal ustvariti nekako k n-centracijo. ne da bi za to imel potreben m. n-dat. niti izgleda na uspeh. Še manj pa je izgleda po današnjem nastopu Stjepana Rad'ča. ki ie včeraj Marinkor'ču dni svoj pristanek za vstop v vIikIo. Če bi Liuba Dnv'dovič .Vljub temu poskušal še nadalje kovati nekako та-mi5lT«mo kombinacijo, potem se ho moralo v dem"km's'fom Hubu staviti vnrnšnnip: Kdo je za Davidovi?« kdo je za vlndo! Pri tem morimo nncrlnsiti. da ie sedanja vlnrta tenic'i vsake komhmnejje. Slaha stran vlade, ki so jo viHelj nekateri v d^se^nnii DavMovJppv! akriii oriroma so jo poskuSnli Vnmfc'nlraf. no dnnošniih dnfrn^l'ib n^n^e. Vlad* ie stvprrio d^nes povsem kompaktna. V«e komb'nncije, ki se sicer delajo, so brez vsake podlage. Radič odklonil vstoo v v'ado r Belgrad, 26. jan. (Tel. Slov.) Dopoldne ob 10 je Stjepan Radič obiskal Vukičeviča in ostal pri njem nad eno uro. Ko je Radič odšel iz predsedstva, je odgovoril časnikarjem na toz?devna vprašanja sledeče: »Ničesar ne morem reči, dokler so stvari v teku. Razgovarjamo se resno in vsestransko. Dosedaj se ničesar ne ve. Razgovori se nadaljujejo.« Časnikarji: »Ali se v novi kombinaciji Vukičevič izključuje?« Radič: »O osebah sploh ne govorimo, samo o delu in programu. Razgovori so temeljiti in vsestranski«. Časnikarji: »Ali se lahko vidijo že kakšni rezultati?« Radič: »Kadar se dela, p^m se vse hitro konča.« Stjepan Rpdič je odšel iz predsedništva v narodno skupščino. Spotoma se je nadaljeval razgovor s časnikarji. Časnikarji: »Ali se smatra kot gotovo dc:stvo, da se razdeli seljaško-demo-Iratska koalicija?« Radič: »Vi veste mnoco več, kakor jaz«. Časnikarji: ;>Tako govorijo radikali«. Radič: »Jaz mislim, da bomo postali ena stranka.« V skupščini je takoj pozval k sebi Pribičeviča in Davidoviča. Davidovič se ni dolgo raz-fcovarjal. Pribičevič pa ie estal več kot eno uro pri Radiču. Ko sta odhajala iz SDS kluba, ie Radič bil molčeč, Pribičevič pa je snmo izjavil: *-Vse je dobro. Popoldne se bo vse končalo.« Popoldne se je sestala na skupno sejo tako-zvan seljaško-demokratska koalicija. Stjepan Radič je prečital pismo, ki ga je sestavil z ozirom na poziv, da vstopi v vlado. Pismo, ki ga je poslal predsedniku vlade, se glasi: »V Belgradu, dne 26. jan. 1928. ob 5. pop. Gospodu Vukičeviču, predsedniku ministrskega sveta, v Belgradu. Gospod predsednik! Pri razgovorih o vstopu seljaško-demokrat-ske koalicije v koncentracijsko vlado pod Vašim predsedstvom, ste v svoji zahtevi izjavili: »Sprejemam samo HSS, ne sprejemam pa nobene SDS, ker zame to ni nobena stranka, marveč samo frakcija.« Vi niste niti malo vpoštevali moje informacije, da ne more iti in da ne gre za eno ali drugo stranko posebej, marveč za koalicijo, ki je celota nasproti vsem drugim strankarskim či-niteljem. Niti malo niste vpoštevali, da je selja-ško-demokratsko koalicijo odobril hrvaški in srbski narod v hrvatskih in ostalih prečanskih krajih tako navdušeno, da se bo ta koalicija spojila v enotno stranko, ne pa se razšla. Na naš glavni pogoj, da dobimo pri vstopu v vlado finančno ministrstvo in da to ministrstvo prevzame naš zastopnik, ste izjavili, da o tem nc more biti niti govora. Šele takrat, če bi sedanji minister radi bolezni dal ostavko, bi se јалко o tem govorilo. Na moje vprašanje, kaj ste določili za nekatere velike župane, s katerimi je ljudstvo skrajno nezadovoljno, kakor n. pr. s splitskim velikim županom Perovičem. ste dejali: »Nikar ne sta zijajte pogojev. Kar se namreč stavlja kot pogoj, 'o se ponavadi ne izvršuje.« lakoj nato pa ste sami stavili kot pogoj, da je vstop HSS absolutno vezan na to, da jaz osebno vstopim v v'ašo vrnilo Končno pa sem sc iz celega po'.đru/our-nega razgovora prepričal, da bi bil naš, ^osebno pa moj položaj, v Vaši vladi mnogo težavna?* in slabši, za državo absolutno škodljiv, za iirv itski narod strahovito ponižujoč, nego je bil v \'aa: blagopckojne£a Pašiča in v Uzunovičevi vladi Zato je moja dolžnost, da Vam po posvciova.iju s svojimi sodelavci in zavezniki pismeno sporoči, da je vsak nadaljnji razgovor o vstjpii v Vašo vlado brezpredmeten. 7. odličnim spoštovanjem Stjepan Radič, predsednik hrv-seliaške koali 'j-S tem odgovorom Stjepana Radiča je HSS zaenkrat še obsojena, da ostane v opoziciji. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA, r Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja denv kretskega kluba. Predsednik kluba Ljuba Davidovič je prečital pismo, ki ga je poslal Stjepan RnHič Vukičeviču. Nato je Davidovič informiral demr krat. klub 0 svojem sestnnku z Radičem in o tem, kaj mu je Radič na teh sestankih povedal. V glavnem te informacije soglašajo z dejstvi, ki jih je Radič navedel v pismu. Za Davidovičem je govoril Marinkovič. Izjavil je, da ga ie včeraj 01 iskal St'opan Radič in mu pri tej priliki dal načelno pristanek za vstop v vlado Velje Vukičeviča. Danes pa je s posebnim pismom svoj prvotni pristanek umaknil. To je najboljši dokaz, koliko da je dati na izpremenlii-vega in nezanesljivega Radiča- Ta Rn'Mčov korak naj bi bil dobro opozorilo vsem tistim, ki se nanj zanašajo. Denvkratski klub je vzel tozadevni izjavi na znnnje in ni napravil nobenega definitivnega sklepa. Dr. Korošec nr» Vukifeviču r Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Predsed nik Jugoslovanskega kluba je imel dopoldne od b do 10 dopoldne in od 4 do б popoldne ter zvečer razgovore s predsednikom vlade Vu-kičevlčem o vseh tekočih zadevah in o razpletu političnega položaja. MADJARSKI VOJAŠKI ATAŠE V SOFIJI. Sofija, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Kralj Boris je sprejel novega madjarskega vojaškega atašeja v Sofiji majorja Kohlerja. KShler biva že leto dni v Sofiji, ne da bi se bila njegova služba uradno točno določila. Tudi bolgarska vlada namerava pri vseh važnih svojih poslaništvih v Evropi prideliti vojaške atašeje. ž Rim, 26. jan. (Tel. »Slov.c) sCorrierc della Sera« poroča iz Belgrada, da se s podpišem protokola o podaljšanju reka pogodbe med Italijo in Jugoslavijo pričenja serija razgovorov med Italijo in Jugoslavijo za utrditev medseboj prijateljstva. ?,e pred podpisom tega protokola jc prišlo do konkretnega sporazuma glede nekaterih vprašanj, ki so ostala dolgo časa nerešena. Pribičevičev govor -- voda na laški mlin! ž Rim, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Italijanski tisk je včeraj objavil obširna poročila o sli du radičevcev in samostojnih demokratov v Zagrebu. Pribičevičev napad na armado in Srbijo je objavljen dobesedno. Današnji »Popolo d Italia« dostavlja k zagrebškim dogodkom poseben komentar, ki pričenja takole: V Evropi je država, ki dnevno nudi prizore notranjega nereda, kjer polemike in politični spori zavzemajo festo obliko pravih vojnih napovedi. Kajti Pribičevičev govor v Zagrebu pred stavlja pravi vojni ultimat. — Nato citira Ust mesto, kjer Pribičevič pozivlje svojo pogumne legije, da se dvignejo na pohod proti Belgradu. Pribičevičev govor je samo ena izme^ t -likih epizod sedaj tragične potem zope' komične gvenle na shodu narodov najrazličnejših miselnosti in kultur, ki sestavljajo Tu. o slaviio in štejejo komaj 12 milijonov »u li. Vzkliki: »Ven z barbari!« so šli iz Zagreba. Toda v Evropi je še velika plemenita država, ki dobavlja blago proti takim vrednostnim pi-pirjem in garantira menice tako razburkane in neurejene delniške družbe prepirajočih se narodov. Zadeva se bo zaenkrat končala z volitvami, toda ni izključeno, da bo ta zavozlje-.i položaj nasvetoval belgrajskim politikom, da napravijo obupen poskus fuzije in amalgama-cije te nestalne kombinacije plemenskih kultur raznih narodov. Bomo videli ob času splošne likvidacije, kaj bo ostalo preveč zaupljivemu dobavitelju (Franciji). Pribičev5čevi lUidie proti Pr!b čev'ču r Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor SDS v Belgradu je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o poslednjih Pribičev"e-vih nastooih in zavzel proti njemu zelo odklo« nilno stališče. Za enakost vseh davkov Novi davčni zakon bo eden največjih po sprejetju ustave, pravi minister dr. Spaho — Novi davčni sistem zajamčuje progresivno obdavčenje — Opozicija poskuša z obstrukcijo ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH r Belorad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je v narodni skupščini pričela razprava o zakonu o izenačenju neposrednih davkov. Zastopnik finančnega ministra dr. S p a h o je v obširnem ekspozeju izvajal sledeče: Zakonodajno delo na polju neposrednih davkov se je po končani vojni in po državnem zedinjenju usmerilo v dve smeri. V glavnem so se izvršile spremembe in spopolnitve rb-stoječih zakonov po vsakokratnih finančnih zakonih. Tako delo seveda ni moglo imeti tirte-ga uspeha, kakor bi bilo pri tem važnem dtlu potrebno. Zakonski predlog, ki se sedaj nahaja kot tretji pred narodno skupščino, ii imel nasproti lanskole.nemu važnejših sprememb razen nekaterih, ki so bile potrebne. V tem predlogu se Je predvsem sklenilo, da se ukineta invalidski davek in vojna komorska doklada. O samem davčnem sistemu tega zakonskega predloga se je dovolj pojasnil" v motivih, ki jih je davčni odbor pismeno pred-lf žil narodni skupščini Tam je natančno razložena funkcija objektivnih davčnih oblik. V zmislu predloga je davčni odbor v soglat-ju z vlado napravil celo vrsto sprememb !n dopolnitev, ki so jih narekovale potrebne državne blagajne in davčne uprave in pa interesi davkoplačevalcev. Vlada se je strinjala s sklepom finančnega odbora, da se namesto dohodnine sprejme nov sistem, ki istotako z ozirom ла ustavne odredbe zajamčuje progresivno • b-davčenje posameznika. Minister razlaga dopolnilne stopnje in posamezne odredbe. Ta zakon bo st< pil v veljavo 1. januarja 1929. Splušno se je želelo, da bi stopil ta zakon lakoj v veljavo. To se ni moglo zgoditi. Tudi v drugih državah, kjer so se delale reforme fiskalnega značaja, se je pustil daljši ali krajši čas, da se državljani seznanijo z novimi obveznostmi in da se da državni upravi možnost izvesti vse potrebne priprave za izvajanje novih zakonskih predpisov. V času do 1. januarja 1929 ho davčni upravi mogoče to iivršiti. Ta čas je pri današnjem upravnem stanju zelo kratek. Samouprav se ta zakon nc ho dotikal. Njim ostano še nadalje sedanja možnost. Po podatkih, ki so ua razpolago, bo uspeli uovega obdavčenja sledeči: Zemljarina 570 milj., zgradarina 200 milj., obrtniški davek za njihovo davčno moč. V najkrajšem času j« treba odstraniti neenakosti v zakonodaji po srednih davkov, ki niso preveč veliki. To se bo lahko izvršilo. S tem zakonom izvršujemo najtežje posle. Nadejam se. da se s tem predlogom vsa vprašanja reforme neposrednih davkov najboljše rešijo. Vsi nedostatki, ki bi se pokazali v izvajanju tega zakona, se bodo lahko prebredli, če bomo imeli v celi državi en zakon. Prepričan sem, da je izenačenje davčnih bremen v naši državi davčna želja vseh gospodov poslancev in našega naroda Prosim vas, da ta zakonski predlog sprejmete.« Vladna večina je priredila ministru burne ovacije. Opozicija pa je pričela z obstrukcijo. Prvi je govoril Svetislav Popov i č (SDS). Izjavil je, da zakon ne pomenja izenačenja Zahteva, da se sprejmejo v načrt vse zahteve selja^o-demokratske koalicije. Izjavlja da bo glasoval proti. Radičevec Neu-dorfer trdi, da se s tem zakonom uvajajo neenakosti, ne pa enakosti. Izjavlja, da bodo on, Pucelj in njeTovi tovariši plasovali proti zakonu o izenačenju neposrednih davkov. Z ozirom na praznik sv. Save bo prihodnja seia šele v ponedeljek. Nadaljevala se bo razprava o tem zakonu. Nova skupna sera radikalnega in jusosl. kfuba r Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je nadaljevala v radikalnem klubu skupna seja poslancev radikalnega in Jugoslovanskega kluba o zakonu o izenačenju neposrednih davkov. Pred dnevnim redom je dr. I.aza Markovič predlagal, da naj bi predsednik vlade poročal o političnem položaju. Dr. Kojič je dejal, da je sploh treba, da se razprava o tem zakonu odloži, češ da je položaj nejasen. Po teh opombah se je prešlo na razpravo o zakonu. Poslanca Vasilije Trbič in Buniša Račič sta govorila o zemljarini in zahtevala, da hi bilo treba davčne stopnje tega davka znižati. Minister Stankovič je branil vladni predlog. Poudarjal Je, da predlog ni najboljši, ker je odpadla dohodnina. Da pa je v predloženi obliki sprejemljiv. — Poslanec Pušenjak ugotavlja, da jo sedanji predlog bolj- 320 milj., davek na rente 30 milj , davek na Si od prejšnjega, da so davčne stopnje nižje, KQ *'—'' da se ščiti nižji človek. Ima pa zakon svoje nodostatko. ki prihajajo odtod, ker se jc ukinila dohodnina in uvedel dopolnilni davek kot nadomestilo, ki nikakor ni zadovoljivo. V davčnem odboru se jo zahtevalo, da se znižajo davčne stopnje za zemljarino. Poudarjal je, dn je treba v tem smislu stavi jati vladi predloge. Vsi smo za to, da se Pimpreje izvede izenačenje davkov po tem zakonskem načrtu. — Večinski poročevalec Jankovič je predlagal, da se naj sestanejo člani davčnega odbora in razpravljajo o teh zahtevah s fi-nančnim ministrom in urede vsa sporna vprašanja. O tem naj se potem razpravlja na prihodnji skupni seji. ki bo v ponedeljek popoldne. družbo 58 milj., davek od samostojnega dela 170 milj., skupno 1318 milj. Če se tem dohodkom dodajo davčne oblike, kakor davek na poslovni promet in drugi, ki niso zapopadeni v tej davčni reformi in če se ocenijo na 221 milj., bo znašal skupen dohodek proračunskega leta 1929-1930 1699 milj. Ta številka se približno krije z določenimi dohodki za leto 1928-29, ki je določeno na 1.673,424.300 Din. S tem, da sprejmete ta zakon, bo narodna skupšč!"" izvršila največje drlo po sprejetju ustave. Izenačenje davkov jo igralo v političnem in gospodarskem življenju odlično vlogo. Sprejemajoč ta zakon, odstavljamo lo vprašanje z dnevnega reda in izvršujemo čl. 16 ustavo, po katerem je davčna obveznost splošna in enaka za vse državljane, in progresivna MALI OGLASI 'Vsake drobna vršilca t'SO Dtn ali vsaka beseda 50 par. ^ajuianjši ojtlas 3 Mi 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke oe odgovarjamo. Motvoz ISK ii: rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuptie 10245 -iiHvhiio noiljelje ACCETTO l drugovi drutba t o. i Maribor КогоЈЛртв »i Šofer (hišnik) se sprejme za osebni avto v Ljubljani Predpogoj: popolna zanesljivost in verziranost; na razpoligo stanovanje in razsvetljava. Postranski posel: vrt In pisarna. - Ponudbe s spričevali na Al ma Com-pany, Ljubliana, Aleksandrova cesta št. 2, I., pod »Ugodno in stalno«. Učenec ki ima vc" selje do trgovine in je 3 razredno meSčansko šolo absolvi-ral, se spreime v trgovino z mešanim blagom pri Jos. Largeršek, Ma-renberg. Hrana in stanovanje v hiši. Poslovni lokali, posamezno ali skupno, v I. in II. nadstr., nasproti glavne pošte, se oddajo takoj. 2 trgovska lokala; nasproti kolodvora v Celju sc ugodno oddasta takoj. Naslov sc poizve v upravništvu ^Slovenca« št. 659. Kova lišaz izt ni ceni. Stoji ob glavni cesti, 5 minut od kolodvora, primerna za trgo-Ivino, obrt ali upokojenca. Franc Palčar, Mlačevo, Več učenk |p_f^sup!ie' 669 Pianino, uglašen, dobro ohranjen, kupi >,Kat. prosv. društvo Sp. Šiška«. - Tja poslati pismene ponudbe z opisom in cenol 677 Raznisujemo dobavo 2000 kg ovsa. Ponudbe jc vložiti do 7. februarja t. 1. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, p. Griže. ta stroino pletenje sprejmem. Naslov pove upr.iva »Slovenca« pod št. 687. Sprejme sc izurjen, vojaštva prost sedlarski pomočnik pri Andreiu Hriberniku, Prevalje. Prazna soba, tepa, solnčna, se odda gospodu ali gospodični. Maribor. Frankopanska 8-1. STANOVANJA: Trisobno, glav. kolodvor, 1100 Din. — Trisobno, kopalnica. Tržaška cesta, 1200 Din. — Dvosobno, Glince, 600 Din. — Dvo-sobro, Dunajska, 900 Din. Trisobno, kopalnica, Bežigrad, 1000 Din. —• Enosobr.o, Zg. Šiška. 300 Din. — Dvosobno, souporaba kuhinje, pri klavni pošti. bOO Din — »Posredovalec«, Sv. Pejra e. 18. Lepo opremljeno solnčno sobo v sredini mesta za 1 do 2 osebi, na željo tudi prazno ali s popolno oskrbo, oddam s 1. febr. Naslov v upravi pod štev. 688. Poravna'te naročnino! Polenovka namočena, naiboliša. se dobi pri L Buzzolini, l in-garjeva ulica. 251 AUTO FIAT ~ TYPE 505 6 sedežen, v naiboljšem stanju, novolakiran, z novo pnevmatiko, sc ugodno proda. Poizve se tel. štev, 2273 ali pri upravi. Prodam 20 vagonov lepih, zdravih, suhih I bukovih drv 1 Natančncie se izve pri Jakobu Drakslerju (Ccr-jdečanov), posestniku, Dol pri Hrastniku 665 j Samo 38 dinarjev 5 kg prima bosanske suhe slive, 10 k ' la. bos. suhe slive Din 74.—. Suhe hruške 2 Din cereie razpošilja po poštnem povzetju franko zavftj, franko vsakD pošta, trgovina O. D^ECHSLER, Tuzla (Bosna). 10456 Spalnice lepe črešnjevc, naprodaj pri Iv. Mrharju. mizarju, Starežiče, Št. Vid rad Ljubljano. 685 Raznisujemo dobavo 10 000 kom. zidne opeke. Ponudbe do 7. febr. t. 1. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, p. Griže. Družba »lilija« Premog - drva - koks - ogije Dunaiska cesta 46. pulte Iv Zakotniku Tel 2820 Laneni iropine in druga krmila nnilt najceneje A. VOLK. LJUBLJANA Reslievs cesta 24. Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 Belokranjski premog iz črnomeljskega prrrao-gokopa jc najcenejša kurjava za industrijo in gospodinjstvo. - Zahtevajte ga povsod. 689 Instalaterji! Klosetne sedeže, bukovo, ijavorjeve, poliranc, prvo-j vrstne izdelave, ima vedno v zalogi Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska c. 21. VINO letnik 1925 in 1926. belo in rdeče, lastni pridelek, v količini 130 hI, proda po ugodni ceni Franc Cerec, veleposestnik in trgovec, Pišece pri Brežicah. PERJE kokošje, purje, gosie in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V P J D Д. Cakouec Me tjimure Semenski oves hribski, težki, kg po 3 Din fco. postaja Zidani most, dobavi vsako množino: Peter Šetina, trgovina z mešanim blagom, Radcče-Zidani most. 531 Vdova moka Din 5-topuzni zdrob „ 3'Sf Prvovrstni izdelki od 25 k<> naore pošiba /fitfEL SEDE3, DavornU iimetni mlin.— Goien jko. -v«/.e najfinejše norveški' ribje olfe i/ lekarne dr. (3. Piccoli-jn » L.iubiiani se priporoj* hlerjim slabotnim osebam. Inserirajte v »Slovencu'! Popolnoma gladko! In kako prijetno dišiš! — Da, draga, to dela • P AON' milo za britje! 1. omehča brado, 2. da sosto peno, ki se ne posuši. 3. se priietno obtuti na koži in ji da prijeten duh, 4. je štedljivo v porabi. Izdeluje ,flltus' tvornica mila d. d. Dobiva se povsod! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana tadruga i neomejeno lauezo v Liubl.ani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašaio nad 120 m li onov d narjev t Naznanjamo prebridko vest, da nas jc naš stegovodja, brat KAA danes, po kratki, mukepolni bolezni, za vedno zapustil. Ne bo ga več. Pogreb nepozabnega brata se vrši dne 26. januarja t. 1. ob 15. uri iz mrtvašnice javne bolnicc v Mariboru na glavni kolodvor, od koder bo prepeljan v družinsko grobnico v Celje. Maribor, 24. januarja 1928. Mariborski skavti, Med. univ. Dr.Ludovik Zalar bivši zdravnik univerzitetne klinike prot. dr. Hochenegga na Dunaju, se je preselil na Sv. Petra cesto št. 2, Ljubljana. Ordinira od УЛ0 do VA2 in od 2 do И4. Telefon 3003. Telefon 3003 Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da otvorim 26an"n. vinotoč v Trnovem *5гЈ; kjer bom točil dalmatinsko vino lastnega pridelka po zelo nizki ceni v splošno zadovoljnost. Na razpolago so tudi mrzla jedila. Vabim vse, da poskusite dobro kapljico. Lastnik Josip Ničić. Po znižanih cenah vsakovrsten suh žagan in tesan les žaganje, drva. - Žagam tudi po naročilu, Fran šuštar, lesna industrija in parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. Zahvala Za izraženo sočutje povodom smrti nepozabne žene in mamice ter za počaščenje njenega spomina ob priliki pogreba v Ljubljani in v Škofji loki, se v svojem, v imenu svojih otrok ter ostalega sorodstva vsem prav prisrčno zahvaljujem. Dr. Tsne Jamzr. Za vso ljubezen, sočutje in spremstvo pri pogrebu moje nepozabne prijateljice An'ce Pfeifer se vsakemu in vsem skupaj iskreno zahvaljujem. Izrečno sc moram zahvaliti preč. g. stolnemu kanoniku Jos. Volcu za številne in preprijazne obiske in za ljubeznivost, katero ji je izkazal ob njeni smrti; dalje vodstvu manjšinske šole v Ljubljani, kakor tudi vsem cenjenim staršem za skrb pri pogrebu, da je kljub slabemu vremenu toliko učencev in učenk spremilo k večnemu počitko svojo bivšo, nad vse blago voditeljico. Vsem številnim spremljevalcem in vsem darovalcem cvetja tisočera zahvala! V Ljubljani, dne 25. januarja 1928, Marija Jeglič, učiteljica. Itodlo Nauk o radiotehnihi Spisal Leopold Andrc6 Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jaaoslovansha hnfigarna v Liubljani. a Za Jugoslovansko U6karno v Liubljaoii Karel Ceč. Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franc Remic-a izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom medicinskega oddelka državne splošne bolnice in čč. sestram usmiljenkam za njih požrtvovalno nego. Nadalje iskrena zahvala vsem, ki so dragega pokojnika počastili s tako mnogobrojnim spremstvom na njega zadnji poti. V Ljubljani, dne 25. januarja 1928. Žalujoči ostali. C ene >e «oi uri RAZPRODAJAH se aob< usaknorsmo monu/ahiurno blago samo or\ TRPIN. MARIBOR, Ulaon, ,rg je od treh strani obkrožen s precej strmimi gorskimi globelmi. Po smrti ustanovitelja sv. Save so bili zanj najlepši dnevi, ko se je v njegovih prostorih nad štiri mesece mudil car Dušan Silni, samodržec Grkov, Srbov in Bolgarov. O tem pričajo še zlate bule z značilnimi Dušanovimi podpisi, ki jih prijazni menihi z veseljem in tihim ponosom kažejo. Pozneje so Hilandar podpirali zlasti Rusi (Ivan Vas. Grozni i. dr.). Marca 1. 1896 je precej zapuščeni Hilandar obiskal srbski kralj Aleksander Obrenovič. Rešil je menihe iz hude stiske, poravnal velike dolgove in pomagal samostanu do novega razmaha. V zahvalo so mu hvaležni menihi podarili enega svojih najdražjih zakladov, krasni Miroslavov evangelij (iz konca 12. stol.). Danes skrbi za to važno versko-kul-turno ustanovo naša vlada. Hilandar ima mnogo dragocenih spomenikov iz bizantinsko-srbskega srednjega veka, ki čakajo na znanstvene delavce iz domovine. Posebne pažnje ie gotovo potrebna knjižnica. Med religioznimi umetninami je znamenita čudotvor-na ikona hilandarske Matere Božje. S polnim imenom se nazivlje triročna Mati Božja sv. Ja- krogu svojih bratov. Sava je po očetovi smrti z veliko vnemo nadaljeval delo za gospodarsko in versko povzdigo Hilandarja. Število menihov se je kmalu tako pomnožilo, da se je moglo primerjati s številom najbolj obljudenih samostanov na Atosu. Sava je samostan bogato opremil z ikonami, cerkveno opravo, oblačili in knii- neza Damaščana in spada med najstarejše atoške Marijine podobe. Ikono je prinesel sv. Sava iz Palestine. Po njegovi smrti je bila prenesena v Srbijo a so jo odlod zopet vrnili v Hilandar, kjer jo še danes menihi v glavnem hramu s oo sebiiim zaupaniein časte. To je resnična podoba Svetega Save, restavrirana po prvih umetnikih na osnovi freska, ki se nahaja v samostanu Mileševu. Slika dobro podaja prosvetljeno osebnost blagega meniha, asketa in državnika, ki je obenem prvi srbski književnik. Francoski tisk: Briand mora iz rezerve v Pariz. 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Pariški listi živahno komentirajo zakasnitev protesta male antaute proti madjarskemu tajnemu oboroževanju in izvajajo, da je zakasnitev pripibUti vplivu Romunije, ki jo pod pritiskom Italije. Nacionalistični »Echo de Pariš« kakor tudi levičarska »Quotidien« in »Volonte« so soglasni v tem, da se romunski vladi radi razgovorov med Titulescom in Mussolinijem ne /di primerno se že sedaj odkrito postaviti proti Madjarski. Splošno je prepričanje, da je Mussollni brezpogojno nenaklonjen preiskavi Društva narodov na Madjarskem ne samo radi prijateljstva napram Bethlenovi vladi, temveč tudi iz strahu, da bi Ttaliia mogla biti direktno v škandalu sokoinprimitirana. Listi, ki so od začetka v načelu zahtevali preiskavo, zahtevajo odločno od Qual d'Orsava, dn stopi iz svoje nevtralnosti. Francija nima samo interesa na tem, da se prepreči tajno pošiljanje orožja, ki (.groža mir, temveč je tudi direktno interesirana pri italijansko-romunskih pogajanjih in ne bo pripustila, da bi Romunija sedaj, ko je umrl veliki frankofil Bratianu, zdrknila v tabor italijanskega fašizma iu s tem ogrožala obstoj Male antente. Daljo mora tudi skušati, da dobi vpliv na Titulescova rimska pogajanja, ker so problemi, ki se bodo pri tem obravnavali, polovica onega, kar loči Francijo samo od Italije. Rusi ne morejo pozabiti na Besaribijo v Moskva, 28. janunrja. (Tel. »Slov.«) Povodom predstoječe desetletnice aneksi je Bes- arabije po Romuniji je začelo vserusko društvo Besarabcev novo protestno kampanjo proti aneksiji, V močno razširjenih plakatih se pošiljajo bratski pozdravi besarabskemu ljudstvu, ki da trpi vsled terorja romunskih orožuikov in vojakov in hrepeni po svobodi. Ruski kmetje in delavci neprestano smatrajo Besarabijo za del sovjetske države, ki je samo začasno in nasilno ločena. Po cestah se razen teh plakatov razširjajo brošure in letaki, v katerih se piše o romunski strahovladi. Ob desetletnici aneksije se bo vršil velik protestni miting. Listi izjavljajo, da antanta ni potrdila »nepravičnega ropa« iz hvaležnosti za romunsko vojaško pomoč, temveč iz sovraštva proti sovjetom. Samo Japonska ni ratificirala pariškega protokola in ratifikacije tudi ni pričakovati spričo rusko-japonskoga zbližanja na gospodarskem polju. Oficielni listi znova stavljajo nespremenljivo rusko zahtevo po prostem ljudskem glasovanju v Bes-arahiji in umaknitvi romunskih čet. Med malo antanto in Stalijo ni nasprotstva v Rim, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Včeraj ni bil izdan noben uradni komunike o včerajšnjem dveurnem razgovoru Titulesca z Mussolinijem. Danes se je t.o nadomestilo s pismeno diktirano izjavo romunskega zunanjega ministra Titulesca, ki je bila dana na razpolago inozemskemu tisku. Izjava se glasi: Imed sem t Mussolinijem dolg razgovor, r katerem sva proučila vse probleme, ki in-terofeirajo najini državi g stališča obojestranskih odnošajev, kakor tudi s stališča splošne politike. Veseli me, da lahko rečem, da mod italijanskimi in romunskimi interesi ni nobenega nasprotstva. Itulijansko-romunsko prijateljstvo je (loiočcnu za to, da konsolidira in izgradi evropsko iuterese. Nobouoga nasprotstva ni reč ined politiko lojalnega sodelovanju med Romunijo in Italijo ua eni strani in med interesi Male antanto na drugi ktrani. Rojena iz nujne potrebe povojnega časa, ki jo zahtevala takojšnjo organizacijo, predstavlja Mala antanta defenzivno zvezo г namenom, ohraniti mir v okviru pogodb. Ker jo romunsko italijansko prijateljstvo zgrajeno na želji, nhrauiti mir iu varovati status quo. prispeva na polju splošne politike k temu, da se dosežejo take s vrhe, ki jih zasleduje politika Male antante v svojem posebnem okviru. Vse, knr lahko moti mir na Balkanu, inleresira Ro- munijo na prvem mestu, in ne obotavljam se ! reči, da predstavlja eksistenca proste in ne- j odvisne Albanije najvarnejšo mirovno voz na ! Balkanu. To tudi odgovarja tradicionalni ro- I munski politiki. Izražam tudi svoje prepri- j tanje, da se trenutne težkoče lahko odstranijo : pod vidikom skupnih interesov. Italija — tako končuje izjava — kateri se ima svet razen tolikih drugih stvari zahvaliti za dragoceno mo-ralično tolažbo, ki jo daje njen občudovanja vredni preporod po psihnlos^nih spremembah. ki jih je povzročila volika vojna, se nahaja v polni ekspanziji. Ona predstavlja faktor, katerega se inora v splošni politiki vedno bolj vpoštovati. S svojim obiskom sem zato posebno zadovoljen, ker odnašam s seboj domov prepričanje, da bo vsaka država, katere politika sloni na želji po miru in po čnstitem položaju, našla v Italiji podporo zvestega in udti-nega prijateljstva. Končno je Titulescu izjavil, dn bo na mnoga vprašanja, ki so jih stavili nanj zastopniki inozemskega tiska. odgovoril jutri v neprisiljenem razgovoru. Titulescu pri paoezu v Rim. 26 januarja. (Tel. »Slov.«) Jutri opoldne ho romunski zunanji minister Titulescu sprejet v avdienei pri papežu. Vlada vztraja — opozicija pa tudi. Bukarešt, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Pri sedanjem zasedanju parlamenta je slika političnega položaja neizpremenjena. Opozicija vztraja pri tem, da mora vlada odstopiti in žuga, da bo boj v parlamentu prenesla na deželo, če drugače ne bo pomagalo. General Pressan pod nadzorstvom. v Bukarešt. 26. jan. (Tel. »Slov.«) >Ade-verum< poroča, da je vlada sklenila stalno nadzorovati delovanje generala Pres-sana, bivšega vrhovnega poveljnika romunske armade. To nadzorstvo pa ne bo oviralo generalovih političnih razgovorov in sestankov. Ta vest je povzročila tu veliko pozornost. Znano je, da general Pressan, ki vživa v Romuniji veliko popularnost, dosedaj nikdar ni deloval politično in da ne pripada nobeni stranki. V zadnjem času se je govorilo, da bo geueral Pressan vstopil v regentski svet namesto patrijarha. Regentski svet baje ni nenaklonjen vladi Mania, zahteva pa gotove garancije, ki bi obstojale v tem, da bi vstopil v vlado Mania kot zaupnik in vojni minister general Pressan. Kako geueral 1'ressau sam misli o tej kombinaciji, še ni ugotovljeno. Dosedaj je odklonil vse ponudbe, da bi vstopil v vlado Vintila Bratiaua. Litva sklene pogodbo z Nemčijo v Berlin, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor zanesljivo doznava »Vossische Zeitung' , so razgovori v nemškem zunanjem ministrstvu z litovskim ministrskim predsednikom VVoldema-rasom dovedli danes do še dalekosežnejšega sporazuma, kakor se jo prvotno mislilo. V poučenih krogih se atmosfera smatra za tako ugodno, da se že govor: o možnosti uemško-litovske prijateljske pogodbe. Pri razpravah so se dosedaj obravnavala skoro izključno po-lllična vprašanja, gospodarske točke pa so se prihranile za poznejša pogajanja ned gospodarskimi strokovnjaki. Woldemnras ostane v Berlinu do nedelje- Obnovitev poiisko-ruskih pogajanj V Moskva, 26. januarja. (Tel. >Slov.<) Šef vzhodnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Holodkov in šef departementa za zunanjo trgovino Sokolovski sta danes dospela v Moskvo, da se zopet začno pred razgovori o prekinjenih poljsko-ruskih trgovinskih pogajanjih. Pred sestankom Cham-bertama m Litvinova? v London, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Vest, da so bosta nnvzlie neuspehu zadnjega ženevskega sestanka Chamberlain iu Litvinov zopet sestala k novim razgovorom, potrjuje diplomatski poročevalec >Daily Tclegrapha«, ki označuje kot možno, da se bo Chamberlain udeležil prihodnjega zasedanja Sveta društva narodov meseca marca v istem času, kakor Litvinov posvetovanj komiteja za varnost in razorožitev. Pirova zmaga angleških konservativcev. v London, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Pri naknadnih volitvah za poslansko zbornico v Va-vershanu je konservativna stranka zmagala s 1684 glasovi večine. Število oddanih glasov znaša 42.753, pri volitvah leta 1924. pa je znašala večina konservativcev 5252 glasov. Tromba v praškem parlamentu v Praga, 26. januarja. (Tel. ..•Slov.«) V poslanski zbornici je danes zopel prišlo do hrupnih prizorov. Ves čas med referatom o ustanovitvi kolonije za prisilno delo kaznjencev so komunisti delali velik hrup, katerega je še povečul neki komunistični poslanec, ki je trobil na troinbo. Hrup se je polegel šele potem, ko je bil referat končan. Prva soja varnostnega komiteja v Prngi. v Praga, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne ob 14.30 se je pričela prvn seja varnostnega komiteja v Pragi v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom tir. Beneša. Seja je trajala Zvečer do 20.30 ter je razpravljala o pripravah zu februarsko zasedanje varnostnega komiteja* A. Cristitsch: Anglija in združene države S. A. London, 25. jan. 1928. Potek- panameriškega kongresa zasledujejo tukajšnji krogi z velikim interesom, dasi resni politiki ne verujejo, da Združene države dejansko žele ustvariti novo Ligo narodov kot nasprotnico Ženevi. Vendar se pa omenja, da se je stališče Združenih držav od časa, ko je predsednik Monroe proglasil enostavno načelo »Amerika ameriškim narodom«, zelo izpremenilo. Z.di se, da to danes ne zadostuje več. Monroe je branil Južno Ameriko proti vmešavanju evropskih ali azijskih narodov; toda sedaj se zaščita latinske Amerike razteza na preprečevanju trgovinskih pogodb, ki bi jih hotela skleniti latinska Amerika s komurkoli brez odobrenja močnega severnega brata. Z drugimi besedami: južnoameriške republike sc morajo sprijazniti s tem, da postaja njihov zaščitnik do neke meje njihov ukazovalec. Razgovori, ki se vodijo v Ilavani, obujajo spomin na modrega Cobdenn ki je prod pol stoletjem predvidel mogočni udar med Anglijo in njeno bivšo kolonijo v Severni Ameriki. Cobden je bil nasprotnik angleškega vmešavanja v spore evropskega kontinenta ter je priporočal intimne odnošaje z Zedinjenimi državami kot najboljšo politiko za Angleže. Drugače se je bal že tedaj, da bo nastalo močno nasprotstvo in celo sovraštvo med obema velikima državama. Priznati sc mora, da so Angleži po svetovni vojni storili vse mogoče, da ohraniio dobre odnošaje z Zedinjenimi državami. »The English -speaking Union« — »Zveza angleško govorečih narodov« je samo ena izmed mnogoštevilnih manifestacij solidarnosti in krvnih vezi obeh mogočnih držav. Toda — kakor naglašajo nekateri ameriški pisci —-ne sme se prezreti, da obstojajo v Zedi-njenih državah inočne struje, ki nimajo angleških zvez ali tradicij. To so Slovani, Nemci, Skandinnvci, Italijani, Irci in druge narodnosti, na katere Angleži v prizadevanjih za zbližanje ne morejo računati. Tukajšnji kritiki havanskega kongresa pod-črtavajo anomalijo miroljubnega govora predsednika Coolidgea, ko njegova artiljerija istočasno deluje v Nicaragui. Na te očitke objavljajo lanašnji londonski listi (po znanih angleških lačelih, da se slišita oba zvona) odgovor šefa ."meriške delegacije v Ilavani, g. Hughes-a. O. Hughes izjavlja, da bedo ameriške čete zapustile Nicaraguo, čim se povrne mir, ker so vkorakale na poziv prebivalstva samega. Dvom o ameriški lojalnosti nasproti južnoameriškim republikam odločno odklanja. Pozornost zas'uži dejstvo, da ima Anglija odlične odnošaje z vsemi republikami Južne Amerike, posebno z Argentinijo, kplere poslanik tu v Londonu vživa posebno naklonjenost in spoštovanje. Dejansko obiskujejo angleška bro-dovja južnoameriške zalive enako svobodno, kakor brodovja Zedinjenih držav jadranske zalive. Vsak poizkus v Ilavani, da bi se kontroliral prijateljski promet Južne Amerike z Evropo, bi bi! brezuspešen. Tega se Velika Britanija tudi ne boji. Je pa neki drug pojav, ki vznemirja angleško pomorstvo. Amerika, ki tako strogo drži na svojo Mon-roe-tezo, se ne boji širiti svojega vpliva v stari hemisferi. Zadnjič me je strokovnjak za pomorski promet opozoril na nevarnost, ki preti Angliji: da jo ameriške transportne ladje iztisnejo celo v njenili lastnih kolonijah. Angleška zasluga je, da so se osnovale in razvile trgovinske plovne zveze med Indijo in Združenimi državami. Bila so i lačna i rodovitna leta. Anglija ni zahtevala in tudi sedaj ne zahteva monopola morskega merkantilnega prevoza, toda vsem ameriškim zahtevam ne more popustiti. Američani so brezobzirno osnovali tri nove zveze od Indije do Zedinjenih držav s tako nizko ceno, da Anglija z njimi ne more tekmovali. Saj te ameriške družbe same pri tem podjetju ničesar ne zaslužijo, marveč mirne duše izgubljajo po nek diko milijonov šterlingov letno. Izgubo plačuje Washington in vzpodbuja te ameriške zasebne družbe na nadaljna podjetja — očividno z namerno, da važno grano angleške pomorske trgovine iztrga iz angleških rok. Ako se Wa-shingtonu to posreči, pridejo za Anglijo na vrsto tudi druge države, kakor Holandija, Bel gija itd., in to ne samo na morju marveč tudi v drugih gospodarskih in industrijskih panogah Težnje za Panevropo še ni, toda Paname-rika je na potu formacije, ako se uresniči želja Zedinjenih držav. Dolžnost Anglije je, da zbere in utrdi svoje pridobitve. Z zadoščenjem se te dni ugotavlja trajnost zvezi med Veliko Britanijo in njeno najstarejšo zaveznico Portugalsko. Angleško brodovje je bilo v Lizboni veličastno sprejeto in zdravice med admiralom in predsednikom republike sc bile polne prisrčnosti in iskrenega prijateljstva Bismarkova balkanska politika L Herman VVendel je vzbudil s svojo naj-uovejšo knjigo »Bismarck in Srbija leta 1866. : predvsem med Nemci samimi veliko zanimanje, kar pričajo Številni odmevi v časopisju. Prav posebno pn je ta knjiga spekla v konservativnih avstrijskih krogih, saj objavljeni doslej ueznani akti dokazujejo, da je skušal Bismarck v navedenem letu dvigniti proti Avstriji njene slovanske narode in Ogre, po sebno pa tudi Srbe. Ena izmed objavljenih listin je poročilo avstrijskega konzula v Belgradu barona pl. Lenka z dne 30. julija leta 1866. avstrijskemu zunanjemu ministri' grofu Mensdorfl'-Pouillyu. Lenk piše: Tudi od tu nam je poskušala Prusija prizadeti občuten udarec. Neki doslej neznan potnik je dospel pred nekaj dnevi iz Carigrada preko Bukarešta semkaj in se dal po pruskem konzularnem' agentu predstaviti knezu Mihaelu. Kakor je slišati, je predlagal organizacijo prostovoljnih čet, ki naj bi v danem trenutku vpadle v Avstrijo. Pri tem se je seveda računalo na ustajo na Ogrskem, tako, da bi prišli ob tej priliki v kombinacijo tudi avstrijski Srbi. Kot protiuslugo za to se jo knezu obetalo, da bo Prusija na mirovnem kongresu vzela stvar Srbije v svoje roke. Kljub sijajnim obelom pa Srbija predloga ni sprejela in diplomatični odposlanec je odpotoval, ne da bi bil dosegel kakega uspeha.« — V nekem kasnejšem poročilu navaja Lenk ime pruskega emisarja: bil je to pruski ataše v Carigradu P f u h 1. V poročilu z dne 4 avgusta poroča baron Lenk na Dunaj o prizadevanjih avstrijskega veleizdajniškega generala Tiirra, ki si je iz Rumunije prizadeval zažgaC upor v Sremu, nato pa odpotoval v Belgrad z enakimi predlogi kot preje Pfuhl. Tiirr pri knezu Mihaelu in srbski vladi istotako ni ničesar dosegel, pač pa mu je vojni minister obljubilavojno z Avstrijo. Zaradi te izjave je dobil vojni minister najstro/.jo grajo in srbska ■vlada jo je prekli ala. Garešanin ni veroval v uspeh revolucije Madjarov in avstrijskih Slovanov in je pisal načelniku zunanjega ministrstva v Belgrad — knežji dvor se je tedaj nahajal v Arangjeloviču, da se dežela ne sme izpostavljati neizvednernu slučaju. Če je Prusija pripravljena podpirali avstrijske narodnosti tudi po vojni, bi bilo treba predvsem izdelati poseben načrl in narodi bi se morali preje med seboj sporazumeti. Šele potem bi bilo mogoče računati ua uspeh. Dunajska »Heichspost« objavlja te listine v posebnem članku dne 25. t. m. in dodaja zelo oster komentar. Ob sklepu navaja besede, ki jih je v Silvestrovi noči leta 1870. zapisal v svoj dnevnik prestolonaslednik in kasnejši cesar Friderik: Čim dalje bolj rastoče sovraštvo proti Nemčiji v svetu ni samo posledica te vojne — tako daleč nas je namreč teorija o krvi in železu, ki jo je iznašel in ki jo že leta vpri-zarja Bismarck! Bismarck nas je naredil veliko in močne, toda oropal nam je naše prijatelje in simpatije celega svela —- in našo dobro vest.« »Simpatije : med Avstrijo in Prusijo so ostale torej neizpremenjene. O bavarski konkordat v Mfinchen, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji proračunskega odbora bavarskega deželnega zbora so socialisti ostro napadali bavarski konkordat, ker izroča ljudske šole cerkvi. Katoliški učitelji se tudi če so brez krivde ločeni, ne smejo zopet poročiti. Uvedba 1 mfesionalue čitanke zapostavlja verske manjšine in šikanirajo se šolski otroci, ki ne pripadnio nobeni priznani verski izpovedi. Papeški prelat Sehnrnagl je branil konkordat tudi pred nadaljnjimi napadi socialističnih, nacionalističnih in enega poslanca ljudske stranke. Monarhist Wo5f! vztraja pri objavljen* nfi pismu v Dunaj, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Voditelj dunajskih legitimistov polkovnik Wnlff vztraja v novi izjavi napram odločnim budim-peštanskim danianlijem pri leni, da je resnična vsebina Szeredijevega pisma, ki ga je razširila neka dunajska korespondenca. Kakor se poroča iz. Prage, smatrajo češki listi to pismo z.n provokacijo, ki gre proti mirovnim pogodbam. »Narodni Llsty« vprašujejo, ali je politika madjarskega kardinala v interesu njegove službe. (Nekaj listov .je prineslo vest. da Szeredljev odgovor na pismo voditelja avstrijskih monarhistov ui ločen. \Volff ga z-nova potrjuje. Op. ured.) Ponarejevalci denarja v Parizu. v Pariz, 26. jan. (Tel. »Slov.«) V nekem pariškem predkraju je policija zasledila dobrr urejeno ponarejevalnico denarja, v kateri sr našli velike množine dobro ponarejenih ban Lovcev po 50 frankov, 1 dolar in 25 dolnrev ler po o funtov, kakor tudi vseh venezuelskih bankovcev. Glavni krivec Viller je pobegnil. List ^Gaiilais« prodan. v Pariz. 26. jan. (Tel. ^Slov.<) Pod nttsl"- vom: »Figarova svatba« poroča neki pariški opoldanski list, da je pariški filmski fabrikanl Coli, lastnik Figara« sedaj kupil Itidi katol'-škonacionalni 'Gaulois«. List se že nekoliko dni tiska v Figarojevi tiskarni. 0$»ienik Sanformi bl'u'e v Atene, 20. januarja. (Tel. Slov. ) '/Л nekoliko dni zo(>et deluje ognjenik .Sani" rini v Kikladih. Doseduj su bili trije iv: posob-no močni izbruhi ognjenika, št? proj pa ie bi! na otoku potres Bati se je, tia bo sledil -c Izbruh večjega obsega. Za olitnnijatlo pol milijona Kf. v Praga, 26. januarja. (Tel. .-Slov.«) < " škoslovaško ministrstvo za narodno zdravstvo je tlovolilo za češkoslovaško reprezentanco n" amsterdamskih olimpijskih igrah podporo pol milijona kron. V nedeljo 5. febr. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu TELOVADNA AKADEMIJA Orla KRAKOVO - TRNOVO dotičnika, ki se med 21. in 23. uro masira z visoko frekvenčnimi ultra žarki Radiostat aparata, naj svoje masiranje preloži na po-dnevni čas. Upamo, da bo naša prošnja uslišana, za kar mu bomo iskreno hvaležni. O V blato se je zgrudil vsled hipne slabosti na Marijinem trgu včeraj popoldne ob pol 3. uri tik Prešernovega spomenika in Ljubljanice g. Vaclar Deržaj, telovadni učitelj na Viču. Oslabelemu sta hitro priskočila na pomoč dva postreščku, ki sta ga vsega blatnega in po obrazu krvavega zanesla v vežo poleg kavarne »Prešeren« za Ljubljanico. Tamkaj sta ga lepo umila in z vodo okrepčala. Med tem je prišel že rešilni voz, ki ga je odpeljal v bolnico, kjer je službujoči zdravnik mogel ugotoviti le zunanje neznatne praske na licu. Zato je Deržaj lahko bolnico takoj zapustil. 0 Lastnike in rejnike psov v Ljubljani z začetnicami rodbinskih imen Z in Ž opozarjamo, da morajo dne 25., 2f»., 27., 28., 30. in 81. januarja 1928 ustno prijaviti svojo pse mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 41), in sicer od 8. do 12. ure dopoldne ter plačati obenem za leto 1928 takso v znesku 100 Din za vsakega psa. Prijaviti je mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse-čuvaje, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske ,neizvzem-ši pse na Barju in v Spodnji Šiški. Takse oproščeni so le psi-čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Izrečno pa opozarjamo vse ljubljanske lastnike in rejnike psov, da bo mestni magistrat — pričenši s 1. februarjem 1928 — zaračunal vsem zamudnikom pasjo takso v dvojnem znesku. Kdor izmed ljubljanskih lastnikov in rejnikov psov ne bo do dne 31. januarja 1928 izvršil predpisanih prijav, bo tudi kaznovan z zaporom do/dveh mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. Tozadevni razglas mestnega magistrata je nabit po mestu. O Aretacija dolgoprstne Lojzike. Pred nekaj časom je zmanjkalo podnevu iz sobe Veroniki Mermolja v VVolfovi ulici št. 4 nad .5000 Din gotovine. Tatvine je bila sumljivn neka mlada nepoznana gospodična, ki je nabirala po hišah knjige in revije za neki >Bralrii krožek«. Nepoznanka je bila zelo simpatična in so ljudje radi ustregli njenim prošnjam. Med izbiranjem knjig je pa preme-tenka uporabila priliko ter pregledala tudi druge predale, pri čemer je imela izredno srečo. Pri poizvedbah za tatico so se policijski organi spomnili tudi na 20 let staro Loj-ziko G,, ki jo poznajo že iz leta 1923. kot »Bela kapica« in je doma prav iz Ljubljane. Ta mladenka je namreč takrat policiji delala več mesecev mnogo preglavice, dasi stara še komaj 15 let. — Pojavljala se je skoraj vsak dan pri raznih boljših strankah, kjer je pod raznimi pretvezami znala uporabiti priliko iu jih okradla. Nihče ni takrat zamogel podati ločnejših podatkov kot to, da je imela na glavi >b'elo kapico«. Detektivi ljubljanske policije so takrat prirejevali pravcato prežo na »belo kapico«, in marsikatera deklica z belo kapico je bila radi tega na ulici ustavljena in legitimirana. Naposled pa uspeh vendar ni izostal. Nevarna tatica z belo kapico se je naenkrat pojavila v kinematografu, kjer jo je spoznal tudi neki oškodovanec. — V tem trenutku je bilo seveda nadaljnih obiskov po stanovanjih konec. — Na dan je prišlo par ducatov večjih in manjših tatvin denarja in zlatnine, zakar je bila Lojzika obsojena na večmesečno ječo. — Po prestani kazni je Lojzika poskušala svojo srečo po Hrvatskem, od- CjuMicinsteo gledališče DRAMA. Zadetek iih s »večer. Petek, 27. januarja: KAND1DA. Ked B. OIMiRA Začetek nh nol 8 zvečer. Petek, 27. januarja: Zaprto. Mariborska gledališče Petek, 27. januarja: Zaprto. Sobota, '28. јапивгја ob 20. uri: LOGARJEVA KRf- STA Ab. H. Kuponi. Nedelja, 29. januarja ob 15. uri: ORLOV. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20. uri: TAKIUT V STARIH ČASIH. Kupoui. Znižane cene. 'Prireditve in društvene vesli Ljubljana. GostoTanje članov Mladinskega doma (dram. odsek) v ljubljanskem dram. gledališču. V nedeljo dne 20. jan. ob 3 popoldne priredi dram. odsek Flužgarjevo dramo >Verigo*. •Strokovna skupina mestnih delavcev vabi vse odbornike na širšo odborovo sejo, ki .se vrši dne 27. jan. ob pol 7 zvečor v Konzumni kleli na Kongresnem trgu. Seja stolne prnsvete bo drevl ob sedmih v stanovanju g. predsednik-*, Mestni trg 19/111. Občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine SIIS, sekcija Ljubljana, se vrši v nedeljo dne 12. februarja 1928 ob pol 11 dopoldne v klubovih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 1-1. Huskn Matica. V soboto dne 28. t. m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze, predavanje g. koder se je pa zopet vrnila v Ljubljano. V Ljubljani so se v zadnjih mesecih tatvine po stanovanjih zopet začele množiti. Ko se je policija sedaj začela zanimati za navedeno Lojziko, je zvedela, da se Lojziki zadnji čas nenavadno dobro godi in da ima mnogo denarja, katerega razmetava v sumljivi družbi. To je seveda zadostovalo. Na mah se je na njenem domu pojavil detektiv, ki je lepo gospodično Lojziko povabil seboj. — Kmalu je bilo ugotovljeno, da je sumljiva nabiralka knjig ravno Lojzika G., ki je pa začetkoma tatvino pri Mermolji trdovratno tajila. — Ker pa le ni mogla dokazati, odkod toliko denarja, je tatvino priznala. Tekom nadaljne preiskave pri policiji je aretirana Lojzika tudi priznala, da je koncem septembra 1927 ukradla iz nekega stanovanja na Stanko Vrazovem trgu več zlatnine. Oškodovano stranko jo policija takoj ugotovila v osebi gospe Pavle Podboj. — Dne 16. novembra jo ukradla trgovki Antoniji Štrubelj iz stanovanja na Starem trgu zlato zapestno uro — Začetkom decembra je ukradla gospej Ani Tomšič Pred škofijo št. 20 zlato uro in gospej Viktoriji Lun srebrno zapestno uro. — Sredi decembra se je pojavila v stanovanju gospe Pavline Ciuha v Salendrovi ulici in ji ukradla 50 Din gotovine. — V stanovanje je prihajala kolikor mogoče neopaženo in je nabiralno polo pokazala le v zadregi. Celokupna škoda sedaj ukradenega denarja in blaga znaša čez 10 tisoč dinarjev: zato je pričakovati, da bo »Bela kapica« prišla pred spomladansko poroto, ki bo zaključila bilanco njenih dolgoprstnih avantur po stanovanjih ljubljanskih strank. O Predrzna goljufiea aretirana. — Oškodovala io ljubljanske veletrgovce za okroglo 10.000 Din. Pred nekaj dnevi se je pojavila pri veletrgovcih z manufakturo in tudi pri drugih trgovskih tvrdkah v Ljubljani neka mlada ženska, ki se je izdajala za sorodnico trgovke IHčar z Bleda in je naročevala za Ulčarjevo razno blago ter si isto pustila dostaviti v hotel »Soča«. — Ker je trgovcem tvrdka Ulčar z Bleda dobro znana, niso imeli proti izročitvi blaga brez denarja nikakih pomislekov in so ji blago poslali po naročilu v skupni vrednosti okoli 10.000 Din. Šele čez nekaj dni so bili trgovci opozorjeni, da so najbrž nasedli neki gcljufici, nakar se jih je nekaj obrnilo na tvrdko Ulčar na Bledu radi informacij. — Ko je Ulčar zanikala naročilo blaga in izjavila, da ji o vsem tem ni ničesar znano, je zadeva romala k policiji v Ljubljano. Policijski organi so kmalu izlaknili na-kupovalko blaga in jo aretirali v Ljubljani v osebi 27 letne Ane O., bivše kontoristinje in natakarice, ki je pred nekaj meseci služila na Bledu in so ji bile razmere tamkaj kakor tudi vse tvrdke dobro znane. — Policiji je uspelo skoraj še vse blago zaplenili in ga vrnili oškodovanim ljubljanskim trgovcem. — Are-tovanka si je v prenočišču nadela tuje ime, da bi jo varnostne oblasli težje izsledile; vendar ji tudi to ni pomagalo. O. ima že par sličnih avantur za seboj, iz katerih se je pa še nekako srečno izkopala. Tokrat najbrž ne bo šlo tako gladko. Policija jo po končani preiskavi izroči deželnemu sodišču v Ljubljani. ^faribor □ Občni zbor mestne organizacije zaupnikov in somišljenikov SLS je danes zvečer ob sedmih v dvorani Koroška cesta I. □ Občni zbor vinarskega drnšfva v Mariboru. Včeraj se je vršil občni zbor vinarskega društva v Mariboru v prostorih vinarske šole. Udeležencev je bilo okoli 50. П Usoda mariborskih Kitajcev. O Kitajcih, ki so se razlezli zadnje tedne po Mariboru, se je že poročalo. Vseh Kitajcev v Mariboru z otroci in ženami vred je '25. Te ljudi je policija zaprla v svoje prostore pri Grofu. Dvanajst od zaprtih je bilo odpremljenih v bolnico, ker imajo nalezljivo kožno bolezen. Občina bo najela do odgona preko meje večjo sobo, kjer bodo nastanjene te kitajske družine, ki bodo dobile tudi prehrano. Kitajci so prišli k nam iz Moskve in prekoračili mejo naše države na raznih mestih. lektorja ruščine ua univerzi dr. Nikolaja Preobra-žonskega o prometu: »Aleksjej Tolstoj*. Začetek ob 10 uri. Vstop prost. Društvo linoknjenrov in upokojenk tobačne tovarne, ki je včlanjeno pri Zvezi drž. nameščencev za Slovenijo, ima svoj redni občni zbor 3. februarja ob pol 4 popoldne. Zborovališče v Alojzijevišču, Poljanska cesta, poleg finančne delegacije. Občni zl>or Orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši dines v petek dne 27. januarja 1028 ob 9. uri zvečer v veliki dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom. Tamhiiraško društvo »Krim« priredi v soboto dno 28. januarja pustno veselico v gostiln, prostorih g. E. Baska rja (Reininghaus). Začetek ob 8. uri. Se priporoča odbor. Maribor. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru im« jutri zvečer ob 20. uri v posvetovalnici na Koroški cesti 12 svoj letni občni zbor. Vsi člani vljudno vabljeni. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 10 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova c. 6). Dostop samo proti članski izkaznici za 1927. Ostali kraji. Prosvetno društvo v Novem mesta vabi na skioptično predavanje o spiritizmu, ki bo nocoj ob 8. uri v Rokodelskem domu. Predava vseučiliški profesor dr. Ehrlich. Podružnica Jugoslov. Mntire na Vrhniki vabi vse članstvo na svoj redni občni zbor, kateri se vrši v soboto dne 4. febr. ob pol 8 zvečer v gostilni »Pri dalmatinski trti« (lischler). Pred tedni so varnostne oblasti Kitajce polovile in iih poslale upravi mesta Belgrad. Ta je poslala brez vizumov to nadlogo v Maribor z naročilom, naj jih spravi mariborska policija preko meje v Avstrijo. Avstrijci so previdni in odklanjajo tujce, ako nimajo pravomočnih dovoljenj za potovanje po avstrijski republiki. Mariborska policija zahteva od uprave belgrajskega mesta oziroma ministrstva, naj priskrbi za kitajske družine potne liste za Avstrijo. Dokler ne bo tozadevnega rešenja iz Belgrad. bo morala skrbeti mariborska mestna občina za stanovanje in prcl rano teh neljubih gostov. □ Nesreča. V sredo popoldan se je v Ve-triniski ulici nezavestna zgrudila na tla 241etna P Marija. Rešilni oddelek jo je odpeljal v bolnišnico. Cel/e er Demokrati in celjski mestni proračun. Čeprav so demokrati zastopani v finančnem odseku ol>činskega sveta in so se tam lahko uverili, da je večina napram njihovim predlogom bila do skrajnosti lojalna, in tudi, da po finančnem odseku izdelani proračun predstavlja maksimum obremenitve, ki si jo sme mesto dovoliti, so vendar v proračunski seji smatrali za potrebno staviti še celo vrsto predlogov, ki bi proračun znatno obremenili. Z ozirom na finančni položaj mesta moramo smatrati take predloge danes za neresne, posebno še, ker demokrati v dobi svoje občinske vlade niso pokazali nili najmanj volje delali na teh danes po njihovem mnenju tako perečih vprašanjih Da bo javnost vedela, s kakimi ljudmi ima večina opraviti, navaiamo nekatere demokratske predloge: 1. Po njihovem naj bi ol>čina reducirala enega slugo, češ. da zadostujeta dva. S tem predlogom so demokrati pokazali vso nesocialnost svojega hotenja. Reduciran r,tj bi bil oni, ki že itak malo zasluži, in vržen na cesto! V ostalem je taka redukciia za gladko izvrševanje poslov škodljiva, dokler se ves sistem uradovanja na magistratu ne reorganizira in ooenostavi. 2. Demokrati predlagajo celo dolgo vrsto novih cestnih gradb. med drugimi zgraditev ceste od Strossmnjerieve do Zrinj-skegn nliee. Ko je bil objekt, ki danes zavira izvršitev te vsekakor potrebne ceste, poceni na prodaj, demokrati seveda niso čutili potrebe graditi cesto. Za gradnjo predlaganih cest bi naj obč'na po demokratskem predlogu najela novo poso'ilo po Din 600.000, ki bi mestni proračun obremenjevalo z letnimi 58.254 Din. Sploh demokrati pri posojilih niso prav nič skrupulozni. Tako so predlagali tudi najetje posojila po 50.000 Din za vzdrževanje razvalin na Starem gradu in po 105.000 Din za gradnjo javnega podzemnega stranišča na-Krekovem trgu. Take predloge je večina seveda morala odkloniti. S posojili so občino že demokrati dovolj obremenili in ni potrebno, da bi tu grešila še sedanja večina. Z odklonitvijo takih predlogov kajpak ni zanikana potreba, a mestni proračun ni malha, v katero bi se dalo strpati v enem letu vse, česar demokrati prej skozi leta niso naredili 3. Zelo je demokratom pri srcu mestna knjižnica. Vemo, zakaj. Ako bi jim šlo zares za ljudsko prosveto, bi bili bogato knjižnico »Čitalnice« dali na razpolago ljudstvu in jo iz svojih sredstev izpopolnjevali, ne pa da so šli »Čitalnico« razpustiti. Komodneje je seveda vreči važno prosvetno ustanovo na rame davkoplačevalcev, potem pa se trkati na svoja rodoljubna prsa, češ, to je naša zasluga. Mi nismo proti mestni knjižnici, kar smo pokazali že s tem. da smo zanjo votirali lep znesek, smo pa proti načinu nabavljanja knjig, proti kvaliteti nabavljenega čtiva in nobenega razloga nimamo zaupati vodstvo take ustanove osebi, ki je baš na proračunski seji pokazala, da je prosvete potrebna sama. — Če bo potrebno, bomo osvetlili še nekatere naštetim podobne modrosti. Akademija celjskega Orla se letos vrši v nedeljo 12. februarja v Narodnem domu. Sodeč po predpripravah, bo letošnja akaden ija daleč prekašala dosedanje tako po sporedu kot po kvaliteti prednašanja. 0 Vojaška zglasitev! Občinski urad Celje okolica pozivlje vse mladeniče, stanujoče v njegovem področju, ki so rojeni 1908, ue glede na njih pristojnost, da se nemudoma, a najkasneje do 15. februarja zglnsijo radi vpisa v naborne sezname. Tudi vsi letniki 1910 se ponovno pozivljejo, da se takoj zglasijo za vpis v sezname poslednje odbrane. Vse neupravičeno izostale se bo pozvalo na odgovornost po vojaških zakonih. 0 Slovenska Matica. Poverjenik Slovenske Matice za Celje, g. pisarniški predstojnik Zorko, obiskuje te dni občinstvo v ivrho sprejemanja članov, oziroma naročil za knjige ki jih bo izdala družba ob letošnji Veliki noči. Ker je mogoče, da se enega ali dngega prezre, ali da se ga ne doni doma, prosi vse one, ki žele pristopili, oziroma knj:ge naročiti, da se javijo do 15-februarja v njigovi pisarni na grofiji, soba štev. 6. ^l Hlt> dtoi idhi A Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! v _ - Preveč kadim in sedaj me boli glava pa slabo mi je. Pa vzamem Aspirin tablete ki me hitro in zanesljivo oprosfe teh bolečin. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedno orlglnabd zamot „'/loju*' ki te spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki Spori SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v рл- tek točno ob 18.30 trening v Kolizeju. l'ohioštevil-nol — Načelnik. Vremensko poročilo iz Bohinja. Nenadno vremensko depresijo v sredo, ki še Kianjski gori ni prizanesla z dežjem, je Bohinj sijajno prestal. Na staro osrenjeno plast snega je zapadlo v dolini 12—15 cm novega snega v višjih legah še celo več, tako da |« n. pr. v okolici planine na Kraju do 2 metra snega. Danes (četrtek) je sicer šc oblačno, toda barometer se sta no dvga in stoji danes že na 765 m. V dolini je sedaj povprečno do 30 cm snega, saninec je i zboren, smuka povsod idealna. FAS1STICNI KNOCK-OUT. Mussolini je bil svoj čas športni časnikar. Do bro ve, kaj pomeni uspešni športnik za dvig narodn« zavednosti doma in narodovega ugleda ua zunaj Zato ie tudi športnike zmeraj lepo nagradil, posebno z naslovi. Ermenio Spalla je postal »vitez«, takrat, kc si je priboril naslov evropskega prvaka; Bonaglia bi bil gotovo tudi postal vitez, če bi bil Schmellingfl jx>hrustal. Pa ga ni. To je tragika. Kakor tedaj, ko j« Mussolini brzojavil Erminiju Spalla v Južno Ameriko, da »mora« zmagati, in ni. Sicer fašizem sam na sebi ni vzrok Bonaglievega poraza, a Bonaglia je vseeno preveč nanj mislil. Ploskanju gledavcev je odgovoril drugače simpatični Italijan s fašistovskim pozdravom. Nato je pričel boj, ne dosti se meneč za pravila, za nevoljo ljudstva, za nasprotnika ali za sodnika. Iz vsakega giba je gledala reprezentativna samozavest, starorimski »nihče mi nič ne more«. Ze doma v Italiji je bil prepričan, da bo zmagal, njegovi roiaki in časnikarji prav tako. Saj še nikoli ni bil premagan. Dosti je treniral, resno in navdušeno, kot pravi športni gladiator; saj je hotel zmagati, zase in za fašistično Italijo. Ni kar nič za Schmelinga treniral, temveč za boksni boj brez imena; na eni strani tisti, ki je imel naslov evropskega prvaka, na druiri strani On. ki bo odnesel ta naslov v Italijo. Fašistično desko je imel pred očmi in ni videl zato S'-hmelingove desnice. Spoznanie pride prepozno. Bonaglia ve sedaj, da je napravil neopravičljivo računsko napako; gledal je na zaključek in ni računil z neznankami. Prak- Radio l'ROOR AMI: Petek. 27. januarja. Zagreb: 20 35 »Ukročena trmoglavka«:. Shakespeare. — Breslau: 21 10 veseli kvarleti. Keschat: Trojna svatba; Smetani bas; Deščina — Kirchl: Vaški pevci: stari Goethe; Tihožitje: Pla^ljivec; Baladica o viteziču. — Barcelona: 2305 koncert filharmoničnega orkestra mandolinistov. — Praga: 21.20 lahka glasba — l.eipzig: 17—18 koneeit Beethoven: Godalni kvartet D-dur, op. 18 — Mozart: Godalni kvartet v F-duru — Schnbert: Godalni kvartet, B-dur. op. 108; 20.15 »Zaida«, orien'alska spevoigra v 2 dej. (Mozart); 20.30 pren is iz. Berlina: Jazz simf. koncert — Stuttgnrt: 10.15 pop. knneert, 20 koncert frankfurtske muzejske družbe, 22 30 prenos iz Borlina: Jaz.z simf. orkester. — Toulouse: 21.45 koncert. — Hamburg• 20 >ltangbiix<, komedija v 5 dej. (Fr. Grund). — Katovice: 10.55 simfonični koncert. — Frankfurf: 20 koncert muzejske družbe. Brahms: Simfonija l)-mol. šlev. 4 -- Sibelius: Koncert za vijolino in orkester — B. Sekles: Varijarije za, moški zbor in orkester na pihala, nato koncert Kasselske kapele. — Brno: ; 10 koncert orkestra balalajk. — Rim: 20.45 vokalni in instrumentalni koncert. — Oslo: 20 koncert sim-' foničnega orkestrn — Tangenherg: 20 >I'lga<, šest j prizorov z godbo (L. Mendelssohn). — Ue lin 2(! ' »Toscat, muzikalna drama (Puccini). nato koncert i Jazz slmfon. orkestra. — Dunaj: 16.10 lahka glasba, i 20 30 Mariioneina igra: »Dr. Faust« — MUnchen: ! 20 05 simf. koncert. W. Braunfels: Predpustna uvertura — ReuB: Smrt in vrata, simf. prolog — Reer-\Valdbrunn: Kukavičje gnezdo. — Builapest: 18 prenos iz opere. — Varšava: 20.15 simf. koaner' varšavske filharmonije. Sobota, S8. januarja. Zagreb: 10.30 prenos iz. ljubljanske opere. — Breslau: 20.45 vesel večer. — Ba relona: lil.10, 10.20 in 22.10 koncert kvinteta. — Praga: 10 prenos iz. gledališča: Skrivnost, komična opera v 3 dej. j (Smetana). — Leipzig: 20.15 koncert veselih dunajskih razpoloženjskih pesmi. — Slutigarl: 15 lahka glasba. 20 prenos iz Basela: ljudski večor, 21.50 ; »Blodnja po etru«, poskus prenosu s tujih postaj, 22 30-24 lahka glasba. — Toulouse: 21.45 koncert ! (vijolino, vijolončelo in piano). — Hamburg: 17 konccrt. Slovnn0 da, strašno bogata!« je odgovoril nesrečnež. In z ljubeznijo se je smejal mali ptički, ki mu je nedolžno pojed.ala možgane. Včasih se je ustrašil in želel je, da bi bil skop, takrat pa je priskakljala do njega ženka in mu dejala: »Dragi možiček, ker si tako bogat, kupi mi karkoli, a mora biti kaj takega, kar \ je zelo drago!« On pa ji je kupil, kar je bilo najdražjega .. - Tako je šlo dve leti. Potem pa je mala žena nekega jutrn umrla, ne da bi kdo vedel, zakaj, kakor kakšna plica. Zaklad so je bližal h koncu; z ostankom je dal vdovec lepo pokopati svojo drago pokojnteo. Vsi zvonovi so zvonili, naroČil je težke črne vozove, konje s perjanicaml, srebro in žamet, nič mu ni bilo predrago, nič zadosti lepo. Kaj mu bo sedaj njegovo zlato? Dal ga je cerkvi, nosa-čeni in prodajalcem vencev, dajal je na vse ШШШШШШН Bodi lepa tudi doma! Nobena tenu naj kljub hiimm bremenom ne opušta jkrbno negovali svoje zunanjosti. Mladostno ljubkost, gladko in kot bariun mehko koto si pridobite s prijetno duhteio Nivea»c?emo ШШШШ1ШШ8 je bil obsojen radi lahke telesne poškodbe na 14 dni zapora. •k Električni tok ga je ubil. Na Brodu na Savi je v tovarni za vagone električni tok ubil 22 letnega delavca Jurija Ivaniča. Cfutolfcmt* NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi ima nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * * © Zvezdnato nebo zanima slehernega človeka. O tem čudovitem skrivnostnem svetu bo nocoj predaval g. kanonik Sušnik na XIV. prosvetnem večeru, ki bo ob 8. uri v dvorani Akademskega doma. Predavanje pojasnjuje skioptične slike. Pred predavanjem igra akademski orkester. Predprodaja vstopnic je v pisarni Prosvetne zveze Miklošičeva cesta 5. © Renovacija Uniona. Naše poročilo o temeljiti obnovi hotela >Union«, ki se je na ta način še bolj moderniziral,in utrdil svoje prvenstveno stališče v našem mestu in svoj renome v inozemstvu, se je v včerajšnji številki našega lista po pomoti uvrstilo mesto med ljubljanske novice v oddelek «Gospodarstvo-: na 6. strani, na kar tem potom opozarjamo. © Poročil se je v nedeljo, dne 15. januarja, g. Franc Hočevar, blagajnik Državnu Hipotekarne banke, z gdč. Angelo Jerše. © V. Radio - večer Prosvetne zveze se vrši v soboto 28. t. m. ob pol 9. uri v dvorani Akademskega doma. Na sporedu je sprejem onih evropskih oddajnih postaj, ki oddajajo z isto energijo, kot jo bo imela naša domžalska. Prijate'ji radija in lepe zabave vabljenil © V naše državljanstvo je sprejet Jaro-slav Brajer z družino, gradbenik v Ljubljani doma na Dunaju. O Škandal v ljubljanski Orjuni. K tej v .včerajšnji številki našega lista objavljeni no tiči se nam od poučene strani poroča, da mv-ši član Orjune, g. Rajko Samsa ni bil niti obtožen niti aretiran, kakor smo pomotoma poročali, ampak je samo fungiral v razpravi Kranjc contra Egidij Peric kot priča. © Smrtna kosa. V sredo je umrl 72 letni delovodja g. Ivan B e c k. Pogreb bo v soboto popoldne ob 2. uri. — Včeraj je v deželni bolnici umrl g. Jakob Zajec, vlakovodja državnih železnic. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. © Radio poslušalci v Šentjakobskem okr. ju in na Starem trgu vljudno prosimo Ш rt St I Ш m O. 1 im najlažji pot, 110 katerem prihajajo bolezenske kali v uaSe telo. Zato vporabljajto n« svefanoetih ali pred* vnnjti olifne ki Ven obvarujejo nalezljivih bolezni uhuiu uapljine. strani, ne da bi kaj mislil. In tako mu, ko se je vrnil s pokopališča, ni ostalo skoraj prav ničesar več od onih čudovitih možganov, samo še tu pa tam se je držala lobanje kaka trohica. Odslej so ga gledali ljudje, kako je hodi! po cesti mračnih oči, s povešenimi rokami ir se opotekal, kakor da je pijan. Ko so se nekega večera razsvetlile izložbe, se je ustavil pred velikim oknom, v katerem se je svetilo v luči mnogo blaga in nakitov ter dolgo časa gledal par sivih svilenih čevljev, obrobljenih z labodjim perjem. »Poznam nekoga, katerega bi ti čeveljčki zelo veselili,« pomisli z nasmehom, in ne spominjajoč se, da mu je žena umrla, stopi v trgovino, da bi jih kupil. Iz zadnjega dela svoje prodajalne začuje trgovka nenaden krik. Ko je pritekla bliže je vsled slrahu odskočila, opazivši človeka, ki so je nasianjal na mizo in jo bolno gledal z bedastim izrazom. V eni roki je držal mo-] dre čevlje, obrobljene z labodovino, a v drugi, ki je bila vsa krvava, ji je ponujal na koncu nohtov drobna zlata zrnca. To vam je, ljudje, legeuda o Človeku, ki je imel zlate možgane. Vzlic vsej svoji fantastičnosti je legenda resnična od prve do zadnje besede. So namreč na svetu reveži, ki so obsojeni, da žive od svojih možganov in ki najmanjše potrebe v Življenju plačajo s suhim zlatom, s svojim mozgom in svojo substanco (del možganov!. To je za njih vsakdanja bol in to tudi takra! ko so se naveličali trpljenja ... Iz francoščine Joža Gretrorič m Jufm msvce Slovanski institut v Pragi Praga, 24. jan. 1928. Ni čudno, da je v začetku tega stoletja češki narod prevzel vodstvo v slovanstvu. Češki narod se je povzpel med vsemi slovanskimi narodi na najvišjo prosvetno stopnjo. Češka znanost si je pridobila izrednih zaslug za vse slo-vanstvo in še posebej za nekatere slovanske narode. Češki narod pa tudi ni imel spornih vprašanj z nobenim slovanskim narodom. V habsburški monarhiji je bil ostalim Slovanom vzor odločne in vztrajne borbe za samostojnost. — Medlem pa je ruski narod na zunaj predstavljal carski absolutizem, ki je s svojim preganjanjem Poljakov, Ukrajincev in Belorusov v velikem delu slovanstva uničil nekdanje simpatije do Rusov. Razen tega pa je bila nizka izobrazba ogromne večine ruskega naroda že sama zadosten razlog, da niso mogli Rusi voditi Slovanov v gigantski politični, kulturni in gospodarski borbi z mnogo bolj prosvetljenimi velikimi za-padnimi narodi. V lakih razmerah se je vršil meseca julija 1. 1908 v Pragi kongres slovanskih znanstvenikov, pisateljev, umetnikov, politikov in gospodarskih strokovnjakov, da sestavi program za resno delo na vseh poljih človeškega udejstvo-vanja v smislu zbližanja Slovanov. Dve leti pozneje se je vršil kongres v Sofiji, kjer so radi spora z Rusi manjkali zastopniki Poljakov. Bolj kot ostali udeleženci so se zavedali Cehi, da bo delo za slovansko zbližanje samo tedaj uspešno, če se bo opiralo na trdne znanstvene temelje. Saj ima še dandanes večina izobražencev zelo medle predstave o življenju in razvoju posameznih slovanskih narodov. Zato so 1. 1912 izdali zbornik »Slovanstvo«, kjer so profesorji Bidlo, Mžchal, Kadlec in drugi najboljši poznavalci slovanstva načrtali zemljepisne pogoje ter zgodovinski, prosvetni in gospodarski razvoj posameznih slovanskih narodov. Značilno je, da so velik del zbornika posvetili tudi Ukrajincem, Belorusom in Slovencem., ki jim marsikdo še sedaj odreka narodno individualnost. Sedaj pač noben resen izobraženec več ne misli, da je misel slovanskega zbližanja samo ostanek romantike. Znanstveni študij je jasno pokazal, kako se slovanski narodi med seboj dopolnjujejo v gospodarskem oziru. »Drang nach Osten« ni sedaj nič manjši kot pred svetovno vojno, le da so sedaj drugačna sredstva in da je sedaj več teh, ki hočejo preko gospodarsko in politično zasužnjenega slovanstva na Vzhod. Zato je storila čsl. vlada izredno koristno dobroto vsemu slovanstvu, ko je 22. t. m. priklicala v-življenje Slovanski institut. Njegova nadloga je širiti in poglabljati znanje o slovanstvu f.In u^rjeyati kulturne, gospodarske in politične stike med slovanskimi narodi. Posebno pozornost pa bo posvetil Slovaški in Podkarpatski Rusiji. Če eo člani tega novega znanstvenega ognjišča tudi politiki kakor zun. minister prof. dr. Beneš, prosvetni minister dr. Hodža, ki je profesor čsl. zgodovine na bratislavski univerzi, in bivši berlinski poslanik prof. dr. Krofta, priznani zgodovinar, še to ne pomeni, da je Slovanski institut v službi politike, temveč da so merodajui krogi dali priznanje iu možnost nr-daljnega udejstvovanja njihovemu delu za zbližanje Slovanov. Os slovanskega instituta pa so svetovno znane kapacitete kakor profesorji Nie-derle, Bidlo, Kadlec in Weingart. Poleg njih pa jc mnogo mlajših strokovnjakov, kakor n. pr. čudoviti mojster jezika in besede, dr. Horak, profesor zgodovine slovanskih književnosti. Ob prvi seji Slovanskega instituta je imel med drugimi predavanje tudi minister Hodža, ki je povdaril v svojem govoru sledeče: »Neizpodbitno dejstvo je, da slovanski narodi ne bodo mogli več dolgo svirati v evropskem koncertu kot izolirane edinice, nego da bo v celi vrsti njihovih posameznih kulturnih izrazov moralo priti do skupnega nastopa. Tak razvoj napovedujejo francoski in angleški slavisti in zato nas Slovane v svojih znanstvenih raziskavah že danes smatrajo več ali manj za enoto. Nikakor nočem tajiti, da si edino s to slovansko sintezo pridobimo in ohranimo Slovani svoje mesto v svetovni civilizaciji. Fdino taka slovanska sinteza nam da dovolj sil, da bomo mogli postati v mednarodnih odnosih nujno potreben sestavni del celote. V evropski kulturi in civilizaciji velja načelo: do ut des. Od nje sprejemamo, a hočemo ji tudi dajati.« Institut bo osnoval najprej veliko slovansko knjižnico. Sedaj že razpolaga z rusko biblioteko, ki šteje nad 120.000 zvezkov in ima vse ruske knjige, ki so izšle po revoluciji. Vinohrad-ska štedilnica je poklonila Slovanskemu institutu milijon Kč. Ni dvoma, da mu finačne težave ne bodo strigle perutnic v njegovem poletu. Upamo, da bo novi Slovanski institut rodil bogate sadove tudi za Slovence in vse južne Slovane. Slavicus. Največji filmski uspeh * Resni vzgojitelji večkrat opozarjajo na nevarnosti kina in zahtevajo strogo nadzorstvo. Toda filmska cenzura more pač marsikaj preprečiti, a velikih uspehov ne doseže. Proti zlu se jc treba boriti z enakim sredstvom, z dobrimi filmi. Ni se treba bali, da res dobri filmi ne bi vzdržali konkurence. Najlepši dokaz za to je film »Kralj kraljev, ki je dosegel dosedaj največji uspeli v zgodovini kina. »Kralj kraljev« je ameriški izdelek, ki obravnava Kristusovo življenje. Samo globoko veren kristjan, ki je spojil ameriško pr prostost in iznajdljivost z velikim umetniškim okusom, sc je smel drzniti dati Boga na platno in predstaviti njegovo življenje na tako pretresljiv način. V Pragi je bil na programu v najbolj nc ugodni dobi. ob božičnih praznikih, ko se začno zabave. Istočasno z njim so dajala večja kina komade, ki računajo na nizke nagone. Največji pražki kino, »Lucerno«, so osem tednov vsak dan trikrat napolnili tisoči. Vstopnice so bile že dva dni naprej razprodane, čeravno so bile cene zelo zvišane. Odkar obstoja kino »Lucerna«, je bil to prvi komad, proti kateremu ni bilo niti ene pritožbe. Film so si ogledali vsi sloji od delavcev in dijaštva pa do visokih cerkvenih dostojanstvenikov in umetniških krogov. Ves tisk brez izjeme je prinašal zelo laskave ocene. Videti je bilo prizore, kakor ob • elikih praznikih v cerkvi. Prišli so gledat platno v Lucerno celo bolniki z bergljnmi. Tudi tista mladina, ki sicer uživa samo pri najbolj Iascivnih komadih iz ve-likomestnega življenja, je zelo rada gledala ta kemad. Mnogo izmed tistih, ki v šoli niso obi-sl ovali veronauka, so imeli prvič priliko, spoznati veličino Kristusovega življenja. Več kot 1П.000 je prišlo gledat »Kralja kraljev«. Ko pa ga je zamenjal drugačen program, so se še celi teden vračali ljudje k blagajni z zahtevo, da naj predstavlja Lucerno še dalje »Kralja kraljev«. Ravnateljstvo je moralo obljubiti, da priskrbi komad zopet za postni čas. Podobne uspehe je imel v Ameriki, Parizu, Monakovcm in Budimpešti, a nekoliko manjši v Berlinu in v Rimu. Zanimivo je, da je ravno Kristus »Kralj kraljev« tudi v napol poganskih mestih zedinil vse kroge, od občinstva, raznolikega po gospodarskem in družabnem položaju, pa do filmskih kritikov in posestnikov kina. Zakaj, človeška duša je po naravi krščanska. Slavicus. Anglikansko vprašanje Anglikanska »Church Times« piše, da so anglikanski in katoliški udeleženci malineških konferenc soglašali v tem: L da ie rimska cerkev ustanovljena po sv. Petru in Pavlu, kakor to opisuje sv. Irenej; 2. da je rimska stolica edina zgodovinsko znana apostolska stolica na zapadu; 3. da je rimski škof, kakor pravi sv. Avguštin o papežu Inocencu L, prvosednik zapadne cerkve; 4. da ima primat med škofi krščanstva, tako da brez občestva z njim dejansko ni nobenega izgleda na zopetno zdmžitev krščanstva; 5. da se krščanske cerkve Anglije imajo zahvaliti za krščanstvo rimfki stolici po »papežu Gregorju, našem očetu«, ki nam je prine=ei krst. To se pravi točno: da so Anglikanci dozdaj priznali to; ne več ne manj. »a Giflov stolp v Pariza, kojega konstrukcija začenja popuščati. Zato je francoska vlada sklenila, da ta stolp, ki je bil deset in desetletja ena največjih privlačnosti Pariza, podre. To delo bo trajalo 3 leta. Mladi kemik Za božične praznike je profesor na realki v Ljubljani Maks Prezelj obogatil slovensko strokovno literaturo z lično knjižico: »Mladi kemik« Kdorkoli pozna stanje naše strokovne literature, mora biti vesel te knjižice ,saj izpolnjuje saj deloma veliko vrzel v stroko,ni literaturi sploh, zlasti pa v kemični. V kemični književnosti pravzaprav do sedaj nismo bili prišli preko kemičnih učbenikov za nižje razrede srednjih šol; za višje razrede pa, če izvzamemo malo Reisnerjcvo izdajo za humanistične gimnazije, niti teh nimamo. Prof. Prezelj je, zavedajoč se revščine v naši kemični literaturi, priredil knjižico tako, da bo zadovoljila v polni meri tega, ki kemije še ni vešč, da bo pa našel tudi oni, ki se je že pečal s to vedo, mnogo dobrih do sedaj neznanih navodil za poskuse v prvem, zlasti v drugem delu. V prvem večjem delu — »Kratkem uvodu v anorganski det kemije s številnimi poskusi« — seznani pisatrlj mladega kemika najprej v kratkih in jedrnatih stavkih, katere takoj potrdijo poskusi, z bistvom kemije. Potem pa takoj preide v anorgan »o kemijo in obdela vse važnejše elemente s pomočjo velikega števila poskusov. Navodila za poskuse so točna in kratka in popolnoma zadostujejo za izvajanje kemičnih procesov. Poskusi so izbrani tako, da se lahko vršijo brez posebne aparature in brez nevarnosti. Da se eksperimentiranje poenostavi iu poceni, daje pisatelj navodila, kako si more vsak sam pripraviti razne pripomočke. Številne slike po-nazorujejo sestavo aparatov, ki služijo za izvajanje nekaterih težje uinljivih operacij. V drugem krajšem delu — »navodila za analizo enostavnejših anorganskih spojin« — podaja pisatelj elemente uvoda v analitično kemijo. Ta del je še posebno srečno sestavljen. Na razmeroma malem prostoru, na petindvajsetih straneh, uvede pisatelj čita-telja v skrivnost kvalitativne analize na suhi in mokri način. Drugi del bo dobrodošel tudi starejšim, izku-šenejšem, saj je ta knjižnica prvo slovensko delo, ki obravnava vsaj nekaj analitične kemije. Zaožnica Jugoslovanska knjigarna je dala knjigi prav lej>o obliko. Dejstvo, da tudi starejši segajo po knjigi, dokazuje, da je potrebna in da ni samo za mlade. »Mladi kemik« ne bo pomagal dijaku samo pri učenju kemije, ampak mu bo služil tudi v koristno zabavo. Rabijo pa tako knjigo ne samo mladi, nego tudi stari Dandanes, v času ogromnega razmaha pri-rodnih znanosti, je tudi onemu, ki v svoji stroki ne rabi kemije, težko biti brez znanja njenih funda- mentov, saj brez njih ne more razumeti stalnega prt» »navijanja, ki se vrši v zemlji, rastlinskem iu živalskem organizmu in duhovito zgrajenih strojih, ki delajo kar čudeže. I. Z. Katoliški tisk na razstavi v K61nu 1028. Centralni prosvetni odbor katoliških zvez Nemčije je sklenil, da se priredi na razstavi »Pressa« 1928. v Kolnu poseben katoliški oddelek. Delo se je poverilo posebnemu mednarodnemu katoliškemu odboru (IKC), čegar člani so zastopniki vseh večjih dežela; častni protektorat je prevzel kardinal Schulte, mesto prvega predsednika pa knez A ojzij Lovvenstein. Delo vodi drugi predsednik ravnatelj Beruhard Mar-schall. Schubertova stoletnica. Letos bodo Dunaičani obhajali stoletnico Schubertove smrti. — Schubert je klasik prave dunajske pesmi, v katero je ooložil vso ljubeznivo prešernost, duhovitost in brezskrbno«! dunajske duše v dneh, ko je bilo biedermeierstvo na višku. Stari Dunajčani se tistih veselih minulih čisov ne bodo spominjali brez tihega domotožja. Strahotne številke Zveza narodov je izdala statistiko o -šotah, ki jih izdajajo države za oboroževanje. Preiskili so se budžeti, oziroma računski zaključki 25 c'r-žav. Ugotovilo se je, da skoro v vseh državah stroški za oboroževanje rapidno rastejo. Le Nemčija, Avstrija, Nizozemska in še 5 drugih držav 30 j;h znatno znižali. Zdru";ne države severne Amerike -o pomnožile izdatke za oboroževanje od letn 1913 do danes za 124 odstotkov, Anglija za ")5 odstotkov, Italija za 15 odstotkov, Japonska za celih 264 odstot'iv! Amerika, ki je proti zim -njem sovražnikom skoroda popolnoma zaščitena, izdaja torej danes polovico več za oborožitev kot pred svetovno ojno. ' V dolarjih je razmerje sledeče: Amerik? ie trosila pred vojsko 1914/18 za oboroževanje 240 milijonov dolarjev, danes 580 nrlijonov, Anglija 355 milijonov, danes 509 milijonov; Itn-lija 125 milijonov danes 182 milijonov dolarjev. 82 odstotkov vseh izdatkov svojega budžeta izdaja Amerika za odplačevanje dolgov prejšnjih vojska in za pripravljanje nove, leta 1913. pa je ta procent znašal samo 68. Državniki pa govorijo govore, po1 ne nf-jod-kritosrčnejše in globokoobčutene mirolj ibnosti! Nova stavba se je podrla 25. t. m. se je v Kasslu v Nemčiji oodrla nova stavba akcijske družbe Karstadt, Ni ima veliko tovarno za barvotisk. Hiša ima t.'.ne'ino ploskev 400 kvadratnih metrov in je bila čisto dozidana, tako da so se stranke imele že v nekaj tednih izseliti. Hiša je popolnoma razpočila in se sesula, tako da je stalo komaj nel.aj zidu. V hiši je bilo okoli 30 delavcev, od katerih se je 26 k sreči rešilo, dočim so 4 pokopani pod ruševinami. Vzrok je vsekakor slaba zidava. Zopet neurje v Angliji Po vsej Angleški divjajo zopet zelo hudi viharji. Na zapadni obali Škotske je vihar dosegel hitrost 76 milj na uro. Ker so obenem Hi hudi nalivi, so nastopile poplave. Temza je narastla, Škotski parnik »Loch Levcn« je zadel na čeri. Kapitan in moštvo so dosegli svetilnik n« obali šele potem, ko jih je vihar že 12 ur premetaval v čolnih po razburkanem morju. Strupeni plini proti kobilicam Egiptovsko kmetijsko ministrstvo dela obsežne priprave, da se uničijo kobilični roji, ki se zbirajo 400 kilometrov severozapadno od skrajnega egiptovskega oaznega pasu v puščavi. Organizirala se je ekspedicija, h kateri so se pridružili tudi letalci, ki bodo iz letal metali na roj bombe s strupenimi plini. Nova svetnica Skromen grob uiiss Margarete Sinclair na katoliškem pokopališču v Glasgo\vu obiskujejo zdaj romarji in bolniki iz vseh dežel. Življenjepis rajne je izšel v nemškem, francoskem, italijanskem in nizozemskem jeziku razen angleščine. Ugotovili so več slučajev čudežnega ozdravljenja na grobu. Sestra Margareta je umrla šele leta 1925. Bila je vedno pobožna in z dvajsetimi leti vstopila v samostan. Odlikovala se je po veliki dobrodelnosti. Zdravnik ji je predpisal obilno hrano, a ni hotela izpre-meniti svojega strogega življenja in je kmalu umrla. Bila je redek primer najstrožje prostovoljne askeze v našem grobo materialističnem [ času. Nadškof v Glasgovvu se 1к> zdaj obrnil na sv. očeta s prošnjo, da sestro Margareto ka-nonizirn. Dosleden komunist V Carskem, zdaj Djetskem selu pri Lje-ningradu, se je vršil svečan pogreb 13 letnega pionirja (komunističnega skavta), katerega so se udeležili visoki dostojanstveniki. Prinaša- j mo povesi tega »rdečega junaka«, ki je zaslu- ' žil topovske strele in vojno godbo. V Carskem selu je živela rodbina nekega j gimnazijskega profesorja. Tnte! je ženo in dva sinova. Starejši, nekdanji časlnlk. je bival kot begunec na Finskem; imel je 26 let. Mlajši, nnš »junak«, je Imel 13 let in bil gojenec sovjetske šole ter pion;r- Starejši bral je vsako leto skrivaj obiskoval starše o božiču: prekoračil ic ponoči bližnio finsko meio. oslal dva. tri dneve na obisku in odšel nazaj na Finsko, kjer je žagal drva. Več let je imel srečo. Letos pa so ga takoj po prihodu prijeli ček isti iu je bil ustreljen takoj po preiskavi,, ne da bi prišel pred sodišče. Obujiani oče je vprašal mlajšega sina, ali ne ve, kdo je mogel naznaniti njegovega brata. >To sem storil jaz!« je odgovoril pionir. »Prisegel sem, da ne bom pri-zanesel niti očetu ali bratu, če sovražijo socialistično domovino.« Nesrečni oče je ustrelil izdajalskega sina, z drugim strelom iz istega revolverja pa sebe. Mati, ki je izgubila tekom par ur moža in obe sina, jo zblaznela. Velemesta Pred vojno smo luitan ua vsem svetu kakih mest l miiij^utsKiui prebivuisivoui. Zuuj so jo lo število pouvojuo m sicer po zasiu^i Aiaeriiie m Azije, jfrtsu vojuo je Oua potov lca vseu mest v j&viopi (10 iu po o v Ameriki ш Aziji;. Zdaj šteje Evropa samo 15 velemest, 13 ЈШ pride na ЛшепКи, 11 iia Azijo ш 1 ш Avsiruiijo. laivo se je izpreuienilo težišče svetovnega gospodarsl .a. Lonuou, pred vojuo prvo meslo na svelu, je zdaj zdrknJo na urugo. Newyork je največji kraj i. У,3и0.0и0 prebivalci, Loudon pa jih ima samo 7,660.000. Na tretjem uieslu je še vedno Pariz s 4,600.000, a kmalu ga bo dohitel Btiiin, ki se izredno hitro razvija, i 4,126.000. Potein sledi Chicago: 3,600.000, 1'hi-ladepkia 2, en milijon prebivalcev mesta: Meksiko, San Francisco, Kanton. Cingiau in Napolj. V Evropi ima samo Anglija pet milijonskih mest: London. Liverpool, Birm'ngham. Glasgovv in Manchester. Nemčija in Rusija imata po dve: Berlin in Hamburg, oziroma Moskva in Ljeningrad- Ostale države pa imajo po eno mesto in sicer: Napolj, Pariz. Dunaj. Varšava. Ostala mesta so vsa manjša iu se ne štejejo med »milijonska«. Čudežna cvetlica v snežil Mnogi Evropejci ne vedo za čudežno cvetlico z angleškim imenom »snow plant ol the sierras«, saj je celo Amerikanci ne poznajo. Ta čudež vse flore poznajo kvečjemu Ic prijatelji narave, ki vedo za užitek, kakor ga nudita zima in sneg na strmih pobočjih Skalnatega pogorja v Severni Ameriki. Včasih sc fjojavi ta čudežna cvetlica tu v lakem številu, da se zdi človeku ob krasoti njenih rdečih cvetov z belimi cvetnimi venci, kakor da se je od jutranje zarje odlomil košček in se tu ne-opaženo izgubil. Botaniki so dali čudežni rastlini ime Sarcodes sanguinca. Cvetlica spada v družino erikacij in je na videz podobna rdečemu skalnemu lišaju in balanaforeji. Sprva so mislili, da spada res v vrsto balanaforej, to je v neko vrsto zajedavskih rastlin. Toda ameriški fiziolog Meehan, ki se je posebno ukvarjal z njo, je spoznal znioto in ugotovil, da je saroodes sakrofitna rastlina, lo sc pravi, da se hrani z umrlimi organizmi rastlin in včasih tudi živali. Snežna cvetlica ic enoletna in vzkali najprej na koreninicah konifer, pozneje pa požene tudi sama globoko korenino v zemljo. Njeno debelo, luskinasto steblo prodre šc tako debel sneg. Vrh stebla je okrašen s krasnimi, daleč vidnimi rdečimi cvetovi. Kakor naša očnica, tako raste snežna cvetlica le na gotovih, več sto metrov visokih jx>bočjih, sein-tertja pa jo dobe tudi na kakem visokem prelazu in v kakih divjcromantičiiih soteskah, kier živi svoie skrivnostno življenje. gospodarstvo Nasa olačMna bilanca 1927 VLOGA IZSELJENIŠKIH POŠILJATEV. Poročilo Hrvatske eskomptne banke za januar navaja za leto 1927. cenitev naše plačilne bilance. (Nevidne postavke naše plačilne bilance je zelo težko ceniti.): Pasiva: presežek uvoza nad izvozom (cenilec) 800 milijonov Din, amortizacija posojil v inozemstvu (proračun) 868 milijonov, dobički in obresti, ki jih dobe inozemci od vrednostnih papirjev in svojih podjetij v naši državi 900 milijonov Din, potrošek naših državljanov v inozemstvu, prenos dedščin itd. 600 milijonov Din, tovornina za blago, uvoženo na inozemskih ladjah 1500 milijonov Din, skupaj 3318 milijonov Din. Aktiva: čisti dohodki od izseljencev (18 milijonov dolarjev) 1023 milijonov Din, dohodki od reparacij 800 milijonov Din, tujski promet 500 milijonov Din, zaslužki naših bro-dolastnikov v inozemstvu 100 milijonov Din, manjše postavke skupaj 70 miliionov Din skupaj 2493 milijonov Din; iz tega je razviden deficit v znesku 825 milijonov Din. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je v svojem poročilu o gibanju izseljevanja v 1. tečaju leta 1927. priobčil tudi obračun o izselie-niških prihrankih, ki so prišli v našo državo leta 1926. To vsoto ceni na 18,400.000 dolarjev in ako tej vsoti prištejemo še tako zvani »mrtvi denar«, to so vsote, ki so jih prejeli svojci naših ponesrečenih izseljencev (nad 400.000 dolarjev), moremo računati s skupnim aktivom v iznosu skoro 19 milijonov dolarjev. Ako od tega odbijemo vsote, ki so jih izseljenci plačali za ladijske vozne karte (okrog 1,200.000 dolarjev) in tisti denar, s katerim se mora izseljenec izkazati, ko se izkrca, moremo računati, da je šlo z našimi izseljenci iz naše države krog 2 milijona dolarjev. Čistega prebitka izkazuje torej ta bilanca krog 17 milijonov dolarjev. Predstavlja torej važno postavko v naši plačilni bilanci, vendar pa zaostaja mnogo za vsotami, ki so priha'ale v državo prva leta po svetovni vojski. Aktivnost te bilance bo tudi še dalje hitro padala in se bo omejila na »mrtvi denar« — paralelno z umiranjem one generacije, ki je rojena v domovini. Kaka stabilizacija jc izključena, ker je dotok naših izseljencev v Združene države Amerike tako minimalen, da ie brez pomena za ohranitev našega lamošnjega naseljevanja. Izredna glavna skuoSčina Zveze industri cev Kakor nam poročajo, se vrši 1. februarja ob 10 dopoldne v dvorani Kazine izredna glavna skupščina Zveze industrijcev. Na zborovanju se poda poročilo o oblastnih proračunih ljubljanske in mariborske oblasti ter obdavčenje produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. Na skupščino so povabljene tudi ostale gospodarske korporacije Slovenije in države ter pristojna uradna mesta. —o— Svoji k svo'im Trnjeva je pot slovenske industrije in trgovine, ki se nimata boriti samo e težavami vsakega mladega, šele razvijajočega se gospodarstva kot je naše. Poleg tega, da smo morali preboleti povojne težave in da se imamo boriti proti gospodarski in davčni pditiki, ki se tak« malo vodi v našem zmislu, trpi naše gospodarstvo poleg vsega drugega še na pomanjkanju slovenske narodne zavesti. Narodna zavest ni samo politična in kulturna, temveč predvsem tudi gesp darska. Kateri narod nima gospodarske naredne zavesti, se tudi politično in kullurno ne more razviti. Kot povsod drugod tako imamo Slovenci tudi v gospodarskih stvareh veliko večje spoštovanje in zaupan e do vsega, kar pride iz tujine; kar je naše, domače, ne mamo in nočemo ceniti. Da rajši kupujem pri tuji tvrdki in ne pri domači, s tem ne škodujem samo domačemu producentu in trgovcu, temveč posredno in neposredno tudi sebi in svojim. Tujca pcdipi-rann v konkuriranju, domači podjetnosti jemljem veselje, našim podjetjem pomagam hirati, našim de krni m silam jemljem zaslužek!' In če gre celemu gospodarstvu slabo, tudi jaz ne bom zasluži; pa naj si boni delavec, uradnik, trgovec ali kmetovalec. Jasna Je rVl'ika, če ostane zaslužek doma, ali pa če odteka iz dežele. Dejstvo, da je večina naših velikih podjetij v tujih rokah, nas uči, kako zelo trpi naše gospodarstvo na pomanjkanju domačega kapitala. Le-ta se pa ne bo mogel nikdar ustvariti, če bomo dajali rajši tujcem zaslužiti kot pa domačinom. Poleg tega moramo pa vedeti, da je od prospevanja naših gospodarskih panog odvisen tudij procvit naše kulture. Le majhen del naših kulturnih potreti krije država, vse drugo slon, na ramah naših gofr-p da.rskih krogov. In tukaj je treba našim pridobitnim krogom dati vse priznanje, ker kljub vsem težavam zarsdi tradicionalne vzgojenosti v tem zm slu plačujejo poleg državnih, socialnih in drugih davkov še velik kulturni davek v obliki podpiranja najrazličnejših kulturnih društev, ustanov, revij, časopisov itd. Itd. Pri malokaterem narodu na'demo v tem oziru toliko razumevanja kot pri nas. In to je tudi razumljivo; tisti narodi, ki imajo državno upravo v svojih rokah, lam vsak poeduiec z državnim davkom plača vse in država skrbi za vse kulturne potrebe, pri nas pa država ni nikoli v tem oziru storila svojih dolžnosti. Naravno je, da kupim tam, kjer ceneje dobim. Naravno je tudj to, da velike inozemske tvrdke, ki imajo mrežo svoj h podružnic razpredeno preko neš'eto držav /aradi ogromnega prometa lahko predajajo cene'še kot pa naše, ki se tehnično in trgovsko šele razvijajo in trge šele osvajajo in to brez zadostne državne zaščite. Taka velika inozemska tvrdka si lahko privošči luksuz, da vrši v naš' državi več let dumping, to se pravi, da prodaja svoje blago p"d proizvodno ceno. To i "gubo začasno krije z dobičkom podjetij v drugih državah, ali to samo toliko časa, dokler ne uniiči vse naše domače konkurence. Tedaj pa nastopi trenutek, ko lahko poljubno na vi'a cene in naši konsumenti, ki so nreje pomagali uničevati svojo laslno industrijo zaradi malo cenejšega kuj 240— 247.50, ban. 227—232 50, marec-april 235.50 - 245, sr. 227.50—232.50, febr. 230—240, sr. marec-april 235-240, moka 0 g 440-445, št. 2 410—425, št. 5 395-405, št. 6 820—835, št. 7 260—270, št. 8 210— 220. Promet: 8 vag. pšenice, 66 vag. koruze, 8 vag. moke. Budimpešta (terminska borza), 26. jan. Tendenca medla. Pšenica marec 31.52—31.60, zaključek 31.52—31.54, maj 32.02, 32.08, zaklj. 32.04-32.06, okl. 29.58, 29.66. zaklj. 29.64—29.66, rž marec 30.06, 29.88, zaklj 29.88-29.90. maj 80.04, 29.88, zaklj. 29.88-29.90, okt. 24.62, 24.68, zaklj. 24.64—24.66, koruza maj 25.94—26, zaklj. 26—26.02. Slovenci v Italiji Ta'instveno oz? d e razpusta Zadružne zveze v Gorici Če smo svoj čas zapisali, da je razpust prosvetnih diuštev na Uor.škem napravil naravnost porazen vtis na prebivalstvo, ne moremo danes najti primernega izraza, da bi vsaj približno označili to, kar se je odigralo v duši primorskega kmeta od četrtka, ko je prefekt Cassini postavil komisarja Zadružni zvezi v Gorici, pa do danes. Beseda »рапка« je danes že preveč obrabljena, da bi to povedala. Po Goriškem, na Krasu in globoko v Istri gre glas: ^Rešite, kar se še rešiti dak Kljub temu, da niso slovenska kmečka glasila niti priobčila prefektovega odloka, je že tretji dan po nastopu komisarja nastal »run« na Zvezo, ki se čedalje bolj stopnjuje. Novi komisar se je čutil prisiljenega izdati okrožnico na članice, v kateri jim obljublja... pomoč. Z obljubami — kaj še niso vsega obljubili fašistovski funkcionarji! — skuša pomiriti kmete- Slovenski kmet, ki ima že več let opravka s fašisti, je instinktivno zaslutil, zakaj gre sče pojde tako dalje, ni daleč čas, ko dobi vsako kmečko poseslvo svojega komisarja!« Je nekaj bridke ironije v teh besedah, a nam na drugi strani drastično slikajo resnično stanje stvari na Primorskem. Slovenec je bil izgnan iz vseh javnih uradov, ne dajo se mu eč obrtna dovoljenja in danes je že v nevarnosti njegova čisto zasebna lastnina. Ali ni položil goriški prefekt svoje roke na zasebno last? Tu ne gre za komisarja, ki bi imel morda namen spraviti denarni zavod v dober tek, ampak za konvsarja z določeno nalogo, da se zavoda polasti in ga izroči fašistom, ozir .ma italijanskim bankirjem! Poslovanje Zadružne zveze ie bilo perfektno in nndziralna komisija, ki jo je prefekt postavil že 0- avgusta .1926 'n je pozneje svoje delo opustila, ni b'la v slar.u najti niti najmanjše pogreške, kaj šele odkriti kako goljufijo. Poleg tega je nad načelstvom stal občni zbor. ki ga sestovHnjo delegati '70 včlanjenih zadrug, torei naiboljšj /adnigarji, in ki je delovanje načelstva nadziral in ga lahko v vsakem trenutku vrgpl. Zadružna zveza ni torej potrebovala komisarja. Če bi pa kateri zavod po malomarnosti načelstva .ašel v krizo in bi načelstvo skušalo ovirati občni zbor v njegovi funkciji, tedaj bi smela oblestva kvečjemu razpustiti načelstvo in nadzois*vo, da omogoči sklicanje občnega zbora. V nobene'" elnčani na ne sme nrMekt razmisliti t-občni zbnr. To je nezakonito .Goriški nrefe' i 14. januarja in jo razpustil na podlagi por""ila nadziralne komisije, ki že eno leto ui poslovala! Ali ni bolj verjetno, da je prefek* izpustil zvezo na podlagi poročila in obljub g. Friederichsena. s katerim se je sestal ';omaj dobrih 14 dni poprej? Vremensko oorofilo Me'eoro'o*lri *nvnrl v T,:ubl:nn dne 26. januarja 1928. Višina bnromHrn povpraš. pon. srednji sr. 25 1. Amsterdam — _ _ _ Berlin I35<>.7*- 1357.75 13' 6* ?5 — Curih 1094.43— 10 6.4 H'94.93 1094.6) Dunai »H.10- M 4.10 SOI.M) 801.48 London — — — — Newyork -6.71 — 50,91 5481 56-80 Pariz 2 .'2.52 - 224-51 22 )-52 223.44 1'raga 16-.ll — 168.91 164.51 168.50 Trst 300-0U- 302.0» 301.00 3U1.03 Opa/ovanio «ro me' " opio'l ■ C f •'op' «/eiei in brttnt^ » n> obier nos' 1-1 Vrsta padavin m U *r Sr m h m S r. p- nn*I0ynl(i | • ттЛоЛ Llublfana „ 779-Х 1*6 «8 N 2 megla deš 15-1 3-9 t.-6 Maribor — 779-6 -1 97 NW 4 0. dež 4 3 .2 Zagreb Belgrad 778-ћ 1 97 N 2 megla dež 0-5 1 9 1 Sarajevo '7*1) 2 f4 E 2 in 2 Skoplie '77-ћ -1 mirno megla 3 -3 Dubrovnik /7**9 3 49 E 2 4 8 2 Spiti 744 9 56 NE 4 8 10 9 Praa« Najvišje temperature veljajo la prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na mursko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 765 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme,