Leto XXm., št. 143 Ljubljana, torek 29. Junija 1943XXI Cena cent. 80 Upravnikvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon It. 31-22, 31-23. 31-24 Imenitni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Iihijt vsak dio razen ponedeljka icieci Naročnina znaša mesečno Lit 18.—. X* inozemstvo vključno s »Ponedeljslcim Jutrom« Lir 36.SO. Uredništvo s Ljubljana, Puccinijeva ulica b. 5. — Telefon kev. 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi i« ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pub- blidti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Odredbeni list PNF: Le attrezzature portuali di Biserta efficacemente attaccate n navigHo alla Sonda bambardato — Tre velivoli nemici distrutti Odbiti sovjetski napadi pri Demldovu in Velikih Lukah Neprestani letalski napadi na sovjetske železnice II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1129: Una nostra formazione aerea ha effica-eemente attaccato a Biserta attrezzature portuali e naviglio alla fonda. Bombe e spezzoni sono stati sganciati nel pomeriggio di ieri dall'aviazione nemica su Gerbini (Catania), la cui popolazione Glavni stan italijanski Oboroženih sil je objavil 28. junija naslednje 1129. vojno poročilo: Naša letalska skupina je učinkovito napadla pristaniške naprave v Bizerti in tamkaj zasidrane ladje. Včeraj popoldne je sovražno letalstvo odvrglo bombe in zažigalne liste na Cer-bini (Catania), čigar prebivalstvo je utr- šanghaj 27. jun. s. Nedavni sestanek v Washingtonu in britanska obljuba, da bo tudi Velika Britanija sodelovala z Zedmje-njmi državami pri zadnjem napadu na Japonsko, čim bo mogoče, dajeta tukajšnjim novinarskim in političnim krogom priliko za presojo sedanjega položaja na Daljnem vzhodu. Jasno je, tako pripominjajo, da so vedno večje težave čungkinške vlade v prizadevanju za nadaljevanje borbe zbudile v Zedinjenih državah ;n Angliji bojazen, ki ni neutemeljena, pred bližnjim kitajskim zlomom. Odkar so Zedinjene države stopile v vojno in je bila birmanska cesta zaprta, je odporna sila Kitajske stalno pojemala. Japonci strogo blokirajo Kitajsko, v katero prihajajo lahko samo angleška in ameriška letala, razen v kolikor je še odprta pot za pomoč iz Rusije. Notranji položaj na Kitajskem je strašen; lakota kaže svoje posledice tudi že v vojski in odnosi med osrednjimi organi v čunk'ngu in pokrajinami so se zelo poslabšali. Navzočnost čangkajškove žene v Ameriki in zunanjega ministra Soonga v Angliji je nedvomno bistveno pripomogla k novemu zanimanju zaveznikov za kitajsko stvar. Tudi v Angliji, čeprav v manjši meri kakor v Ameriki, narašča zaskrbljenost zaradi energičnih japonskih prizadevanj po utrditvi zasedenega ozemlja. Navzlic tveganjem, ki jih zahteva razdelitev oboroženih sil, pa se zdi, da hočejo Angleži in Američani voditi vojno v Aziji z večjo energijo. Izgledi angleško-ameriške akcije Pa ao za sedaj zelo omejeni- V Birmi bo sezona monsunov v kratkem onemogočila sleherni poizkus za zopetno otvoritev birmanske ceste, ofenziva na Južnem Pacifiku od otoka do otoka bi b;,.a zelo počasna, dočim ni nobene resne možnosti za učinkov to bom- Berlin, 26. jun. s. Listi se še zmerom na vidnih mestih bavijo z zaključnimi deli evropskega novinarskega kongresa na Dunaju, pri čemer podčrtavajo predvsem govore, ki so jih imeli včeraj nemški govorniki z naslovom »štiri svobode Evrope« in sicer izločitev židovstva, kapitalizma, boljševizma in imperializma. Nemški dnevniki poudarjajo v zvezi s pobudami tega kongresa neobhodno in neizogibno potrebo, da Evropa nadaljuje vojno do zmage, glede česar dajejo narodi v krajih, ki jih je zadel angloameriški letaJski teror, najsijaj-nejše primere vztrajnosti in pravega junaštva. Ni mogcče zanikati, piše »Volkischer Beobachter«, da je nemški narod bolj zadet od angleškega ali ameriškega gled* Stockholm. 25. jun. s. Proti ukazu svojega vo= ditelja Le\visa, ki je stavko proglasil za končano, nadaljujejo rudarji severnoameriških premogovnikov svoj odkriti upor in se po večini nočejo vrniti na delo. Najmanj 50 odstotkov izmed njih ni hotelo prenehati s stavko. Gre za več sto tisoč mož, ki sedaj pridružujejo svoji borbi proti podjetjem in proti vladi tudi še svoje nasprotstvo proti lastnemu predsed* niku Lewisu, o katerem trde. da se je dal kupiti od plutokratske framasonske lige in je tako obrnil hrbet 650.000 rudarjem v Srednji Pensilvaniji, koder se jih je le 20 odstotkov vrnilo na delo. Škoda v proizvodnji * premoga in zaradi tega tudi v proizvodnji jekla je slej ko prej velika. Ze sama stavka je doslej veljala ameriško vojno proizvodnjo izgubo najmanj 100.000 tcn jekla in jeklarne poudarjajo, da bedo prisiljene zapreti s\oja podjetja, če bi se to stanje nadaljevalo. Notranji ministeT Iskes je na tiskovni konferenci napovedal recioniranje premoga v Zedinjenih državah in Bela hiša je opozorila na možnost, da se stavkujoči delavci lahko pri= silijo v vojaško 6lužbo. za kaT bi se izvršila potrebna sprememba obstoječega zakona o novačenju. Buenos Aires, 25. jun. s. Nadaljujejo se delavski nemiri v vseh Zedinjenih državah. ha subito qualche perdita e, nella notte seorsa, su Reggio Calabria e alcuni minori centri della provincia dove vittime e danni sono in corso di accertamento. Le artiglierie della difesa Reggio abbat- j tevano due apparecchi; un altro aereo ve- J niva distrutto in combattimento da cacra- j tori germanici sulle coste meridionali della Sicilia. pelo nekaj izgub, preteklo noč pa na Reggio Calabria in nekatera manjša središča pokrajine, kjer žrtve in škodo še ugotavljajo. Obrambno topništvo v Reggiu je sestrelilo 2 letali; tretje letalo so v bojih uničili nemški lovci nad južno obalo Sicilije. ba rdi ran je japonskih industrijsk h središč. Položaj Japonske je torej tak da ji dopušča neskončen odpor proti angl^iko-ame-riški akciji. Velik usesti japonskega protiletalskega t apništva Tokio, 26. jun. s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske protiletalske baterije so na, področju Salamonskega otočja v času od 20. do 25. t. m. sestrelile 27 sovražnih letal. BlrmansM list a borbi za indljsi o neodvisnost Rangan, 27. jua. s. Vplivni birmanski list »Sun« piše o pokretu za indijsko neodvisnost in poudarja, da bodo indijske množice, ako bodo vztrajno in borbeno vodile civilno neposlušnost, zanesljivo dosegie svoj cilj, popolno neodvisnost Indije. Ako pa naj indijski narod z uspehom vodi oo- l por sile, mora nujno spoštovati zunanjo pomoč, tcda v tem pogledu bi moralo opogumljati Indijce že samo dejstvo, da je Japonska, jasno označila, svojo voljo, da ji nudi popolno podporo, čim bi jo zahtevali. Glede civilne neposlušnosti piše list, da indijski narod nadaljuje v tem pogledu bojkot britanskega blaga, protestne demonstracije in politične nemire, ter trdi, da ima ta kampanja velik pomen v političnem življenju (JT-žave. B rmanci prav iskreno žeie, da bi Indijci dosegli svojo neodvisnost, m list poziva indijske mncžfce, naj podvoje svoje napore in si odločno prizadevajo, da dosežejo podporo Japonske, ki predstavlja zanje zadnjo priliko, kakršne ne smejo zapraviti. svojih dobrin in svojih težko pridobljenih premoženj in niti se ne more zanikavati, da so danes žal tisoči in tisoči nemških državljanov po mnogih predelih Nemčije ostali samo z onim, kar nosijo na sebi. Toda sovražnik se kruto motii če misli da je Nemčija zaradi tega že blizu razpada in da Nemci mislijo na to, da bi odvrgli orožje in pristali, da so premagani. Temu nasproti Nemci nikoli ne bodo zahtevali, da bi prenehali boriti se proti tako barbarskemu sovražniku, vse dotlej, dokler ne bo poražen. Primer osnega prebivalstva, kj ga bijejo sovražni letalski napadi, zaključuje list, kaže še bolj, kako sovražnik gradi svoje nade na gibljivem pesku in zato bo njegovo prebujenje še mnogo hujše. Rim, 27. jun. s. Odredbeni list narodne fašistične Stranke poroča: Odposlanstvo narodne fašistične Stranke pri ustaški stranki je končalo svojo nalogo. Fašist Luigi Fiocca, bivši podvodja imenovanega odposlanstva, je bil imenovan za predstavnika narodne fašistične Stranke pri Kraljevem poslaništvu v Zagrebu s posebno nalogo, da tvori vez z ustaško stranko. Fašist Carlo Balestra iz Mottole, bivši vodja odposlanstva narodne fašistične Stranke pri ustaški stranki, pa je bil imenovan za generalnega inšpektorja GILaa. Fašist Giorgio Savini je bil imenovan za generalnega inšpektorja GILa. Za nadzornice GILa so bile imenovane Ambrosino Ma-j ria, Bragaglia Alfonsina. Cavalleri Lija, i De Filippis Anna, L'Elmi Maria Luigia, ! Maggiotto Marcella, Patti Marianna, Cate-rina Pescarini. Rastelli Laura, Vincenzoni Alma. Poročna posojila Rim, 27. jun. s. Notranje ministrstvo poroča, da je bilo v mesecu marcu 1943-XXI podeljenih 2024 zakonskih posojil v skupni višini 3,028.700 lir. Odkar se ta posojila podeljujejo pa do 31. marca 1943 je bilo sprejetih skupno 242.472 prošenj za posojila v skupnem znesku 380,751.430 lir. Koncert italijanske glasbe v Nankingu Nanking, 27 jun. s. Koncerta stare italijanske glasbe, ki so ga priredili italijanski umetniki in ga ponovili v mednarodnem klubu tega mesta, se je udeležil tudi predsednik nacionalne Kitajske Bangkingvej, ki ga je sprejel ob odhodu Kraljevi veleposlanik Italije Talianj. Vsi navzoči so umetnike nagradili s ploskanjem. Med poslušalci sta bila tudi zunanji in propagandni min!ster nacionalne Kitajske, japonski pooblaščenec in mnogi drugi predstavniki diplomatskih zastopstev v Nankingu poleg številnih osebnosti intelektualnega sveta prestolnice. Ameriška hvaležnost Buenos Aires, 27. junija, s. List »El Pu-eblo« objavlja članek, v katerem prikazuje nasprotje med uslugami, ki jih je Italija napravila Severni Ameriki, in zahvalo. ki jo za te usluge nudijo Američani v obliki čimdalje hujših letalskih bombardiranj. Novi diplcoeialzki zastapnlfid Španije Madrid, 27. jun. s. Objavljen je ukaz o imenovanju tehle izr\ nih odposlancev in pooblaščenih ministro\ Teodomira Ugui-lara Sale za Urugvaj, Josee Rojana Me-rona, ki je sedaj v Rumuniji, za novega ministra v Turčiji; na njegovo mesto v Rumuniji je imenovan Manuel Gomez Barzanallana, doslej generalni konzul v Londonu; v Venezueli Miguel Espelino To-drozo in v Paragvaju Luis Olivaies Ru-guera. Smrtna nesreča generalnega komisarja za Nizozemsko Berlin, 27. junija, s. Med svojim službenim potovanjem v Francijo je postal žrtev smrtnega incidenta komisar narodno-soci-ailistične stranke na Nizozemskem in generalni kcmis;,r za zasedeno nizozemsko ozemlje Fritz Schmit. Hitler je odredil pogreb pokojnika na stroške stranke. Zagrebški župan v Budimpešti Budimpešta, 27. junija, s. V Budimpešto je prispel zagrebški župan Werner, ki bo ostal nekaj dni v madžarski prestolnici kot gost budimpeštanskega župana. Samooskrba Evrope Buenos Aires, 27. jun. s. Državni oddelek za poljedelstvo v Zedinjenih državah je objavil razpravo o stopnji avtarkije v prehrani, ki so jo dosegle posamezne države Evrope v letih 1936 do 1938. Iz te primerjave je razvidno, da so posamezne države dosegle na tem področju: Italija 94 odstotkov, Nemčija 83 odst.. švedska 91 odst., Francija 85 odstot., Nizozemska 67 cdstot., Švica 52 odstot., Belgija 52 o;lstot. in Norveška 43 odstot. Samo Danska je prekoračila meje svojih potreb s proizvodnjo 103%. Zmanjšanje uvoza mleka iz Amerike v Anglijo Lizbona, 27. jun. s. Z današnj'm dnem je bil obrok mleka v Angliji znižan za četrtino. Oblasti utemeljujejo to znižanje s sezonskim zmanjšanjem proizvodnje, toda dejstvo je, da zaradi pomanjkanja prevoznih ladij ne uvažajo več kondenzirano mleko iz Zedinjenih držav in Kanade. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Krajevni sovražnikovi napadi na področja vzhodno od Demidova in pri Velikih Lukah so bili zavrnjeni. V ostalih odsekih vzhodne fronte je daa v splošnem potekel mirno. Dnevni in nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na železniške cilje v zaledja sovražnika. V popoldanskih arah 27. junija je oddelek 60 angleških bojnih in lovskih letal na morju pred Sheveningenom napadel nemški konvoj. Sovražni oddelek je bil razkropljen, sestreljenih pa je bilo 9 letal. Konvoj je z neznatnimi poškodbami prispel v svojo namembno luko. Ameriški rudarji se nočejo vrniti na delo Stavka povzroča velik zastoj v ameriški vojni proizvodnji Rudarji še niso prišli na redno delo. V mnogih rudnikih zapadne Pensilvanije se večina delavcev še ni javila in sdcer se jih izmed 200.000 delavcev ni še javilo 125.000, v zapadni Virginiji pa še 10.000 rudarjev ni prišlo na delo. Jeklama »United States Steed Corporation«, ki je ena izmed največjih proizvajalk jekla, namerava še bolj omejiti proizvodnjo, ker je 14 njenih plav-žev popolnoma ugasnjenih zaradi pomanjkanja premoga. Na drugi strani pa so tudi delavci v jeklamah zahtevali zvišanje svojih plač, da bi tako krili sedanje izgube. Nebrzdan ameriški imperijalizem Buenos Aires, 27. jun. s. Zedinjene države se predajajo najbolj nebrzdanemu im-perijalizmu. List »Nevv York Herald Tribune« poudarja, da je izolacijonizem v Severni Ameriki mrtev. Stari izolacijonisti so spremenili taktiko in se strinjajo z z vsemi ostalimi Američani, da bo stric Sam, če mislita Velika Britanija in SSSR razdeliti svet po svoje, z dobro nabrušenim nožem odrezal zase lep kos. Nov rastlinski plin Madrid, 27. junija s. P0 dolgih letih proučevanja je vojaški kaplan Lorenzo Mpin iz Malage izumil nov rastlinski plin, ki je kemično popolnoma čist in se da spraviti v posode, kjer lahko nadomesti bencin. Posode s tem plinom se lahko uporabljajo tudi pri avtomobilih. Poskusi so dokazali, da razvija ta plin 7500 kalorij kakor bencin. Razen tega je mogoče uporabljati ta plin tudi za razsvetljavo in gonilno silo. Kriza avstralskega parlamentarizma Lorenzo Marquez, 25. junija, s. Iz Can-berre poročajo, da je ministrski predsednik Curtin glede na slabe izkušnje s parlamentom, ki je resno ogražal trdnost njegove vlade, izjavil: »Jasno je, da parlament ne pos'uje in da se je treba zateči k večji avtoritet naroda.« Curtin je hotel s tem namigniti, da bi se ne obotavljal, čeprav je demokrat, razpustiti demokratski parlament, samo da mu ne bi delal na-daljnih sitnosti v političnem in vojaškem vodstvu države. Hud ameriški poraz v zraku Berlin, 26. jim. Kakor poročajo iz tukajšnjih vojaških krogov, se je osni protiletalski obrambi posrečilo samo včeraj zbi-ti nad zapadno Nemčijo in nad Sredozemljem 74 ameriških večmotornih bombnikov. Nemška obramba je zabeležila na letal9ki fronti zadnjih 24 ur nove uspehe posebne važnosti. V Berlinu naglašajo, da se je polet ameriških bombnikov proti severni Nemčiji popolnoma ponesreč'1 in da nobeno ameriško letalo ni doseglo svojega cilja, ki je bil po vsem videzu Bremen. V bliskovitih napad'h nemških lovcev so bili napadalci priseljeni vrniti se ter odvreči svoj tovor na slepo. Prvič v tej vojru se je pokazalo naravnost senzacij ena Ino dejstvo^ pravijo v Berlinu, da je b'l letalski napad odbit v pravem »m slu besede. Vse kaže, da je bil sovražnik s'.Ino presenečen zarad! tega neuspeha. Bajeslovna številka nemških lovcev, ki jih ameriški letalci navajajo kot uničene med tem poletom, je seveda le gorostasna izmišljotina, s katero hočejo zakriti svoj poraz. Resnica je namreč ta, da Nemci niso izgub;li niti enega letala, Američani pa 25 bombnikov. Bilo bj preuranjeno izvajati prenagle zaključke in zatrjevati, da se nevarnost dnevnih naletov poslej lahko smatra kot odstranjena. Verjetno je, da si bo sovražnik izmislil nove metode in drugo taktiko, v vsakem primeru pa je izven dvoma, da so minili časi, ko so ameriški letalci lahko izvrševali dnevne polete z neznatnimi žrtvami. Nemška obramba je sedaj tako močna, da jim bo to lahko vedno preprečila. Lep uspeh je obramba dosegla tudi pro-šlo noč, ko so nad Porurjem nemški nočni lovci uničili 30 bombnikov. Ta degodek dokazuje, da imajo nemški lovci odlično tehnično pripravo, ki zbuja najboljše nade Videli bomo. je dejal nemški vojni strokovnjak, koliko časa s? bodo Britanci in Američani lahko še privoščili tako znatne Izgube. Vse nemško časopisje se še vedno obširno bavi z ustrahovalnimi sovražnikovimi poleti. V zvezi s tem zatrjujejo, da bombardiranje Pcrurja nikakor ni raperjeno proti vojni industriji. Ni res, da so b:le zadete samo stanovanjske hišo, ki stoje v bližini tovarn, marveč so bile nasprotno zadete le take tovarne, ki stoje v središču stanovanjskih skupin. To je tedaj ravno pravo nasprotje tega, kar dela nemško letalstvo, kadar napade britanska mesta. Opaža se tudi, da je sovražnk zadnje čase pojačil uporabo fosforja, ki se ga Nemčija ni nikoli posluževala. Vse to je povečalo sovraštvo med ljudstvom, ki bo zrastlo do strahotne nepomirljivosti nemških povračilnih akcij. Tako pravijo berlinski komentatorji. »Lokalanze;ger« piše, da se Anglosasi v velikem obsegu poslužujejo sistema, ki ao ga svoj čas Angleži z uspehom uporabljali prot} Burom. Ne upajo se napasti celine, ker v«do, da so povsod zbrane in priprav ljene nemške sile, da jim prizadenejo kak novi Dunkerque. Zato obračajo svoje orožje proti ženskam in otrokom. Angleži no takrat v taboriščih zaprli družine burskih vojakov, da bi slednje prisilili k predaji. Danes Anglosasi ponavljajo ta poskus na-dejajoč se, da bo trpljenje družin prisililo bojevnike k opustitvi borbe. Te nade pa so prazne, pravi list. Res je, da sovražnik lahko do gotove mere ojač} svoje ustrahovale napade, toda Nemci niso brez obram be, kakor so bili Buri. Ne moremo se dotiikati obramb«, pravi list, tcda nedvomno bo učinkovitejše ono oro2;'e, ki se ga doslej še nismo posluževali. To je orožje represalije. L. 1940 je Hitler čakal cele mesece, preden je izpolnil svoje ponovne opomine. Tudi takrat je bilo mnogo nepotrpežljivostj v Nemčiji, toda naposled pa se je videlo, da je bilo pričakovanje izpolnjeno nad vsako mero. Nemško letalstvo je silovito udarilo po britanskih mestih. Isto se bo zgodilo tudi to pot v veliko večjem obsegu. Ako nemške vojaške oblasti oklevajo, imajo za to gotovo dovolj razloga. Udarec, ki se bo nekega dne zrušil na sovražnika, bo akcija brez primera. Mnogi znaki kažejo, da zbuja navidezna nedelavnost nemškega letalstva pri Angležih mnogo strahu. Britanci so tako rekoč v položaju zločinca, ki pričakuje izvršitve smrtne obsodbe in zato se njegova groza pred smrtjo le še podaljšuje. Angleži bi radi verjeli, kar jim prepoveduje njihova propaganda; da je danes Nemčija preslaba, da bi vračala udarce, vendar vse kaže, da ta vera pri Angležih ni preveč trdna. »Lokalanzeiger« pravi: »Dobro namreč vedo, da dela vsa evropsfca celina z zagrizenostjo v proizvodnji orožja. £e najmanjši del tega zadostuje za izvršitev represalije. Dva meseca že pripravljajo in izpopolnjujejo nemški tehniki nove iznajdbe. Orožarne so polne orožja in eksplozivov, ki bodo nekega dne uporabljeni.« Ta dan, pravi berlinski Hst je že določen, toda nočemo napraviti Angležem usluge, da bi ga objavili. Naj čakajo in trpe muke pričakovanja. Dobro vedo, da bo ta dan neizbežno napočil. (H Piccolo.) Ameriška podmornica se je potopila pri vežbah Buenos Aires, 26. jun. s. Ameriško mornariško ministrstvo objavlja izgubo podmornice »R-12c, ki ae je potopila med ve*- banjem pred vzhodno ameriško obalo. Izmed 108 mož posadke so se mogli reiiti samo nekateri. Ker je tamkaj morje globoko, podmornice ne bo mogoče dvigni W. Razkroj v sovjetskem gospodarstvu Stockholm, 26. junija, s. Boljševiški list »Trud« piše, da mnogi delavci navzlic vojni še vedno kažejo nedisciplino in včasih celo površnost pri delu, ki se mu skušajo izogniti z vsemi sredstvi. V zadnjem času so se pripetili pogosti primeri, da se delavci in uradniki niso prijavili na delo, češ da morajo obdelovati vojne vrtove. Svet sindikatov SSSR, pripominja list, je objavil odredbo, v kateri pravi, da se delo v vojnih vrtovih sme opravljati samo v prostem času. Obdelovanje osebnih in kolektivnih vojnih vrtov, pripominja list, je sicer zelo koristno, toda jasno je, da ne sme biti na škodo vojne proizvodnje. Tudi delo za zbiranje šote ne napreduje v smislu smernic in »Pravda« piše, da so preteklo zimo skoro vsa mesta ostala brez goriva zaradi zapoznelega in pomanjkljivega zbiranja tega kuriva. Nova žrtev GPU Berlin, 27. jun. s. Iz pregleda listin, ki so jih našli v Smolensku, izhaja, da je med žrtvami GPU tudi neki turški državljan, ki je služil v poljski vojski kot poročnik, namreč Hamid Mahed Korknas, ki je bil zajet na vzhodnem Poljskem obenem z številnimi drugimi poljskimi oficirji in odveden v taborišče pri Kozielsku, kjer so ga drugi ujetniki prosili, naj bi sestavljal koncentracijski list pod naslovom »Orbis«. Čeprav je ostala publikacija tega lista strogo tajna, je zaplemba kopije lista imela za posledico aretacijo Korknasa, ki je bil pozvan pred ljudskega komisarja v Moskvo. Sovjetski kapitan Kuprij je tedaj izjavil, da je bil Korknas »protisovjetski element« in da bi zato ne bilo več primerno, da se še nadalje vzdržuje. i Rooseveltov poraz v kongresu Stockholm, 26. jun. s. Rudarska stavka v Ameriki v zadnjih 24 urah ni niti najmanj pojenjala, pač pa so se stavku j očim pridružile nove množice delavk, pri vsem tem pa se polovica stavkujočih sploh upira ponovno iti na delo. Ker je sedanji čas zelo kritičen, ni bilo mogoče drugače kakor spraviti ta problem pred reprezentančno zbornico in senat, ki sta z veliko večino odobrila novi zakon, po katerem je vsako stavko smatrati za protizakonito dejanje. Skoraj istočasno, ko so glasovali o tem zakonu, pa je Dri šlo obema zbornicama v roke pismo Roosevelta, ki je vložil svoj veto proti temu zakonu. Predsednik je v tem pismu izjavil, da je pripravljen spremeniti zakon glede vpoklica k orožju na ta način, da bi zvišal skrajno mejo obveznikov od 45. na 65. leto in tako dosegel, da bi bila velika večina stavkujočih in neposlušnih mobilizirana in tako ne bi mogla več izvajati protidržavnih dejanj. Eden senatorjev je takoj zavzel odklonilno stališče glede te Rooseveltove pobude. češ da gre za eno izmed znanih demagoških gest predsednika, ki bi hotel na eni strani braniti delavce, na drugi strani pa doseči izboljšanje situacije. Predsednikov veto proti omenjenemu zakonu je bil nato zavrnjen z 244 glasovi, med njimi 114 demokratskimi in 130 republikanskimi To je prvič, da je Roosevelt. odkar je prišel na oblast, doživel tako hud poraz na področju delavske zakonodaje. Pogrešan ameriški letalski general Lizbona, 25. jun. s. V Londonu objavljajo uradno, da se brigadni general Nathan Betford Forrest, poveljnik 8. skupine severnoameriškega letalstva, ni vrnil iz letalske bitke, ki je bila 13. t m. v zraku nad Kielom. Rekvtriranje avtomobilov v Siriji Ankara, 25. jun. s. Po vesteh iz Bejruta so začele vojaške oblasti tudi v Siriji kakor že v Iraku in Iranu naglo rekviriratl zasebne avtomobile. Razen tega so ustavili nadaljnje razpečavanje bencina za zasebno uporabo. Japonski letalski napad Lizbona. 27. jun. s. Posebno poročilo mornariškega ministrstva Zedinjenih držav obvešča, da je oddelek japonskih letal včeraj napadel ameriške postojanke na otoku Rusel, kjer j« bila povzročena škoda na napravah. Luške naprave v Biserti učinkovito napadene V pristanišču zasidrano brodovje bombardirano — Tri sovražna letala uničena Obupan položaj čangkajškove Kitajske Japonska blokada onemogoča vsako redno oskrbo čangkajškove vojske Odmev evropskega novinarskega kongresa Napadi Osi se nikoli ne bodo nehali boriti Pristojnost za $&jenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja v Ljubljani Duce, Prvi maršal cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, je na podlagi čl. 17. ki 20. vojnega vojaškega kazenskega zakonika izdal 12. junija 1943/XX1. razglas, ki je bil objavljen v »Službenem listu« 26. t. m. in določa naslednje: Razglas z dne 19. novembra 1942/XXI o pristojnosti za sojenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja v Ljubljani se razveljavlja. V pristojnost Vojaških vojnih sodišč spada sojenje kaznivih dejanj po naslednjih naredbah Visokega kom;sarja za Ljubljansko pokrajino: 1) naredba s predpisi glede radijskih sprejemnih in oddajnih aparatov z dne 5. Julija 1941/XIX. št. 64; 2) naredba z določbami za prihajanje v mesto Ljubljano in za odhajanje iz mesta z dne 9. marca 1942/XX, št. 41. vendar le glede kaznivega dejanja iz drugega odstavka čl. 5; 3) naredba o uvedbi obveznost; civilne službe z dne 5.junija 1942/XX. št. 106; 4) naredba o neveljavnosti kakorkoli prenarejenih novcev in bankovcev in o obveznosti njih oddaje z dne 19. junija 1942/ XX. št. 119; 5) naredba o omejitvi avtomobilskega prometa z dne 20. junija 1942/XX. št. 120; 6) naredba s predp'"si o rekvizieiji nepremičnin v uporabo za vojaške namene z dne 8. julija 1942/XX. št. 140; 7) naredba s kazenskimi določbami za neustrezanje oblastvenim nalogam z dne 16. julija 1942/XX. št. 146. 8) naredba o obvezni oddaji smuči z dne 19. julija 1942/XX. št. 151; 9) naredba s predpsi o rabi zvonov z dne 11. avgusta 1942/XX. št. 158; 10) naredba s predpisi o posedovanju, hranjenju in prevažanju soli in tobaka z dne 24. septembra 1942/XX. št. 181; 11) naredba o zaplembi imovine upornikov in ustanovitvi zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine z dne 6. novembra 1942/XXI. št 201; 12) naredba o povečanju kazni za žločin-stva, izvršena izkoriščajoč okolnosti, povzročale po vojnem stanju z dne 4. decembra 1942/XXI. št. 226 vendar le za kazniva dejanja pod črko a) čl. 1; 13) naredba s predpfsi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini z dne 11. decembra 1942/XXI. št. 228 vendar le za kazniva dejanja po čl. 20. 'in 21; 14) naredba s predpisi za rabo in nošenje fotografskih aparatov z dne 9. decembra 1943/XXI. št. 229; 15) naredba o spremembi predpisov glede poslušanja radija z dne 7. februarja 1943/XX. št. 15. V postopkih, spadajočih v pristojnost Vojnih sodišč ca ozemlju Ljubljanske pokrajine. se premičnine, zaplenjene ob ugotavljanju kaznivega dejanja zoper ureditev potrošnje, če so lastnina obdolženca ali je njih zaplemba dopustna in če nimajo pomena za kazenski postopek ter to Visoki komisar zahteva, lahko čeloma ali deloma vrnejo potrošnji jn se sme odrediti njih izročitev ustanovam, določenim po Visokem komisarju. Dobljena vsota se takoj odvede v neobrestovani poštni sodni polog. Vrnitev potrošnji se lahko odredi tudi, če je bila odrejena zaplemba. Vsote, dobljene od sodne prodaje ali od vrnitve ' potrošnji stvari, zaplenjenih s pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v postopkih, ki so mu dodeljeni s tem razglasom. se stekajo v blagajne Visokega komi-sariata. Ta razglas se objavi z uvrstitvijo v uradni list »Gazzetta Ufficiale del Regno d'Ita-lja« in se poleg tega uvrsti tudi v Službeni list za Ljubljansko pokrajino. ija v luči resnice Značilne ugotovitve ameriških piscev Buenos Aires, 25. jun. s. Tu je zbudila veliko zanimanje publikacija »Avtobiografija Zedinjenih držav«, ki jo je sestavila italijanska novinarka Marija Napolitano Martone, ki je združila v njej spise 24 severnoameriških piscev. Zelo značilne so na primer izjave pisca Channinga Pollocka, ki zelo ostro nastopa proti brezbrižništvu ameriškega naroda nasproti nevarnosti svoje obogatitve in razvrednotenja dela. ko ugotavlja, da je Amerika postala »zemlja izkoriščanja za slehernega prostaškega demagoga in slehernega plemenitega zbiralca glasov, odkar jo je prevzelo lahkomiselno mišljenje, lahkomiselno življenje, lahek zaslužek, nespametni predsodki in cela vrsta največjih bedastoč«. Pisec domneva, da bi Amerika z lahkoto prešla v fašizem ali komunizem, in priznava, da sta vpliv korupcije na eni strani in prevratnih teženj na drugi strani odstranila spoštovanje za sleherno stvar in sleherno ose= bo. Pollock opozarja na nizko duhovno raven ameriškega ljudstva kakor tudi dobro stoječih krogov, ko piše. da medtem ko nižji sloji oblegajo prndajalnice hrenovk in med uživanjem hrane gledajo, kako obešajo' črnca, plačujejo višji sloji 40 dolarjev, da lahko prisostvujejo razmef-arjenju črnca v boksarski boTbi. Zelo zanimive so nadalje informacije o Rcoseveltu. ki jih objavlja znan novinar. Pisec piše med drugim, da velja predsednik Roosevelt zelo drago svoj narod. Za svojo službo voditelja ameriške usode prejema 75.000 dolarjev (knmaj 10.000 dolarjev več kakor znani nogometni sodnik Mcntain Landis), toda iz raznih prejemkov narašča ta številka na manj skromni znesek 797.637 dolarjev, ki niso podvrženi nobenemu državnemu odtegljaju. In diskretni novinar poroča nadalje, da je Ro1-osevelt od marca 1933 do januarja 1938 prejel za tako imenovane »predsedniške pristojnosti 1,719.685 dolarjev, da je v tem razdobju osebje njegove hiše in njegovega urada veljalo državo 614.231 dolarjev, 8 agentov in 42 poli' cijskih agentov, ki morajo nadzirati njegovo oseba, pa 243 393 dolarjev. Stroški za vzdrževanje Bele hiše pa so prav orientalsko razsipni, kar velja tudi za stroške predsednikovih potovanj sprehodov, ribolovov, volilnih potovanj, in diplomatskih potovanj. Roosevelt potuje po ker nem v posebnem vlaku, sestavljenem iz 10 vagonov, v katerih jc vse polno sorodnikov, tajnikov, raznih parasitov in politikov, ki imaio vsi pravico do 5 dolarjev povračila na dan za potre stro-ke. In ker si Roosevelt ne more dovoliti zabave ribolova ako ga ne spremljata vsaj dva rušica, in ker so njegovi ribolovi zelo pogosti, stroški za dnevno vzdrževanje rušilcev na potovanju pa znašajo vsaj 1.368 dolarjev, si lahko predstavljamo, koliko veljajo predsednic kove zabave. Vse te stroške pa prekašajo stroški New Deala. znamenite Rooseveltove stvaritve, ki jo je Menoken 1. 1939 označil za »ogromen polom«. pripominjajoč, da si ni mogoče zamišljati gospodarskega načrta, ki bi bil boli katastrofalen, saj je moralo ameriško ljudstvo zaradi nje* ga plačati državi več milijonov samo za njegovo vzdrževanje, pri vsem tem pa je samo ostalo praznih rok. Konrčna je pripomba drugega novinarja, ki pripoveduie o življenju visokega funkcionarja gospoda Flvnna predstavnika nekega okrožia. Novinar Michell pripoveduje da je cele tedne iskal tega gospoda \ svojem uradu, a ga n; našel. ker jc bil vedna zaposlen z zasebnimi posli v klubih zabavnih lokalih itd Tako je končno ugotovil, da je v 13 mesecih videl Flvnna v uradu samo štirikrat, pa še tedaj je bil pokrit in v plašču. Ko je novinar končno Flvnna le nekje iztakn;l, ga ie ta odpravil z nekaj besedami. češ da je bil pač na dopustu, če ni bil v uradu. Novinarju je izročil pisano1 poročilo, v katerem je zelo naravno pojasnil delo svojega urada. Drugi zg'edni primeri pa so tile: Novinarka Marta Gellorn se je nedaleč od Kolumbije ponesrečila pri nekem avtomobilskem incidentu. Pri nesreči ji je pomagal neki gospod, ki jo je dohitel z drugim avtomobilom, ko se je peljal na neko linčanje. kar je smatral za nenavadno priliko ki je ni hotel zamuditi. Kakih 100 a v* tomobilov se je zbralo na tajnem nočnem sestanku, kjer so v luči avtomobilskih žarometov zažgali nekega črnca, oblitega s petrolejem, in nato obesili. Še pred smrtjo so viseče telo spremenili v gorečo bakljo. P^ tem prizoui se vsakdo mirne vrne dame.v- in zaspi. Znmm.vc je, da se je tak dogodek pripetil pred nekaj leti namreč 1 1936. Glede obešanja pa zasluži pozornost še novejši dogodek, ki datira iz leta 1940. Novinar Biggs pripoveduie, da je med obešanjem nekega črnca množica kazala pravi kriminalni sadizem. Tako vidimo, da je ta »avtobiografija Zedinjenih držav« zares zanimiva zbirka zgodb m neizpodbitna obtožba proti ameriški družbi, ker se pod skorjo žeje po zlatu skrivajo najbolj kriminalne napake. In prav predstavniki te po« kvarjene družbe naj bi zanesli svojo civilizacijo na evropsko celino Korupcija v ameriškem soifstva £n wpravi Lizbona, 25. jun. s. Severnoameriško vrhovno sodišče je razveljavilo' sklep podrejenih vojaških sodišč proti komunističnemu agitatorju Scheidemannu. Scheidemann, ki je bil že davno naturaliziran Američan, je bil nato izgubil državljanstvo zaradi svojega delovanja, ki je bilo izrazito protinacionalna. S tem, da je vrhovni sodni dvor razveljavil ta sklep, je postavil na glavo tradicionalno ameriško načelo, po kate= rem je delovanje komun'stične stranke naperjeno proti vladi v nasprotju z ustavo. Javno mnenje ostro kritizira to sodbo in slišijo se trditve, da je bila izrečena predvsem zaradi Rooseveltovega pritiska na sednke, ki jih je sam imenoval, zlasti pa na židovskega svetnika Frankfurterja in prijatelja Mureghvja. Republikanska stranka še posebej protestira proti temu kompromitiran ju dostojanstva najvišje politi-čnopravne ustanove v Zedinjenih državah in republikanski listi napadajo tudi Willk'ea, ki je Scheidemanna branil in se tako- izpostavil za zagovornika komunistične ideologije. Lizbona, 25. jun. s. Po vesteh iz Washing-tona je senator Truman predložil nekaj točnih obtožb, tTdeč med drugim, da obstoji špekulacija in samovolja v samem upravnem organizmu izvršnega odbora za vojne stroške in vojna dobave. Senator Truman zaključuje svojo obtežbo z zahtevo po izčrpni preiskavi o norih stroških, ki jih odreja Rooseveltova vlada SPOŠTOVANIM NAROČNIKOM IN CITATELJEM! Zaradi današnjega praznika bo izšla prihodnja številka »Jutra« jutri, v sredo proti večeru. linea" Izšla je 34. številka glasila zveze borbenih fašijev za Ljubljansko pokrajino. Uvodnik se bavi z vprašanjem oigovornosti plu-tokratske demokracije, ki je izzvala sedanjo vojno. Naslednji članek se spominja obletnice premirja s Francijo. Sledi poročilo o prevzemu poslov novega Visokega komisarja in Zveznega tajniika Eksc. Lotmbra-sse. Daljša razprava je posvečena razpustu Kominterne. Ostale strani so odmerjene kulturnim in organizacijskim vprašanjem, vsebujejo pa tudi precej čtiva vojake. List je kalkor vedno opremljen z zanimivimi slikami GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek. Sreda, 30. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Sreda. Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A. « C. G. Viola: »Skupno življenje«. Igra v treh dejanjih. Sodobna igra o zakonskem problemu trikotnika. Osebe: advokat Mas-sari-J. Kovič, Magda, njegova žena-Ša-ričeva, Guido Fiore-Nakrst, gospa Ferran-te, Magdina mati - Nablocka - Putjatova, Antonio, sluga-Kosič. Režiser: prof. O. Šest. Zadnja dramska premiera bo A. Strind-berga »Nevesta s krono«. Delo je grajeno s pomočjo pravljičnih simbolov in razkriva odnos človeškega dejanja in nehanja do metafizičnih sil in njegovo povezanost z njimi. Glavne vloge bodo igrali: Šariče-va, Danilova, Jan, Rakarjeva, Debevec, Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar. OPERA Torek, 29. junija, ob 18:' Traviata. Izven. Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda. 30. junija: Zaprto. Četrtek, 1. julija, ob 18: T'ha voda. Opereta. Red Četrtek. « G. Verdi: »Traviata«. Opera v štirih slikah. Osebe: Violetta-Vidalijeva, Flora-Po-ličeva, Anina-Ramšakova, Alfred-Cuden, Germont-Janko, Gaston-B. Sancin, Doup-hol-Anžlovar, Obigny-Dolničar, dr. Gren-vil-Lupša. Solo pleše Japljeva. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Prihodnja operna premiera bo DAlber-tovo delo »Mrtve oči«, ki ga pripravlja Samo Hubad kot svoj operni dirigentski debut. Besedilo, ki ga je napisal pred kratkim umrli znani romanopisec H. H. Ewers skupaj s H. Henryjem, je prevedel N. Štritof. Opero bo zrežiral C. Debevec, glavni partiji sta zo-edeni s Heybalovo in Primožičem. Gospodarstvo Smrt b3lgars: terorista Sofija, 25. junija, s. Bolgarska policija je včeraj izsledila enega izmed največjih krivcev novejših ant~mtatov v Sofiji. Gre za terorista Sevija Bičeva Georgijeva, ki je bil včeraj ustreljen v Sofiji, ko je poskušal uteči. Na poziv, naj se preda, je Georgijev skušal streljati na policijo, toda zadela ga je krogla. Georgijev je bil komunist, ki je odgovoren za življenje mnogih bolgarskih državljanov. 2° dolgo so ga iskali kot navadnega komunističnega emi-sarja. Udeležil se je bil med drugim državljanske vojne v Španiji pod izmišljenim imenom Mihael Strogov. Na klopi preizkušnje Ugledni itaPjanski public st Mario Appe-lius je objavil te dni v glavnem glasilu fašistične stranke »II Popolo d'Italia« članek tele vsebine: »Te dni objavljajo in razširjajo po radiu v sovražnih državah najbolj fantastične in nesmiselne vesti o položaju v Italiji in razpoloženju italijanskega naroda. Deset milijonov Italijanov in sinov Italijanov, ki žive v inozemstvu in ki imajo v Italiji svojce alj ceto najožje sordnike, je tako podvrženih te dni hudi živčni vojni. Smilijo se nam. Sovražna propaganda prikazuje Italijo v barvah, ki so nasproti stvarnosti prav takšne, kakor je tema noči nasproti svetlobi dneva. Nasproti propagandnemu potvarjanju tolikšnega obsega se nam prostovoljno vsiljuje naslednje vprašanje: Koga hočejo pre-variti? Francoze? Arabce, Moskvo? Turčijo? Britanske narode? Indijo? Nesrečne severnoameriške množice? Alj morda južnoameriške? Italijane v Ameriki? Anglosaške napadalne čete, ki so določene za kak tvegajoč poskus, kakršnega menijo, da morajo napraviti? Izključiti namreč moramo, da bi hoteia sovražna propaganda preslepiti narode Osi ali trojnega pakta, k; prav dobro poznajo dejanski položaj v Itarji po neposrednih obveščevalnih organih, ki so na italijanskem ozemlju. Po pameti moramo izključiti tudi Švico, Španijo, Portugalsko in švedsko, te nevtralne države, ki imajo v Italiji svoje novinarje, ki sami lahko osmešijo vse izmišljotine angleško-ameriške propagande. še bclj nesmiselna je domneva, da bi London in Wash;ngton s temi svojimi puhlicami hotela vplivati na italijanski narod, ki ima pred očmi resnično sliko Italije, namreč lastnega doma. Kaj tedaj? Ako bi hoteli dati Italijanom samo primer beda-stoč, ki se objavljajo v inozemstvu o naši državi, bi lahko navedli samo to, da je alžirski radio, medtem ko je prestolonaslednik Umberto obiskal' v Kalabriji žrtve severnoameriškega letalskega lopovstva, istega prestolonaslednika pričakoval v Alžiru, kjer da naj bi .. • vodil pogajanja o pogojih italijanske kapitulacije. Neverjetno, toda resnično! Za.to ponovno vprašujemo: Koga žele s tem prevariti? Kakšni zapleteni razlogi notranjega, medzavezniškaga ali mednarodnega značaja zavajajo angleške in ameriške voditelje, da razvijajo to ogromno propagandno kampanjo proti Italiji na temelju senzacijonalnih laži, sramotnih potvarjanj in obi okovan j, ki so nuj- no obsojene na osmešenje že v najkrajšem času? Nič namreč ne opravičuje teh sovražnih laži. Slika, ki jo Italija nudi svetu, je slika miru, resnosti, energije, reda, kar postavlja italijanski narod na enakopravno raven s prvimi narodi na svetu. Skozi tri leta je bil italijanski narod z meško vztrajnostjo kos vojaški teži britanskega imperija, kateremu so se kasneje pridružile še Zedinjene države z vsemi njihovimi vojaškimi razpoložljivostmi. V trdih dneh Abesinije, Eritreje in Lib1je je italijanski narod pokazal, da zna prenesti udarce z isto odločrostjo kakor angleški narod. V teh treh letih so odpadli vsi predsodki o italijanski občutljivosti. Ako so angleški živci železni, so italijanski iz jekla. Prebivalstvo južne, srednje in severne Italije, izpostavljeno še hujšemu bombardiranju kakor jc bilo bombardiranje Londona. ker je jačje, bolj divje in površno, je ohran'lo zgiedno zadržanje. Ako so Angleži ponosni na vedenje preb:valstva v Londonu, so Italijani dokazali, da so najmanj enakovredni prebivalcem britanske prestolnice. V preizkušnji prehranbenih in gospodarskih ome'jtev je italijanski narod pokazal fizično in moralno trdnost, s kakršno se morda lahko tudi Anglež; bahajo, toda noben narod ne more trditi, da jo je prekosil. Pri organizaciji svoje prehrane in svojih prevozov, kakor tudi v funkcioniranju nad vse trdih vojnih dajatev smo pokazali sposobnosti in vrline, ki niso prav nfč manjše kakor sposobnost in vrline drugih narodov, toda pri tem še s to zaslugo, da ne razpolagamo s tolikšnimi možnostmi in rezervami kakor drugi narodi. V vojaškem pogledu smo izpisali strani bleščečega kolektivnega in posameznega junaštva ki bi si jih lahko sleherna vojska štela v Čast. Dož'veli smo neuspehe, toda kateri narod jih v tej vojni ni doživel? Važno je le to, da nas ne bremene nečastne strani kakor na primer angleška kapitulacija v Singapurju. Spričo popolnega nasprotja med italijansko stvarnostjo in lažnivo sliko, ki jo je narisal sovražnik, smo prisiljeni misliti, da se Angleži in Američani boje prikazati Italijo svetu, svojim narodom, Italijanom in Evrope em v Ameriki takšno, kakršna je; da se namreč boje, da bi svet spoznal, da ima italijanski narod — razen izrednih vrlin genija, umetnosti, humanosti, nadarjenosti, pesništva, ravnovesja, prenašanja, globoke civilizacije in duhovno gosposkost. k; označujejo vse >višje narode« — tudi Nove cene za vino Pred dobrim tednom smo objavili narei-bo Visokega komisarja o razvrstitvi in določitvi cen, ki je stopila v veljavo 16. t. m. Kakor je obvestil Visoki komisariat sindikat gostinskih podjetij pri Združenju trgovcev so bile s tem dnem razveljavljene vse prejšnje cene za vino, in sicer tudi one, ki so bile posameznim trgovcem in gostilničarjem odobrene s posebno odločbo Visokega komisariata. Od gornjega datuma naprej se morajo vsa vina prodaj-ti izključno po cenah navedenih v novi naredbi Vina, ki v naredbi oz. razprede'nici A. in B. naredbe niso tsksativno našteta, se smatrajo kot navadna vina. Prav tako se vina boljših vrst, za katere je v naredbi omejitev, da se smejo točiti le v steklenic? h. točijo odprta le iz opletenk po posebej določeni ceni. Stara vina (t. j. več ko tri leta stara vina) se po novi narelbi smejo dajati v potrošnjo izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu. Na steklenici mora biti razločno naveden letnik proizvodnje. Vi"a, ki so se doslej prodajala ko'; stara, vina (Chian-ti 1938), se odslej prodajajo po cenau, določenih za IL in III. vrsto, toda le, če ustrezajo vrstam in kakovostim, navedenim v razpredelnicah A. oz. B. Ce tem pogojem ne ustrezajo, se prolajajo kot navadna vina. Izrečno je opozoriti gostinske podjetnike, da pri razdelitvi vina po alkoholnih stopnjah upoštevajo le ono stvarno stopnjo, ki jo vino ima, ker bodo organi za kontrolo cen, v vsakem dvomljivem primeru, upravičeni odvzeti vzorec vina, ki ga bo preiskal poseben, za preizkušnjo določen oddelek. Ce se izkaže, da vsebuje vino mainj alkohola kakor ga je prodajalec navedel in kakor je za dotično vrsto in ceno minimalno predpisano, bo prodajalec kaznovan, ker je prodajal vino po višjih cenah. Pri nakupu vina je trgovec dolžan kupcu vpisati na fakturo vse podatke, ki so po citirani naredbi potrebni za razvrstitev vina, t. j. vrsto, letnik, alkoholno stopnjo, naziv itd. Samo s temi na fakturi vpisanimi polatki se bosta mogla dokazati kakovost in vrsta vina. Gostinski podjetriki marajo na posodi, iz katere se v obratu točijo odprta vina. lia-značiti vrsto in naziv vina in alkoholno t(:.opnjo. Pri vstekleničenih vinih morajo biti vsi ti podatki razvidni na izvirni etiketi. Cenike po novi naredbi dobe gostilničarji od podjetnika 28. t. m. naprej v pisarni Združenja trgovcev - Sindikat gostinskih podjetnikov. Gospodarske vesti = Napredujoča elektrifikacija italijanskih železnic. V Italiji so pričeli z deli za elčktrif kacijo železnic leta 1905. Toda šele v fašistični dobi so se pričela dela za elektrif kacijo železnic v velikem obsegu, zlasti v letih po izbruhu svetovne gospodarske krize. Po podatkih, ki so b li objavljeni v zvezi s proračunom, je sedaj v Italiji elektrificiranih že 5415 km prog državnih železnic. K temu je še prišteti 1838 km elektrific ranih železnic, ki pripadajo zasebnim družbam. = Iz trgovinskega registra* Pri Ljub-ljannki kreditni banki v Ljubljani je bil izvršen izbris zaznambe o odložitvi plačil 23 šest let. — Pri Zalružni tiskarni, družbi z o. z. v Ljubljani je bil zaradi odstopa izbris:n poslovodja Karol Ceč, vpisan pa novi poslovodja Joža Košiček, generalni tajnik Ljudske tiskarne in knjigarne v Ljubljani. — Zaradi končane likvidacije je bila izbrisana Ljubljanska gradbena družba z o. z. v Ljubljani, % = Odškodnina za elektrarno v Fali. Kakor je znano, je šef za civilno upravo na Spodnjem Štajerskem ustanovil leta 1941. podjetje »Oskrba z energijo, Spodnja Štajerska«, v katero je vključil rudnike Trboveljske premogokopne družbe in državne rudnike na Spodnjem Štajerskem ter falsko. velenjsko in trboveljsko elektrarno. V zadnjem času so bila pogajanja med Švicarsko elektrarniško in prometno družbo v Baslu, ki je lastnica delnic družbe Fala d. d., in sicer zaradi odškodnine za prevzeto falsko elektrarno, kakor tudi za odkup udeležbe iste švicarske družbe pri Štajerski elektrarniški družbi v Gradcu. Kakor poročajo iz Curiha je bil že sklican občni zbor delničarjev baselske družbe, da bi odobril pogodbe glede plačila odškodnine za falsko elektrarno in za odkup udeležbe pri Štajerski elektrarniški d. d v Gradcu. Ker pa so se zaključna pogajanja zavlekla, je bil občni zbor preložen. — Nemške državne železnice v lanskem letu. Nemške državne železnice so izdale letno poročilo za preteklo leto, kl se nanaša na poslovanje železnic v Nemčiji sami brez železnie v Protektoratu, Poljski generalni guberniji in v zasedenih področjih in tudi ne obsega premoženjskih vrednot prevzetih železnic v Alzaciji in Loreni ter na Spodnjem štajerskem in Gorenjskem. (Glede poslednjih so vnešene v zaključne račune le številke o dohodkih in izdatkih.) Prometno-politično sega delokrog nemških državnih železnic seveda v vse zasedene dežele in danes dirigirajo nemške državne železnice dejansko promet obsežnega dela Evrope s skupno dolžino prog 152.000 km. Nemške državne železnice so imeli v sami Nemčiji lani 9.8 milijarde mark dohodkov (9.0); od tega odpade na potniški promet 4.0 milijarde (3.2), na blagovni promet pa 5.2 milijarde (5.3). Razmerje med potniškim in blagovnim prometom se je spremenilo v primeri s predvojno dobo v korist potniškega prometa, na katerega je pred vojno odpadla le ena tretjina vseh dohodkov nemških državnih železnic. Tudi skupni izdatki so narasli na 9.4 milijarde mark (8.7), kar je v zvezi s povečanimi materialnimi vrline discipline, vztrajnosti, reda, trdnosti in hladnokrvnosti, ki so potrebne, da se zmaga. Na klopi preizkušnje dokazuje italijanska rasa vrline, ki spravljajo v zmedo sovražnika, stil, ki drži anglosaško pretira-aost, dostojanstvene in umsko strnjenost, ki ponižuje Francoz«, veliko plemenitost, ki nezadržno sili seštete narode, da vidijo v mirnem obrazu moderne Italije vzvišeni obraz starega Rima.« in personalnimi izdatki. V službi nemških (ft-žavnih železnic je sedaj 1.4 milijona oseb. Cisti obratni izdatki so lani narasli na 4.7 milijarde mark (4.4), izdatki za vzdrževanje in za obnovo pa na 4.6 milijarde mark (4.2), pri Čemer zaradi štednje z ljudmi in materialom zneski za vzdrževanje in obnovo niso bili v celoti izdani in so bili deloma le računsko upoštevani. Zato izkazuje bilanca tudi povečano likvidnost. Vrednost železniških naprav se je lani povečala za 1.1 na 42 milijard, vrednost zalog na 563 milijonov (509), razpoložljiva likvidna sredstva pa so narasla na 2.6 milijarde mark (1.7). V zvezi s prevzemom nekaterih železnic se je družbena glavnica povečala za 0.6 na 20.8 milijarde mark. Izravnalni sklad se je dvignil od 660 na 700 milijonov mark. Cisti presežek obratnega poslovanja je znašal skupaj z Izrednimi dohodki 518 milijonov mark (432); od tega je prejela državna blagajna 376 milijonov, 177 milijonov je bilo izdanih za obresti, 40 milijonov za izravnalni fond, 44 milijonov pa je bilo preneseno na novi račun. = Ustanovitev madžarskega semenogoj-skega podjetja v Ukrajini. Kakor poročajo iz Budimpešte je bila tam ustanovljena družba za semenogojstvo Dunav-Dnjeper, ki je sprejela od nemških oblastev koncesijo za ustanovitev velikega semenogoj-skega podjetja na nekem bivšem boljše-viškem državnem posestvu v Ukrajini. Glavni udeleženec pri tem podjetju je Andrej Mecser, dolgoletni predsednik Madžarsko-nemške trgovinske zbornice v Budimpešti, ki je znan kot gojitelj selekcioniranega semena za koruzo. Listi poudarjajo, da je Mecser prvi Nemec, ki je prejel koncesijo za ustanovitev podjetja v Ukrajini. = Gospodarske vesti iz Srb'je. V Srbiji bodo v kratkem ustanovili tvonnico za proizvodnjo glicerina in sicer s sodelovanjem srbske poslovne centrale za sladkor, mela-so. Pivo. špirit in kvas. — Izredni občni zbor J ad r ansko-po dun a v^k e banke v Beogradu je sklenil povišanje delniške glavnice od 24 na 40 milijonov din. V bodoče bo delniška glavnica razdeljena v 27 milijonov din osnovne glavnice in 13 milijonov dinarjev prioritetne glavnice. = Domača proizvodnja plugov v Srbiji in na Hrvatskem. Nedavno smo poročali, da so v Srbiji pričeli doma izdelovati pluge in da je tvornica Vistad že do konca lanskega leta izdelala 600 plugov, letos pa je proizvodnjo še znatno razširila, tako da je bilo v prvih petih mesecih t 1. izdelanih 15.000 plugov. Z domačo proizvodnjo plugov pa so pričeli tudi na Hrvatskem. Minister za kmečko gospodarstvo dr. Balen je te dni izjavil, da bodo v kratkem izdelali na Hrvatskem 10.000 plugov. 1000 bran, 5000 sejalnih strojev in 1.3 milijona komadov raznega orodja za kmete. V teku enega meseca bo izdelanih prvih 1000 novih plugov. = Pred slabo žitno letino v Zedinjenih državah. Po najnovejših cenitvah bo znašal letošnji p-ide^k ozimne pšenfc<= v Zedinjenih državah 13.66 milijona ton. medtem ko se je v aprilu glasila cenitev na 14.02 milijona ton, lani pa je znašal pridelek 19.44 milijona ton. Tudi cenitev letošnje letine jare pšenice je nižja, in bo znašal pridelek 6.23 milijona ton nasproti 7.57 milijona ton v lanskem letu. Tako bo celotni pridelek pšenice za letos za 6.8 milijona ton manjši, kar je posledica neugodnega vremena, trajnega deževja in drugih okoliščin. = Nagli razvoj ribištva v dunavski delti. V zadnjih letih se je v izrednem obsegu razvilo ribištvo v vodah dunavske delte ob Črnem morju, kar je pripisati uspe'i organizaciji odkupa in odpreme na-lovljenih rib. Medtem ko so leta 1940. nalovili v dunavski delti samo 2 milijona kilogramov rib, je količina nalovljenih rib naslednje leto narasla na 4 milijone kilogramov. lani pa celo na 8 milijonov kilogramov. Za prevoz rib so na razpolago posebni majhni dunavski parniki, katerih število se bo še pomnožilo. Računajo tudi z nadaljnjim povečanjem lova, ko bodo urejene potrebne hladilne naprave v Bukarešti. = Nemški strop za turške tvornice tobaka. Zaradi racionalizacije obratovanja v turških cigaretnih tvornicah je direkcija turških monopolov oddala nemškim tvrdkam veliko naročilo za dobavo strojev za izdelovanje cigaret, ki so namenjeni predvsem za cigaretno tvomico v Djubali. Naročilo se nanaša na 11 takih strojev, ki bodo izdelani v seriji. — Turški parlament je sklenil da se poviša prometni davek na izvozno blago od 12.5 na 15% vrednosti. = Uporaba gonilnih jermen iz mirujočih tvornic v Nemčiji. Nemški pooblaščenec za gospodarstvo z usnjem je v aprilu t. 1. odredil da se morajo v vseh industrijskih obratih, ki mirujejo, prijaviti gonilna jermena. da bodo na razpolago za tvornice. ki obratujejo. Sedaj so bile določene še odkupne cene za ta gonilna jermena in je bil odkup razširjen tudi na gonilna jermena iz gumija in tkanin. Skrb Italije za črno goro Italijanski listi poročajo iz Cetinja, da so italijanske oblasti v Črni gori izvršile razne akcije, ki so pripomogle k izboljšanju položaja civilnega prebivalstva. Tako so na primer plače nameščencev v Črni gori v letu 1942. bile za 25 milijonov hr višje kakor odgovarjajoče plače v prejšnjih časih. Izvršena so bila mnoga cestna dela, za katera so izdali 40 milijonov lir. Izboljšanih je bilo tudi 14 brzojavnih central s 650 km dolgim omrežjem. Na novo so bile napravljene nekatere nove električne centrale ter vodovodne naprave. Tudi v zdravstvenem pogledu se kaže očiten napredek, kajti ustanovljeni so bili mnogi ambulatoriji in zdravstvene postaje, kjer nudijo vojaški zdravniki prebivalstvu potrebno pomoč. Doslej so italijanski zdravniki pomagali črnogorskemu prebivalstvu v približno 20.000 primerih. Ako želiš dobro prodati oglašuj v »Jutra«! Stopetdesetletnica rojstva Jožefa Ressla (1793—1943) Usoda pozabe in najčešče nikakršnega upcštevanja je zadela že premnoge slavne izumitelje. Z njihovimi umskimi plodovi, doseženimi z vztrajnim duševnim in nepopisno trudoljubnim ročnim delom ter združenimi z neverjetnimi skrbmi, sitnostmi in težavami, so se že okoristili kakor tudi se slej ko prej okoriščajo nepregledne množice ljudi. Toda med le-temi so le prav redki, ki jim je ta ali oni dobrotnik znan komaj po imenu, a kam li, da bi bili o njegovem dejanju in nehanju vsaj nekoliko poučeni, odnosno da bi v splošnem količkaj vedeli, kako bolj ali manj hudo so se morali boriti po navadi in domala vsi izumitelji brez izjeme za svoj življenjski obstanek. Povrhu pa ni bilo njihovo veliko prizadevanje za občno blaginjo človeštva vsekdar niti priznano in še manj ceni vredno poplačano. la med take znamenite može se ne le sme, marveč mora prištevati Josef Res-sel, ki je izumil glavno znani ladijski vijak, s katerim se je začela parna plovba kmalu popolnoma preurejati in modernizirati. Ressel se je rodil dne 29. junija 1793 v Hrudimu, okrajnem mestu ob Hrudimki na vzhodnem Češkem. Ko se je izšolal v gozdarskem učnem zavodu v Mariabrunnu blizu Dunaja, je dobil službo v Pleterjah na Dolenjskem. Potem je služboval na Primorskem, ponajveč v Triestu pri na-mestnjštvu, naposled kot logar in intendant ali upravnik. Njegovo veselje do tehnike ga je neumorno priganjalo, pečati se z različnostmi, katere so se je tikale. Zlasti ae j« na moč prizadeval za izum porabne-ga" brezhibnega ladijskega vijaka dlje časa, prav za prav dokler ni njegovega truda kronal uspeh ter je dobil leta 1827. pooMa-stilno listino za vijak, ki je omogočal ladji njeno neprestano pitgibanje. Svoje raznotere zamisli o več tehničnih rečeh je rac razodeval svojim znancem. Toda varan spričo presirckosrčne zaupljivost-; se je odločil vnaprej to opuščati iz razloga, ker se le njegovo prizadevanje za vedno nove izume omalovaževalo. Zato je tudi svojo družino zmerom opozarjal in svaril, naj nikar nikoli ne jtozablja njegovega velikega mnogoletnega truda za izboljšanje ali pa povsem novo ustvaritev tega in onega. V njegovi ožStalini so bili najdeeni važni zapiski, nanašajoči se na gradnjo ladij in različnih strojev. Po službeni potrebi se je mudil J. Resel nekaj časa mimogrede tudi na Štajerskem, kjer je izbiral les za mornariške naprave ter obolel za legarjem. Zategadelj je bil prisiljen — sam brez žene in otrok — oditi se zdravit v Ljubljano, in sicer v staro dežalno bolnišnico na sedanji Ajdovščini, v kateri je leta 1857. v noči med 9. in 10. oktobrom izdihnil, ko mu je bilo torej nekoliko nad štiri in šestdeset let. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu. Na njegovi gomili je b-1 postavljen nagrobnik v obliki visokega stebra iz temnosivega marmora, stoječ na šiiilvogelnem podstavku v lepi močni žeiezni ograji. Na stebru, ki ga je krasilo pozlačeno sidro s hrastovo vejico, je bil nemški nap:s, ki je pričal, da je bil Josef Ressel c. kr. gozdarski intendant pri na-mestništvu, izumitelj ladijskega vijaka, rojen v Hrudimu leta 1793., umrl v Ljubljani dne 10. cktobra 1857. Navedenemu napisu je bilo pridruženo pozneje še tole, prav tako nemško besedilo: Iz spoštovanja do genialnega logarja in izumitelja so dali ob- noviti ta spomenik leta 1879. tovariši njegovega poklica v Državnem društvu avstrijskih gozdarjev. Po prvi svetovni vojni, ko je b i spomenik popravljen, sta bila nap;sa nadomeščena s primernim samo češkim besedilom, goraj omenjeno sidro pa je nekega dne, 'kakor toliko drugih kovinskih predmetov na opuščenem starem ljubljanskem pokoipališču, neopaženo izgnilo Pri urejanju sedanjega Navja v letih 1937. m 1938. je dobil tudi Resslov nagrobnik na njem svoj prostor. Kakor dosti drugim izumiteljem, tako je jel izkazovati svet tudi Resslu po smrti čast in priznanje. Cesar Franc I. ga je priznal za pravega izumitelja lad'jskega vijaka ter v zvezi s tem dovolil, da je uživala njegova ob vdove! a žena dosmrtno pokojnino. — Rojstno mesto Hrudim, tedanja državna prestolnica Dunaj in gozdarska akademija v Marabrunnu so mu postavili spomenike. — Ljubljana se je oddolžila njegovemu spominu s tem, da je nadela prostoru med nekdanjim Mesarskim, a sedanjim Zmajslrm mostom in Sv. Petra cesto ime Resliev trg. Ko pa je bila narejena leta 1882. cesta, ki drži od rečenega mestu proti glavni železniški postaji, jo je poimenoval občinski svet z imenom znamenitega izumitelja. — Izza leta 1937., osemdesetletnice njegove preminulosti, pa ima Ljubljana tudi skromen njegov spomenik ob Aškerčevi ulici, namreč na trati, zasajeni s šestimi v!tkimi jagredi, t. j. pred poslopjem tehnične fakultete našega vseučilišča. Spomenik, obrnjen s čelom proti temu poslopju, je omislilo Udruženje inženirjev in arhitektov v Ljubljani. Pomnk. štirivogelni kamen v cbsegu 2 m 70 cm, visok dva metra, širok spredaj in zadaj po 60 cm. a ob drugih dveh straneh po 80 cm. stoji na komniti plošči, poldrug meter dolgi, 1 m 30 cm široki in ped visoki. Na kamnu zgoraj je pričvrščena pel metra visoka železna plošča, na katere levi polovici je upodobljen ladijski vijak, desno polovico pa zavzema iz vlitega železa napravljeno izumiteljevo obličje (v nadnaravni velikosti), katero sloni na kamnitem kapitelu, strlečem kot podstavek 'z stebra. Na stebru ie vklesano spodaj: Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka 1793—1857, na desni njegovi dolžinski strani pa je povedan naslov postavi tel je v. Ressel je žel za svoj veliki izum in ostalo svoje delovanje namesto vsestranske počastitve, občnega priznanja in zaslužene slave zgolj preganjanje, zavist jn celo oporekanje glede izvirnosti njegove duhovite iznajdbe. A ob stopetdesetletnici njegovega rojstva pozna ves svet plod njegovega duha oziroma izum, ki je najizdatneje sopri-pomogel parnemu brodarstvu do n;kcli poprej slutene veljave ;n razširitve. Alojzij Potočnik. Lipa m tmt Najdražja znanilka poletja nam je cvetoča lipa. Tudi letos se je mogočno razcvetela in vsepovsod razširja svoj blažilni, sladki vonj. Ni čudno, da Slovenci že od davnine častimo lipo, ki je lepa in koristna. Njej v čast imamo številne ljudske pesmice in od davnine naši samouki in mojstri rezbarji cenijo lipov les. To pač še od tistih davnih dob, ko so naši poganski predniki ob lipah častili bogove in so malike rezljali iz lipovine. Skratka, lipo pozna pri nas vsakdo, zato je ni treba podrobno opisovati. Tudi je povsod znano, da je njeno cvetje zdravil- Skupina bohotno razcvelih sobnih lip no. Caj iz cvetja kuhamo največ za pot> nje in Čiščenje krvi Zadnje dni je v lipah polno obiralcev cvetja. Posebno v nedeljo si jih lahko videl vsepovsod v košatih in dehtečih krošnjah. Pri nas rasteta dve vrsti lip, malolistna in velelistna lipa, vendar glede zdravilnosti cvetja med njima ne delamo razločka. Po več cvetov se druži na skupnem peclju ob rumenkastem, črtalastem podpornem listu. S tem listom vred trgamo cvetje, ko je lepo razcvelo. Cvetje, ki prijetno diši po medu, je izvrstna paša Čebelam. Suho cvetje pa ima drugačen, še boPj prijeten vonj. V tovarnah znajo iz suhega cvetja pridobivati blagodišeče olje, ki je še mnogo dražje nego olje iz vrtnic. Cvetje sušimo vedno le v senci, na planem ali pod streho. Več kakor leto dni staro cvetje izgubi zdravilno učinkovitost. Lipa ima krhke veje, zato ne plezaj nanje, ampak podstavi lestvo. Na lomi vej, marveč reži razcvetja z mladik v podstavljeno košarico ali pa naj pada na tla, kjer ga potem pobereš. Cvetje beri samo ob sončnem vremenu! — Tudi lipovo oglje Je koristno — ne samo za risanje in za likanje kovin — marveč tudi v zdravilstvu: za čiščenje zob in kot dobro sredstvo pri pokvarjenem želodcu. Iz kroga čitateljev smo prejeli naslednji dopis: Lipa je v najlepšem cvetju, toda prvi cvetovi se že zapirajo in suše. Mimoidoči opazujejo in tolmačijo, da je škoda, ker bo cvetje ostalo neporabno. in komu naj bo to v korist? Obiranje lipovega cvetja je bilo ponudeno vsakemu, kdor bi hotel, toda pod pogojem, da ne lomi vej. Kako bi izg'edali mestni drevoredi s polomljenimi vejami! In od polomljenih vej ni pričakovati, da bi prihodnje leto lipe spet cvetele. Torej dvojna škoda. Vsakdo, ki se pripravi h kateremu koli delu, mora imeti delu orimerno orodje. Če hoče kmet obdelati njivo, se mora poslužiti pluga, brane in motike. Krojač mora vzeti v ro- I resti di nn apparecchio ineorsore nemico, abbattuto a Comiso — Ostanki sovražnega letala, ki je bilo sestreljeno pri Comisn ke merilo, kredo, nit in škarje, kuharica lonec, kuhalnico in nož. Obiralci lipovega cvetja naj bi se pa poslužili dolge lestve, ki bi jo prislonili na močno vejo. ter bi cvetje obirali od zunanje strani. Tako bi šlo zelo hitro od rok in brez škode. Seveda za tako obiranje niso otroci, ampak odrasli. Toda kje lestvo dobiti? Morda bi se dobil kak dobrodušen ljubljanski vrtnar ali kmetovalec, ki bi jo posodil. Vsekakor ni dovolj, da človek pazi le na svoje, ampak dolžan je paziti tudi na tujo lastnino. ašii© posledic® najnovejšega potresa v Turčiji Poročila, ki prihajajo iz turškega potresnega ozemlja v okolici Adapazarja v Carigrad in Ankairo, vedo novedati, da je katastrofa mnogo večja, kakor so opis >va.la prvotna poročila. V Adapazarju S2imem so vsa poslopja porušena. Na tisoče prebivalcev je brez strehe. Tudi v sosednjih krajih Hendeku in Geineju je škoda velikanska. Nek očividec iz Adapazarja ve povedati, da je kraj en sam kup razvalin. Po cestah so postavljeni šoteri, policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo in v skupnem delu odstranjujejo ruševine ter odkopavajo zasuta poslopja iščoč mrtve in ranjene. Preživelih skoro ne najdejo več, kajti kdor Je bil lažje ranjen, si je sam pomagal na prosto, kdor pa je bil hudo poškodovan, je v ,tem času že podlegel poškodbam. Električna centrala, ki je preskrbovala Adapazar z razsvetljavo, je hudo razdejana. Mesto z okolico je ponoči brez luči. Prebivalstvo bivailura na prostem in tuli ponoči spi pod vedrim nebom. Med mnogimi poslopji se je porušila tudi kaznilnica, ki so jo morali zaradi tega izpračna moka 2.70 lire: enotna koruzna moka ii.20 lire: riž navadni 2 70 lre; fižol 6 tir za Kg 2. .Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za Uter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za Kg; mast 17 lir za kg. 3 Kis, 4% vinski 6.35 Ure za liter. 4 Mleko 2.50 Ure za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (žamanje), približno 1 m» dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot: trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 Ure za kg. Kaf vem> kaj znam! 197. Kakšen naslov ,ie imel ruski prestolonaslednik ? 188. Kaj je »kan« ali cbičajneje »han«? 199. Kaj jc ChPlon? • 200. Domino Postavite si 9 kamnov domina (ki si jih lahko tudi sami napravite s svinčnikom in papirjem) tako, kakor stoje na naši sliki. Potem jih prelagajte tako, da bo število vsakih treh kamnov, če štejete od zgoraj dol ali od leve na desno in obratno, ali v obeh prečnicah enako. Kako je treba seštevati, je s slike lepo razvidno. Rešitve nalog 26. t. m.: 293. Južnoafriška država Rodezija se imenuje po Cecilu Rhodesu. 294. Janus je bil bog časa; z enim obrazom ie gledal v preteklost, z drugim v bodočnost. 295. Beseda »forenziški« označuje stvari. ki se nanašajo na sodstvo. 296. Križanka. Vodoravno: 1. Dora, 3. groš. 6. si, 7. mož. 9. ne, 10. ar. 11. em (M), 13. lak, 14. oje. 15. on, 17. pl. (plural), 18. še, 19. Iva 21 ki, 24. eter, 25. mora. Navpično: 1. drsališče, 2. ro, 4. ir, 5. šoecerija, 7. Mr. (mister), 8. že, 10. ako, 12. MOL, 16. ni. 17. pa, 20. vi, 22. že, 23. to. ESKIMI »Zakaj pa jokaš. Tonček?« »Ah, igramo se raziskovalce severnega tečaja, in jaz sem Eskimo, pa bi moral popiti vse ribje olje, lri ga je dal gospod doktor Pavletu!« RES JE »Ali veš Lojze, kdaj je najugodnejši čas za obiranje sadja?« »Kadar je pes privezan.« ŠPORT Tekma zamujenih priložnosti Dostojna igra z zttsago Marsa nad Dcpetavoiom tt. — Dve drugi točki za moštvo Korotana, ki zasede II. mesto Nič kaj veliko nogometnega si nismo obetali z včerajšnje glavne prireditve domačega prvenstvenega sporeda, da ceio bali smo se na tihem, da bo treba spet pripisati kaj k onemu žalostnemu poglavju o slabem nogometu in še slabšem vedenju njegovih izvajalcev in vendar se je zgodilo baš obratno. Nasprotnika včerajšnje tekme za točke v I. diviziji sta med tekmovanjem od aprila sem že nekajkrat prestopila te in one določbe iz pravilnikov in tudi po svojem trenutnem položaju v tabeli sta imela razlogov dovolj, da M ne bila izbirala sredstev za dosego zmage m vendar sta si izstavila v tem dvoboju najlepše spričevalo. Ce smo do zdaj govorili zmerom ±e o tem, da drugi znajo igrati fair in ostati pravi športniki tudi tedaj, če zmaguje boljši, moramo to pot ugotoviti še to, da znajo ostati dostojni športni borci tudi taki, ki so že na indeksu bolj grčavih, če le hočejo. Ne vemo, komu se je treba zahvaliti za to razveseljivo spremembo m tudi ne, ah bo tako ostalo tudi v bodoče, toda povejmo še enkrat, da je bila včerajšnja najvažnejša igra za pike kljub ljubljanskemu razredu nastopajočih na zgledni športni višini. Tehnično sta enajstonci Marsa m Dopolavora t. t. gotovo zaostajali za znanjem, ki smo ga vajeni gleaati pri Ljubljani in njenih permutacijah, toda pri tem je tekma le nudila mnogo lepega in z Marsove strani tudi dobro povezanega vidno pa je bilo na obeh straneh pomanjkanje pravih strelcev, kajti sicer bi bili gledalci prišli na račun tudi glede števila golov. Tako pa so morali čakati vec kakor celo uro, preden je iz mnogih zrelih in prezrelih situacij padel prvi zgoditek v korist Marsovcev. 2s0 z a Mars Z neogibno zamudo — pet minut je je bilo tudi včeraj - sta se sodniku gosp. Mehletu, ki sta mu bila v pomoč — to pot je tudi treba ni bilo - gg. Dorcec m Zajec, predstavili obe enajstorici v nekoliko drugačnih postavah kakor običajno. Mars ie prišel brez žigona in kaznovanega Perka s Potočnikom kot desnim krilcem ter Kocjanom kot levim krilom, medtem ko so tobakarji postavili dva mlada igralca na obe krili (Klemenčiča in Žagarja), srednji krilec Roth pa je prevzel vodstvo napadalne petorice. . Doberletova enajstorica, ki je letos bolj opoteče sreče, čeprav pridno dela m ne zamudi nobene priložnosti, da bi ne bila »zraven« pri vsakem treningu, se je lotila svo-ie naloge s silnim poletom in veliko odločnostjo Pri tem zaslužijo vsi enako pohvalo najbolj pa napad, ki je v tej neobičajni sestavi zaigral nadvse dopadljivo uprizoril vrsto lepo zamišljenih akcij, od katerih pa jih je le premalo zaključil s streli, ki bi bili nazadnje zadeli še na skoraj nepremagljivega mojstra Oblaka, če bi bil ta včerajšnji napad vsaj približno toliko streljal kolikor je znal priti do primerne razdalje za strel, bi bili Dopolavoristi neizprosno odšli poraženi s košem golov. _ še bolj uspešna, sorazmerno seveda je bila obrambna formacija, ki sicer m bila zaposlena najbolj nevarno, je pa jse poskuse nasprotnika, da bi vsaj rešil čast, onemogočila več kakor zanesljivo. Tudi" moštvo Dopolavora iz tobačne tovarne se je včeraj predstavilo kakor prerojeno. čeprav so njegove vrste nekoliko razredčene in so morale nekatera mesta _ v zvezi s službenimi objavami Nogo- mestne zveze — zasesti mlajše moči, je vendar v splošnem ostalo na svoji višini, pri čemer pa je celo pridobilo na udarnosti v splošnem, ker je opustilo težko igro in se posvetilo samo še tehnični in taktični strani igre. Pri tem seveda ni uspevalo najbolje, toda kljub temu se je v odlomkih poamalo v napade, ki so povzročili tudi Marsovcem nekaj zaskrbljenih časov. Predvsem je napadu manjkalo dobrega strelca mimo tega, da sta obe krili le s težavo prihajali do žoge ali pa sta jo izgubljali vse prehitro, zato pa je moštvo v obrambnem delu imelo dragoceno moč v vratarju Oblaku, — pa tudi oba branilca sta se izkazala kot žilava stebra, preko katerih se ni dalo priti prav poceni, čeprav poraženo — in sicer brez pripombe in opravičila — je Jenkovo društvo včeraz zaputilo zelo dober vtis in si vidno popravilo oceno, s katero je vstopilo v zaključni del tega tekmovanja. Igro samo bi lahko označili kot tekmo zamujenih priložnosti, kajti iz bloka, ki nas spremlja na nogometne tekme, posnemamo naslednje najbolj značilne ugotovitve: Mars otvori in prevzame pobudo. V 5. minuti pa ima Dopolavoro priložnost, toda Marn strelja mimo. V 10. min. kot za Mars — in nič. V 12. min. spet kot za M. — in spet nič. V 25. min. dve krasni priliki za M. — in tudi nič. Minuto kasneje spet tako, to pot v korist D., toda spet brez spremembe. V 32. min. so spet tobakarji na dobrem, toda uspeha ni. Izid je še zmerom 0:0. V 34. min. zaigra M. novo šanso in tudi v 40. strelja Fajon ostro in nevarno, toda preko droga. Po 45. minutah še zmerom 0:0. Po odmoru se pesem nadaljuje. V 1. min. kot za D. — in nič. Dve minuti kasneje kot za M. — in nič. V 10. minuti nevarna akcija Marsovcev, toda Oblak se ne da. Gol visi v zraku, toda rezultat še zmerom 0:0. V 18. min. spet Oblak reši nevarno situacijo. V 21. min. nova zamu jena priložnost, to pot na račun M. Potem pride slednjič 23. minuta; po lepem pred-ložku prejme žogo Kocjan in jo pošlje preko Oblaka v desni kot 1:0 za Mars. Potem gre dalje v znamenju zamujenega. V 34. minuti se spet odlikuje Oblak. Minuto kasneje uspe lepa poteza Marsa, ki ji deloma kumuje Kisel, in razlika je 2:0. Strelec je Doberlet. Takoj nato Fajon spet za-strelja zre'i stvar. V 38. min. je enaka slika na strani Marsa; zdaj se spet odli kuje Porenta. Ničla ostane. Tik pred koncem še ena parada odličnega Oblaka in potem konec — dolge vrste poskusov in samo dveh uspehov. Sodnik g. Mehle je posloval dobro, imel pa je tudi lažji posel kakor zadnjič ali predzadnjič. 2 s 1 za Korstan Dopoldne so na igrišču Korotana, ki pa še ni, kakor bi bilo treba, odigrali drugo najvažnejšo tekmo dneva, in sicer Koro-tanci in žabjačani za drugo mesto v tabeli. čeprav sta bili moštvi skoraj enakovredni m je na takšen izid tudi kazalo prav do zadnje minute, je vendar domačim uspelo, da so prav pri piki ustrelili zmagovit gol in si pripisali obe točki ter ž njirna bržkone tudi dokončno zasedli drugo mesto v tabeli. Igra sama ni prinesla mnogo omembe vrednega in je potekala v znamenju značilne borbe za točke. Do odmora je ostalo pri 0:0, potem pa so Korotanci po Kumer-ju prešli v vodstvo, kar pa je žabjak kmalu izravnal. V 45. min. je slednjič Gaber-šek zadel še enkrat v mrežo žabjaka in postavil končni izid. Med rezervami in mladinskimi moštvi so bile včeraj odigrane naslednje tekme za točke: rezerve: Mladika - Vič 7:0, Korotan - žabjak 3:1 in Ljubljana - Hermes 2:1; med mladino: Dopolavoro t. t. - Mladika 2:1, Ljubljana - Mars 5:0. * Prvenstveno tekmovanje v obeh glavnih divizijah se bo nadaljevalo v nedeljo, dne 4. julija t. 1., s tekmama: Mars - Hermes (iz I.) in Korotan - Mladika (iz H. divizije). MALI OGLASI _ lUi službo plača m L_.30, sa drž. ln prov. takso —.60, sa dajanja naslova ali šifro L 2/—* Najmanjši Iznos sa te oglase Je L T.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati » Tsako besedo L 1.—, sa vse druge oglase !• —-60 sa besedo. sa drž. In prov. takso —-60. sa dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos sa te oglase Je L 10.—. Hišni posli dobijo službo Gospodinjo, varčno in skromno, spre;mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 10382-la Dve današitfi tekmi Od 9. dalje na stadionu Hermesa v šiški Tudi današnji praznik ne bo brez športnega sporeda, čeprav bo razmeroma skromnejši, kakor je bil pretekli četrtek in zadnjo nedeljo in bo ves odigran že v dopoldanskih urah na stadionu Hermesa v šiški. Na sporedu sta dve prvenstveni tekmi iz tekmovanja rezervnih moštev po temle sporedu: ob 9.: žabjak - Ljubljana In ob 10.: Hermes - Mladika. Vsa štiri moštva, ki nastopijo danes, spadajo med kandidate za najboljša mesta v tej konkurenci. V prvi igri igra vodilna Ljubljana z žabjakom, ki je sprva vozil dobro, zadnji čas pa nekoliko popustil. Gotovo bo skušal to pot kar se da popraviti poraz, ki ga je moral v nedeljo spraviti v dvoboju s Korotanci. V drugi tekmi se bosta predstavili rezervni enajstorici Hermesa in Mladike, ki sta obe precej izenačeni in tudi ne slabi. Ker med temi nasprotniki ni povratnih tekem, je vsak nastop obenem odločilen in je zato v obeh tekmah pričakovati zanimiva in napeta srečanja. Gospod, pomočnico, ki zna kuhati, iščem za 1. milj. Naslov v vseh posl. Jutra. 10593-la Gosp. pomočnico izvežbano, resno, za vsa dela in kuho iščem k 2 osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba in plača dobra«. 10679-la Točaja, spretnega in kuhinjsko pomočnico sprejme takoj večje pod. jetje. Ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj-Ljublana«. 10860-la Išče se za takoj pridna in poštena služkinja, ki je tudi pomoč v gostilni. Poizve se: Poljanska cesta 68. 10845-la Dobro frizerko sprejmem na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10879-la Uradništvo dobi službo Pouk Konservatoristka poučuje klavir in klavirsko harmoniko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-1 »Brez sredstev«. 10833-4 tl< Brezov« metle, senene grahlje in vil',, grah Ije drža„1> za b;ate. i;d. do-b te pri Gospodarski zvezi — Blriweitova 29 in Maistrova 10.« 10881-6 »Florida« krema porcelan z vi;am:m in hormo ni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončen u Vas obvaruje »Florida« krtina peg opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Hr. Bahovec. Ljubljana. -2S3-6 Vrtne stole nove, zložljive, proda psama Tribuč, Sodarsks steza 2, nad Florijansko cerkvijo. 10760-6 Ščurke, podgane in miši gotovo pjkonča strup, ki ga dobite v drogeriji Kmc, Židovska ulica 1. 10345-6 Pisarniška moč za mal denarni zavod, vešča poslov tozadevno dobi delno tedensko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben zadrugarc. 10890-2a Uradnika s trgovsko izobrazbo, mlajšo moč, z znanjem italijanskega m nemškega jezika, sprejme špedicijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. i0841-2a Pisarniško moč, trgovsko izobraženo. z znanjem italijanščine, sprejmem. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Perfektna«. 10885-2a Zaslužek Akviziterje za prodajo knjig iščemo za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 10269-3 Brivskega vajenca sprejmem takoj ali konec šol. i. Bradač Stane, Medvedova 22. 10574-44 Učenko sprejme takoj salon damskih klobukov Mimi Sark, Kreditna banka. 10634-44 Simpatičnega dečka iz dobre družine in primerno šolanega, ki ima dobro voljo in veselje izuriti se v gostinski stroki, sprejme hotel in kavarna Me- Pege in lišaj Vam zanesljivo odstrani AIba krema. Drogerija KANC. Židovska ulica 1 10547-6 Prodamo: otroške globoke vozičke, otomane, kuhinjske kredence, razne mize, pisalno mizo mali železni štedilnik, dobro ohranjene gramofon ske plošče, omare in d/u-go. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 10871-13 Mrčes (nši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite a Toxin praškom. Drogerija KANC, Židovska nlica 1. 10546-6 Perilo za dojenčka naprodaj. Streliška 32, zgornji zvonec. 10857-6 SUHE GOBE po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Kom p. 289-7 Leico, po možnosti zadnji model za 36 posnetkov aH Leioa kamero za vložitev večmeterskega filma, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktičen«. 10552-7 Elektr. hladilnik kupim ali izposodim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Privatno«. 10680-7 Različne vreče s^lno kupu.en. plačam dobro. Podbevšek Filip, Ljubljana VII Obirska 4. 9688-7 Vinske sode od 300 do &ju 1. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p)d ---«-—=-' 10665-7 »Dobro ohranjeni«. Električen hladilnik manjši, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pol »Frigdaire«. 10607-7 Zidno in zarezno strešno opeko tudi rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra sod »Opeka«. 1086?-7 Damsko kolo, v odličnem stanju, kupim, p!a. čam dobro. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 10893-11 Prodam moško dobro ohranjeno kolo z dobro pnevmatiko. Gosposvetska c. 55, I. 10848-11 Oblačila Prava svila, predvojna, za tri obleke, se pioda. Naslov v ogl. odd. 10870-13 Gonilni jermen, rudi knnopljev aii kamelja dlaka. kup:m. Doižina 12 m. širna 100—150 cm. Ponndbe na ogl. odd. Ju'ra pod »Jermen«. 10864-7 Strešno opeko, 75 kub. metrov, kupim. Ponudbe z navedbo cene in velikosti na ogl. odd. Jutra pod »Streha«. 10888-7 Voz zapravljivček kupim. Ponudbe poslati T navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zapravljivček«. 10851-7 Kupim bele, še dobro ohranjene galoše za dveletnega fantka, ter večjo žogo v dobrem stanju. Plačam dobro. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Žoga.« 10846-7 Knjigo: Hiibner, Englisch Lrfsons. kupim. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »1666«. 10894-8 Radio Hornyphon radio 4 plus 1, v odličnem stanju, prodam. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10886-9 Kapital Prodam 1000 delnic Združenih papirnic Vevče. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra poi »Papir«. 10842-16 V najem Skladišče, večje, suho, v sredini mesta, vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10887-17 m* V centru mesta se takoj odda skladišče. — Ogle02 rT >a2, Stružnice rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavlja Gustav Levičar, Medvedova 14. 2081-29 Mlatilnico, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Manjša*. 10856--3 Elektromotor 2—3 HP. 220—380, dobro ohranjen, kupim. Ponudhe na ogl. odi, Jutra poj »Brezhiben«. 10862-29 Mlin za sadje, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Sadni mlin«. 10866 -29 Majhen mlin za šrotanje ter mletje žita na ročni ali motorni pogon, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Min;aturni«. 10861 "9 Stružnico 1.5 m stružne dolžine, z ograjenim motorjem, malo rabljeno, prodam. Žaloška cesta 30. 10836-29 Pisalni stroj, še popolnoma nov, prodam. Pellegrino. Kolodvor-ska ul. 8. 10872-29 Šivalni stroj, pogrezljiv, ugoden za domačo uporabo, "prodam ra 2800 lir. Viktor, Pred škofijo 19. 10849-20 Obrt Trgovcem- preprodajalcem nudim karto-naste ovoje za osebne izkaznice, Krekova 4 10835-30 r nforrMcjje. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 teL št. 2109 ij^Em SUHE GOBE «upujem po najvišjih dnevnih cenah Kupimo mladega ponija in mladega psa, nemškega ovčarja z rodovnikom. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 10876-27 Izgubljeno Plav kamen (akvamariu) sem izgubila iz prstana. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi odda v upravi Jutra. 10889-28 Denarnico živilsko nakaznico sem izgubi! pred policijo v Šiški. Najditelja prosim, naj jo odda roti nagradi pri firmi Perko. ška. 10832-28 Dotična oseba, ki je v upravi Jutra v ponedeljek zjutraj vzela žensko torbico, je zelo dobro znana ter se poživlja naj isto takoj vrne v upravi Jutra ali na naslov, ki je na legitimaciji. 10855-28 M. Geršak, LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza — Bleiweisova 29. 16882-33 Razno Prstan sem izgubila nedeljo dne 27. t m. ob 7. uri zvečer pri izstopa iz tramvaja št. 2 na postaji pri magistratu. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi. Javiti se v trgovini »Brusor«. Bleiweisova 35a. 10859-2$ »Cistimadež« »Smacchiatore« se Je za čiščenje oblek izkazal za naj boljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo uporabe Je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ci-ril-Metodova 35 a. Telefon 38-90. 10297-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku EMILIO SALGARI s KRALJICA KARIBOV PUSTOLOVSKI ROMAN Moko, črnec herkulske postave, oborožen z več samokresi in sekiro, je skočil iz čolna. Njegova bela tovariša, Carmaux in Stiller, sta storila takisto. Oba sta bila krepka, zajetna moža preko štiridesetih let, zarjavele polti in trdih, oglatih črt, ki jih je delala gosta brada še bolj drzne. Oborožena sta bila z mušketo in kratko sabljo. Za obleko sta imela samo volneno sraco in kratke hlače, ki so odkrivale miši-časte, z brazgotinami pokrite noge. »Ne zamerite, kapitan,« je rekel Carmaux, »zdi se mi, da rinemo v pustolovščino, če gremo mi štirje sami v mesto!« »Te je mar strah?« »Na duše mojih mrtvih, ne! T»ga si nikar n« mislite o meni. Samo zaradi vas sem rekel!« »Črni gusar ne pozna strahu!« je odvrnil poveljnik. Nato se je obrnil k možem v čolnu: »Vrnite se na ladjo in recite nadporočniku Morganu, naj bo nared in naj čaka mojega znamenja!... Zdaj pa k oskrbniku vojvode Van Goulda!« je ukazal spremljevalcem. »Da, ko bi se le kdo pokazal na ulici, da bi ga vprašali po njem!« je Carmaux znova izpregovoril. »Vse je kakor izumrlo!« »Tamle gori vidim trdnjavico! Če bo treba, vprašamo ondi. Naprej, vodil vas bom!« Med tem se je bilo stemnilo. Vihar je tulil po predmestnih ulicah. Iz črnih oblakov so švigali bliski, ki jih je spremljalo strašno grmenje. Niti v trdnjavici niti na ulicah ni nikjer gorela luč. Vse hiše so bile zaklenjene, odkar se je bil raznesel glas, da so se izkrcali morski razbojniki, strah in trepet prebivalcev. Mahoma je črni gusar obstal. Zadel je bil ob postavico, ki se je urno potuhnila za voz sena. »Kdo je?« je zaklical. Ker ni bilo odgovora, je ukazal Moku, naj prime sumljivca. Črnec je potegnil silovito se branečega izza voza. »Pomagajte! Ubiti me hočejo!« je zavekal nesrečnež, očiten pohabljenec. »Siromak sem, nikomur ne storim nič žalega! Izpustite me!« »Kam si bil namenjen?« je os orno vprašal kapitan. »Posadko je hotel naščuvati na nas!« je rekel Carmaux. »Ne, vaša pre vzvišenost! Zaklinjam se, da ne! Samo po zdravnika sem hotel, kajti žena mi je bolna!« »Če lažeš, te dam obesiti na najvišji jambor svoje ladje!« »Verjemite moji prisegi!« »Odgovori mi! Ali poznaš dona Pabla de Ribeiro, oskrbnika vojvode Van Goulda?« »Da, gospod!« »Tedaj nas pel ji k njemu! Kje stanuje?« »Tu blizu! Na koncu ulice!« Krdelce je spet krenilo naprej. Ustavili so se pred čedno enonadstropno hišo, nad katero je štrlel majhen stolp. Poveljnik se je ozrl, ali ne preži kje sovražnik v zasedi. Nato je glasno udaril s težkim bronastim trkalom ob vrata. V prvem nadstropju se je odprla oknica, in nekdo je zaklical: »Kdo jo?« »Črni gusar! Odprite, ali pa začnemo streljati!« »Koga iščete?« »Dona Pabla de Ribeiro!« Iz notranjščine so se začuli razburjeni glasovi. »Imaš bombo, Carmaux?« je tiho vprašal kapitan. »Da. gospod.« »Položi jo k vratom! Ako ne odklenejo, si odpremo sami!« Sedel je na vogelni kamen nedaleč od hise in jel čakati, kaj bo. 2. POGLAVJE Don Pablo de Ribeira Kmalu nato se je skozi oknice v prvem nadstropju posvetila luč in s stopnic so se začuli koraki Gusar se je vzdignil. Z mečem v eni roki, s pištolo v drugi je obstal pred vhodom. Njegovi ljudje so se bih razpostavili obakraj vrat, Nevihta je razsajala čedalje bolj srdito, žvižgala je po ulicah, in debele kaplje so padala izpod neba. Oknice na vseh hišah so ropotale. Ko je bilo videti, da se obotavljajo odkleniti vrata, je kapitana minilo potrpljenje. Še enkrat je spustil trkalo. Nekdo se je oglasil: »Ze grem, že grem, gospoda!« Ključ je zaškripal, in vrata so se počasi odprla. Pokazal se je zastaven mož kakih šestdesetih let, ki sta ga spremljala dva črna služabnika. Njegova šiljasta brada je bila bela in gosti beli lasje so mu padali na ramena. Imel je temno, s čipkami obšite svileno obleko in visoke rumene škornje s srebrnimi ostrogami Za pasom mu je viselo eno 'istih španskih bodal, ki jih imenujejo »mizerikordiie«. »Kaj hočete od mene ?« je vprašal starec, in čutiti je bilo, kako mu glas drhti. Namesto odgovora je stopil poveljnik s svojimi ljudmi v hišo. Starec je ponovil vprašanje. »Gospod Ventimiljski nima navade, da bi se v veži razgovarjal z ljudmi!« je prišlec rezko odvrnil. »Če je tabo, pojdite z menoj!« tfsi skupaj so krenili po širokih stopnicah iz rdečega lesa in stopili v elegantno opravljeno sobo, ki so jo krasili stari španski gobelini Srebrn rogovilast svečnik je stal na mizi z vložki iz biserne matice in srebrnih ploščic. Flibustir se je z naglim pogledom prepričal, da soba nima drugih vrat. Nato se je obrnil k spremljevalcem: nvo+n-io. Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani