t*oštnfna plačana v gotovini. "--■
Leto LXIV., št. I79
Ljubljana, ponedeliek 10. avgnsta I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemdi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica it. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE.  Ob kolodvoru 101. — -
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
190.
Treznost je zmagala
Pruski plebiscit propadel
Združeni komunisti in nacionalisti so dobili koma] J6.9 odstotka glasov - Vsega je glasovalo samo okrog 10 milijonov« dočim so se drugi abstinirali in s tem izrazili proti plebiscitu
Berlin, 10. avgusta. Po uradni ugotovitvi včerajšnjega glasovanja o razpustu pruskega parlamenta, je plebiscit propadel in je bil predlog stahlhelraovcev za razpust pruskega parlamenta z veliko večino glasov odklonjen. Združeni hitlerjevci, stahlhetmovci in komunisti so zbrali vsega 9,793.603 glasove. Proti plebiscitu je bilo oddanih 391.300 glasov, neveljavnih pa je bito 23.600 glasov. Ker se štejejo vsi oni, ki se volitev niso udeležili, kakor da so glasovali proti, je s tem plebiscit odklonjen. Nacijonalisti in komunisti M bffi morati zbrati najmanj 13,449.507 glasov, če bi hoteli s svojim predlogom prodreti.
Berlin, 10. avgusta. Šele proti jutru so bili objavljeni rezultati včerajšnjega ljudskega glasovanja o razpustu pruskega parlamenta. Za izid glasovanja je trajala naravnost mrzlična napetost. Ko je prišla vest, da je nacionalistični predlog propadel, je zavladalo v vseh zmernih krogih veliko zadovoljstvo. Od 26 milijonov volilnih upravičencev jih je glasovalo samo okrog 10 milijonov, dočim so se vsi ostali abstinirali in se v smislu zakonskih določb s tem izrazili proti razpustu.
V krofih nacijonalistov m komunistov je zavladala
y nepopisna poparjenost
v prvih večernih urah so vedeli, da ne smejo več računati na zmago. V predmestjih ter okrog glavnih komunističnih centrov so se začeli v prvih večernih urah zbirati komunistične mase in demonstrirati proti režimu. Med komunisti samimi sta nastala dva tabora. Dočim so eni odobravali zavezništvo z nacijonalnimi ekstremisti kot dobro sredstvo za dosego komunističnih ciljev, so se drugi že od vsega početka temu protivili. Ko so videli, da je plebiscit propadel, so drug Jruge-mu očitali krivdo in tako je
med komunisti samimi prišlo do spopadov
Policija je takoj intervenirala. Na Bul-low-platzu je prišlo najprej okrog S. zvečer do krvavih spopadov. Ko je prišla policija, so se prvotno medsebojno sprti komunisti zopet združili in složno napadli policijo. Streljali so z vseh oken sosednih hiš in celo raz streh. Vnela se je
pravcata bitka,
ki pa je bila šele signal za splošne spopade. Kmalu nato so se spopadli komunisti, nacijonalisti in policija tudi pred prostori uredništvo komunističnega glasila »Rote F ah ne«. Do manjših prask je prišk) tudi na raznih drugih krajih Berlina in zdi se, da so hoteli komunisti vprizoriti splošen pokolj. Na BuUowplatzu je kar mrgolelo ranjencev. Do polnoči je bilo prepeljanih v bolnico IS hudo in več sto lažje ranjenih. Mnogo ranjencev so komunisti poskrili, ker so bili med njimi bržkone njihovi glavni voditelji.
Pet komunistov in dva policijska kapetana so obležali mrtvi na bojišču. Tudi pred komunističnim domom je bilo mnogo ranjenih. 12.000 policajev je prišlo na ulice deloma pes, deloma na avtomobilih in motornih kolesih ter z uporabo orožja šele proti pomoči zopet napravilo red.
O sličnih dogodkih in prelivanju krvi poročajo tudi iz raznih drugih mest. Iz Kolna poročajo, da je bil v snočnjih spopadih
obit tudi vodja narodne socialistične stranke
za kolnsko okrožje. V Kolnu je namreč prišlo do krvavih spopadov med zavezniki samimi ter so se komunisti in narodni socialisti klali na žive in mrtve. 12 težko ranjenih je bilo prepeljanih v bolnico. Tudi v Vratislavi so bili krvavi spopadi, pri katerih je bilo mnogo ranjenih. V Berlinu je bilo aretiranih več sto komunistov in nacijonalistov, ki bodo prišli pred sodišče.
Glasovanje je v glavnem poteklo mirno in brez incidentov. Vsi agitacijam* obhodi, razdeljevanje letakov itd.,
kakor je že to običajno pri takih volitvah, so bili prepovedani. Lepi dan je večino Berlinčanov zvabil v prosto naravo, tako so bila volišča ponekod ves dan popolnoma prazna.
Komunistični in nacionalistični kurirji so si zaman prizadevali spraviti svoje ljudi na volišče. Zlasti komunisti so skoro popolnoma odrekli, kar jim nacijonalisti hudo zamerjajo in naš zaradi tega je tudi v glavnem prišlo do večernih spopadov.
Od članov Bruningove vlade je glasoval za plebiscit samo minister za narodno prehrano dr. Schielle. Ostali ministri se sploh niso niti pojavili na volišču. Tudi Hindenburg, ki je častni predsednik »Stahlhelmac, ni glasoval, pač pa je demonstrativno prišel na volišče
bivši prestolonaslednik Vilhelm
s svojo ženo ter vsemi člani bivše vladarske rodbine, ki imajo po zakonu volilno pravico.
Pred redakcijami vseh listov so se zvečer zbirale ogromne množice, ki so nestrpno pričakovale objave rezultatov. Ko so okrog polnoči objavili, da je glasovalo za plebiscit komaj 86.9 odstotkov volilnih upravičencev, se je razburjenje, ki je vladalo ves večer kmalu poleglo, in Berlin zopet umiril.
Današnji berlinski listi so polni poročil o včerajšnjih dogodkih. Dočim se komunisti In nacionalisti medsebojno zmerjajo in hudo napadajo ter drug drugemu pripisujejo krivdo nad svojim katastrofalnim porazom, izražajo vsi ostali listi zadovoljstvo, da je zopet enkrat zmagala treznost nad neprevdar-nostjo radikalnih elementov.
listi obenem izražajo nado, da bo sedaj tudi inozemstvo uvidelo, da odločajo v Nemčiji še vedno resni ljudje, ki se ne spuščajo v take brezglave in škodljive pustolovščine.
Ugoden odmev v Baslu
Basel, 10. avgusta. V krogih banke za mednarodna plačila, zlasti pa v odboru, ki proučuje kreditne potrebe Nemčije, so izzvale vesti o rezultatu pruskega glasovanja največje zadovoljstvo. Vse zadnje dni se ni razpravljalo skoro o ničemer drugem kakor o pruskem glasovanju. Če bi bil rezultat drugačen, kakršen je, je skoro gotovo, da ha bila banka za mednarodna plačila odklonila Nemčiji vse kredite. Rezultat glasovanja pa je vplival zelo pomirjevalno m to se bo pokazalo tudi v sklepih, ki bodo v prihodnjih dneh sprejeti.
Francoska sodba
Pariz, 10. avgusta. Vsi današnji listi se bavi j o z izidom pruskega plebiscita in naglasa jo, da je rezultat včerajšnjega glasovanja v Nemčiji najboljši dokaz negotovosti, v kateri je nemški kredit pa tudi vsa evropska atmosfera.
»Matin« piše: Včerajšnji dan pomeni zopet triu m f zdravega razuma nad neumnostjo. Včeraj je Šlo ne samo za usodo Nemčije in nemške vlade, marveč predvsem za usodo nemškega kredita, ki je bil že itak zelo oslabljen in omajan.
»Petit Parisien« naglasa, da ni treba pozabiti, da je bilo za predlog plebiscita oddanih 6 milijonov glasov, da pa je včeraj glasovalo za plebiscit skoraj 10 milijonov. To predstavlja velik uspeh nacijonalistov in dokazuje, da gre Nem-
čija vedno bolj . proti fašističnemu režimu.
»Echo de Pariš« povdarja, da je včerajšnji plebiscit mnogo doprinesel k razjasnitvi položaja v Nemčiji, kar je našlo odmev tudi v krogih banke za mednarodna plačila. Na vsak način pa je rezultat včerajšnjega glasovanja vplival zelo pomirjevalno na vso Evropo in francoski ministrski predsednik Laval lahko sedaj mirno gre v Berlin.
Komentarji angleških listov
London, 10. avgusta. Tudi ves angleški tisk posveča izidu nemškega ptebšseka vso pozornost Organ delavske vlade »Daily Herald« poudarja, da |e pruska demokracija z odklonitvi k) nacionalističnega predloga napravila v etiko nsssgo vse) Nemčiji, pa tudi v vsej ostali Evropi, kajti s tem je razdrta sicer neprirodno, a vendar dokaj nevarno zvezo med nemškim fašizmom hi nemškim boljševizmom. List obžaluje krvoprelitje, Id Je sledile rezultatu glasovanja, pravi na, da hI bflo prelivanje krvi se mnogo večje in hujše, če bi bil plebiscit uSpeL Nemčija le dala včeraj zopet dokaz, da hoče storiti vse za ohranitev mira.
Liberalni »New Cronlde« zlasti podčrtava, da so pruski volflci izvrstno prestali zelo hudo preizkušnjo. Ves svet jim mora biti za to hvaležen. Rezultat glasovanja pomeni hud poraz ekstremnih elementov v NemčfU in daje jamstvo za demokratičnost Nemčije. Vest] iz Nemčije bi lahko bile povsem drugačne m bi lahko pomenile prvi korak Nemčije k popotnemu propadu.
»Daily Ezpress« zahteva od nemške vlade stroge ukrepe prod vsem ekstremistom, poudarjajoč, da Nemčija tako dolgo ne bo imela miru, dokler se politične stranke ne bodo vzgojile tako, da bodo skušale doseči moč hi vpliv potom volilnih skrinjic, ne pa z revolverji in noži.
Proslava 15-Ietnice osvobojenja Gorice
Gorica, 9. avgusta M. V Gorici so bike včeraj pričele velike svečanosti v proslavo 151etnico »osvobojenja« Gorice izpod tujega jarma. Na to svečanost se je zbralo v Gorici nad 10.000 bivših bojevnikov in za. stopmki vseh fašističnih organizacij iz Ju« lijske Krajine ter iz notranjosti države. Slavnostni govor je imel tajnik fašistične stranke Giurati, ki je prispel v Gorico iz Rima.
Giurati je po reviji bojevnikov govoril o zgodovinskem pomenu osvojitve Gorice. Opoldne je odšel Giurati s predstavniki oblasti na pokopališče v Redipugbo, da počasti grob vojvode Aoste.
Trst, 10. avgusta. A A- Včeraj so istrski fašisti v Kopru proslavili 15-letnico smrti Nazaria Saura. Svečanosti so prisostvovali številna parlamentarci, zastopniki oblasti ter minister za mornarico Sirianni, ki je imel govor, v katerem je navduševal fašiste k patriotizmu. Po govora je odšel minister k morju, kamor je vrgel venec Slavil je tudi tu fašizem, Mussoiraija in italijansko mornarico*
Atentati na rumunske železnice
10. avgusta. Atentati na rumunske železnice se nadaljujejo. Kakor poroča list »Neamul Romanescuc, sta bila v petek ponoči poizlrašena dva nadaljnja atentata. Ust opozarja, da poročajo o snenih atentatih na železniške vlake tudi is Poljske, zaradi česar sklepajo o skupni komunistični akciji s namenom, povzročati nemire v pri zadrtih državah. Rumunske oblasti so odredile stroge ukrepe sa pre-precenje komunističnih atentatov.
Izvoz dahnatinUh vin
10. avgusta AA. Državna kmetijska vzorna in kontrolna pintaja v Splitu je poslala oddelku sa rastlinske pridelke ministrstvu sa kmetijstvo poročilo sa mesec julij t. 1. o izvozu vina. Po tem poročilu se je julija izvozilo 177.874 litrov belega in črnega vina, Izvoz je sel v glavnem v Italijo, Nemčijo in Avstrijo.
Povratek predsednika
vlade v Beograd
Po tritedenskem bivanju v Varaždinskih Toplicah, odkoder je posedal bližnje kraje, se je predsednik vrnil
v Beograd
Varaždinske Toplice, 10. avgusta. Po tritedenskem bivajiju v Varaždinskih Top-Lcah je ministrski predsednik general Peter Živkovič včeraj zopet odpotoval v Beograd. Ves čas svojega bivanja v Varaždinskih Toplicah je bil ministrski predsednis predmet največje pozornosti vseh kopaliških gostov in domačinov, kd so mu ob vsaki priliki izkazovali svoje spoštovanje in svojo hvaležnost za njegove napore in njegovi plodonosno delo pri vodstvu državnih poslov.
Čeprav je bilo tavanje g. ministrskega predsednika v Varaždinskih Toplicah namenjeno odmoru in okrepčilu, je tudi tu ves čas vodil tekoče državne posle ter od časa do časa posečal bližnje in daljne kraje v okolici, vršeč pri tem nadzorstvo nad delom državnih uradov in   organov in želeč se
osebno seznaniti s prilikami, potrebami ln željami posameznih krajev. Njegovo zanimanje in razumevanje, ki ga je pokazal za potrebe in želje naroda ter njegov ljubezniv nastop, mu je takoj pridobil srca vsen in napravil povsod najgloblji vtis. Bivanje ministrskega predsednika generala fcivko-viča v Varaždinskih Toplicah bo ostalo v trajnem spominu vseh gostov in domačinov kakor tudi vsega naroda in okolice. Zato je tudi bil odhod g. ministrskega predsednika tudi prava in spontana manifestacija hvaležnosti iD zvestobe. Pred odhodom vlaka so se poslovili od ministrskega predsednika predstavniki oblasti, zastopniki raznih društev in tudi priprosti seljaki iz naroda. Na kolodvoru se je zbrala velika množica občinstva, ki je prirejala ministrskemu predsedniku navdušene ovacije.
Peklenski stroji
Zaradi strogih ukrepov naših oblasti za varstvo železnic tajski promet v Jugoslaviji ni trpel Škode
Dunaj, 10. avgusta. Povodom pisanja jugoslovanskega tiska in tudi zaradi ostrih komentarjev nekaterih dunajskih in drugih avstrijskih listov je dunajska vlada izdala zopet nov uradni komunike, v katerem pravi, da dosedanja preiskava ni dala nik&kega povoda, za trditve, da so bile na avstrijskem ozemlju u tihotapi jene bombe in peklenski stroji v vagone, namenjene za inozemstvo. Ta preiskava je bila žal, kakor piše »Der Abend«, uvedena šele po vseh atentatih in po alarmu svetovnega tiska, kar Dunaju in Avstriji nikakor ne sluzi v ugled. V dobro obveščenih dunajskih • krogih dobro vedo, da je bila dunajska vlada in dunajska policija že pred dobrim mesecem in sicer ponovno opozorjena, da se pripravljajo eksplozije in atentati na jugoslovenskih železnicah. Zakaj ni takoj uvedla preiskave in zakaj ni takoj poostrila kontrole nad vagoni, ki jih so vozili iz Avstrije na jugoslovensko ozemlje? To je tem bolj čudno, ker se velik del avstrijske javnosti odkrito izraža proti skrivanju in zbiranju raznih zločincev sredi Dunaja.
S peklenskimi stroji na j ugoslo venskih, železnicah so hoteli zločinci in njihovi politični protektorji škodovati med drugim tudi našemu tujskemu prometu ter zlasti preprečiti posete Cehoslovakov, Avstrijcev in Nemcev. Dobro se zavedajo, da se tujski promet v Jugoslaviji vedno bolj razvija ln da ima od tega koristi država ter tudi najširši sloji naroda. Mesec julij in avgust sta za srednjeevropsko publiko glavna sezona in takrat jih tudi največ potuje v Jugoslavijo na morje in v gorska letovišča. Prva dva dni po eksplozijah v Zemunu in na Jesenicah je tujski promet z Dunaja in iz Avstrije res nekoliko zastal. &m pa se je zvedelo za nove in stroge ukrepe naših oblasti, za natančno preiskavo vagonov na meji in za zavrnitev inozemskih vagonov na jugoslovenskem ozemlju, ter za vso ostalo skrb naših oblasti za varnost potnikov in prometa, zopet popolnoma zaupajo in tujski promet se razvija neovirano kakor prej. Naši sovražniki torej tudi v tem pogledu niso dosegli zaželjenega uspeha. Tujci kljub vsemu temu radi prihajajo v našo državo, ker dobro vedo, odkod Izvirajo peklenski stroji in kdo jih pošilja.
Preprečen atentat na zadnjo slovensko šolo v Trstu
V kleti bivie slovenske Sole pri Sv. Jakobu v Trstu so našli otroci peklenski stroj, ki je eksplodiral — Trije dečki ubiti, dva hudo ranjena
Trst, 10. avgusta. Pri Sv. Jakoba v Trsta se je pripetila včeraj huda nesreča, katere žrtev so postali trije nedolžni dečki. Ko so se igrali pred bivšo In poslednjo slovensko šolo v Trsta pri Sv. Jakoba so našli neko škatljo, ki je bila skrita v nekem kletnem prostora bivše slovenske šole. Dečki so škatljo vzeli ter jo odnesli na prosto, kjer so jo skušali odpreti. Ker ni šlo zlepa, so začeli po njej razbijati. Nenadoma je nastala strahovita eksplozija. Enega izmed treh dečkov je popolnoma razmesarilo, ostala dva pa sta bila hudo ranjena. Iz-
kazalo se je namreč, da je bila ta navidezno nedolžna škatlja, peklenski stroj, očividno položen v klet bivše slovenske šole v namena, da jo poženejo v zrak. Kdo je nastavil peklenski stroj, o tem v Trsta nihče ne dvomi. Le slučajno so ga dečki odkrili in tako preprečili še večjo katastrofo. V šoli stanuje namreč nekaj slovenskih rodbin, ld bi skoro gotovo postale žrtev peklenskega načrta. Tako pa so morali plačati s svojim zdravjem in življenjem to nakano trije nedolžni otrocički.
Razpis učiteljskih mest
LjubOana, 10. avgusta. AA. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje na podlagi § 31. zakona o banski upravi ter določil pravilnika o služben* razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine za banovinsko kmetijsko gospo dkinjsko šolo v Šent Juriu ob j. ž. 3 službe učiteljic in sicer voditeljice omenjene šole, učiteljice kuhanja ter učiteljice šivanja. Prosilke za te službe morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko j službo, ki jih določa $ 3. zakona o uradn-j km ter imeti specijeta o-strokovno kvalifikacijo za navedene službe. Lastnoročno pisane m s kolkom za 5 Dfo kotkovane
prošnje, opremljene s predpisanimi in pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkasneje do 18. avgusta 1931 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubllani.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2373.24—2280.08, Bruselj 786 — 786.36, Curih 1100.85 — 1104.15, Dunaj 792.60 — 795, London 273.94 — 274.76, Newyork 5633.01 — 5650.01, Pariz 221.10 — 221.76. Praga 168.21 — 167.71, Trst 295.18 — 296.08,
INOZEMSKA BORZA. Curih. Beograd 9.085, Pariz 20.07, London 24.865, Newyork 512.37. Bruselj 71.35, Milan 26.79, Madrid 43.85, Amsterdam 206.40, Dunaj 72.— Sofija 3.7175, Praga 15.19, Varšava 57.40, Budmimpeita 90.025, Bukarešta 3.0475.
Stran 2
>SLOVENSKI NAROD«, dne 10. avgusta 1931
Stev. 179
čevljarji v boju za obstanek
čevljarji hočejo sahraniti Bati zgraditev tovarn ▼ naši državi in ostaviti invazijo njegovih izdelkov
Uspehi policijske šole v Zemunu
Ljubljana, 10 avgusta. Živimo res v nenavadnih časih, saj tožimo vsi povprek nad krizami ter so se jeli oglašati in dvigati glave celo nekateri obrt* niki, ki to doslej bili najskromnejai v svojih zahtevah, najmirnejši in tihi, čeprav ae jim ni nikdar godilo preveč dobro. Najlepši primer tega je včerajšnji shod, odnosno sestanek naših čevljarjev, ki je pokazal, da so čevljarji dobro organizirano, zavedni in borbeni, kar vse nam tudi obenem priča, da čevljarska troka preživlja težko krizo.
Sestanek je bil sklican predvsem na inicijativo beograjskega akcijskega odbora, obrtnikov, trgovcev in industrijcev usnjarske stroke, ki pripravlja velik kongres interesentov omenjene stroke, ki bo 16. t. m. v Beogadu. Ta odbor je razposlal čevljarskim zadrugam in ostalim zainteresiranim organizacijam navodila, kako se naj pripravijo za kongres ter da naj pripravijo konkretne predloge in resolucije za spomenico, ki jo bodo zborovalci sestavili na kongresu ter jo predložili ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo. Naloga kongresa bo rešiti vprašanje, kako omiliti krizo v usnjarski odnos* no čevljarski industriji ter zaščititi domače izdelke pred poplavo tujegia blaga in s tem naše trgovce, obrtnike in industrije«. Predvsem je pa ta akcija naperjena proti Bat'i, ki mu hočejo zabraniti postavitev tovarne v naši državi in ustaviti invazijo njegovega blaga.
Včeraj so zborovali čevljarji v raznih krajih države, pri nas v Mariboru in Ljubljani.
Velika dvorana restavracije »Llovd« je bila premajhna za številne udeležence, ki so zasedli tudi vrt. Zborovanje je sklicala Zadruga ljubljanskih 6evi>arjev. Poleg čevljarskih mojstrov iz.Ljubljane in iz ostalih večjih krajev bivše ljubljanske oblasti so se udeležili sestanka tudi zastopniki trgov-stva in industrije usnjarske stroke, ZTOI je pa zastopal dr. Koce in ZOZ njen tajnik g. VI. P f e i f e r. Shodu je predsedoval načelnik Zadruge ljubljanskih čevljarjev g. P e r d a n.
Tajnik ZOZ g. P f e i f e r, ki se je priglasil prvi k besedi, je zastopal stališče, da bi se skušal doseči vsaj kompromis z Bat o, ker se mu po obrtnem zakonu ne more braniti ustanavljati podružnic in graditi tovarn. Zato bi se naj v novi obrtni zakon, ki je zdaj v delu, vstavi tozadevna klavzula, s katero bi se zabranilo Bat'i otvarjati popravljalnice, s katerimi se odjeda malim obrtnikom zadnj? zaslužek.
Zastopnik ZTOI dr. Koce je povdar-jal, da je Zbornica odločno na strani čev-
ljarskih obrtnikov ter jim bo aaamagfck izvojevani težek boj kot jim je ona na strani
doslej.
Potem so povzeK besedo čevljarski mojstri. Vsi so bili odločno zoper vsak kompromis z Bato ter zahtevali resolucijo, da se Bata iz nase države sploh izžene, kaj Se, da bi mu pustili graditi tovarne. Zlasti si je pripravil sila bojevit govor Čevljarski mojster g. Breskvar, ki pa si ni privoščil samo Bete in njegovih »smrdečih škarpe-tov«, ki so »prav« sramote za vse čevljar* je«, temveč je lopnil tudi po ZTOI in nič manj po našem in sploh po vsem jugosloven skem časopisju, češ. da podpira Bat'o. Nanrigavalo se je pri tej viharni debati tudi od strani čevljarskih mojstrov, »da nekateri dopisniki delajo reklamo Bat'i za par škarpetov«. Kot rečeno, je pa bil najbolj bojevit g. Breskvar, ki je sicer povedal marsikatero žalostno resnico glede mizer-nega položaja naših čevljarjev, hudo se je pa zaletel glede Zbornice in časopisja ter metal žurnalistiko in reklamna podjetja v en koš, pa tudi reklamna podjetja sama na sebi niso čevljarjem skrivila niti lasu. Doslej še ni nihče pripisoval novinarjem, da »producira jo« gospodarsko krizo, čeprav iščemo njene vzroke povsod in jih nekateri najdejo za vsakim grmom.
Eh\ Koce je zavračal neosnovane trditve iri bltatenje, čevljarski mojstri pa so bih na Breskvarjevi strani.
Končno je bik sprejeta resolucija, ki jo je sestavila Zadruga čevljarjev, toda z do* datkom. ki so ga soglasno zahtevah' zboro-~*lci, da se Bat'i sploh ustavi vse p-altv vanje v naši državi. Resolucija povdarja zahteve, naj se prepreči neomejeni uvoz tujih čevljarskih, odnosno usnjarskih izdelkov, postavitev tovarne se naj Bat'i zabra ni, izdajanje obrtnih pravic za popravljalnice se naj ustavi in ker bi po obrtnem zakonu Bat'ine popravljalnice ne smele obratovati s stroji na električni pogon, ker jim je izdano obrtno dovoljenje pod naslovom »rokodelska obrt čevljarjev«, naj bi se jim odvzela obrtna pravica.
H koncu so bih izvoljeni v akcijski od« bor, ki je izvoljen v Mariboru in v Ljubljani za našo banovino in ga tvori po 6 članov m čigar naloga je voditi začeto akcijo proti Bat'i, zastopniki trgovcev, industrijcev in obrtnikov, gg. Plećko, zastopnik tvrdke »Peko«, Lavrič, trgovec, Turk, poslovodja tvrdke Krisper in čevljarski mojstri Breskvar, Rozman in Škraba.
Zborovanje se je kljub vsemu končalo mirno.
Po plavalnih tekmah
za državno prvenstvo
Razveseljiv napredek naSih plavačev ~ Ilirija v splošni kvalifikaciji drugi najboljši klub v državi
Ljubljana, 10. avgusta-Včeraj so bile zaključene plavalne tekme za prvenstvo države. V Ljubljani so se vršile seniorske plavalne tekme in water-polo tekmovanja v kopališču Ilirije, preteklo nedeljo se je vršilo tekmovanje juni-orjev iz vse države na Sušaku, med tednom so pa v Karlovcu na Korani tekmovali med seboj najboljši skakači države. Plavalno tekmovanje je bilo torej razdeljeno na 3 mesta, Ljubljano, Sušak  in Karlovac.
Končni rezultata tekmovanja so zopet pokazali razveseljiv napredek vseh naših plavačev, zlasti pa v tem pogledu prednjačijo Slovenci, ki že resno ogrožajo pomorske klube in so jim že sedaj — v poŠte v pride seveda samo Ilirija — najhujši konkurenti. Samo mak) je manjkalo, pa bi si Ilirija priborila naslov najboljšega plavalnega kluba v državi in tudi Petrinovičev pokal, ki ga doeedaj brani splitski Jadran.
Uspehi mladega slovenskega plavalnega sporta so najbolj razvidni, če primerjamu letošnje rezultate z lanskimi v skupnosti kakor tudi posamezne. Poglejmo najprej juniorsko prvenstvo. Lani si je juniorsko prvenstvo priborila sušaška Victorija s 16tf točkami in je bila hud boj s splitskim Jadranom, ki je zasedel s 156 točkami drugo mesto, Ilirija z 92 tretje, dočim se jo Primorje z 62 točkami plasiralo na Četrto, Jug pa je bil peti z 22 točkami. Beograd je dosegel 9, Gradnjanski 2 točki.
Letos se je situacija bistveno spremenila. V težki borbi na Sušaku si je sicei Victoria ponovno priborila juniorsko prvenstvo, toda za petami ji je bila Ilirija s 115 točkami, ki je potisnila Jadrana na tretje mesto. Jadran je v primeri z lanskim letom občutno nazadoval. Dosegel je samo 72 točk, četrto je bilo Primorje z 39 točkami, peti Jug s 30 in šesta Concordia z 28.
To je razlaka med lanskim in letošnjim tekmovanjem. Še večje presenečenje je pa bilo v seniorskem plavanju. Končna klasifikacija Lanskega tekmovanja je bila: 1. Jadran (Split) 273 točk, 2. Jug (Dubrovnik) 142, 3. Victoria (Sušak) 55, 4. Beograd 32, 5- Ilirija 23.5 in 6. Concordia (Zagreb) 13 točk. Letos se je vršila glavna borba med Jadranom in Ilirijo. Našim Splitčanom sicer niso mogli do živega, vendar je napredek v primeri z lanskim naravnost ogromen. Ilirija se je plasirala letos na drugo mesto. Končni rezultat je bil: Jadran (Split) 270, Ilirija (Ljubljana) 119, Jug (Dubrovnik) 74, VSK (Beograd) 17, ASK Primorje (Ljubljana) in Gradjanski (Karlovac) pa po 13 točk.
V splošni kvalifikaciji je Jadran še vedno najboljši klub v državi toda Ilirija ga dohiteva. Jadran si je priboril prvo mesto v seniorskem tekmovanju, tretje v junior-skem, drugo v v/aterpolu in prvenstvo dam v skokih. Po Seri če vi tabeli je dosegel v splošni kvalifikaciji 93 točk. Ilirija je dragi najboljši plavalni klub v driavi. Priborila si je drugo mesto v juniorskem tekmovanju, prvenstvo v seniorskih skokih, prvenstvo v juniorskih skokih ki tretje mesto
v waterpolu. Torej res velik napredek, če pomislimo, da smo bili Slovenci pred leti v plavanju še daleč za Hrvati in Srbi.
Pa ne samo v plavanju. Tudi waterpolo, ki je bil pri nas še v povojih, zaznamuje napredek, kakršnega ni nihče pričakoval. Ilirija prejšnja leta običajno niti v finale ni prišla, letos se ji je pa posrečilo poraziti beograjskega Boba, ki je bil med favoriti in se kvalificirati za finalna tekmovanja, v katerih je častno zasedla tretje mesto. V igri z Jugom, ki je nedvomno najboljši predstavnik lepe vodne igre, je sicer se vedno izgubila precejšnjo razliko, bila Je pa to tudi zasluga nemogočega sodnika. Rezultat 7 : 0 je gotovo previsok in je tudi to dovolj razvidno, če primerjamo, rezultat tekme Jadran : Ilirija 4 : 2, Jug je pa proti Jadranu igral 3 : 1.
Waterpolo ima pri nas še veliko bodočnost.
To bi bili uspehi na splošno in v celoti. Naravnost sijajen je pa kvalitetni napredek naših plavačev. Rezultati so od leta do leta boljši in če smo še pred leti zadovoljili s četrtim, petim in šestim mestom, je položaj sedaj popolnoma drugačen. Tudi Slovenci vedno odločneje posegamo v borbo in si morajo pomorski klubi deliti prva mesta šele v ostri borbi z nami- Tako so naši juniorji na Sušaku pokazali, da so kvalitetno morda skoraj najboljši v državi. Wi'lfan in Lampretova sta bila razred zase, tretji je bil Fritsch, potem Bradačeva, Sever Mara, Fettachova in drugi. Presenetili so pa tudi seniorji. Gotovo ni nihče pričakoval, da bo Sever prvi na 200 m, da se bodo naSi plasirali za 400 m in 1500 m, kjer je zlasti Jesih postavil celega moža. Sploh je bil to najpožrtvovalnejSi plavač Ilirije v seniorskem tekmovanju. V soboto je odigral dvts vaterpolo tekmi in plaval 400 m v pred-tekmovanju. V nedeljo je plaval 1500 m, 400 m, v Štafeti 4X200 m in odigral 2 vaterpolo tekmi. Tudi večina drugih naših pia--vaČev je tekmovala na raznih progah, skoraj vsi so pa tudi igrali vaterpolo." To velja za Otrubo, Zirovnika, Fritscha, T umska in drage. Zato je ugoden plasma v vaterpolu še bolj upoštevanja vreden, kajti Jug in Jadran sta imela posebni vaterpolo moštvi, pa tudi plavača, izvzemfii nekatere (SenjanoviČ, Gazzari in BonačiĆ) niso plavali na raznih progah. Poleg Wilfana se je razvil v našega drugega najboljšega sprintarja Fritsch Ervin, M prehaja v viijl razred plavačev. Plaval je v r red tekmovanju na 100 ml : 06, v štafeti pa celo 1 : 08. Najodričnejši naš waterporhrt je Otruba, ki igra lepo in prevdarno.
Dobrih seniork Se nimamo. Wolf ah rtova je nekoliko popustila, ker je brez treninga, Fettich Majda se šele razvija. Kj dorastejo juniorke, bomo seveda tudi v damskom seniorskih disciplinah prednjačir. Prihodnje leto gre že Lampretova med senierke in potem bo borba med vodilnimi klubi zanimivejša ter bolj izenačena. Noče jin peti slave, gotovo pa je, da lepo in naglo napredujemo.
Beograd, 8. avgusta. Beograd nama policije. Vso pohcijsko službo, odo rudi prometno, upravlja oroi« oistvo. Zato nikakor ni čudno, kar se zdi čudno tujcu, ki prihaja v naio prestolnico, da namreč vidi ns ovratniku pri orožniku, ki ga ereea na ulici, visoko Številko, iz če* sar sklepa, kakor pač znajo in bodejo skle* pati ljudje z velikimi očmi. da je Beograd prepoln oroiništva. Toda nI več deki čas, ko izgine tudi v Beogradu oroaniatvo iz poulične in sploh vse policijske službe. V Zemunu In Pančevu, ki tvorita z Beogra* dom polkično-upravno celoto pod imenom »uprava grada Beograda«, že obstoji državna policija v amielu uvedbe o organi* zaoiji predstojnistev mestne policije od 8. oktobra 1929, a ko bo letos osnovana poli« cijeka Šola v Zemunu, dala toliko-izveaJba* nm gojencev, da bodo mogli v celoti pre* vzeti varnostno in prometno službo, tedaj nadomesti tudi v Beogradu policija orož* ništvo.
Pretekli torek so se zaključili izpiti pr* vega tečaja gojencev te šole, ki se je ortvos rila 10. februarja t. 1. in so bili sprejeti vanjo policijski stražniki in agentski pri« pravniki na podlagi natečaja, ki eo gs razpisale vse banovinske uprave in uprava grada Beograda. Namen šole je, da se gojenci, a z njimi tudi njihovi starešine str o* kovno izobrazijo in usposobijo za ^5?** vanje državne policijske izvršava me službe. Tako je v soli pod vodstvom šolskega upravitelja, načelnika oddelka za državno zaščito v ministrstvu notranjih at^aJ£ Branka Žegarca, predavalo osem ucmh moči o vsem, kar je treba znati v tej na* porni, a vsemu  javnem« življenju tako
Nedelja prireditev
Ljubljana, 10. avgusta. Tudi včerajšnja nedelja je bila v znamenju proslav, manifestacij m drugih prireditev. Na prvem mestu je treba omenU odkritje spomenika Miroslavu Vilhanu v Obmejni Planini, kamor so pohitela mnoga naša narodna društva, zlasti pevska, pa tudi mnogo  častilcev  velikega  našega sladate Ija. Svečanosti so se pričele na preaveče z bakljado, včeraj zjutraj je pa pr redila godba cerkniških gasilcev budnico. Po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane, se p razvila izpred    statedateljeve rojstne hiše dolga povorka, okrog poldne je bilo pa na Vilharjevem trgu odkritje spomenika. Nai-prej  je  govoril  predsednik pripravljalnega odbora g. Blažon, za njim pa tajnik g. Ur bančiČ. Kot slavnostni govornik je nastopi prof. dr. Punta r. Pred spomenik so položila mnoga društva vence.
Planinci so imeli včeraj svoj praznik na Sveti Gori, kjer je bila blagoslovljena tn etvorjena nova planinska postojanka. Na Sveti Gori se je zbralo več tisoč prijateljev narave, med njimi tudi mnogo Hrvatov. Množico planincev je pozdravil v prisrčnih besedah predsednik litijske podružnice SPD g. Tomazin, za njim je pa govoril predsednik SPD dr. Pretnar, ki je Čestital podružnici, da je zgradiia prvo moderno planin sko postojanko v Zasavju.
V Krškem je imelo gasilstvo pomomben praznik, gasilno društvo je proslavilo 40 letnico svojega obstoja in blagoslovilo svojo motorno brizgalno. Slavje je pokazalo, gasilsko društvo v Krškem lepo napreduje in da ima mnogo prijateljev.
V Hotinji vasi so imeli včeraj lepo nacionalno manifestacijo. Slovesno je bilo otvorjeno strelišče strelske družine, ki je kot prva v Jugoslaviji razvila svoj prapor. Ta lepa manifestacija je privabila tudi tz Maribora mnogo gostov, ki jih je pripeljal predsednik mariborskega oblastnega odbora Strelskih druSm polkovnik PutnikoviČ. Praporu je kumovala soproga krojaškega mojstra i« Maribora ga. Anica Marčinkova.
Praznik štepanjskega Sokola
Včeraj je slavil stepanjski Sokol lepo slavje — 20-letnico svojega obstoja, združeno z javnim nastopom na društvenem te-lovadiSču v Stopanji vasi. Ves dan je bilo tu žrivahno vrvenje, dopoldne skušnja, ob 15. prieetek koncerta godbe Sokola I., točno ob 16. se je pa pričel nastop, ki ga Je hitro in točno vodil agilni načelnik br. Fran Bajda.
Moška in in ženska deca sta izvajala skupni prosti (12+6) pod vodstvom s. pod. nač. A. Hrenove in br. Fr. Iiparja. Lep je bil nastop ženskega naraščaja z lastno sestavo. Moški naraščaj je strumno odrezal savezne pod vodstvom br. Bobnarja. Članice s s. nač. A. Hrenovo so podale v celoti savezne proste, nakar sta nastopili vrsti moškega naraščaja s preskoki čez konja ln člani na bradlji ln nam pokazali prav lepe uspehe. Člani so z br. nač. Bajdetom izvajali efektno Vidmarjev© sestavo na Triglavsko koračnico, nakar je vrsta s Tabora nastopila na drogu s prav lepimi sestavami. Posebnost je bil nastop >Stare garde< — naSih starejših bratov, ln ga pri ljubljanskih društvih pogrešamo. Dobro so se odrezali z dokaj težkimi vajami. — Ob sklepu je izpregovoril še par besed društveni starosta br. Iv. Bricelj, ki je zaključil svoj navdušeni govor s pozdravom kralju in domovini, nakar je godba intonirala državno himno. Obisk je bil prav lep, udeležili se se prireditve številni Bani sokolskih društev te Ljubljane, posebne s Tabora, ki so pomagali pri nekaterih oddelkih. Uprave Lj. župe je zastopal br. Krape«. Dobro je spremljala veje ln igrala pri veselici Taborska godba pod vodst br. Savnika, ki je tudi pripomogla k takemu uspehu.
Moramemu uspehu je gotovo sledil tudi gmotni, sa kar je agilnomu društvu in njega pred. zboru ter upravi le Čestitati-Vrlemu Stopenjskemu Soboto Zdravo?
potrebni ki koristni službi. Izpiti, teoretič* ni in praktični, so se pričeli že 27. junija. Zaključni izpiti, ki so se vršili v prisotno* sti večjega Števila odličnih gostov, pa so prikazati zlasti pratično 'zvežbanost go* jencev za razne primere službenih potreb: eksercime nastope, borbo z bodalom, na« stope pri neredih in izgredih, borbo kole* sanikega oddelka, nastop kolesarskega oddelka pri manifestacijah in drugih takih prilikah. Gojenci so pokazali tudi svojo iz* vežbanost v tetovadhri in atletiki, džiu d žicu, rajonski policijski službi itd. Gojenci so v vseh svojih nastopih pokazali zelo trezno in »teHgentno pojmovanje svojih nalog. Najboljši so prejeli posebne nagrade, vsi pa izpričevalo o dovršenem tečaju. Z od= liko je dovršilo tečaj 18 gojencev, nagrade ministrstva notranjih stvari pa so prejeli Bogoljub Ivaniševič, Tomo Ogerković in Niko Markež.
Gojenci, kj zapuščajo prvi tečaj, se do* dele v službo policijskim upravam po bas novinah.   a  v  področju   uprave Beograda
Policijskim predstojništvom v Zemunu in ančevu. V Beogradu pa ostane za sedaj še vsa služba oro^ništvu. . V kratkem, vseknko najdalje do 1. sen* tembra, pa se otvori drugi tečaj polici'sike šole v Zemunu, v katerega se zopet »prej* meno pripravniki. Tečaj bo imel dva od* delka, storažniSkega in agentskega. Sednj se more sprejeti v oba oddelka skupaj 200 gojencev. Če se pa pokaže potreba, pa se bo to število tudi še povečalo, kar bo potrebno zlasti tedaj, ko se definitivno pri* stopi k zameni orožništva v Beogradu samem.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje In svet«. — Posamezna števtta 2,— Din.
Cene mesu v radovljiškem okraju
Glede na pocenitev živine so se na pritisk sreskega načelstva v Radovljici sporazumno s predstavniki mesarjev določile do nadaljnega (do konca sezije) te-le cene mesu, ki se smatrajo za enkrat za primerne:
a) Govedina s kostmi:    brez kosti: I. vrsta  15-— Din        20.— Din
II. vrsta  13.— Din        17-— Din
III. vrsta   10.— Din        14.— Din
b) Teletina s kostmi:       brez kosti:
I. vrsta 18.— Din Cena teletine brez II. vrsta 16.— Din kosti se bo naknadili, vrsta 14__Din no določila.
c) Prešiči:
I. kare 20— Din (za Bled 22. —Din)
II. kare 18.— Din
III. kare 14.— Din Pripominja se,  da je bilo znižanje cen
mesu  v  našem    kraju  že nujno potrebno Treba  je,   da se  zaščitijo interesi kmeta producenta  in   konsumenta. Pričakujemo, da se bodo cene mesu po s^ziji še bolj zni žale.   Uvidevni mesarja so sami spoznali da morajo radi pocenitve živine s cenami mesa navzdol. Tisti pa, ki tega ne uvidijo in ki ne bodo znižali cene mesu, bodo pač imeli opravka s sodiščem. Dolžnost občin skih in drugih organov je, da vsako toza devno nepravilnost prijavijo.
Iz policijske kronike
Brez tatvine koles v Ljubljani skoraj ne
mine dan. Vse opozarjanje kolesarjev, naj pazijo na svoja kolesa, je zaman. Ljudje so lahkomiselni in puščajo kolesa nezaklenjena pred gostilnami, pred uradi, v vežah itd. Včeraj in v soboto so bila zopet ukradena štiri kolesa.
Sluga Josip Florjan je pustil v soboto okrog 14. kolo pred trgovino Motoh na Vodnikovem trgu. Ko je prišel iz trgovine, ije opazil, da mu je nekdo odpeljal kolo. Kolo je bilo znamke »Golumbia«, vredno 2000 Din Tvorniška številka znaša 306.698.
— Druga žrtev kolesarskih tatov je postal železničar Ivan škof, stanujoč v Rožna dolini na cesti XIII. Nekdo je ponoći odtrgal ključavnico na drvarnici m mu odpeljal kolo. vredno 700 Din. — Včeraj opoldne je bilo odpeljano kolo posestniku Albinu Vidmarju iz Crne vasi. Samo za hip je stopil v Česnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti, ko d© je pa zapustil, kolesa ni bilo več. Kolo je bilo znamke »Puch, imelo Je številko 803.703 in je bilo vredno 1250 Din.
— Četrto kolo je bilo odpeljano tesarske* mu delovodji Mihi Kumisthi in sicer snool okrog 21. na Vodovodni ^esti izpred Žaga rje ve gostilne. Kolo je bilo vredno 2200 dinarjev.
PoLiciji je bilo včeraj prijavljenih tudi več prometnih nesreč. Največ so jih zakrivili brezobzirni, divje vozeči kolesarji, katerim bo morala policija odločno stopiti na prste. Tako je v soboto popoldne po pločniku Dunajske ceste prehitro vozil mizar Gril Peternel in podrl pred njim vozečo Marijo Križ mano vo, ki je padla s kolesa in nezavestna obležala.. Morali so jo z reševalnim avtom prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico.
Na Viču je neki kolesar v soboto podrl in precej težko poškodoval zasebnico Marijo Feferjevo. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico. — Se težja prometna nesre« ča se o« pa pripetila v Dravtjah, kjer je v soboto popoldne pred hišo 117 Žužkov avtobus podrl kolesarja Janeza Podgorška. Avtobus je vozil za enovprežnim vozom tn ko ga je prehitel, je šofer v zadnjem hipu opazil pred seboj Podgorška na kolesu. Šofer na mogel avtomobila zavreti m blatniki so zagrabili kolesarja, ki je v loku odletel s ceste ter nezavesten obležal. Težko poškodovanega so morali prepeljati v bofeil-oo, kje* so ugotovi K, da si je pretresel možgane.
KOLEDAR.
Danes, ponedeljek, 10. avgusta, kato-Mcami: Lovro; pravoslavni, 38. julija, Ju-rica.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kralj potepuhov.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: dr. Piccoli Dunajska cesta 6; Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Novice iz Trebnjega
Pasji dnevi, vročina na vseh koncih in krajih, a na drugi strani večne prošnje za dež. Nekaj ga je bilo, a kaj, ko je mnogo-ker je prepozno- Vsi vremenski preroki so odpovedali, morda so tudi oni v krizi. Na poljih in travnikih je kot v puščavi, vs*» požgano, pa bo že bog dal, kot je vzel — pravijo ljudje in imajo prav.
Vročino prav uspešno preganjamo na Temenici, ki nadomešča Savo in ljubljansko >Ilirijo«. Pa, da nas ne boste gledali po strani, vam povemo, da a mamo celo skromno kopališče >Pri treh utah< mu pravimo. Tu se zbira v popoldnevih in ob mraku dnevno vsa trebenjska gospoda te* se solnči in koplje. Ob nedeljah pa je vsa Temenica od Pavlinovega mlina in še višje do Ponikev, ko ponikne, polna kopalcev. Tako, vidite, imamo le nekaj, sicer pa Trebnje kot letovišče tudi mora imeti. Za prihodnje leto imajo v načrtu povečanj* kopališča in novih kabin. Aid ne bi tega uredilo Društvo za tujski promet, ki se že precej časa snuje? Letoviščarjev je še nekaj, a v glavnem sorodniki in prijatelji domačinov. O onem bajnem številu kot je za >raco< priobčil neki naš dnevnik — nd o letoviščarjih govora. Pridite — pa boste videlri. da se boste še radi vračal!
Društveno življenje sicer počiva, pridno pa se pripravlja Sokol na svoj javni nastop, ki bo za zaključek tehničnega zunanjega dela Mi renskega sokol, okrožja. Vršil se bo v nedeljo 1&. septembra, nakar opozarjamo in župe ter jih vabimo k obisku!
—ar.
V restavraciji.
Plačilni! Plačilni! kriči v restavraciji razburjeni gost, ki niti juhe še ni pojedel.
— Kaj se vam tako mudi, da hočete že plačati? _
— Da, mudi se mi. Tega ne morem več gledati! Pomislite, oni gospod tam-le je jedel salato z žlico, a zdaj bo najbrž iedel juho z vilicami.
Dve prometni nesreči
Ljubljana, 10. avgrusta.
Včeraj sta se pripetili na Gorenjskem dve težji prometni nesreči, pri katerih Je bilo več oseb poškodovanih, pa tudi gmotna Skoda je velika. Večja nesreča se je pripetila na ravni cesti nad Kranjem, kjer se je osebni avto iz Ljubljane zaletel y konfin in sc razbil.
Včeraj zjutraj se je odpeljala iz Ljubljane večja družba izletnikov v avtomobilu na Gorenjsko. S >Fordom«, last tvrdke »Slograd«, so se peljali Člani Lukanove in Bleiweisove rodbine iz Ljubljane. V Bohinjski Bistrici so se kopali in se solnčiH, proti večeru se je pa družba vračala v Ljubljano. Na povratku je Soflral Marko Bleiweis. Ko so okrog 7. zvečer dospeH na cesto nad Kranjem, je Bleiwehi nenadoma izgubil oblast nad volanom in avtomobil se je v diru zaletel v obcestni konfin, nato se je pa dvakrat prekucniL
Vsi potniki so padu iz avtomobila ln obležali z lažjimi poškodbami, edino Marku Bleiweisu se nI nič zgodilo. Erva avto taksija sta kmalu prepeljala v Ljubljano polkovnika g. Bleiweisa tn njegovo soprogo, Stano Lukanovo in njeno hčerko Vido. Vsi so bili lažje poškodovani ter so dobili praske po glavi, na rokah in po nogah. V bolnici so jih obvezali in poslali v domačo oskrbo. Avtomobil se je skoraj popolnoma razbil.
Na cesti Bled—Radovljica sta padla popoldne okrog 16. motoclklista Viktor Senk in 21-letni zidar Anton TomSič iz Dravelj. Na motociklu je nenadoma počilo kolo in se je zaletel v konfin. Doćim je ostal šenk nepoškodovan, si je TomSič pretresel možgane ln so ga morali prepeljati v bolnico. Njegova poSkodba pa ni t«»žka.
K nesreči na Jezici
K poročilu o nesreči z motornim kolesom na Jezici dne 4. t. m- nas ie naorosil brat smrtno ponesrečenega    Frana J o š t a, g. Martin J o š t iz Gotovelj pri Žalcu, da objavimo naslednje njegovo pojasnilo:
>S pokojnim bratom Ivanom sva se vozila dne 4. avgusta po opravkih v Ljubljano. Brat je vozil vseskoz previdno, imel je motor popolnoma v oblasti v tempu od 40 do 50 km na uro na odprti pregledni cesti. Pri prehodu čez most pri Jezici je zmanjšal brzino na kakih 30 km na uro. Cez vso cesto sva imela obadva popoln pregled in na njej nisva niti jaz in gotovo tudi ne moj brat zapazila ničesar sumljivega. Kakšnih 10 korakov pred železniško progo pa zapazim jaz in sigurno tudi moj brat železniškega čuvaja, ki je zamahnil z zastavo, istočasno pa je privozil že tudi vlak na cesto. Hipoma je pritisnil brat zavore ter je deloma okrenil motor na desno, toda razdalja je bila prekratka, da bi bil lahko odvozil. Pa je lokomotiva zagrabila od strani motorno kolo in brata, medtem ko sem jaz v zadnjem hipu odletel z motorja ter takoj nato priskočil bratu na pomoč.
Da bi bil moi brat poprej oparil kakšen signal službujočega čuvaja, Je nemogoče, ker tudi jaz, ki sem budno motril cesto, nisem videl nobenega znamenja, da se bliža vlak. Vrhutega sva ravno v Domžalah srečala osebni vlak, a tu so bile za tvornice na cesti zaprte. Jaz sem bil mnenja, da gotovo ne pride takoj drugi za nJim. Nesreča bi bila gotovo preprečena, če bi bile na cesti pri Jezici zatvornice. Kolikor lahko trdim kot star motorni vozač in spremljevalec, ni moj brat v tem kritičnem primeru zgubil prisotnosti duha. Da je šel prezgodaj v grob, je krivda samo na tem, ker na Jezici ni zatvornic. Plačujemo prispevke za ceste itd., toda na najbolj prometnih državnih, takorekoč mednarodnih cestah ni dovolj poskrbljeno za naeo varnost, na ne na takem mestu kakor na Jezici, kjer se zaradi ovinka ne more od daleč videti prihajajoči vlak. Poudarjam še enkrat, da se je moj brat smrtno ponesrečil samo zato, ker na Jezici ni zatvornic*.
Dnevne vesli
— Poljaki poslanik na Bledu. V soboto
je odpotoval na Bled novi poljski poslani k na našem dvoru g. Ghinter.
— Novi potni listi. Notranje ministrstvo Te odredilo, da se dosedanji potni listi zamenjajo z novimi. Vse upravne oblasti v državi začno 1. septembra izdajati nove potne liste, dočim izgube stari potni listi tega dne veljavnost. Tudi naša poslaništva ln konzulati v inozemstvu začno Izdajati potne dokumente na novih obrazcih m sicer v evropskih državah s 1. septembrom, v vseh drugih državah pa s t. oktobrom.
— Iz prometne stažbe.    Za načelnika
gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani je imenovan načelnik gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v ?ubotici Pavle Stražnik.
— Iz državne službe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal carinski posrednik carinarnice na Rakeku Maks Marke!]: iz državne sJužbe sta odpuščena železniški uradnik pri železniški direkciji v Suboti-oj Stanislav Legat in pomožni knjigovodja pri železniški direkciji v Ljubljani Oton Bras.
— Letošnji tujski promet v Splitu. Do
konca julija je posetilo Split 24.540 tujcev, od teh 14.524 naših državljanov. Vračunani so tudi izletniki Jadranske Straže iz Skop-lja in Zagreba, udeleženci sokolskega zte-ta in razne šolske ekskurzije. Iz inozemstva je bilo letos največ Cehov, lani pa Nemcev. Lani je bilo v prvih 7 mesecih v Splitu 22.150 tujcev, kar priča, da je letos
tujski promet nekoliko napredoval.
_ Tujski promet na naši rivijeri. Kopališko poverjcništvo v Makarski dobiva iz Nemčije, Poljske in Češkoslovaške mnogo dopisov, v katerih se ljudje informirajo o razmerah na našem Jadranu. Zadnje tri dni je dospelo v Split 250 nemških in če-
dote. Ker ni hotela iti. Je pograbil nož in Jo zaklal.
— Samomor 81-letnega. ■frca, v Mitro vici en Je obesil v petek 81-letni Franjo fiturm. Starec se Je obesil, ker so mu bile Se tako opešale moči, da nI mogel več delati.
— Vpričo tjina se ga obiti konji. Kmet Stjepan SinkoviČ iz vasi Prosenik blizu Sv. Križa Začretja je vodil konje napajat in seboj je vzel sinčka. Spotoma so se konji »plašiti, kmet je padel z vosa pred prednja kolesa in se zapletal z nogami v oje. Tako so ga konji vlekli in udarjali s kopiti po glavi. Ko so se ustavili, je bil nesrečnež 2e mrtev. Sinček je bil seveda preslab, da bi mogel konje ustaviti
—I j »Danclng« v hotela »Tivoli« vsak večer!  —   Res, mednarodni  artisti! — Cene običajne! 392n • Tovarni Jo*. Relch sprejema mehko In škrobljeno perila v naileoso Izvršitev.
Pri slabosti je naravna »Franz Joeefova«
voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Joae-fove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogen-jah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfublfane
—lj Proslava desetletnice ▼ladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 17 avgusta 1931 se dopolni 10. leto, odkar je nastopil vlado Nj. Vel. kra?j Aleksander I. Mestna občina ljubljanska bo slovesno praznovala ta pomembni dogodek. V svoji seji dne 27. julija 1931 so predsta vitel ji ljubljanskega meščanstva enodušno sklenili, da naj se v počastitev kraljevega jubileja imenuje ubožnica, škoslovaških letoviščarjev. V Split je pri- I ki jo bosta zgradili mestna občina in mest-spelo tudi 22 poljskih letoviščarjev iz Po- I na hranilnica, ki je vorirala v ta namen znanja ki so odpotovali na Hvar, kjer Din 5,000.000, za artiljerijsko vojašnico: ostanejo do konca avgusta. Jutri se pri- Zavetišče kralja Aleksandra l. I>ne 17- av-pelje v Split 50 učiteljic iz Maribora, ki I gusta se bo po slavnostni seji občinskega ostanejo na Jadranu 17 dni. 8Vete  izvršilo svečano  polaganje temeljn«-
_ Uradni dan zbornice za TOI v Ma- I ga kamna za to zgradbo V prepričanju, da
riboru se bo vršil izjemoma v četrtek 13. I bo znak) primerno proslaviti ta jubilej, opo-t. m. in ne kot običajno v sredo. Intere- I zarjamo že danes ljubljansko meščanstvo senti iz Maribora in okolice, ki želijo do- | na ta praznik; uverjen sem, da bo z obilno
biti pojasnila odnosno prijaviti zbornici svoje zadeve, se zato opozarjajo, da se zglasijo v četrtek dopoldan v uradnih prostorih trgovskega gremija v Mariboru, Jurčičeva ul. 8/EE.
— Društvo Pravnik je ob smrti svojega predsednika dr. Danila Majarona orejelo od Pravroškeea društva v Zagrebu naslednjo brzojavko: Žalimo smrt nestora slovenskih pravnika, iskrenog saradnika na pravnome području, prekušanov suborca za pravne ideale. Slava Danilu Majaronu!
— Tovariši bojevniki! Kakor že javljeno, se bo vršil na Brezjah v soboto 15. t. m. naš tabor. Polovična vožnja dovoljena za vse udeležence, ne samo za člane in svojce, temveč tudi za druge. Pri odhodu kupite celi vozni listek in ga pustite žigosati z mokrim postajnim žigom. Te vozne
udeležbo pni slavnosti dalo duška svojim patriotičnim čustvom in z dostojnimi manifestacijami dokazalo svojo ljubezen do svojega narodnega kralja Zupan: dr. Dinko Puc.
—lj Zadnja pot dr. Danila Majarona. V
soboto so spremili svojci m najodličnejsi predstavniki naše javnosti dr. Danila Majarona k večnemu počitku. Predno se je razvil z Napoleonovega trga mrtvaški sprevod, so se poslovili od pokojnega dekan Juridične fakultete g. dr. Jakonc Pole. bivši minister g. Ivan Hribar in podpredsednik Advokatske komore g. dr. Janko Zirovnik-Vsi so naglašali velike zasluge pokojnega za spložen napredek Slovencev. Na pokopa-
Zttpan, 41 let, dninar, Dragočojun pri Smledniku; Jožef Kozjek, 4 leta, sin posestnika, Podrečje pri Smtednflcu: Prane Končar, 64 let, posestnik, Horič pri Litiji; AJfons Oerl, pol leta, sin krojača. Toplice, Novo mesto; Marija Jenčič, 49 let, žena trgovca. Loka pri Zidanem mostu: Viktjr Vidmar, pol leta, sin posestnika, Srna r ca pri Kamnika: AtojzrJ Prane, 82 let, vpoko-jeni čuva] drž. žel., Črnuče: Jakob Kopač. 36 let, delavec, Medvode; Ana Knezovič. 1 dan, hči posestnika. Kraberg; Antonija Rubule, 63 let, dnrnarica, Rakek; Jože Vira« t, 20 let delavec. Dunajska cesta; Jakob Butolen, 47 let, kamnosek, Podpeč; Ivan Jo5t. 28 let, sin veletrgovca. Oo t ovije pri Celju; Marija Bevk, 3 mesece, hči dnmarice, Koseze: Jakob Šebenik. 60 !et, posestnik, Plešivica.
—li Sport med vojaštvom. Naše vojaštvo goji z vnemo tudi sport, kar ie pokazala včerajšnja nogometna tekma moštva Triglavskega polka z moštvom 16. artflje-ri jskega polka na igrišču Ili nje. Da so vojaške tekme še posebno ostre, je samo po sebi razumljivo. Tako se je včerajšnja končala z zmago trigtevskeg.t moštva in sicer z rezultatom 9 : 0 (4 : 0). Igralci vojaškega khiba 16. artHjerirskega polka so po 10 minutah drugega polčasa zaradi nesporazuma s sodnikom izstopili iz igre potem ko je zabilo triglavsko moštvo že novih pet golov. Igra triglavskega moštva je bila odlična. Tudi sodnik je bH dober.
—Lj Christofov učni zavod. LJubljana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din. Revni gojenci imajo popust. 386n —*j Otroški zdravnik dr. Dragaš se je preselil v Beethovnovno ulico štev. 4 pri Kranjski hranilnici. Telefon št. 3336.
Grozna ljubavna tragedija
Ljubici z britvijo prerezal vrat in s kladivom zdrobil
lobanjo, sam se je pa obesil
V noči od sobote na nedeljo se je odigrala na Dunaju strašna tragedija. Vodja podružnice konzumnega društva Johann Vonay je prerezal svoji ljubici, 34-letni šivilji Greti Gauci vrat, potem ji je pa zdrobil s kladivom lobanjo in končno se je sam obesil na okno. Stanovalci hiše, kjer se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija, so zaslišali ponoči iz Vonavevega stanovanja hud prepir, ki je trajal dobre četrt ure. Potem se je pa začulo zamolklo grgranje. Obveščena je bila policija, ki je prvotno mislila, da gre za prepir med Vo-nayem in njegovo ločeno ženo. Stražniki so hoteli posvetiti skozi okno, ki je pa bilo zagrnjeno. Opazili so, da na oknu nekdo visi. Vlomili so vrata in zagledali na oknu visečega Vonava.
V kuhinji so našli na tleh vso okrvavljeno žensko. Prvi hip so mislili, da gre za ločeno Vonavevo ženo. Vonay je bil namreč poročen, pa se je sodno ločil. Kmalu so pa spoznali v truplu Vonavevo ljubico. Zdravnik je ugotovil, da sta oba že mrtva. Greta Gauci je imela na vratu 20 cm dolgo rano, ki pa ni bila brezpogojno smrtna. Smrt je nastopila šele po udarcih s kladivom po glavi. Na mizi ie ležala okrvavljena britev, na tleh pa kladivo, s katerim je Vo-nay ubil svojo ljubico.
Vonay se je seznanil z Greto Gauci
pred tremi leti. Greta je bila lepa, elegantna, omikana ženska. Pred tremi leti je bila zaposlena v nekem krojaškem salonu, kjer je delala tudi Vonaveva žena. Najprej se je seznanila z njo, potem pa še z možem, ki se je kmalu zaljubil v Greto in ločil od svoje žene. Greta je praznovala v soboto 34. rojstni dan in usoda je hotela, da jo je doletela strašna smrt baš ob tej priliki. Kaj je bil vzrok prepira, preiskava ni mogla dognati, kajti Vonay ni zapustil nobenega poslovilnega pisma. Vonay je bil nedavno kot vodja podružnice konzumnega društva odstavljen. Bil je zelo nagle jeze in vse kaže, da je ubil svojo ljubico v hipu, ko se ni več prav zavedal, kaj počenja.
Preiskovalna komisija je ugotovila nekatere podrobnosti grozne tragedije. Vse kaže, da je Vonay, ki je bil levičar, v prepiru najprej pograbil britev in prerezal svoji ljubici vrat. Potem je pograbil drog in udaril ljubico, ne da bi jo smrtno ranil. Končno je pa pograbil kladivo, s katerim je na vso moč udaril Greto po glavi. Njena lobanja je bila strašno razmesarjena. Po umoru je mirno položil britev na mizo, vzel vrvico in se obesil na okno. Nedavno je svoji ločeni ženi in tašči izjavil, da si hoče končati življenje.
Kako Beograd zida svoje nove šole
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c 14
Iz Celja
—c Strelska družina v Štorah priredi v nedeljo 30. t. m. veliko nagradno streljanje. Istočasno izroči družina diplomi častnega članstva ge. Kanelevi, lastnici Samotne tovarne v Storah* ie g. inž. rfm-schkl, od Štorske žeiezolrvarne. Pričakale se obilen obisk članov ki prijateljev štor-ske družine, prisotvovali pa bodo prireditvi tudi zastopniki civilnih m vojaških ob-
Beograd, 5. avgusta. Če kje, je prav gotovo pri zidanju šolskih poslopij nujno potrebno, da 6e uporablja kar najmodernejši, V6em zahtevam sodobnega zdravstva odgovarjajoči način ■zidave, Pri tem pa seveda, ko gre za 6tav* be, namenjene šolskemu pouku, prihajajo v poštev tudi še vse pedagoške zahteve, ki so danes pač vse drugačne, kakor so bile še v nedavnih nazadmjaških časih.
prikazuje pričujoča slika, ho v resnici od* govajala vsem najmodernejšim zdravstvo* Tlim in  pedagoškim zahtevam.
Poslopje bo visokopritlicno, s jj.nl/e-m-ljem, toda temelji se zgrade tako moćno, da se v primeru potrebe v bodočnosti lahko nazida še eno nadstropje. Šolskemu pouku so namenjene štiri razeežne, zelo svetle učne sobe, dočim pa je določena posebna velika dvorana za telovadbo in šolske p r i -
orrnT r c
sisrar rwir rs
lišču  sta se poslovila od pokojnega «*«*lrtor
karte" večajo'W^bre^ I J™'*?™S- dr; * ™«nu slušateljev jih ne oddajte nikomur. Potrdilo o ude- ljubljanske »mi verze pa akademik Breceirj. lasti, ležbi dobite na Brezjah. Spored Se ob- Pogreb je pokazal, da je zopet legel v p rob —c Dežorno lekarniško slažbo v Celi« javimo. Tovariši, vsi na tabor na praznik mož velikih zaslug za nag kulturni napre- ima tekoči teden do vključno petka 14. t 15. t. m. — Osrednji odbor Zveze boiev- dek. Po pogrebu se je vršila v justični pa- I m. lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnikov v Ljubljani.                         ^ laC' 2811,8 ^J* Advokatske komore, na ka- I nem trgu
- Dragocena pridobit^ s^ra^vsfcega teri  ^ je podpredsednik g.  dr.  Zirovnik        _^ Nova tetefonsfca številka rešilne po-
muzeja. Sarajevski muzej Je J*£"***» spomin^ pokojndkoveg. dela in »slug z*    Uafa. Celjska rešitea postaja ie dobila te
najteže urejen *£*^J^*£ odvetniški stan m preeital vež pismenih m    *H ,vo*o nove lastno tektonsko števil
je zelo ^^f^^^^ brzojavnih izrazov sožalja, ki jih je preje-    ko i Občinstvo naj se v bodoče predvsem
avstrijskega pralnega^^7^ ob *mrti *****  ^IgoUtnega    poefafaje te nove telefonske zveze
t ere m so rudi   originalna pisma Jeiacica, j predsednika šokčevica in Strossmaverja. Uprava mu-
zeja si prizadeva dobiti tudi arhiv ruskega generalnega konzulata. Muzej ima 100.000 turških dokumentov.
— Izpiti v centralnem rllglienDkem zavodu. Te dni bo polajraVi v centralnem Hi-gijensekm zavodu v Beogradu 30 učiteljev izpit iz raznih predmetov, nanaajočih se na kulturno in bvjrijensko delo med ljudstvom. Tečaj se je pričel sredi ju* J a -ti predavali so strokovnjaki na polju na-od-neffa zdravja.
— Sinjska alka. Tudi letos proslavi mesto Sinj spomin na osvobojen je izpod turškega jarma ki proslava bo tem večjega pomena, ker bo združena s proslavo 10-
—H Javna dela. Reguiačna dela Ljubljanice in Trjenih pritokov so že povsod v teku, če že niso končana, ki so bila določena za letos po petletnem gradbenem programu ter povsod naglo napredujejo. Ob Cerkveni ulici so že v soboto tudi začeli betonirati temelje za oporno zidovje Oradaščice. Regvfačna deta so tore* v teku poleg del pri Ljubljanici še pri Matem grabnu 'm pri Oradaščici. Mali graben so pričeli regulirati pred štirimi tedni, Orada-ščico, pa prejšnji teden. Jutri pa začno betororatl pri tromostovju lok levega mostu. — Tudi kanalizacHska dela dobro napredujejo. Jarek za glavni kanai kanaliza-
—c Himen. V soboto zjutraj sta se poročita na Brezjah g. Dušan Franko, v radnik tvrdke JeMefc iz Maribora, in gdčna. Štefka Pliberikova iz Maribora, hčerka g. PriberSka. stavca v celiski Zvezni tiskarni. Obilo sreče!
—c Najdena ie bila v mestu ženska kopama čepica, ki jo prejme lastnica pri celiski mestni poMctjl.
—c O priBkf smrti našega nepozabnega Janka LešnJčarja, direktorja Oblastne zadruge za poljedelski kredK v Ćupriji, ki je tragično preminil o priliki zločinskega atentata na brzovlak v Zemunu 2. t. m. ;n čigar zemske ostanke smo pokopali v petek 7. t. m. ob ogromni udeležbi pokojnikovih prijateljev in znancev ter zas top ni-
čije zapadnega dela mesto je Izkopan   v r, =       w « ^,
letni<* vladanja kralja Aleksandra I. Tra-    Orinški trfici do Postojnske utice, na drn- kov oNasti, uradov ki društev, je prejela
dicionelne konjske dffke, znane pod ime-    gem koncu ga pa kopljejo ob Koheziji ta- težko prizadeta vdova ga. Ušničarjeva od
nom >Si.njska alka«, se bodo vršile 16. av- | ko, da bo ta kanal kmata zgrajen do Rož- prometnega ministra g. mž. Uze Radivo-
gusta popoldne. Letošnja aHka pride rodi v film, ki ga preskrbi Centralni presbiro. Udeleženci sinj sk i h svečanosti imajo na železnicah polovično vožnjo, ki velja od 13. do 19. avgusta.
— Legitimacije za kolonijalno razstavo v Parizu. Od 1. avgusta naprej so legatima ci i e, kupljene za kolonijalno razstavo v Parizu, veljavne 30 dni.
ne doline.
—lj Himen. Danes se poročita g. Ljubo Dermelj, učitelj na gluhonemnka. Sokol, pevec prireditveni organizator, knjižničar Simon Gregorčičeve knjižnice itd., m gdčna. Pepca Minkuševa. Bilo srečno!
—lj Politične obaojenee in liitornlraauici is LJubljane v L 1914/15 vabim na sestanek danes v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21.
Beograjski mestni občimi je treba pri* snati, da ^ trudi na vse mogoče načine, da bi zadostila kar najprimerneje z vsakim letom vedno bolj in bolj naraščajoči po* trebi novih šolskih zgradb. Število šolskih družin raste kar skokoma od leta do leta in je zlasti na periferiji, kjer je prirastek prebivalstva največji, ta potreba največja. Tako se začne še ta mesec zidati na Topa čiiderskem brdu poslopje za novo osnovno šolo. Načrt je izdelala ga. Zanka Manojs lovićeva, arhitektka mestne občinske teh« niske direkcije. Nova šolska zgradba, ki jo
Nevidna letala
Plašč, ki napravi človeka nevidnega, živi pač samo v pravljicah. Moderna pravljica, ki pa ni plod fantazije, bo udeležba nevidnih letal na letošnjih italijanskih zračnih manevrih. Ne gre za čarobno čepico, ki bi napravila letala nevidna, temveč za izum inženjerjev znane italijanske tvornice »Fiat«, s katerim bo dosežen presenetljiv uspeh. Aeroplani se bodo v zraku sicer slišali, nihče jih pa ne bo videl.
Inozemski novinarji so že imeli priliko občudovati v Italiji ta izum. Nedavno so se vršile preizkušnje hidroplanov na Gardskem jezeru. Hidroplan se je dvignil v zračne višave in je naenkrat izginil. Brnenje propelerja se je dobro slišalo, zdaj blizu, zdaj zopet daleč, toda letala na zemlji stoječi niso videli. Šele ko se je spustilo nazaj na jezero, so se
jeviča iz Beograda naslednje sožalno pis- I presenečeni gledalci prepričali, da ni šlo
mo: »Spoštovana gospa! V težki nesreči, ki je zadela Vas in rodbino in ji prizadela težak udarec s smrtjo Vašega dobrega soproga in očeta, Vas prosim, spoštovana gospa, da sprejmete moje globoko so-žalje.«
obeta nestanovitno vreme. Včeraj je bilo z jugovzhodnih krajih nase države večinoma lepo, v severno-zapadnih pa oblačno. Pri nas je temperatura nekoliko padla, drugod pa vročina še vedno pritiska. Najvišja temperatura je znašala včeraj V Sarajevu 38.4, v Beogradu 36.8, v Skoplju in Splitu 36.3, v Zagrebu 32.5, v Ljubljani
— Vreme.   Vremenska napoved nam | v resUvracijo »Zvezda«, da se posvetuje-
mo Q jjojjg^g,, dne g septembra. Na sestanku bomo Ubrali akcijski odbor, ki bo vodil priprave za ta kongres. — Rasto Pu-atoslemiek.
—H Umrli so v Lmblianf od 1. do 7. t. m.: Cir« Oiber, 25 let, kandidat mž., Srb-
MJ„„J_ *a uMoa 7; ABdTei Smofej, 77 let, bivši
29.8, v Mariboru 25.1. Davi je kazaTbaro- I čev,iaT' Vidovdanska cesta 9; VTadfco Sre-
meter v Ljubljani 757.3, temperatura je bern*e- 30        eksportni akad., Vrdovdao-
znašala 18.4. *• °*st% 9l Franc Me$e (Meze). 78 let.
— K&ča ga je pičila v grlo. v petek tižitkar. Crna vas 17; Milan Sojer. 3 mese-popoldne je delal kmet Vaso JakSič na I °e, s m delavca. Ižanska cesta 10: dr. Ro-polju pri vasi Stari Manaatir blizu Mitro- man Ravnihar, 40 let, advokat. Gledališka vice. utrujen je legel v grmovju in sadre- I uiica 4: Marija Lotrič, roj. Pintat, 92 let mal. Ta čas se je pa priplazila k njemu vdova cesta rja* VetirvSkova rfoa 23; velika strupena kača in ga pičila v grlo. Ivanića Sopli, tričetrt reta, hči žetezrnčar-Kmet se je zbudil in ubil kačo, čez dobro ja v p.f; Alojzij Tomažm, 55 let, postre-uro je pa v strašnih mukah umrl. I šček, Dunajska cesta 9; Jože SvoKak, 74
— Ubil ženo, ker ni dobil dote. V vasi I let, posestnik, Strmi pot. 6; Marija Toma-Pirkovec   pri Banjaluki   je ubil 18-letni | žač, roj. Balant, 42 let, fena železničarja,
OTROŠKE MO&avtCC
*i*eo
kmet Mato Jurčevič svojo ženo Mando, ker ni dobil dote. Nevestini roditelji so mu obetali pred poroko bogato doto, izplačali pa so mu samo en del. Jurčevič je nekaj časa čakal, potem je pa začel prigo-
Vidovdanska cesta 9: Mirko Aloifcrj Zni-daršič, 2 in pol meseca, sin delavca. Ižanska cesta: Rajko Pečnik. 68 let. trgovec, posestnik, Sv. Petra cesta. — V ljubi lanskih bomiSnicah so umrli: Josip Kuk, 5 me-
varjati ženi, naj gre k staršem po ostanek secev, sin mrtakarice, Čopova uitca; hran
Dve
— Ve, moderna dekleta, niti ne veste, zakaj so igle.
— Kako da ne vemo? Za gramofone.
V hotelu.
— Koliko stane pri vas soba dnevno?
— To je odvisno od jege, gospod.
— Tako? Jaz spim vedno na desni strani.
za optično odn. akustično prevaro. Seveda inozemski novinarji niso mogli zvedeti, v čem je skrivnost nevidnih letal. Predno so se namreč mogli približati hi-droplanom, jih je vojaštvo že spravilo v hangarje. Razumljivo je, da Italija skrbno čuva to tajno.
Dr. Eckener o svoji ekspediciji
Dr. Eckener je sedaj kratko povedal, kakšen je bil uspeh njegove ekspedicije v polarne kraje. Eacspedicija je krenila od polotoka Kanina nad zemljo Franca Jožefa, odtod pa ob 82. stopinji severne širine, do takozvane Severne zemlje, ki je Še malo znana. Dalje je krenil zrakoplov proti vzhodnemu delu Tajmirakega jezera, ležečega na Taj-mirskem polotoku, odtod pa nad Dick-sonovo pristanišče ob izlivu reke Je-nisey. Nad pristaniščem se je obrnil proti severnemu delu Nove zemlje in je letel v veliki višini nad ledenimi gorami in pogorjem severnega otoka tega otočja .do Matočkinega preliva. Končno se je vrnil k polotoku Kaninu. Med poletom od rtiča Fligelv do Severne zemlje je ekspedicija točno ugotovila, da severno in južno od te proge ni nobenih novih aH neznanih otokov. Vse kaže, da je severni del Severne zemlje najsevernejši pomol, držeč se azijske celine, in sicer na širini 81 Vz stopinje.
reditve. Dvorana bo imela poseben vhod, zvezana pa bo tudi z učnimi sobami. Ra* bila pa se bo tudi kot sokolska, telovadni* ca. V podzemlju bo nameščena kuhinja, v kateri ee bo pripravljala hrana za ubožno šolsko mladino, kopadnitca z desetinui prha* mi in centralna kurjava. V šolskem po* slopju bo tudi ambulanca za zdravniško pregledovanje šolskih otrok.
BeogTajska periferija dobi s to novo stavbo šolsko poslopje, ki more rabiti za vzor drugim občinam pri zidanju novih manjših osnovnošoLslkih poslopij.
Severna zemlja obstoja iz dveh otokov, manjšega južnega in večjega severnega, pokritih z ledeniki in prekriža-nih s pogorjem, ki doseže višino 1200 metrov. Na Tajmirskem polotoku je ekspedicija preiskala vzhodno polovico, ki je bila doslej skoro še neznana. Te krajine ni prehodil še noben raziskovalec. Ekspedicija je ugotovila, da se razprostira severno in vzhodno od Tajmir-skega jezera pogorje, ki doseže višino 1400 m. Nova zemlja je skoro vsa pokrita z ledom, južni otok pa nima večjih ledenikov.
O meteoroloških opazovanjih je dr. Eckener izjavil, da je bila temperatura ves čas razmeroma visoka. V normalni višini Zeppelinovega poleta, okrog 500 m, je bilo 6 do 7 stopinj nad ničlo, v višini 1200 m pa že nad 8 stopinj. Zrakoplov je uspešno preletel pas neugodnega vremena v Barentovem morju in prišel je v pas lepega vremena, ki je bilo za nadaljevanje poleta zelo ugodno. Mnenje, da so polarni kraji posebno ugodni za zračni promet in da so letala najboljše sredstvo za raziskava-nje teh krajev, drži samo pod gotovimi pogoji.____
Muzej čevljev
Amerika ima vse polno najrazličnejših muzejev, a zdaj je dobila še muzej čevljev. Celih 28 let so rabili, da so zbrali okrog 1300 parov čevljev, ki so jih spravili v vetrine muzeja v Bostonu in dejali ljudem: Zdaj pa pridite pogledat, kako se ljudje obuvajo. V muzeju je karakteristična obutev vseh časov in narodov. Zvezda razstave so sandale, ki so jih našli v starem egiptskem grobu in ki so bile nošene 2000 let pred Kristusom. Iz razvalin rimskega mesta Antin-ce ob Nilu se je ohranilo mnogo čevljev in sandal iz 5. stoletja. Rimska obutev v muzeju kaže, da v onih časih peta sploh niso poznali.
V muzeju so iz poznejše dobe lovski čevlji Henrika IV., veliki škornji posti-ljonov cesarice Marije Terezije ,ogromni jahaški škornji beneškega doža in vsega občudovanja vredne, s krasnimi Čipkami okrašene copate papeža Pija VI. iz leta 1785. Tu je tudi čeveljček slavne pariške plesalke Cleo de Merode z njenim lastnoročnim podpisom. Veliko pozornost vzbuja tudi popolna, pregledna zbirka vojaških čevljev.
8rran 4
»SLOVENSKI NARODc, dne 10. avgusta 1951
4tev. |79
Emile Gaboriau: 5
velemesta
Roman
Takrat je bil mlad, zdaj je pa imel za seboj že dobrih šest in štirideset let, kar mu pa ni moglo vzMi slovesa lepe--ga moža.
Njegovo delo je bilo v tem, da je po vrsti zapisoval imena klijentov. Zdaj je bila na vrsti ženska, ki smo jo že omenili. Bila je debeluhasta mamica, podobna kuharici aH branjevki.
— Ali bi radi dobili službo? — jo je vprašal.
— Da, dragi gospod, — je odgovorila ženska; iz nabite denarnice je vzela nekaj denarja, rekoč:
— Evo, tu je vpisnina. Zabeležite si moje ime: Karolma Schrndelova, m poiščite mi. prosim, dobro službo. Toda samo v kuhinjo, razumete?
— Dobro.
In ženska je odšla.
Paul, ki je vse dobro slišal, je brl presenečen. Tu v tej pisarni mu je postalo neprijetno. Iskal je že primerno pretvezo, da bi mogel oditi, ko so se naenkrat odprla vrata v ozadju in vstopila sta dva moža.
Prvi je bil nizke postave, elegantno oblečen in odlikoval se je z ono nepri-siljenostjo v občevanju, ki je lastna ljudem iz boljše družbe.
Drugi je brl pa podoben podeželskemu advokatu. Na sebi je imel topel suknjič iz rjavega volnenega blaga, na nogah tople čevlje, na glavi mu je pa čepela žametasta čepica. Skrbno pristrižena brada mu je segala do belega na-prsnika, oči so mu pa zakrivala modra očala.
. — Torej smem upati, kaj ne? — je dejal mlajši mož. — Ne smete pozabiti, kako kočljiv je moj položaj.
— Saj sem vam vendar dejal, gospod markiz, da bi gladko pritrdil, če bi bilo odvisno od mene, — je odgovoril mož z belim naprsnikom. Tako se pa moram posvetovati s svojirrri družabniki.
— Zanesem se torej na vas, dragi gospod, — je pripomnil elegantni mož.
Paul je vstal. Pogled na mladega, elegantno oblečenega moža ga je pomiril. Starejši gospod resnega obraza bo menda Mascarot, — je pomislil.
Markiz je odšel. Paul se je že hotel predstaviti, pa ga je prehitel Be-aumarchef in stopil k možu z belim naprsnikom.
— Gospod šef, ali uganete, s kom sem pravkar govoril?
— S kom? Povej.
— S KaroKno Schmielovo.
— Bivšo   služkinjo vojvodlnje de Champdoce?
— Da.
Mascarot je od veselja vzkliknil. #
— To je pa res srečno naključje! Kje pa stanuje?
To naravno vprašanje je spravilo Beaumarchefa v zadrego. Vedno je vpraševal klijente po naslovih, zdaj je pa pozabil na to.
Mascarot je kar poskočil m spozabil se je tako daleč, da je celo zaklel.
— Tristo vragov! To je naravnost neverjetno. Celih pet mesecev že iščem to deklino po vsem Parizu, ko mi jo pa srečno naključje privede, jo pustiš iz rok.
_Saj je pravkar odšla, za njo stečem, pa bo, — je dejal Beaumarchef.
— Upam, da jo dohitim. Toda Mascarot ga je zadržal.
— Počakaj, — mu je dejal, — poznam spretnejšega človeka. Vzemi s seboj tega Toto-Chupina, pa naj se on zavzame za to stvar. In Če dohitita to deklino, ne smeta govoriti z njo, temveč ji samo sledita in pazita, da je ne izgubita izpred oči. Rad bi vedel podrobno od ure do ure, kaj počenja. Vse, razumeš?
Ko je Beaumarchef odhitel, je postal Mascarot zelo slabe vorje. Bilo je jasno, da Paula ni opazil. Paul si ni znal pomagati drugače kot da je tiho zakašljal, da bi opozoril Mascarota nase. Mascarot se je ves ogorčen obrnil.
— Oprostite, — je začel Paul. Toda posredovalec se je takoj prijazno namuznil, rekoč:
— Ah, že vem. Vi ste Paul Vk>-laine?
Mladenič se je priklonil.
— Aha, takoj, samo trenutek potr-pite, prosim.
Hitro je izginil skozi zadnja vrata in Paul se še ni bil dobro ozrl za njim, ko je že zaslišal njegov glas:
— Izvolite, gospod Paul. Sem k meni, prosim. Nobene skrivnosti nimam pred vami.
V primeri s sobo, iz katere je Paul prišel, je bil opremljen kabinet gospoda Mascarota naravnost razkošno.
Mascarot je pokazal Paulu na naslanjač pred seboj, rekoč:
— Pomeniva se.
Msscarot je govoril tako mirno in se smehljaj tako dobrodušno, da je imel Paula takoj na svoji strani.
— Reciva torej, — je nadaljeval Mascarot, — da vaša sedanja sredstva ne zadostujejo in da ste pripravljeni storiti vse, da si priborite boljši položaj v človeški družbi. Ponavljam samo besede dobrega Tantaina. Toda pred-no izpregovoriva o sedanjosti, se morava malo pomeniti o preteklosti.
Paul se je zdrznil, kar je Mascarot takoj opazil, ka't- pripomnil je:
— Oprostite, da bom tako nediskre-ten, toda drugače ne gre. Moja odgovornost je velika. Tantaine je dejal, da ste prijazen, pošten in dobro vzgojen fant. Zdaj vidim, da se ne moti. Morate pa razumet, da moram imeti sam nekakšno jamstvo, če hočem jamčiti za vas tretji osebi.
— To je res, gospod, — je pritrdil Paul.
Častivredni posredovalec se je skrivaj nasmehnil, si popravil očala in pripomnil:
— Hva'a za priznanje. Vzel je z mize beležnico in nadaljeval:
— Pišete se Marie Paul Violame? Paul je pritrdil.
— Ste nezakonski sin?
To vprašanje je navdalo Paula z grozo.
Res je, gospod, — je priznal, ne da bi skrival svoje presenečenje. — Niti sanjalo se mi ni, da je gospod Tantaine tako dobro poučen o meni. Vidim, da je stena med najinima sobicama mnogo tanjša kot sem mislil. .
— Vaša mati, — je nadaljeval blagorodni posredovalec — je imela zadnja leta svojega življenja skromno trgovinico z mešanim blagom.
— Res je.
— Koliko more nesti taka trgovinica v Portiersu? Zelo mak), je-ii? K sreči je dobivala poleg tega letno pokojnino tisoč frankov.
Po teh besedah je planil Paul pokonci.
— Gospod, — je zajeclial presenečeno, — kdo vam je mogel izdati moje privatne zadeve, o katerih nisem črimil v Parizu nikomur niti besedice? Niti Roza tega ne ve!
Mascarot je skomignil z rameni.
— Ne smete pozabiti, da potrebuje človek mojega kova posebna zasledovalna sredstva, kajti sicer bi brl neprestano v nevarnosti, da ga bodo drug! varali in vodili za nos. Sicer pa, če sem radoveden, sem tudi diskreten. Ne bojte se torej ničesar in odgovarjajte na moja
vprašanja odkrito. Kako je dobivala vaša mati pokojnino?
— Vsake tri mesece po nekem pariškem notarju.
— Ah! Morda je vam znano njegovo ime.
— Ne.
— Mislim, da je pošiljal ta denar vaš oče m da je bil namenjen vam.
— Nikakor ne, gospod.
— Kdo vam je rekel, da ne?
— Mati, gospod, mi je prisegla to pri svojem zvefrčamju, a moja mati je bila zelo pobožna žena, prava svetnica.
Ljubil sem jo še preveč in spoštoval, da bi bil kdaj govoril z njo o teh rečeh. Nekoč me je pa le premagala radovednost in drzni! sem si vprašati jo po imenu najinega dobrotnika in zaščitnika. Toda solze, ki so ji zalile oči, so bile najboljši dokaz, kako neprijetno ji je bilo to vprašanje. Tega imena nikoli nisem mogel spraviti ig nje, vem pa točno, da je moj oče umri že pred mojim rojstvom.
Mascarot je nalašč pogledal skozi okno, kakor da ne vidi, kako je Paul ganjen.
— Ali vam po materini simrti niso več izplačevali pokojnine?
Pri Izpitu.
Profesor kandidatu: >Povejte mi, koliko časa se potrebuje približno, če se peljemo po železnici iz Kalifaxa v Vancouver ? <
Kandidat po kratkem premišljevanju: >To je odvisno od hitrosti vlaka, gospod profesor.c
Baš zato.
— Možiček, nikar ne hodi danes v
gostilno. Ne morem ti povedati, kako
— Rojeni ste bili v Poitiersu, v uli- i dolgočasno je človeku samemu sedeti
ci des Vignes 5. januarja 18... Zdaj doma.
ste torej v štiriindvajsetem letu. — Da, gospod.
— To si lahko mislim in baš zato hodim v gostilno.
Zrno do zrna pogača
Neka] primerov, kako se nabere po dinarčkih celo
premoŽenje
V vsakdanjem življenju velemesta igra drobiž zelo važno viogo. Nikjer ne pride pregovor »zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, tako do veljave, kakor tam, kjer se zbira kapital po dinarčkih. Najbogatejša žena sveta Hettv Green, znana pod imenom »Čarovnica z Walls Streeta«, je vedno dejala: »Dolar je sestavljen iz centov in kdor jih ne nakopiči, ne sipravi skupaj dolarja.« Vanderbilt je začel svoj promet s čomom, ki je vozil iz New Yorka na Island. Neki drugi ameriški milijonar je obogatel s prodajanjem kvasa v tabletah po dva centa. Tretji je začel svojo karijero s prodajanjem novin po "ulicah.
Promet z drobižem se je pa razvil Šele, ko so se pojavrl avtomati, ki jih vidimo sedaj po vsem svetu. Avtomati pa niso ndč novega. V primitivni obliki so jih poznali ljudje že pred Kristusom. Grški matematik in fizik Hero iz Ale-ksandrije je namestil pred vhodom v hram avtomate, iz katerih je brizgala blagoslovljena voda, če so metali ljudje vanje novčiče. Prvo ameriško avtomatično tehtnico je imel v okolici De-troita trgovski potnik, ki si je moral izposoditi v ta namen 10.000 dolarjev. V začetku so bili dohodki neznatni, kmalu so pa začeli naraščati in iz skromnega podjetja je nastala velika demiSka družba, ki je kupila podjetje od ustanovitelja za poldrugi milijon. Debelim ljudem, ki se hočejo iznebiti nadležne maščobe, so postale avtomatične tehtnice nujno potrebne, ker lahko vsak čas kontrolirajo svojo težo brez nadležnih prič.
Toda nečimemim ženskam je bilo
kljub temu neprijetno, da so mogli, čeprav nezmani mimoidoči, videti, koliko tehtajo. Zato so bile uvedene nove tehtnice, zek) diskretne, iz katerih padajo listki, tako da nepovabljeno oko ne more videti, kohko človek tehta. Navadno je na robu takega listka natiskano Še prerokovanje za bodočnost in ta novi izum nadomestuje ciganke in vedeže-valke ter privablja mnoge ljudi, ki bi radi vedeli, kaj jih v življenju čaka. Pa tudi s človeškim nezaupanjem se je posrečilo povečati dohodke avtomatičnih tehtnic in sicer na ta način, da stojita dve tehtnic skupaj in je omogočena ljudem kontrola. 2e če je pri avtomatični tehtnici obešalnik za gornjo obieko in razne obtežilnie predmete, je zanimanje za njo večje. In z raznimi takdmi domisleki se je podjetje avtomatičnih tehtnic tako razširilo, da ga je kupila neka newyorška banka in delnice so poskočile za 50 milijonov dolarjev. Dohodki ene same tehtnica v New Yorku znašajo 32 do 50 dolarjev dnevno. Obenem z avtomatičnimi tehtnicami so se pa razvili rudi avtomati z žvečilno gumo, bonboni in čokolado. Pred 20 leti se je združilo 32 delniških družb v eno, ki ima sedaj 70.000 avtomatov, nameščenih na 11.000 kolodvorih širom Amerike. Newyorška podzemna železnica zasluži s svojimi avtomati 5000 dolarjev dnevno. Največ je v Ameriki avtomatov z žvečilno gumo; samo v podzemni železnici jih je 8000 in njihovi dohodki znašajo nad 2 milijona dolarjev letno. Proizvodnja žvečiln-5 gume je v Ameriki tako velika, da gre samo za reklamo vsako leto 7 milijonov dolarjev.
Enotna delovna
knjižica v Rusiji
Posebna komisija, ustanovljena pri komisarijatu dela, je pripravila osnutek enotne delovne knjižice. Ta knjižica bo za vse prebivalstvo sovjetske Rusije enaka in bo obenem legitimacija vsakega poedinca. V nji bodo zabeleženi vsi pozitivni in negativni pojavi v produktivnem udejstvovanju vsakega delavca in uradnika, njegov poklic, kvalifikacija, napredovanje v višji razred, čas nastopa službe, vzrok odslovitve itd. Enotna se imenuje ta delovna knjižica zato, ker mora zamenjati nebroj raznih drugih knjižic, potrdil, izpričeval itd., s katerimi je prebivalstvo sovjetske Rusije že tako preobloženo, da samo ne ve, kam z njimi. Delovna knjižica bo obenem nekakšen potni list vseh zaposlenih, kajti njen namen je tudi nadomestiti osebne izkaznice, ki jih izdaja milica.
Z uvedbo enotne delovne knjižice odpravijo v sovjetski Rusiji 26 vrst dokumentov, ki so jih izdajale doslej različne ustanove in organi. Odpravljene bodo tudi plačilne knjižice, kamor so zapisovali podatke o zaslužku. Delovno knjižico dobi vsak zaposleni prebivalec
sovjetske Rusije in ona bo najvažnejša legitimacija. Delovne knjižice bo smel izdajati samo komisarijat dela. Za vsakega delavca, odnosno uradnika bosta izdani dve knjižici, eno dobi sam, druga bo pa spravljena v podjetju, kjer je trenutno zaposlen. Pri prehodu v drugo podjetje bo duplikat delovne knjižice poslan dotičnemu podjetju.
Četrtek, 13. avgusta.
12.15. Harmonika, šlageri i. 12.45. Dnevne vesti. ia00. Čas, plošče, borza. 18.30. Salonski kvintet. 19.30. Drago Ulaga: Gim-nastične vaje. 30.00. Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30. Davorine Jenku v spomin: 21.15. Samospevi gdč. Ved raiove. 21.45. Prenos Bridi - Herseje-vega jazz - orkestra iz Park hotela na Bledu. 22.30. čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
>SLAVIJA<
65
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJIBU4NI. Gosposka ulica IS, telefon štev. 2176, «27«. Podružnice:   Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
Petek, 14.
12.15. Schdbert, operetne arfre. 12.45. Dnevne vesti. 13L00. Čas, plošče, borza, 18.30. Salonski kvintet. rO.30. Gospođini ska nra, gdč. Glka Krekova. 30.00. Plošče. 20.30. Prenos iz Beograda. 22.30. Čas, Jnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 15. avgusta.
9.00. Ing. Jože Čeme: O pojedel stvti. 9.30. Prenos cerkvene glasbe. 10.00. Plošče. 1030. Versko predavanje. 11.00. Salonski kvintet. 12.00. Čas, dnevne vesti, plošče. Mešan program. 1530. Kvartet mandolin in kitar. 1630. »Stric v toplicah«, veseloigra, Ljudski oder. 20.00. Pester večer. 2130. Harmonika sodo, g. Stanko. 22.00. Cas, dnevne vesti. 22.15. Salonski kvintet. 23.00. Napoved programa za naslednji dan.
Senzacija!
Danes gostuje pri nas mojster vseh pevcev, slavni tenorist Metropolitan opere v New Torku
DENIS KING
v  bajno  razkošnem velefilmu divne lepote, očarljivih lepotic, krasnih plesalk, omami ji vih arij, bleščečega petja
Kralj potepuhov
Po slavni operi: >Si jetais roi* Partnerica slovita primadona
&eanette
•M CM C Jo** CM t J
Senzacija, kakršne Ljubljana še
ni imela!
Predstave ob 4** pol 8. In 9^ uri zvečer
Kot dopolnilo Paramountov zvočni tednik!
Premiera! PopoJnema novo!
FIlm, ki je žel trtnmfe■ navdoienja po vsem svetu.
Telefon 2114
i
> mM ali ogfasf<
Vsaka bamađm SO pu. Plača mm lahko tuat 9 ta odgovor znamko I — Ha mpramanja trm i ■!  «Mteowi/bma - Najmanjši otflas Dis
JUGOGRAD izvršuje solidno m najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Past. — Inž. arb. Bogomir Past. — Streliška 33. teL 2025. SSL
Ladijski ped
v debelini 25 m 80 nun; ima stalno na zalogi In prodaja po najnižji dnevni ceni »mrlja«, d. z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. 2213
Malinovec
pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Ur. G. NOOOU, LJUBLJANA.
BUKOVA DBVA
pri tL
»KURIVO«
LJUBLJANA, Dunaj-
štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 84—34
Več pleskarskih pomočnikov
samo dobro kvalificiranih, takoj sprejmem. — Naslov pove uprava lista.
KUPIM mio s trgovino meš. blaga na deželi bivše Štajerske, na prometni cesti, z nekaj oralov zemljišča. Ponudbe z natančnim opisom na upravo »Slov. Nar.« pod >Trgovska hiSac 2240
na selo topem kraju, 20 metrov od kolodvora Stična,
po
obstoji Is nova hise, dvojnega kosorlca na 6 oken, poda, vse v dobrem stanju in krito s opeko, sadnega vrta, treh goadev, travnikov, njiv. na katera se pose je 40 mernikov. Naslov: J. Mlklavčič, Omelo, p. Stična, DoL 2252
la afrik, močno blago S
Je, tono te blago sa preobleko
Rudolf
LJUBLJANA,
Pri cr* se. S
KLAVIR
lep, črn, zelo dobro ohranjen, zaradi preselitve prodam po primerni ceni. — Kje, pove uprava »Slov. Nar.c. 2250
4 SODARSKE POMOČNIKE
za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Koser-nik, Vodnikova 17, Ljubljana VIL 2206
Na obroke
vsakovrsten mizarski in stavbni les, tudi pooblan, nudi Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana.
Telefon 2424. Istotam se proda več vosov
hlevskega gnoja
in dvovrstna
harmonika
aa učenje. 2239
MEŠČANSKA GOSTILNA
na kriZiacu 5 ulic v Zagrebu, popolnoma opremljena, z močnim prometom, ki Istoči letno 210 hI alkoholnih pijač, s 3 gostilniškimi sobami, kuhinjo, pivnico, stanovanjem, poletnim vrtom in najemninsko pogodbo 5 let, proti mesečni najemnini 2500 Din zaradi bolezni lastnika naprodaj sa 47.000 Din. M. S. Pavlekovič, Zagreb, L, Ilica 146, L 2251
GRAFOLOG is HIBOSOF N. SADLUCKI V LJUBLJANI
čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od t. do 12. In od 2. do 7.— Naslov: Ljubljana, Hotel »Slon«, U. nadstropje, soba St. 64. 2246
POZOR! POZOR!
Pleskarska in ličarska dela
za privatnike in nove stavbe
z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno
IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana,
IGRIŠKA ULICA ŠT. 10 Postrežba točna!
Cene solidne!
Poceni in vendar najboljša le
SEVERJEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedežu m 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 550.— do 850.—, po
izbiri preobleke. — Zahtevajte
Najboljši materijal!
RUDOLF SEVER. LJUBLJANA.
Marijin trg St 2.
„Geco"
patrone z nemškim >Rothweilskim< 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke aR«, napolnje* z nemškim  Hasloch brezdimnim — wr wr *modmkom* i™* vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni dal lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.