2. številka. Ljubljana, v torek 4. jannvarja 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan ivcefr, in mil nedelje in praznike, tor velja po polti prejeman ca avstro-ogerske dežel« za tm leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljaao brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačni« m od Itiristopno petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrttt tiska, po 5 kr , če ue dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai te izvoli frankovati. — Rokopisi Be ne vrač«jo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št. 13. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon *t. :« 1. veljavnosti avstrijskih narodov in njih zastopnikov, o dvotretjinski večini slovenskega naroda na Goriškem, marveč stoječ na stališča, du italijansko-furlanska manjšina plačuje večji davek, skušajo za-prečiti vsaktero investicijo (nalaganje denarja za stvari, ki nesejo dobiček), ako ni neposredno njim v korist. Slovenski del dežela je zanemarjen v vsakterem, gmotnem in duševnem oziru. Vsak košček ceste je treba drago kupiti z nepotrebnimi in neopravičenimi podporami v Furlaniji. Slovenska Brda zastonj zdihujejo po cestah, na katerih bi bila človek in žival življenja varna; v Furlaniji si pa glave ubijajo, kje bi se našel kak kos ceste, za kateri bi se podpora prosila od deželnega zbora, da ne poj de ves denar, ki je za to od~ .njen, na slovensko t-'i.'an. Slovenskim poslancem ni dana prilika in moč, da bi zagovarjali koristi svojih volilcev, kakor zaslužijo; da bi spravili svoje pritožbe in predloge v deželnem zbora v razpravo, kjer bi jih bolje spo-snala javnost in vlada; kajti v deželnem odbora, ki pripravlja gradivo za deželni zbor, in v odsekih, izvsemši peticijski odsek, ki odločuje o prošnjah za jedenkratno podporo iz deželnega zaloga, so Italijani v večini in sklepajo ter predlagajo, kakor je njim prav; ako pa kateri Slovenec stavi samostalen predlog o še tako nedolžni stvari, n. pr. o verskem pouku v deželni kmetijski šoli ali o splošni volilni pravici v knpčijsko in obrtni jat o zbornico, tedaj ga italijanski poslanci počastijo s tem, da niti ne postijo, da bi se predlog oddal kateremu odseku in spravil v razpravo, marveč ga kar pri prvem čitanju, ko ga je predlagatelj utemeljil, odklonijo. Tako zavirajo italijanski poslanci, da pritožbe in nasveti slovenskih poslancev ne pridejo v razpravo, da tudi vlada se ne more o njih izreči in da jih ne more podpirati. Če tudi bi hotela. Z ozirom na to so slovenski poslanci zahtevali, naj se odseki v deželnem zboru tako sestavljajo, da vsak drugi bo imel slovensko večino, čemur so Italijani pred dvema letoma brezpogojno pritrdili. Na to je sprožil dr. Gregorčič na slovenski strani misel, naj se voli iz deželnega zbora odsek, ki ima pretresovati vsakoletno poročilo deželnega odbora in stavi i deželnemu zboru potrebne pred- loge, meneč da, kakor obsega delovanje deželnega odbora vso deželno upravo, tako bi se raztezal delokrog tega odseka na vse stvari ki ne bi bile odkazane kateremu dragemu odseka, ter da tako bi bila dana slovenskim poslancem prilika, da bi marsikaj spravili v deželnem zboru v razpravo, česar zdaj ne morejo; kajti odseki imajo po deželnem opravilnem redu pravico, da stavijo predloge in nasvete, ki se v deželnem zboru razpravljajo brez prvega čitanja, ki se torej ne morejo že naprej (a limine) odkloniti. Italijanom bi ostala ne-prikrajšana pravica, odbiti predloge, ki ne bi jim ugajali, vendar šele po končani razpravi, potem ko sta svet in vlada izvedela, kaj Slovenci zahtevajo in zakaj. V seji 3. februvarja je stavil dr. Turna Gregorčičev predlog v tej obliki: BPoleg že obstoječih vsakoletnih odsekov deželnega zbora naj se ustanovi še upravni odsek sedmih članov, v katerega področje bi spadali vsi predlogi, ki se tičejo delovanja avtonomno-administrativnih organov v zadevah ki spadajo v oblast deželnega zbora." Italijani so predlog odklonili. Na to izjavijo slovenski poslanci, da nasprotna italijanska stranka je s tem, da je odklonila predlog, naj se poleg obstoječih odsekov ustanovi de ■ upravni odsek, ki je za preustrojitev deželnih raz-; mer neobhodno potreben, odklonila vsako poroštvo, da hoče resno sodelovati ž njimi na korist cele dežele; da jim torej ni mogoče več sodelovati v * deželnem zbora, dokler se jim ne da poroštvo, da se resno misli preustrojiti deželne razmere. Ob jed-nem so izjavili, da vladajoči sistem na Primorskem pospešuje dosedanje neznosno stanje, da gubi našo nroduost in upliv naših poslancev; da po sedanjem postopali,u ni mogoč nikak napredek in aspeh ; da kmetski stan v deželi propada; ter so zapustili deželno dvorano. Po tej izjavi je bilo pričakovati, da slovenski deželni poslanci se ne vrnejo v zbornico brez potrebnega poroštva, ako hočejo ostati zvesti svoji besedi. Poroštva niso dobili; zato se niso udeležili otvoritvene seje deželnega zbora. Ako je komu na tem ležeče, da deželni zbor goriški deluje redno in opravlja svoje posle, ve zdaj, kako reči stojijo, in Deželni zbor goriški. Z ozirom na gorostasne impertinence, katere Bo nagomilili italijanski dež. poslanci goriški v svojem „manifestu*, izdanem vsled abstinence slovenskih poslancev, prijavljamo iz .Soče" naslednji, razmere na vse strani pojasnjujoči članek: S cesarskim patentom z dne 21. decembra je bil skl can deželni zbor goriško-gradiški na dan 28 decembra Deželni glavar je vsled tega napo vedal prvo sejo ob 11. ari predpoladne; a prej, ob 10. uri je bila slovesna maša v prvostolni cerkvi. Ob določeni uri se zberejo v deželni dvorani deželni glavar, vladin zastopnik in italijanski poslanci v odsotnosti slovenskih poslancev. Deželni glavar otvori zasedanje, dasi zbornica ni bila sklepčna; nagovori italijanske poslance ter jih pozove k trikratnemu evviva presvitlema cesarja; izrazi svoje obžalovanje, da polovica deželnih poslancev se ni udeležila prve seje, katero z«ključi, ne da bi se bila razpravljala in rešila j* dina točka dnevnega reda, namreč poročilo deželnega odbora o začasnem pobiraju deželnih naklad v letu 1898. Nasledek tega je, da začasni deželni proračun se mora ustanoviti s pomočjo cesarske naredbe, kakor se je to pogosto zgodilo v dragih kronovi-nah, ter da se mora govor ti o nezadovoljnosti Slovencev in o nezdravih odno*ajih na Goriškem tudi v visokih krogih, kjer se razmere v raznih deželah in odnošaji mej njihovimi ljudstvi kaj radi opisujejo kot najboljši, ker to se najrajše sliši. Nekateri ljudje se delajo osuple in začudene, da so zastopniki slovenskega naroda opustili deželni zbor, ter da se ne poslužojejo ustavne pravice, ki jim je dana; ali kdor pozna razmere v naši deželi in odnošaje v našem deželnem zboru, ve, da je moralo tako priti. Slovenski deželni poslanci, zastopniki slovenskega naroda na Goriškem, so prepričani, da deželni zbor goriški ne varuje in ne pospešuje koristij goriške dežele, posebno njenega slovenskega dela, tako, kakor bi mogel in moral to storiti, in da so tega krivi v prvi vrsti italijanski poslanci, ki delajo vtis, kakor da nimajo pojma o skupnosti dežele goriško-gradiške, o ravnopravnosti in jednako- LISTEK. Na Drenovem. Spisal Ivan Dob. Odprl sem okno. Prijetno gorka sapa je zapihala v voz ter si igrala z zastorom. Vlak je dr-dral po široki ravani, pokriti z bleščečim, tajajočim se snegom; samo ob kakem potočiču so se kazale dolge proge rujave zemlje. Dolgo, nizko hribovje, zavito v prozorno, svetlo meglo, obrobljalo je ravnino daleč na okrog, nad njo pa je sijalo belo-sinje nebo, jasno in bleščeče, vse kakor potopljeno v solnčnih žarkih. Bilo je nekako sredi marca lanskega leta. Peljala sva se s prijateljem Makom v Drenovo, vas, ki je bila oddaljena tri postaje od malega mesteca na Dolenjskem. Peljala sva se posetit Makovega znanca. Gledal sem skozi okno, ves opojen z lahkim, prijetnim čutom vzpričo tega krasnega, pomladnega dne. Prijatelj Mak pa se je dolgočasit poleg ogromno debele gospe z zalitim, tolstim, rudečim obrazom, iz katerega je gledalo dvoje drobnih, lenih očij -Razen nas je sedel v kupeju študent s skrbečim obrazom in veliko luknjo na desnem rokavu, kate- rega je neprestano sukal in vrtil; zraven njeva pa J je čepela v dve gubi sklonjena Starikava gospodična drobne glave in dolgega, ostrega nosa, ter je buljila vso pot v rudeče vezano, zla'o obrezano knjigo. . . „To vražje Drenovo; saj se vendar že vozimo in vozimo, a konca le ni!" je začel vzdihovati Mak, privzdignil levo koleno ter proseče pogledal svojo debelo sosedo. „Ali Vas morda vznemirjam, gospod?" „„Ah, milostljiva, nikakor ne, prosim!UM V tem hipu vlak zažvižga, — od daleč se zasveti belo, dvonadstropno poslopje: postaja na Drenovem. Mak se ves srečen osvobodi svojega sosedstva, vstane, poravna si obleko, vzdihne in pogleda truden skozi okno; študent v kotu je v naglici pozabil zakriti lokajo na rokavu; starikava gospodična je z velikim .šumom zaprla svojo knjigo ter ostro in temno pogledala v obraz študentu, ki se je ves v zadregi obrnil v stran. Vlak se je začel ustavljati, začul se je klic sprevodnikov, — in v par trenutkih stoji pred nama z razprostrtima rokama gospod načelnik, sredi begajočih, kričečih slug, uradnikov in pasažirjev. Gospod načelnik je poosebljena nedolžnost in dobročutnoet. Suho telo na visokih, tenkih, vedno | nemirnih nožicah ; čelo precej visoko, jasno in mirno; krog drobnih, dobrovoljnih očij neštevilno plitvih gub in gubic, katere so na gosto raztresene po vsem širokem obritem obraza. »Ah, to me veseli, neizmerno veseli, gospoda . . . glejta, jaz sem vaju skoro pričakoval. A prav je, da sta prišla: pokažem vama nekaj posebnega . . . Le tiho, — prej ne povem ..." In gospod načelnik se je nas mehljal nedolžno -skrivnostno ter si m čl roke. .Toda, prosim, gospod Mak, — gospod Dob, prosim, potrpita za trenotek! Naročiti moram nekaj svojemu uradniku, — v hipu se vrnem." Izginil je v pisarno. „Kaj misliš, kaj ima posebnega?" „„Bog ve kaj!wu odvrne Mak. „„Kakšno novo povest morda. Daj, da jo hitro pohvališ, sicer bo naju moril s kakšno slabo idejo cele ure."* Gospod načelnik je spet pricapljal ter se naju oklenil. „Dovolita, da vama najprvo pokažem, kako mislim letos urediti svoj vrt . . . Kar tu skozi vežo . .. Moj Bog, kakšno je dvorišče! . . . Janez, — hej, Janez t Ali ti nisem rekel še danes, da naj se spravijo ti kupi snega tja za zid in naj se dvorišče bo vedel, kako poti nastopiti, da pride do cilja. Nam ae dozdeva, da v prvi vrsti je vlada poklicana ozreti se nekoliko na odnošaje v goriškem deželnem zbora, kajti nadutost italijanske stranke prihaja večinoma od izredne in neopravičene protekcije, katero uživa ta od nekdaj pri deželni vladi. Ker je ta nadutost kriva vseh neuspehov, je vlada Bi »kriva na dosedanjih odnošajih. Vlada je dolžna pomagati, vladi je možno pomagati, ker le po njenem privoljenju ali sodelovanju sedi v deželnem zboru naj radikalnejša izmej radikalnih italijanskih strank. Po vladnem vplivu a!i dopusta so prišli v zbornico ; vlada naj jim torej udahne tisto parlamentarno modrost, ki omogo-Čuje sodelovanje dveh narodov, ki sta poklicana, da bivata kot soseda v isti deželi. Vlada bo vedela v svoji modrosti, kako lože dosefce svoj namen, z lepa, z grdi ali s tehtnimi razlogi. Na vsak način pa je potrebno, da vlada premeni svoj dosedanji sistem toliko nasproti Slovencem, kolikor nasproti Italijanom. Od Italijanov ne more Slovenec doseči J pravic in gmotnih sredstev, ki mu tičejo; vlada pusti in greda, ko ital janska nestrpnost krati Slovencem narodne pravice ter sredstva do omike in napredku. Tako ne more in ne sme biti dalje. V ljubi J mil. 4. januvarja. Pogajanja vlade z Nemci Dunajski časopisi poročajo, da se bodo Gautscheva obravnavanja 2 Nemci pečala le s tem, kako naj bi se mod ti-cirale jezikovne naredbe zi Češko in Moravsko, ker druga prepome točke je vlada že odpravila, kij ti z zaključenjem drž. zbora so funkcije parla-mentnHga predsedstva končane in nagodbeni provizorij je določen s cesarsko naredbo Kur se tiče Falkenliay novega opravilnika, pa trdijo dunajski listi, da so vse (l?) stranke zadovoljne, da se prekliče in molče zavrže. Glede modificiranja jezikovnih naredb trdijo, da se norme o notranjem uradnem jeziku in predpisi, po katerih se morajo na vsem Češkem reševati uloge v jeziku, v katerem so bile vložene, ne spremene, da pa se ne bo poslej več zahtevalo od vseh uradnikov znanje obeh deželnih jezikov. V mešanih okrajih pa morajo znati uradniki oba jezika. Očitanje nemške katoliške stranke, da se je na slovanskem shodu v Krakovem povdarjala preveč slovanska moč parlamentarne večine ter se je govorilo o nemški katoliški stranki nekam baga-telno, ho sprejeli razni liberalni in nacijonalni opozicijski časopisi z velikim heilo. Pisarili so že o raspOTO v večini, govoričili, da se Nemci, ki so v večini, bržčas kmalu odcepijo ter v duhu sestavljali že novo večino brez Slovanov. V tem veselju jih je potrdil se, bolje članek dr. Ebenhocba, v katerem je svaril pred slovanskim radikalizmom. „Gazeta Narodovva" odgovarja temu članku, češ, da razume, zakaj ne dr. Ehenhoch toli odločno zavaruje proti očitanju nemške opozicije, da izdaja nemška katoliška stranka nemštvo, da pi je Ebenhochova sva-ritev do cela nepotrebna, kajti vsi glavni govorniki v Krakovem, ne le poljski, ampak tudi češki in jugoslovanski, so povdarjali osobito, da n»ma kongres slovanskih poslancev nikakor antinemškega značaja, nego da je le protest proti brutalitetam in poanje s peskom? . . . Glejta, prijatelja, tu je moj vrt! Imenitno, kaj ne? Sneg je že ves v kraj spravljen, — dobro je to! Steze še niso vse s peskom p>3ute, — glejte, kako se križajo, brez vsacega reda, kakor vidita. In tu na koncu je lopa, — grozno je razdejana! Ravno zdaj delam načrt za novo, a mislim, da tu ni pripraven prostor zanjo; boljše bi bilo tam zadaj, za onima dvema lipama, bolj senčno, mirno, — skratka: bolj poetično... -Ah, zdrfj mi pride na misel! Gospod Mak, kaj pravite k tej-le ideji; meni se zdi, da bi se dala izvesti v krasni noveli; do volita, da vama jo razložim ! Toda prosim, vrnimo se, če vama je prav . . ." Kakor po navadi je začel gospod načelnik govoriti brez konca in kraja ter razlagati do pičice natančno megleno, plitvo snov. Ko stopamo po stopnicah v drugo nadstropje, začuje se od znotraj močan, tresoč, nekoliko ubit eopran; nekdo je pel lep, nemški napev. Gospod načelnik postoji, vzdigne roko in se ves blažen na-smeblja. „A.li slisita, ali slisita? .... Stojta, zdaj je spet pričela! Krasno poje, — ali se vama ne zdi?tt „.Res imenitno!1"4 pritrdi Mak. „„Da Vaša jttiloetljiva tako lepo poje —."" (.Dalje prih.) provokacijam nekaterih nemških strank proti Slovanom. Vsi govorniki pa so tudi povdarjali veselje, da so v veČini nekateri pravicoljubni Nemci, kar podaja večini značaj objektivnosti. Poljakom niti na misel ni prišlo, delati kako čisto slovamko politiko v Avstriji ter vabiti Ebenhocha k sodelovanju. Kar se pa tiče iskanja zlate posredovalne poti, ki naj bi dovedla oba naroda na Češkem do miru, se ji Poljaki niso nikdar izogibali, nego jo iščejo tudi še sedaj. Rusija in Francija. Za novo leto je čestital ruski car v svojem in svoje so roge imena francoskemu predsednika izredno ljubeznivo, zatrjujoč mu svoja prijateljska čustva. Faure se je ginjen zahvalil. Pruski deželni zbor je sklenil, da treba „nemškonacijonalne naloge v Ojtmarkih energič-nejše pospeševati", ali z drugim* besedami, d* treba še intenzivnejše germanizirati Poljake. V to svrho zahteva deželni zbor, naj se naselbinski fond poviša za 100 milijonov mark. Praski listi pa zahtevajo, naj se poleg vseh dosedanjih nasilstev proti Poljakom uvede še to, da se raba poljskega jezika v javnih skupščinah sploh prepove. Poljaki torej kmalu niti na svojih shodih, mej seboj ne bodo smeli govoriti v materinskem jeziku! BiH proti priseljencem, s katerim se peča sedaj vsa javnost v Severni Ameriki, obsezi po želji kongresne večine muogo določb, ki dosedanje težke zahteve še izredno pohujšujejo. Nova bili zahtova, l da mora znati vsak priseljenec angleščino čitati in ! pisati, ter da je svojega materinskega jezika povsem vešč. To se zahteva od vsakega odraslega člena familije. Zgodi se torej lahko, da ume oče povsem angleščino, mati pa ne. Vsle 1 tega bo do-tični rodbini pr.seljenje zabranjeno. Dopisi. Iz Ijfllije, 2. januvarja Slovensko bralno društvo v Litiji je dokazalo, da je popolnoma kos svoji nalogi. V prvem leta svojega obstanka imelo je 15 časopisov, kupilo in plačalo I »po sobno opravo s krasnimi slikami, priredilo dvoje sijajnih veselic ter vrh tega še pristopilo družbi sv. Cirila in Me toda kot pokrovitelj. Da društvo tudi v drugem letu n bode zgrešilo prave smeri, o tem smo se že prepričali. Dae 31. decembra m. I. priredilo je Silvestrov večer, s katerim je bilo zadovoljno tako občinstvo kakor društveni b'agajnik. Pred vaem nas je razveselil mešani pevski zbor, pri katerem so sodelovale nekatere odi one naše dame pevka ter tudi tukaj pokazale svoje znano rodoljubje. Z ozi-rom na to da nimamo stalnega zbora, ki bi imel redne pevske vaje, moramo pritrditi, da je bilo petje prav povoljno, kar je hvaležno občinstvo z živahnim ploskanjem pripoznalo. Petju v zbora sledili so kupleti in šaliiva loterija, ki je vzbudila mnogo smeha. Opolnoči smo se po primernem nagovoru vrlega društvenega predsednika poslovili od starega leta. Novo pričeli smo z radostnim plesom, katari naj bi nas krepil v upanji vesele in srčne prihodnjosti. Zadovoljni smo se razšli o petelinovem petji. — Mnogobrojna udeležba pokazala je, da vživa društvo naklonjenost v vseh krogih, kar je vestnemu odnora veliko zadoščenje in vspodbuda k nadaljnjemu delovanju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. januvarja. — (Slovesno u v eden je novega civilno pravdnega reda) se je vršilo v nedeljo dne 2 t. m. Prisostvovali so uvedenju vsi sodni uradniki, mnogo svetnikov in notarjev ter sodni prisedniki. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na nocojšnjo premijero jedne najintere-santnejš h vseh iger modernega repertoirja, Brach-voglovega „Narcisa". Na gledaliških listih je pomotoma naznanjeno, da bode prihodnja predstava v petek. Predstava ne bo v petek, temveč v četrtek na Svetih treh kraljev dan, in sicer se bode predstavljala „Dobora". — (Novo književno podjetje.) Odbor „ Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" je sklenil, da začne z izdavanjem mladinske knjižice, ker nam nedoataja berila za našo mladino in ker je prenehal gospod Gabršček z zalaganjem in izdajanjem dosedanje „knjižice za mladino". Prvi zvezek izide kmalu in prinese izvirno povest gosp. Ivo Trošta. Ako se razpeča prvi zvezek „Zabavnih listov za slovensko mladino", bo odbor nadaljeval, sic r ne. Odbor je poveril uredništvo „Zabavnih listov za slovensko mladino" gospodu E. G a n g 1 u , ki vabi k so-trudništvu — (Mali ples pevskega zbora „Glazbene Matioe") se je z ozirom na čitalnični ples, ki bo 8. t. m., preložil na soboto 15. januvarja. Drugi koncert bo v sredo 12. t. m. Na programu so: Beetthovenova simfonija „Eroica", Saint-Sainsov koncert ss cello s orkestrom in K. Bendlova balada „Sveti večer*. — (.Slavcema" novoletna v/eaeliea) je privabila prav mnogo gostov, dasi ne toliko Kakor jo na Slavčevib veselicah običajno, pri Čemur pa je ' vpostevati, da je bila ta veselica nekaka nova vpnzoritev v društvenem življenju. Občinstvo se je ob vzorno izbranem vsporedu n-prisiljeno zabavalo, žal, da so društva in gostje odvisni le pre eč od vojaške godbe, katera je pri tej veselici name-to ob 8. ari šele ob pola 10. uri došla Glavna pozornost je bila obrnjena na telovadbo, katero sta izvajala gg. M. Benčan in 10 let stari ZibukovS k iz Celja. Gledalci so v prvem oddelku občudovali, izvršene vaje, v dragemu pa naravnost strmeli nad spretnostjo ljubkega mladega telo vade-i, s katerim je gosp. Benčan tako lepo pokazal svoj izredno zmožnost v telo ad bi. Gosp Boemu je bil izročen krasen *op»k. Mnogo smeha sta obudila gg. I neman n in Perdaa v komičmh prizorih „Nove dobe automat" in „T ki Taki-, katerih dobi o osoljeni kupleti so šibali lokalne in zunanje razm -re. Jako drastičen je bil gosp. laemann kot „Ijublian-dci postopač". V komičnem čveferospevu „Vinska posku-šnja" pa so se odlikovali gg. Štamcar, bumbar, Rožanski in Malic. Pevske točke so se izvajale na občno zadovoljuost, le škoda, da je morala sinfo-nična skladba „M re" in to radi godbe izostati. Plesalo se je do rane ure zjutraj; ko je godba odšla je prišel na vrsto Ae glasovir. — (Ples natakarjev in markerjev) bode dne 20. t. m. v .Narodnem domu". Doslej so bile plesne zabave naakarjev večinoma v kazini. Veseli nas, da prodira tudi v te kroge narodna zavest. Ves slovenski narod se zbiraj in zabavaj v našem ,,Narodnem doma" t — (Talijo sa rešitev življenja) v zneska 26 gld. 25 kr je dež. vlada priznala in nakazala dijaka petega gimnazijskog« razreda Viktorju Lojku, kateri je dne 17. oktobra I 1 z nevarnostjo *a 8oe lastno življenje rešil iz vode deklico Pavlo Šulc. — (Metulji ▼ januvarja ) Prijatelj našega lista našel je danes zjutraj v tivolsk m gozda dva živa metulja (Rhodocera ramni). Metulji sredi zime — to je toliki redkost, da bi se jej morda čudil še sam Ben Akibi! — (Žrebanje obvesnio dei posojila ) Dne 3. januvarja 1898. 1. so bile izžrebane naslednje obveznice 4°/0 deželnega kranjskega posojila, katerih glavinski zneski as bodo 1. mlija 1898. I v imenski vrednosti izplačali: a 10.000 gld.: št. 291 a 5000 gld : št. 42; a 1000 gld.: št 73, 129, 140, 295, 313, 506 517, 534, 539, 590, 599, 617, 830, 935, 954, 964, 993, 1082, 1097, 1114, 1128, 1283, 1304, 1354, 1489, 1516, 1525 1573, 1588, 1984 2150 2183, 2185; a 100 gld : št. 40, 42, 53, 76, 83, 124, 157, 160, 180, 186, 219. 220, 242, 260. 265, 315 353 403, 426, 445, 452, 487, 504, 534, 567 584 600, 641, 678, 704, 713. 746, 755, 792, 805, 811, 830, 853, 869 881,888,905, 916, 928, 956, 1012, 1015, 1035 1088, 1090, 1094, 1120, 1129, 1151, 1157, 1172 1197, 1211, 1272, 1300, 1319, 1321, 1357, 1358, 1367, 1379, 1428 1484 1508. 1524, 1539, 1558, 1627, 1646, 1656, 1673, 1674. 1822, 1842. 1902, 1916, 1939, 1944, 1977, 1995 2024, 2047 2054 2096, 2138, 2162, 2221 2285 2335, 2361, 2419, 2438, 2442, 2463, 2537, 2569 2576, 2598 2609, 2610 2630, 2642, 2668, 2688, 2690, 2706, 2775, 2800, 2807, 2838,2906, 2926, 2958. Zaključek - Izžrebanih je hjlo 119 komadov a 100 gld. = 11.900 gld., 33 komadov a 1000 gld. = 33.000 gld., 1 komad a 5000 g d, 1 komad a 10 000 gld. Navedena obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vr-dnost', bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 me sece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4°/»ni eskomptni pristojbini. — (Meteorologieno mesečno poročilo.) Mi-noli mesec gruden ae je dovolj dobro obnesel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cclzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj — 2'1#, ob dveh po-poludne -f- 1*2#, ob devetih zvečer — 0 4°; tedaj znaša srednja zračna temperatura tega meseca —• 0 4«, za 11° nad normalom. — Opazovanja na tla-korneru dado 740.39 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 4 4 tnm nad normalom. — Mokiib. dnij bilo je deset, padavina (dež in sreg) z.ia*a vsega skupaj 92*1 mm. — Prvi dan meseca bil je lep in suh, potem pa je izvzemat 7. grudna veak dan do 10. snežilo in deževalo, dne 3. je padlo 19 6 mm snega (največ); pa ker je bila te dni temperatura precej nad ničlo, je bil ves ta sneg vodea in ni mogel dalj časa obstati, deloma ga je tudi dež vzel; 14. grudna ga ni bilo nič več n« strer-ah, do 18. izginil je tudi s polja in travnikov. Dne 15. je kazal toplomer 8*7° (največ). Nebo je bilo do 20. skoz in skoz oblačno, zato zima ni mogla priticka*i, kakor bi bila rada, sele od 21. naprej je prevladala burja in nastopil je pravi pravcati mraz, vendar je bilo nebo jasno, dnevi in noči krasne, imeli smo lepa božične paznike. Dne 27. je padla temperatura do — 10 6° (najnižje), popomdne tega do« je bilo nebo prepreženo z visokimi tančicami, takozvani mi cirrostrati, ki pomenijo prevrat vremena. Tako se je tudi zgodilo, 28. sveder se je oglasil jug, ki je potem več dnij vladal, mrzla doba je bila pri kraji, | temperatura je naraščala, nebo se je zagrnolo v meglo in oblake in 31. okoli poladne je začelo n-•iti in deževati. Ta dež je bil prava dobrota, kajti pr*h, ča prav z mrzel, je bil že neznosen. — Zračni tlak j« bil prvo polovico meseca rmrzen, 9 okoli poladne je kazal tlakomer 725 1 mm (najnižje), a drugo polovico je bil zelo močen, dne 20. zvečer je prišel do 749*9 mm maj višje). — Vetrovi so pihali ta mesfc najbolj iz severovzhoda in severa, toda nikoli močno, le 21., 22. in 23. nastopala je burja precej oblastno. — Potresa sta bila čutiti dva. 10. ob 6 Vi- ari zvečer in 23. skoro ob taistem času, bila eta obadva rahla in zelo kratka. — Ob konci Irta pi damo Še sledeče številke: Srednji zračni tlak tajga leta znaša 735 97 mm, za 0 001 mm več nego hni. srednja zračna temperatura je 9'60, za 0 8° več ♦ ^go lani, padavine je vsega skupaj 1439 4 mm, za 7*2 mm več nego lani. — Tako smo vz^li slovo od starega leta in se podali nekako nezaupljivo v novo, kakor se spušča otr k bojazljivo v naročje nove pestunje, ki je še ni vajen, ter steza drobni roč c po svoji ljubi materi, da bi ga vzela nazaj. Pa če prav ne vemo, kaj da nam prinese novo leto, stopajmo pogumno naprej, zanašaje Re na Boga in svojo lastno moč. Fortes fortuna adjuvatl — (Ribniška čitalnica ) V odbor so izvoljeni g«: dr. Anton Schiffrer, predsednik, Fran Vi Sni kar, deželnos«'dni svetnik in dež In poslanec, podpredsednik; A. Hribar, učitelj, bla S'ajnik ; Miha Skrabec, posestnik, tajnik; Avg, u v a n c , brivec, knjižničar; Ignac G r n n t a r i c. kr. notar in Iv»n Lovšin, trgovec, odbornika; A*. K e z e I e , vodja tamburašev. — (Narodne čitalnice ▼ Cerknici) občni zbor bo dne \). januvarja 1898. ob 3. uri popludne V čitalniških prostorih. Vspored : 1. Poročdo tajni-kovo in blagajn kovo. 2 Volitev novega odbora. 3. Naročitev novih časopisov. 4. Raznoterosti, — (Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu decembru 1897 leta je 123 strank uložilo 35461 gld 81 kr., 56 strank vzdignilo 14.929 gl. 90 kr., 19 strankam ne je izplačalo posojil 17.340 gl., stanje ulog 350 239 gld. 22'kr., denarni promet 126 818 gld. 83 kr. — (Gostovanje slovenske opere ▼ Celju) Altistmja gdč. H or v a to v a je za prsnim katarjem tako močno obolela, da mora vsaj teden dni Ottati ▼ postelji, in jej je vsled tega nemogoče sodelovati pri gostovanja slovenske opere v Celja. Vsled tega se bode v četrtek namesto „Trubadurja" pela opera „Traviata", s katero bodo celjski Slovenci gotovo zadovoljni, ker je izmej najslavnejših proizvodov Verdijevega genija in je jedna najpriljublje-nejš\h oper našega repertoirja. — (Narodna čitalnica ▼ Celji) priredi tekom predpusta še sledeče veselice in zabavnt večere : 1. Operno predstavo „Trubadur" dne 6. prosinca t. 1. 2. Sijajen ples dne 18. prosinca t. 1. 3. Družbinski večer s plesom dne 6. svečana t. 1. — (Izjava občine Naklo na Goriškem) Občina Naklo na Goriškem je sklenila naslednjo resolucijo: „0bč. svet županije Naklo na Krasa izreka tem potom svoje najglobokejšo obžalovanje in svojo največjo ogorčenost nad skrajno nedostojnim in vse S ovane žaleč i m vedenjem združenih levičarjev, ki so s pouličnimi demonstracijami vrgli mi-niaterstvo, pregnali a svojega sedeže pravicoljubno državnozborsko slovansko predsedništvo onemogočili vsako delovanje državne zbornice ter tako podnet.ili že itak obstoječo mržnjo mej različnimi narodnostmi. Ob jednem pa čestita obč. svet desnici drž. zbora na njeni solidarnosti, na možatem postopanju in občudovanja vredni potrpežljivosti predsedništva, trdno se zanašajoč, da ostane desnica tudi zana-prej vedno zvesta načelom v zadnji manifestaciji izrečenim, da za las na levo ne odneha ter da slednjič pripomore od nekdaj teptanim avstrijskim Slovanom do popolne zmage." — (Goriška pošta) jo je zopet jedenkrat uganila! Meseca oktobra je bila v Trstu oddana ^dopisnica, katsra je bila namenjena v „Pevmo pri Gorici". V Gorico je pač prišla, a od tod so jo uradniki poslali v — Dombav v Indiji, dočim leži Pevma v neposredni bližini Gorice — (Imenovanja pri financi v Trstu) Carinska asistenta gg. Ljudomil Nabergoj in Jos. Brešar sta imenovana carinskima oficijaloma, carinska oJicijala gg. Viktor Vrečko in Marko Vido vic sta imenovana viijima oficijaloma, asistent solnega urada, g. Karol Balič je imenovan carinskim prejemnikom. — (Primorski namestnik grof Goess) je na atarega leta dan prevzel vodstvo namestništva. V soboto se mu je poklonilo uradniško osobje in grof Goess je pri tej priliki naglašal, da je urad-nrstvo po zaslugi mnogoletnega izbornega vodstva Biaaldinijevega vzdržalo in utrdilo izvrstni glas po-1 i tisk h uprave na Primorskem in uradnikom priporočal, da vztrajajo nepremično na dosedanji poti. S trmi besedami je grof Goeis dosti določno po-vadai, da misli nadaljevati Rinaldinijevo politiko. Včeraj je grof G<m se o tem bogastvu niti sanjalo ni. Davila i — Za spodnjestajerski jubilejski zaklad so nadalji vplačali: si. Posojilnica v Gornj -m grad a 100 kron, si. Posojilnica v Slov. Bistrici 100 kron, si. občina Nova cerkev 20 kron, si. okrajni zastop celjski 1000 kron. Mnogo občin, več okrajnih za stopov in mnogo posojilnic se Ae ni spomnilo tega prevažnega zaklada, ki bo podpiral slovenske dijake. — Vse te, k j-kor tudi zasebnike, kateri še niso dali še nobenih prispevkov, opominjamo s tem, naj se ravno letos v jubileiakem letu hm sporno jo tega zaklada in vplačajo istemu primerne zneske Knji±oxrnost. — aLjnbijanski[Zvon". Vsebina 1., 64 stranij debelega zvezka : 1. A. Aškerc: Buddha v brahmanski knjižnici. Indska legenda. 2. Ev gen Štefanič: Fata morgana. To zanimivo povest piše odličen slovenski literat, ki pa se to pot v znani svoji skromnosti skriva za pseudonim. 3 Fr. Vidic: Kopitar in Vuk. 4. Premec: Kotanjska elita. Ta najnovejša Premčeva povest je fina satira na izvestne licemerske sloven ske kroge. 5 Borut: črez leto dni. 6 Laščan: V b di. 7. Rudolf: Še malo časa. 8. Dolenjski: Sveti večer v roparskem brlogu. 9 Listek: O gosp prof. Kasprata trditvi glede L^ndovšekove-Štritofove .Slovenske čitanke za Nemce". — Prva nemška vad-nica. — Zgodovina srednjega veka.—Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. — Dis Aufgabe der Erforachung der sudslavischen Dialekte. — Petindvajset let niča .Glasbene Matice." — Slovensko gle dahšče. — ,Nova nada". — Vedeževavka. — Naznanilo. — „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr.. četrt leta 1 gld 15 kr. Za vse ne-avstrijske dežele po 5 gl. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Dijaki, učitelji in učiteljice dobivajo „Ljubljanski Zvon" za znižano ceno 4 goldinarjev. — .Učiteljski Tovariš« št. 1. XXXVIII. leto. Vsebina: In hoc s gno vincesl — Carniolus: Iz starih časov. — Jakob Dimnik: Na delo! — Uči-teljstvu na Goriškem. — Fr Orožen: Ustavoznan-stvo — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva — „Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca v veliki kvartni obliki ter velja za vse leto 4 goldinarje. — Rudeči križ. Vspodbujen vsled uspeha svojega dela „Karlsbrunner Spaziergange", ki je v teku 8 mesecev že drugi natis doživelo, je šleski pesnik g. MaksRaida pred kratkim objavil nove pesmi z naslovom „Spielmannsleben* pod znanim pseudonimom »Hans Klingen" in namenil v prav patrijotičnem smislu čisti dohodek tega dela ženskemu pomočnemu društvu rudeČega križa za jezijo v O pa v i. Cena iztisu je 1 gld. Vsi p. n. udje društev rudeČega križa na Kranjskem se s* tem vabijo da z mnogobrojnim! naročili pidpirajo ta patrijotično podjetje, kateremu je tudi Njih Veličanstvo cesarica svojo milost z blagohotno podporo zneska za tiskaroiške atoške nakloniti blago olila. Naročila sprejema: gospa C^lestina Schiffer, predsednica Ženskega pomočnega društva rudeČega križa za Kranjsko in cesarski svetnik gospod Ivan Murnik, I. podpredsednik deželnega pomočnega dru-itva rudečega križa za Kranjsko. Telefjnična in brzojavna poročila. Dunaj 4 januvarja. Pogajanja mini-sterskega predsednika barona Gautscha z voditelji nemških poslancev iz Č<ške so končana, in so se Lippert, Schlesinger, Funke in Per gelt že vrnili domov. Listi ne vedo nič gotovega povedati o uspehu teh posvetovanj. „Neue Fr. Prtsse" sodi jako optimistično ter misli, da so se Nemci z Gautschern porazumeli, z druge strani pa se čuje, da pogajanja sploh niso imela uspeha in da prepusti biron G.iutsch vso stvar dež. zboru češkemu. Splošno se sodi, da je n&ci]onaltc Schucker s t m, da ni prišel na posvetovanje z Gautschem, Lppertu in to varišem pokvaril vse naklepe »Oitd Rundschau" ga toplo hvali, češ, da je on ostal zvest hebskim sklepom in v Hebu storjeni prisegi, oni drugi pa da so se jej izneverili. Duntj 4. januvarja Listi javljajo, da je bivši finančni minister Bilinski d »ločen predsednikom Anglo-banke, toda odločilni delničarji so se radi prevzet) a tega mesta dogo-i anali tudi z bivšim trgovinskim ministrom Glanzem in danes še ni g)tovo, kateri teh dveh zm»ga Dunaj 4 januvarja. Prof. J agi ća odgovor na znano Mommsenovo pismo proti Slovanom izide jutri. Praga 4. januvarja. Dr. H e r o 1 d je govoril na vo'ilnem sli- du o položaju Rekel je, da ima Gautsch sicer nalogo, pomiriti Nemce, a da je vendar upati, da ne bi de post pal sovražno proti Slovanom, ker bi bla v tem sučaju večina poslanske zbora ce proti njemu. N*jbrž bo skušal hoditi neko srednjo pot in pridobti Nemce s koncesijami, Čehe pa zopet pomiriti s protikoncesi]ami. GUde jezi kovnih naredb je dr. H^rold rekel, da jih ne smatra za nepremenljive, ali predno se pre im no, m- rajo Čehi dobiti garancije, da ostane i n t gr teta češkega kraljestva nedotaknjena, in da obvelja načelo popolne ravnopravnosti za celo kraljestvo. Praga 4 januvarja. Govoreč o poro čilih, da hočejo nemški poslanci vstopiti v češki dež zbor, da začno tudi tam boj proti Čehom, pravijo „Narodni Listy", da bodo Čehi naučili Nemce moreš, ako bi sltdnji poskusili v dež zboru tako nastopiti, kakor na Dunaji. Gorica 4. januvarja. Namestnik grof Goess je prišel včeraj sem in je konferiral tudi z raznimi deželnimi posUnci. Trst 4. januvarja. Neki slovenski vojak, Zupančič, rodom Tržačan, je v neki gostilni ustrelil iz revolverja dvakrat na ženo brivca Ctndottija ter jo lahko ranil in potem samega sebe usmrtil. Vzrok poskusnemu umoru in samomoru je bila ljubosumnost Budimpešta 4. januvarja. Danes opo-ludne je poslanska zboroica končala generalni* debato o nagodbenem provizorija in zakonski načrt v prvem branji vzprejela z veliko večino. Specijalna debata se je koj začela. Fran K o s s u t h je izjavil, da opusti njegova stranka za sedaj boj proti temu zakonu, da pa ga začne z največjo silo, ako se 1. maja ne uveljavi carinska samostojnost Ogerske. Frankobrod 4. januvarja. „New-York-Herald" javlja, da je Li Hung-Čang izjavil, da nemško postopanje na Kitajskem nasprotuje vsem določbam mejnarodnega prava, da je nastopila Nemčija, kakor nastopajo roparji. London 4. januvarja. Včeraj se je v mestni hiši v Kanadi vršil ljudski shod. Mej zborovanjem so se udrla tla. Nad sto oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. t Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Osn«no domtA« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja te priporoča raba mnogo deset-latij dobroznanega, pristnega „Moli «vera Seidlitz praska", hi m dobi za nizko c«no in kateri upliva najbolj trajno n* vse teikote prebavljen js. Originalna ikatljica 1 pld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta praiek vsak dan lekar A. MOM., c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tacblanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, «n*namo\an z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 skatljici se ne pošlje naravnost. 1 (•*> —1) Iz ur.nlnlist;*. IsvrAMne oll eksekntlvne drnftbet Janeza Lunrierja posestvo v Aužlaku, cenjeno 18") gld., dne 7. ja. nnvarja in 4. februvarja v Velikih L Sirah. jMkoba Franka posestvo v Čeljah, cen;eno 1960 gld., dne 7. januvarja in 7. februvarja v Ilirski Bistrici. Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 306-2 m. ---1 E 1 > a a <* —> čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ttimpe-nliira v 'C Vetrovi Nebo v mm. v 24 oral 3. 9, zvečer 746 1 33 si. zahod oblačno 4. 7. zjutraj 74« 4 94 si. jvzh. megla 05 ■ 2. popol. 744 9 40 al. szah. oblačno Srednja lormalom. včerajšnja temperatura 4 3°, sa 7 O' nad SiaA3jslsai "borze. dne 4. januvarja 1898. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 102 . 10 „ Avstrijska zlata renta....... 121 n 50 „ Avstrijska kronska renta i" ,..... 102 . 20 „ Ogerska zlata renta 4%....... 121 „ 10 , Ogeraka kronska renta 4"',..... 99 , 60 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 947 „ ~- s Kreditne delnice......... 356 a 25 London vista........... 119 „ 95 * NemSki drž. bankovci za 100 m.irk . . , 58 _ 77' 20 mark............ H J 74 J 20 frankov........... 9 , 52»/, , Italijanski bankovci..... 45 „ 40 C. kr. cekini........... 5 . 68 l Dne* 3. januvarja 1897. 1% državne Brečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld. . 188 , — „ Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 128 , 75 , Zemlj obe. avstr. 4»//L zlati zast. listi 98 „ 40 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 20O , 25 n Ljubljanske srečke......... 23 „ 25 „ Radolfove srečke po 10 gld...... 25 , 50 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 159 „ 50 , Tramway-dru6t. velj. 170 gld. a. v. . . . 452 , — „ Papirnati rubelj.......... 1 . 27»/« „ V dno srca užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so naša iskreno ljubljena, blaga mati, gospa Marija Podboj roj. Hren včeraj ob 7. nri, po daljšem hiranju, v 79. letu starosti, previđeni z vsemi sv. zakramenti, sladko v Gospodu zaspali. Dokončali so tvoje tiho, Boga, rodbini in neprestanemu delu posvečeno življenje ter sli v večnost po zaslužem> plačilo Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo. 2. t, m , ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Svete mase hodo hrane v raznih cerkvah. Nepozabno mater priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin. V Ribnici, dne 1. januvarja 1898. (24) Žalujoči ostali. Mesto possbnega naznanila. V Voflmtatu h. it. tU, pri veliki cesti, zraven tovarne za salame, oddasta se takoj (9—2) dve lepi stanovanji v I. nadstopju, z dvema slikanima sobama, kuhinjo, kletjo in drvarnico, in sicer prvo za 144 gld. in drugo za 132 gld. letnp na^mtičine z vsem skupaj. Vzprejmem trgovsko temeljito izobraženega St. 131 Razglas. z dobro plačo. — Znanje več jeaikov potrebno. Nadalje vzpre|mem spretnega potovalca proti proviziji. — Ponudbe naj se pošiljajo meni. Vinko Majdič 18-1) vullionl mlin v 14ruti|l. lozov mestnega je po načrtn vr- Pri sreč kanj u ISO ljubljanskega posojila ki se silo v 2. dan Januvarja 1898 so bile vzdignjene : Štev. 69 572 z dobitkom 25.000 gld. n 71.158 „ „ 1.500 n * , 29 421 . 600 . ■ 40 341 n 600 „ „ 46 687 „ 600 „ , 54.575 „ 600 . 19 540 „ i 500 „ . 61.728 „ 500 „ Štev. 847. 2 265, 2 855, 3.315. 3.735, 3 766, 4.126, 5 001), 5.127, 6 065, 6 605. 6.644, 6.6931 6 734, 7 841 7 9r-9, 8 972 9.013, 9.159, 12.650, 15.544, 17 777, 23 503, 26.466, 30 015, 33.386, 37.297, 42.467, 46.365, 49 833 55.776, 58 304, 59 863, 62 257, 64.954, 65.815, 71.432, 73.144. 9.399, 12.930, 15 742, 18.8 So, 23.531, 20.688, 30810, 34 513, 38.743, 42.665, 46.649, 50 876, 56.008, 58.311, 59.914 62 906, 65.108, 67.858. 72.121, 73 60S, 9 714. 14 547, 16 040, 19.293, 23 799, 28 569, 31 407. 35 952, 39.343, 44 388, 47 037. 51.325, 56 463 58 326, 60 247 63.057, 65.292, 08.865, 72.186, 73.929, 11 374, 14 605, 16 072, 21.292, 24.181, 28743 31 928, 36 285, 40 503, 45 104, 47.744, 54 491, 56 477, 58 337, 60 396, 63 881, 65 397. 69.79 1, 72 745. 74 368. z dobitkom in 74.911 vsaka z dobitkom 30 Od doslej izžrebanih lozov naslednje številke: Štev. 25 456 38.726 , 70 102 36.052 „ 57.951 „ 59 466 35 755 , 37 592 , 70.453 41 148 267, 1 126, 2.766, 5 6 9 12 401, 15 036. 16 365, 21 470, 24 390, 28 812, 31 941, 36 780, 41 489, 45 507. 49 219. 54 719, 56 807, 58.575, 61.719 64 289. 65 439. 69.944, 72 971, 74462, gld niso 3 920, 6.648, 9 109 12 605, 15.087 17.196, 21.974, 24.534 21» 980. 32 517 36 887 42 014. 46 244. 49 237, 55.080, 57.105, 58.833, 61 836, 64 739, 65.800 70.964 73.032 74.786 de •n štev. I. 106 1 951, 4 991, 6 702, 8 624, 9 792, II. 231, 12 875, 14 117, 16 193, 17 846, 20.213, 21.737, 23 775, 26 272, 27 637, 29.397, 31.605, 34 454, 37.114 89.649, 42.606, 44.452, 45 594, 46.670, 48 631, 51 189, 54.559, 57.464, 59.379, 61.139, 64.345. 65.2U4, 68.007, 69.470, 70.468, 72.574, 74.105, 152, 1.109, 2 621, 5.093 6 832, 9.37'J, 10 055, 11 419, 13 166, 15 054, 16.307, 19.068, 20 478, 21.853, 24 119, 26 403, 27 824, 30 016, 31.967, 34.950, 38 033, 40.202, 42 952, 44 632, 45.751, 46.753, 48 797, 52 652, 54 623, 58.052, m 587, 61 486, 64 453, 66.139, 68 368, 69 847, 71.218, 72 937, 288. 552, 559, 1 205, 1.286 3 073, 5.338, 7259, 9 550, 133 903, 462, 10 291, 12.238, 13 223, 15 083, 16 423, 19 243, 20 499, 22.251, 24 301, 26 869, 27.879, 30.081, 32.224, 35.094, 38.214, 40.382, 43 198, 45 048, 45.759, 48.042, 50 242, 52 796, 55.931, 58 261, 60 063, 61.652, 64.519, 66 172, 68.386, 69.930, 71.344, 73 619, 3 419 5 316, 7 713, 9 565, 10.483, 12 349, 13.523, 15 196, 16 928, 19 403, 20 532, 23 539, 24 943, 27.124, 28 314, 30.188, 32 345, 36 222, 38 862, 41.425, 43 343, 45 078, 45 936, 48 107, 50 372, 53 044, 56 116, 58 738, 60 728, 61 993, 64 670, 66.232, 68 637, 70.041, 71.595, 73.339, 25 000 25.000 , 25 000 . 15 000 „ 1.500 n 1.500 , 600 „ 600 , 600 „ 500 , 1.012, 1 353, 4 129. 5 707, 7 748, 9.696, 10 732, 12651, 14-003. 15.957, 17248. 19 505, 21.299, 23.600, 25 234, 27.138, 28.337, 30 837, 32 476, 36 600, 39 285, 42 273. 44 084, 45.202, 46 041, 48.203, 50.586, 53 688, 56 284, 59 077, 60.779. 62 054, 61770, 66 538, 69.236, 70.255, 71 836, 73 819, izplačane gld. Ces. kr. avstrijske jft državne železnici 1.057, 1.905, 4.278 5 770, 8 317, 9.701, 11 036, 12 874, 14.031, 15.965, 17.734, 19.819, 21.549, 23.752, 26 006, 27.556, 28.980, 30 955, 34.106, 36 877. 39 505, 42.575, 44.265, 45 502, 46.152, 48.564, 50.685, 54 133, 57 278, 59,103, 60 932, 63 034, 65.005, 66 618, 69 387, 70.368, 72.522, 74.045, 74 117 in 74.920 vsaka z dobitkom 30 gld. deželnega stolnega mesta Ljubljane januvarja dne 2. 1898. leta. Največji izbor. ^ Izvod iz voznega reda •« Trkli Ob 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbii, Beljak Celovec Franzenteste, Ljubno; tez Selzthal v Aoase, Solnograd; čas Klein-Reifling v 8teyr. Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab»'l, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dnnaj; ces Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dnnai. Ob 11. uri 50 m. dopolndna osobni vlak v Trbiž, Pontabpl Beljak, Celovec, Ljubno, Seb> thal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m popoludne osojni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnoirrad. Leda Oastein, Zeli ob jezeru. Inom st, Bregenc, Curih, Onnevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Praacove vare, Karlove vare, Prago, Lip-, sko, Dnnaj via Amstetten. — t*rox» v Novo mesto im v Kočevje. Ob K. ari 15 m &jatraj mešani vlak. — Ob 12. nri t-5 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m. zvečer mešani vlak — Prihod v LJubljano, j. k. Prog«. Is Trhli«. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, iz Lipnkega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solno* grada, Linca, Stevra, Aosseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran-tensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopolndne osobni vlak a Dn-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevr*, Pariza. Geneva, Curlha, Bregeoca, Inomosta Zella ob jeseru, Lend Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. nri 57 m. popola-dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Fransensfeste, Pontabla — Ob 9. ari 6 m. zvečer usobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca.. Pontabla. — Proga, I a Novrg* luoal« I« I« K oče v)«* Ob 8. ari 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 33 m. popoludne mešani vlak — Ob .8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod la LJublJan« d. k. v K »in ni k. Ob 7. ari W3 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m., zvečer. — Prihod v I,|nblJ»no d. k. la K»w«lh». Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob B. ari 20 m. zvečer. (17—2), Gospodična vešča knjigovodstva, žali vstopit« v kako pisarno ali za pr< dajalko, oziroma blagajničarico. Natančne j i naslov pove npravnifltvo „Slov. Nar.-. (21—1> k občnemu zboru delniškega društva I. narodni dom ▼ Rudolfovem ki se bod« vršil dne 22. januvarja 1898 ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Vzpored: 1. Letno poročilo. (22) 2 Račon in bilanca za 1. 1897. 3. Odločitev dividende. 4. Volitev upravnega odbora in preglednikov računa. Za varstvo občinstva proti vtem ponarejanjem brez vrednoitl Imam odslej to oblastveno regiatrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinotura balsamioa) li aageljs varuha lekarne is tovarne famacevticnih Izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdrav»tvenero obla«tva preskakao in ocenjeno. NaJNtsreifl*, asjreelaejfte in najcenejše Ijadnku domač« sdravilo, tolažeče prnne ia pijačo« boli, krč v želodca Ud. za notranjo in vnaojo v porabo. V znak pristnosti je vsaka etekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v khterem je vtisnjena moja firma: ,.Adolft~ Thlrrrj/, lekarna pri angeljn varuhu". Veak balzam, ki nima cori at«J«c« aeleao tiskan* varstven« znamke, asi s« zavrne kot tim manj vredao čim ceucJK« posurejenj«. Paal uaj s« tore I vrdno »a sklene varstven« snamko vgorn| sto|r«oI Ponarejale! in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednoHtnih ponarejenih, obciustv« slepečih dru-lih balzamskih znamk, s« bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno prrgaoiali in kaznovali. Kjer ni aobene zaloge mojega balzama, «n| s« unroon nnravuon« lu adr«sn|« i Aui(el|h vnruhn lekarn« (Nohutaeugel - Apotheke) A. Tl»l«-rry-|« v Pregradi |>rl Kogutou.Mla-tiul. Cena franko za vsako pofitno postajo na AvHt.ro-Ogerskem je za 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali B dvojnih steklenic 4 K 60 vin. Manj nego 1U malih ali 6 dvojnih steklenic bo ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilo ali povzetju zneska. («37—29) nj«J*~ Pasi naj ae vedno natanko un gornjo leleno varstveno snnsnko, katero mora luietl v lusk pristnosti vaaka steklenica. Adolf Tlilerry, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Izdajatelj m lid^ovomi urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne T bkarne". 445451