Imta nr.f štev. 17t
V Ljubljani, torek dne 24. julUa «»23

Posiimei«! tre««. *«*n« VSO Oln
4 »Krtl-k
IMODil
Urednlfttvoi '
Mtttt.UA Totafao K. IS.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In
io
tfpraTniitvO;
LJuiUJ.Ti.«, Prešernovi ■I. it 64 Telet it Nt
Podružnic«! MutUkm", Borrai-etea uLi.
C«t{K Alfkitaadro*« »
Alte« >>■» poito. ček« T.
MTVlB »cev. 11.841,
LJubljana, 23. talija. Vprašanje Izročitve ln aretacije 3te-pana Radlča le postalo preko noči sopet aktualno in to do tam, ko Je Radid dal objaviti famozni »Markov protokol«, Is kojega Je videti, da so radikali nJega in g. KoroSca prav eksemplarlč-no potegnili ta nos. Kot odgovor ua to l>a Je Izvlekel minister pravde Is predala zahtevo soduije, da m JI Izroči Stlpica itadlča radi zločina vsleis-daje, tagrcSenega pred vso javnostjo meseca januarja g inanim volilnim proglasom KRSS.
Stališče demokratov Je bilo ▼ bro-atveolb zadevah ln poskmo glede Radlča od prvega početka Jasno. Imuniteta naj čuva poslanca pred samovoljnostjo vlad, ne pa pred katnljo rednih •odnlj. Skupščina bi smela le preiskati. Je 11 podlog sa k&tensko preganjanje stavljen nepristransko radi varstva reda, kl ga ščiti kazenski zakon, |n ne morda kot šikana topor političnega proti vriika vlade. Zato bl Imele bačelno biti vse Izročitvene pro&nje rešene brez zadržka. To velja slasti, 8« poslanci tlorabljajo Imuniteto, da M krade čast bližnjemu. Dejstvo, da «8trala», »Domoljub« ln »Kmetijski Ust* Uhajajo pod odgovornim urednl-Itvom poslancer, ponižuje te liste v revolverje. Ravno tako Je Izročitev potrebna glede onih političnih deliktov pnelan oa, kjer gre ta oči to zlorabo Imunitete ta ie prav posebno v slučaja velelzdaje proti lastni državi
Izročitev pa ne sme biti predmet po-Btifine kupčije. VelelzdajnlSki čin Radidev Je obstojal prej ravno tako, kakor obstoji danes. Ko Je vlada podpl-rala Radlča proti demokratom, ko je razpravljal i nJim Marko Ojuričlč imenom NRŠ, se Je vse to vedelo o njego-vem činu, kar se vč danes. S tem da (e uporablja Izročanje sa »kravjo kup-8ijo«, p« Izgublja svoj korektni značaj in postaja sumljivo. Trgovanje s pravi-
00	kaznovanja Je nedopustno ln kvari ugled pravne driave.
Demokrati so bili lani tn letos za to, 3a se težki očitki proti Stepanu Radlča razčistijo pred pristojno sodnijo. A kaj so rekli na to naši Ravnihar Ji ln drugI pllpogačarjiV Govoričili so o »nasilni politiki« In peli o »sporazumu
1	Hrvati«. 8 tem goslom so šli lntrlgl-lat proti demokratski stranki na zagrebški kongres, potem pa so pod Istim gcelom spravili LJubljano v klerikalne roke. Dane* isti ljudje s »doslednostjo*, kl Je prava sramota za one nacijonalne organizacijo, ki jih trpe ▼ svoji sredi, trdijo: Vedeli smo, da Je Radič veleizdajnlk. a bili smo proti kazonBkemu preganjanju, če se približa radikalom ln omogoči radikalsko vlado. Ce noč« odnehati, naj pa velja kazenski »akon.
Ta taktika se nam »dl ponižujoča b nepoštena. Lani se Je v nebo povzdigovalo »modro« politiko podpiranja soparatistov na Hrvatskem ln preganjanja demokratov v vsej državi. »Modro* Je bilo razpravljanje, ban kotiranje ln podpisovanje pogodb i osebo, o kateri so Isti ljudje Imeti dokaze T lepu, da je veleizdajnlk. In v »vm-Itu je seveda modro, da se človeka, kateremu je Marko Gjurlčič napijal še meseca maja. zapre radi veleizdaje, o kateri je vsakdo meseca Januarja čital v časopisih. Kakšna morala, kakšna doslednost je to? Kako naj se ljudske mase vnamejo za boj proti separatizmu, če vidijo take ostudne komedije?
Tn komedija se nadaljuje. Ce Je ma-(erljala proti Radlča dovolj, potem bilo treba nastopiti prvi dan. Sedaj imunltotnl odbor sklenil Izročitev bilo bl čisto naravno, ?e bi s ozirom oa izredno težki sum o Izročitvi nemudoma sklepal plenum narodne skupščine. Ml smo le enkrat Izrazili svoje dvome o »napovedani revoluciji«, kl se potem, kakor mano, običajno ne vtSI. Imeli smo prav. Danes Jo minister pravde sicer predložil narodni skupščini akt, s katerim se zahteva Izročitev Stepana Radiča radi razžaljeni Veličanstva, storjenega ▼ znanem tatinskem govoru, Istočasno pa je vlada sklenila, da se le gotovo poro čilo Imunitetnega odbora, kl predlaga izročitev predsednika HRSS ne da na dnevni redi Ker je danes določeni skupščinski dnevni red poslednji pred počitnicami, Je Radičeva afera — odložena do jeseni. In bogvč, morda do-živlmo medtem nova pogajanja ln nove bratovščine med Stiploo In radl-kalsklml prvaki! Cela zadeva Je prosta kupčija . . .
Tako pošto panje more le Se bolj oslabiti državno avtoriteto. Toll napadana demo kratska stranka Je v tem vprašanju od prvega početka bila dosledna. Zato pa so jo grdili tisti, ki neprestano ko-tebaio in so v razdobiu ool leta is za-
Pred parlamentarnimi počitnicami
Beograd, 23. j-uUja. d. V Jutrfinfl seji bo skupščina s resolucijo odobrila o rad« oliki sekoo ter verjetno opravila tadl ostali dnevni red. Najposneje v sredo se zaaadonje nkljodt ter to okspščtiu raztde aa počitnic«.
Kat m Je sadnje dxd splošno priCako, volo, te Je tgodllo. Radikalci ao poka« nll, da je bik vsa gonji proti Rodita le manever. Predlog Imunitetnega od« bora naj bo li nekak Domoklejev meč, kl naj viri nad Radidem ter ga napravi poptutljivejšeg« sa Jesen, ko m radlka« lom bližajo »opet talki fcuri.
V Srbiji leto* ne bo političnih poŠt. nlc, ker te vrtijo 18. avgaata občinske volitve. Rarikalskl sparit ie deluje s polno paro, da bl radikalska stranka ne doilvcl* popolnega porota. Značilna razpoloženje, kl vlada proti radikalom, je medstrankarska Usta, Id je bila s*»
stavljena t Beogradu. VWe opojlcljonal. ne skupine ta celo Frotičevsi so M pri« družil* demokratom.
Radikalski stiha medtem hiti, da M pe-tokajofe dni tvojega obstanka fim bolj Izkoristil T tvojo paru. aaaktt namen«. Dane« to radikali pokata! tadl tvoja »narodno* Uoet vrjli to vt* riovenske ta hrvatski kandidat« b kandidatske Hst« ta glavno kontrolo! Pil veeh nacionalnih ljudeh je lo postopanj* vtbudUo ogorčenje.
Opotleija nastopa zadnje tat dobo ta kadar te v septembra parlament to pot mldei bodo Imeli nullkaH morda povečaj drago situacije pred teboj. Manjit opo-»ldonabie grupe prihajajo do spominja, da j« taktika demokratske stranke ravno vsled troje smeraostl ta premlšljeno-atl najbolj eSfokovJta tor JI pričenjajo trajno slediti
Po angleškem odgovoru
POSVETOVANJE MED PARIZOM IN BRUSLJEM.
Pattc, >1. Nila. s. Potncnre Je danei preštudiral angleške listine. Kakor lav-Ua »Lto«rte«, bo stopil v stik s belgijsko vlado po običajni diplomatski poti tn m posvetoval radi skupnega tranoo-tko-begljzkss* odgovora.
Paril, 23. JuItJs. a Dovtsnlk »T«ni> sa* poroča li Bruslja, da te sestane »večer ministrski svet, kl bo pričel t prets-kušnjo angleških dokumentov. V otldd-nih krogih so čuva glods vtottoe teb listin strog* tajnost.
vtisih v vtadnlh krogih. PoJncsr« Jtm dobesedno Izlavll, da to tt udeležene države svečano zavezale, da bodo čuvat; o zadevi strogo tajnost. Kakor Jo teve-dd vaš doptvnlk i« taiieslllvlli krogov, revtadu}« ume«!«, da s« Jo poarečUo 'rancljl dokazati, da to Je Anglija pre-cel približala francoskim nazorom.
STALIfiCE AMFRIKH.
Wubtagtoi* 23. julijo. J. Amerika D* bo oflciieJno odgororfla ca anglaik« li-.t'
Izročitev Radiča odgodena
AD CALENDAS ORAECA8. — VOLITEV OLAVNE KONTROLE. — RADIKALI ODKLONILI VSE SLOVENSKE KANDIDATE. - URAD-N1ŠKA PRAOMATIKA PRED PLENUMOM SKUPŠČINE.
Beograd, 23. julija, p. Na današnji se|l Jo skupščina po opravljenih formal-
nostih odobrila, da vstopi v zakonodaj nI odbor namesto posl. OJorfJt Brankovi čs posl Večeslav VUdtr. Predsednik skupščine Je sporočil, da Je zakonodajni odbor predložil skupščini svoj« poročilo o uradniškem takonu, sekcija zakonodajnega odbora p« poročilo o zavarovanju proti tod Nato Jt bfl prečltan akt mlnstrskega predsednika o izvolitvi članov davna kontrole. Državni tvet I« na svoji teli J, docembra 1923 na osnovi člena 6. zakona o glavni kontroli postavil sledečo Hstoi ta predsednika: MBn-tln Popovič, flnn glavne kontrolo; ta člane; dr. Dušan Baljak, advokat, HSa-ri| Vodoplvec, načelnik ministrstva financ, Mlloi Stolllkovlč, pomočnik go-nerolnega dlrektorla neposrednih dav^-kov, dr. Josip Sertlč, načelnik ministrstvi ts agrarno reformo, Nlkola Konjo-vK, generalni direktor neposro<kith davkov, Jakob Vrečko, direktor Čekovnega urada v Ljubljani, Dragutln 1114, bibliotekar narodne skupščine, MIlan Krleža, Inšpektor oblastne ftnancllsk« (flreketle, Mlloje Vsslč, načelnik ministrstva tl-nana, Vasa Dimitrijev)č, direktor generalne direkcije carin, a Trifkovič, dl rektor sodnljskega oddelcnja glavne kontrole, MIlan Cenič, generalni direktor posrednih davkov, Rndomlr Nikollč, »d vohat, 2lvan Mlhajlkovlč, sodnik v Beogradu. It te kandidatne Usti trna narodna skupščina Izbrati predsednik« ta T članov glavne kontrole.
Prečltan« le bQa nato »ahteva ministrstva pravde, da s* Izroči sodišča narodni poslanik Sllepan Radič, radi zločina odn. pregrešita po paragrafu 92 In
Paril, 23. MU*. |. Na «Quai d" Or- Brtaml tajnik Hughes bo temo o!^ say« ne dajejo danes tvečer nobenih po- ] poeametn« vlado e nscorlh Ame junll glede vsebine tnglelkeg« odgovo- rike glede poeanw<nlh točk n»v»raotj«k« n. žurnallsti nteo nosil tvede« nI« o|f» vi«aianja.
300 agentov ruskega Rdečega križa aretiranih v Sofiji
Sofija, »3. talU«. T« ta bOo »rettra-nfh okoli 300 *<eotov ruskega Rdečega križa. Aretadl* le tatvata v mesta ve-Ifkansko teotadjo.
Notranji minister >o btat« tsatopnl-kom časopisi«, d« to h« »retlrand čisto
navadni politični agenti bolJSmlške vts de v Moskvi, kl to Imeli nalogo, da or ginlztralo s pomočlo bolgarskih komi;-nlstor revolucijo In težke ntcHr« pn vseb balkonskih državah,
104 ttr Itn trt. kaunsktgn tatom. Akt lo M odkasa* tmanttetntma odboru.
Minister pd)oprivre<ta ta vod odgovarja na vprašanj« OJorgJ* VukovMa.
Nato I« bfl odrejen 10 minutni odmor, da te vlada odloči o dnevnem redu. Vlada b * minlstrtkl sobi takllačUa, da vprašani* Izročitve St/epana Radlča sodišču nt pride na dnevni red. ter se Je odločita ta dedečl dnevni redi
i razprava o uradniškem zakona po skrajšanem postopku; 2. volitev članov glavne kontrolo; J. razprava o takonu glede zavarovanja posevkov ta plodov proti toči ter hitre pomoči PO toči prizadetim,	___
Skupščina !• ta dnevni red odotrB-r.akar Je predsednik zaključil sejo ta določil prihodnjo ca Jutri ob 9. dopoldne.
RADIKALCI NS MARAJO NOBE. NEOA SLOVENCA V GLAVNI
KONTROLA Beograd, 23, julijo, o, Po donolujl
skupščinski «cjt j« Imel radikalni klub sejo, na kateri Je sklenil, di bo pri trišnjl volltvt članov Glavne kontrole glasoval m sledeče kondidste: Predsed« nlk Milutln Popovič, članii MUoi Stojllkovid, Nlkola Konjovld, Milo j ko Vaso vid, Vssa Dlmitrl« J a vid, dr. Duion Beljak. Klub Je pustil vladi proste roke, da Izbere med go«podom Forklčem, Krljeiem In Trt1« kovlčem ie dvojico. Ob« ilovenak« kan« dldot« drja Vodoplvea ta ravnatelj« V račka Je rodikalskt klub odklonlL Iz. voljeni bodo tgoroj Imenovani k«ndl> dati. T« Usta je popolnoma partizanska, Demokrati to sklenili oster protest,
Proti reakcijonarni pragmafiki
OPOZICIJA PODA JUTRI OSTRE IZJAVE TER SE DEMONSTRATIVNO ABSENTIRA OD GLASOVANJA.
Beocad, 23. Julll*. r. Z ozirom na lutrišnjo razpravo uradniškega zakona pred plenumom narodne skupščin«, so se danes poslanski klubi opozicije posvetovali o s vol cm postopanju. Demokratski klub Je popoldne po dallšl diskusiji sklenil, da Jutri v posebni lz)avl Iz-reč« vse svoje utemellene ugovore proti sedanji štUlzacIH uradniškega takona. Izjav* bo posebno naglašala zahrbtnost radikalov, kl so v zadnjem trenotku pred ložlll najreakcljonarnejše In nalnepovolj-nejš« predloge, ne dopustivši o njih niti diskusij«. Po prečrtani Izjavi zapuite
vsi demokratski poslanci r znak protesta dvorano ter na ta način demonstrirajo popolno odklonitev odgovornosti ta tako reakdjonaren zakon.
Demokratski klub J« v nadatlni razpravi skenB, da bo glasoval proti zakonu o oslguranjn proti točL
Klerikalni klub Je na svoji današnji tejl v razpravi glede jutrišnje skupščinske razprave o uradniškem zakonu sklenil, da se pridruži stališču demokratov ter Istotako tapusti skupščinsko dvorano. I»to ta sklenil tudi zcmljoradnlškl klub.
TRBOVELJSKI RUDARJI V BEOGRADU.
Beograd, B3. Julija, p. Danes dopoldne »o prispeli v Beograd delegati stavkujočih premogovnih delavcev lz trboveljskih revirjev. Posetill so ministra šum ln rud ter ministra socijalno politike, katerima so razložili materi-jalni položaj rudarjev ter pojasnjevali razloge Izbruha ttavke.
grebšklh kongroslstov postali najogab-nojši podrepačl, ki hvalijo vse, kar ukrene vlada, hvalijo davke, hvalijo kuluk in se sploh ponašajo tako, kakor bo sc v Avstriji ponašali spodnje-štajerski renegati. Kakor danes kričo, da treba v zapor z Radičem, tako bodo jutri zopet branil) nasprotno stališče.
ZAOREB BREZ ELEKTRIČNE STRUJE.
Zagreb, 23. julija, r. Danes ob pol 10. dopoldne Je morala mestna elektrarna ustaviti tok, ker se Je v centrali pokvarila glavna parna turbina. Struja je bila vzpostavljena Sele ob pol 1. popoldne. Industrijska podjetja in tiskarne so zato delale v zelo zmanjšanem obsegu, radi česar so današnji izvodi časopisov izšli v skrčenem obsegu in t precejšnjim takašnjenjem.
REORGANIZACIJA VARNOSTNE SLUŽBE V ZAOREBU IN OKOLICI
Beograd, 23. julija, p. Na zahtevo komandanta 4. armijske oblasti v Zagrebu, se bo te dni vršila konferenca o reorganizaciji varnostne službe v Zagrebu in okolici. Zatrjuje se, da bo dosedanjo službo policij8 prevzela po sebna žandarmeriisk* brimida.
Vohunska afera
(Otaj tadl poroOta no 1 stranL) Beograd. tS. julijo, p. V sadevl »ptjon-ske afer* te je vaš dopisnik obrnil n« Mano ji* Lazarevlča, upravnika mesta Beograda, kl oeebno vodi preiskavo. Q. Manojlovič Je izjavil: »Materijal Je telo obilen. Sedaj ga čltamo ta klasificiramo, kar bo trajalo vea dan. Pretakava J« v glarneca poverjena političnem* oddete-nju spravo aeato (poita. ravnateljstvo) Beograda*.
Beograd, d. julija, p O. Banko Tritu-novič, pomočnik ministra notranjih dal, kl j* vodil preiskavo v Zagreb« ta s« j* vrnil dane* tjutraj v Beogrod, je sprejel grupo novinarjev, med katerimi je bil tudi val dopisnik, katerim je podal sledečo Izjavo« »O o«pod«, nlelhn. d« boate pojmUL takoj vam n* norem dati nobenega obvestila o preiskavi Obtoieno« smo privedli v Beograd, ker amatromo, da j* v duhu procesnega prava, do »o rodi pretakava v Beogradu. V«loi»daJnl-Mvo esamljenecv i« nI pozitivno ugotovljeno. Proetm vas, da niti Od meno, niti od meni podrejenih organov ne «ah-tevate nobenih pojasnil, kt Jih v interesa preiskav« no moremo dajati*.
OBMEJNI PROMET t AVSTRIJO.
Pogajanja v Maribora.
Beograd. B3. julija, p. Vlada J« Imenovala delegata g. Fotiča, Inšpektorja direkcije carin ln gosp. dr. Vladlmirja Vodoplvea, vladnega svetnika v LJubljani, za svoja delegata, ki so Imata sestati dne 8. avgusta v Mariboru t avstrijsko delegacijo radi zaključitve potrebnih konvencij o obmojnom prometu med nafio kraljevino In Avstrijo. Kakor je tnano, je promet v glavnem ie reguliran. Ostala so samo Se vprašanja glede lova, ribolova, električnih instalacij ln dr.
AFERA BALKANSKE BANKE.
Beograd, 23. Jullla. t. Danes opoldne le Imel po zaključenlu borz« njen upravni odbor sejo, ns kateri se Je razpravljalo o slučaju Balkanske banke Iu n|o-nlh financah. Upravni odbor J« sklenil, da takoj zabrani vsem borznim posredovalcem, ds tprelemajo nalogo od Balkanske banke. Predmet dtekuslle Ja bil tudi ultlmatna zahtev* Francoske hipotekam« banke, kl Jo )e včeraj sporočila Balkanski banki. Ona namreč zahteva, da Balkanska banka v rokn 48 ur plača dolg, kl znaša 9 milijonov dolarlev. Rok potečo Jutri dopoldne In oko Balkanska banka ne plača, bo Izročena sodišču. Jutri dopoldne se vrši sestanek predstavnikov oškodovanih bank.
YEUK DEMOKRATSKI ZBOR V BOSNI.
Beograd, 23. lulija. p. Včeraj s« Je vršil v Bosanskem Novem velik demokratski zbor, kl J« sijajno irapel. Prisostvovalo mu Ja preko 7 tisoč ljudi. Oo-vorlH so posl. Svetozar Pribičevič, dr. Radosavllevič, dr. Orl-sogono In Dušan DJekmonovlč.
STRAHOVIT VIHAR V VRANJU.
Vranje, 23. Jullla. r. Včeraj popoldne le razsajala v vranjskem okrožju strahovita nevihta. Orkan le vrgel s poslopja žandarmerijske postale pločevinasto streho ter lo dvignil 30 metrov visoko v zrak. Ko je padla na tla, ie ubila kme-, ta niča.
Podpis poljsko-turških konvencij
Lanaanne, 23. Julijo, j. D »ne« popol-dr* ia j* Izvršil v dvorani M mlrovn* avečanosti v Polo«.hot«Hi podpis koo-vendj med Turčijo ta Poljsko. Z« Tur. čl j o ao podpisan trij* glavni delegati te za Poljsko dvo glavno d«legato L-tutonn-■ko konforonce. Trgovinsko pogodba kakor tudi konvencij« O dlplomotokl lo kootularnl sluiM. kakor tudi o U»«!j«-nlikem vprašanju itoptjo v veljavo pe Izmenjavi rotiflkaoljaklh llatln, Id te bo vršilo v Borilne. Trgovinska pogodb« bazira na medte bo) nih majboljUh po-godno« tih.
Prfnrave sa Slnago
Beograd, »3. tulila, p. Za koclerou-oo Male »ntetit« v Stnajl u vv»e v Be-ksreštt velike priprave. Kumunzk« vtads s« »eio tr«di d* stopi v Mak) »ntarto tudi Poljsk*, vendar J« wr*-šan|« lako tožavno, ker I« radi Javorin« I« nerazčiščeno. Govori »e, da bo poaredovol med Cobi in Potiski namsisM KawnH mta»-ttsr i. Dne*.
Inozemske toorse
23. JaUja.
TRST. Zagreb 24JO-24.TO, Poriz 13d
do 136.50, London 105.50—I05.7J, No*. york 22.90—23, Curih 406—409, Berlin 0.0065, Bukarešto 11.75-12J5, Prog« 68.50—69, Dunaj 0.032—0.033, Budimpe. Jto 0.225—0.2275; vahite: dinar 24.50 do 24.80, avstr. kron« 0.0325—0.03i dol«' 22.85—22.95, funti 105.20—105.5a
CURIH. Berlin 0.0016, Nevrjork 561. London 25.82, Poriz 33.27, Milan 24.50. Progo 16.90, Budlmpeito 0.055, Bakore. šta 2.94, B«ogrod 4, SoflJ« 5.60, V«ri«v« 0.0037, DunoJ 0.00795, avsta tlfl. kron« 0.0080.
CURIH. Ob IT. srii Bcritn 0.001525, Beograd 6.10, London 25.75, Pariz J3J0. MUon 24JO, N«vryork 561.10, Prag« 16.85, DunoJ 0.007975.
DUNAJ. Devize: Beograd 745—750, Berlin 0.1675—0.1875, Budlrapcit* 5.4S do 5J5, Bukarešto 359—361, London 325.000—326.000, Milan 3044-3056, Nev york 70935—71135, Pariz 4142—4158, Praga 212^-2135. Sofijo 693—697, Var. šava 0.46—0.48, Curih 12605—12215; valute: dolarji 70650—70950, lovi 671—679, nemške marke 0.155—0.215, funti 323.20(1 do 324.800, (v franki 4095—41A Ure 3020—3040, dinarji 737—743, poljske mark« 0.43—0.49, le Ji 368—372, švicarski franki 12490—12370, češkoslovaško krone 2111—2125, modi. krone 3JO—3.50.
PRAGA. Dunaj 4.45, Berlin 0.875, Rim 145.25, Budimpešto 24.50, Pariz 198.25, London 152.875, N«wyork 33.225, Curib 592.25, Beograd 35.625.
BERLIN. DunoJ 4.9873, Budimpešti 33.91, MIlan 15.162, Proga 10.493.50, Pn. riz 20.648, Newyork 349.125, Curih 61.545.50, Beograd 3690JO.
LONDON. Beograd 445, Berlin 1.600.000—1.665.000, Newyork 43930 do 459.625, Parit 76.60—76.65, Curih 25.7? do 25.80, Milan 104.50-104.625, Prag.i 153.25—153.75, Dunaj 325.000—328.00(1 Varšavo 650.000—700.000, Budlmpeštn 50.000—55.000, Bukoreito 857—900, Sofija 500—560.
NEWYORK. Beograd 106, London 459.625, Pariz 599, Berlin 0.0275, MIlan 438.25, Curih 17.85. Praga 299.25, Dunai 0.14125. Budimpešta 0.96. Bukarešta 510.75
ZloCIn nad vpokoieiKfl C©8|s!s! obžJnskl svet
Beograd, 22. julija. Sinoči Je bil v zakonodajnem odboru »prejet flinovnlški zakon, ▼ torek bo izglasovan v narodni skupščini. Kaj je vladna večina zadnji dan in zadnji trenutek zagrešila in kako Je uničila vse dobrote, ki smo jih za današnje razmere potrebovali, o tem bom poročal o drugih prilikah. Za danes opozarjam javnost na določbe o vpokojenclh, kakor jih jo vladna večina izpremenila v takem trenutku, ko nismo imeli več besede, ko nismo mogli več pojasnjova ti, kako dalekosežnega pomena ao ti predlogi, ko nismo mogli storiti drugega, nego v znak protesta zapustiti zakonodajni odbor in prepustiti vso odgovornost vladi in njeni stranki.
Ko je bila v dopoldanski seji debata zaključena, ko smo odšli z ministrom Trifkovičem na posvetovanje, ili sprejme naše predloge glede prevajanja na novi zakon hi katere koncesije nam daj« vlada, da bi mogli do-mokrati glasovati za zakon, so v nafll odsotnosti nekateri radikalni poslanci predložili predsedništvu pismeno nove predloge. O teh predlogih nismo prej nič vedeli in ni se govorilo o njih v seji. V naši odsotnosti je bila seja zaključena in prihodnja seja sklicana za zvečer. Konferonca s Trifkovičem so je završila brez sporazuma. Popoldne smo imeli novo konferenco z ministri pod predsedstvom Pašiča. V tej konferenci smo zavzeli odločno stališče no samo proti odklonitvi nažih zahtev, temveč tudi osobito proti ornim novim predlogom radikalcev. Nismo se mogli sporazumeti in odšli smo.
V večerni seji smo predvsem zahtevali, da se otvori debata o novih predlogih. Naša zahteva je bila odbita. Ljuba Davidovič je nato v imenu demokratov izjavil, da lapustimo zakonodajni odbor. Isto Je storil Sušnik v imenu jugoslovanskega kluba. Isto sta napravila koncem dopoldanske seje že poslanca Moskovljevlč in Joca Jovanovič od zemljoradniške stranke.
Tako je končno radikalska stranka z džemijeti (TurId) iz prehodnjih določb črtala člen 239., ki odreja natančno, kako in pod katerimi pogoji so vsi stari vpokojenci prevedejo na pcnzije po novem zakonu. Vlada je vse te odredbe uničila in na njihovo mesto j>o-stavila nov člen, ki se glasi:
Člen 239. ♦ Državni uslužbenci, ki so hili vpokojeni pred uveljavljen jem tega zakona, obdržijo nadaljo iste penzije in iraginjske doklade.
Osebe, ki bodo vpokojene po uveljavljanju tega zakona v' roku treh let, bodo dobile pokojnine po določbah dosedanjih zakonov.
Od tega so izvzeti le uslužbenci, ki oodo vpokojeni in so dovršili popolno zakonito število službenih let, ali so losegli starost, po kateri morajo po zakonu iti v pokoj.»
Celje, 88. Julija.
Na današnji seji občinskega sveta so bilo urejena na splošnem temelju predpisov za državne uslužbence dnevnice za službena potovanja mestnih nastav-ljcncev, ki bo delijo v tri kategorije. Dnevnice so sledeče: Za uradnike 100 dinarjev s preno&nino ln 70 Din brez prenočnlne ter vožnja D. razreda. Za poduradnike, sluge in organe mestnega vodovoda s prenofinino 80 Din, brez prenočnlne BO Din ter vožja HI. razreda. Za hlape« In delavce mezda od uro 80 Din in vožnja 1IL razreda. Kilometrina ae poviša od 2.50 Din na B Din za vae uslužbence. Za izredno službono potovanje mestnega uradništva in občinskih svetnikov so določi kritje potnih stroškov posebej. Zaslgura »e poslovni lokal za krajevno Borzo dela. Kot kopališki mojster v mestnem moSkom kopališču bo nastavi Invalid Rudolf Dobovičnik. Odobri se soglasno osnutek kupne pogodbe i vojaškim erarjem glede odprodajo vojaških objektov, ki so last mestne občine. V domovinsko zvezo so sprejme go-stUničarka, Marija Jaržek. Prepoved kopanja od »Savinjskega dvora» do železniškega mortu ostane še naduljo v veljavi, izvzet je samo kompleks od brvi do kapucinskega moetu, kolikor segajo zajBobna posestva do obrežja 8avinje. Prošnje za dobavo električnega toka se vrnejo odseku, da najprej ugotovi koliko toka jo So na razpolago. Zavrne se priziv gostilničarske zadruge proti po-visku električnega toka z motivacijo, da se Je tok povišal tudi drugim konsu-mentoin. — (Seja se še nadaljuje).
Beograd, 22. tulila, r. »Preporod prinaša v posebni Izdali poročilo svojega zagrebškega dopisnika, po katerem so baje lzdajnlške namere hrvatskih separatistov popolnoma dognane. Zagrebška poilcila bo po tem potočIIu v kratkem razpuščena in njeno službo bo opravljala odslel žandarmerlja. Odkrite so bile priprave za prevrat, kakor tudi obsežna šplonaža, katero so vodili nekateri bivši avstro-ogrskl oficirji, ki so bili sedal zaposleni v raznih industriisklh podjetjih, zraven pa so Imeli talno organizacijo. V zvezi s tem se Imenule bivši polkovnik Kvaternlk ln kapetan Matašlč.
Cankova pridružil Se 800 drugffi obtožencev, kateri se morajo zagovarjati t&-radi podpiranja 8tambolijskega režima.
Dopisi
Torej ne samo, d-i noben dosodanji vpokojenec ne bo preveden na penzije po novem zakonu, celo iste majhne iraginjske doklade jim ostanejo, tudi slučaju, da se bodo morale draginjske doklade aktivnim uslužbencem povišati!
Poleg starejših vpokojencev so prizadeti tudi vsi učitelji, ki bi bili morali biti prevedeni že 1. 1919. na nove plače ob njihovi vpokojitvi, pa so do lanes čakali na prevedbo.
Vsi uslužbenci, ki bodo v teku treh let vsled redukcije ali daljne nesposobnosti pred polnimi leti vpokojeni, bodo vpokojeni po starih predpisih. Ker v srbskem besedilu »penzioner« pomeni tudi vdovo in njene otroke ali sirote, tudi nobena od teh oseb, če mož, oziroma oče v teku treh let umre, ne bo deležna dobrot novega zakona! Tudi nobena, sedanja vdova ali sirota!
Ker v odboru za železničarsko prag-^latiko doslovno jemljejo določbe splošnega činovničkega zakona, in ker se bodo pri Južni železnici ravnali po pragmatiki za državne železničarje, so nničene vse nade in postalo brezpredmetne vse prošnje takozvanih milošči-narjev in invalidov železniških.
Pred narodno skupščino me je čakal predsednik Udruženja penzioneTov. Kratko me vpraša: »Kako je izpadlo?« Moj odgovor je bil kratek: »Vse propadlo!* Brez vsake besede sva se ločila.
Niso imeli poguma nastopiti prej. Vso svojo zlobo so vlili v predlog, ne da bi ga utemeljevali na kakršenkoli način, ne da bi bili mi mogli ožigosati v seji njihove namere. Isti minister Trifkovič, s katerim sir.o se skoro dve leti dogovarjali radi redakcijo zakona, ki smo dogovorno z njim stilizirali člen 239., ki je bil do sinoči predlog dveh vlad, prejšnje koalicijske in sedanje radikalne, je brez ugovora črtal člen na zahtevo nekaterih radikalnih poslancev.
Moj zadnji govor v zakonodajnem odboru je bil v prilog vpokojencev in njih družin. Mirno sem čakal izida z zavestjo, da sem uspešno vršil in izpolnil svojo dolžnost. Do včoraj nisem slutil, kaj se pripravlja.
Zgodilo se je, za kar nimam druge besede, ko »zločin nad vpokojenci, vdovami in sirotami »
Jos. Reisner, narodni poslanec.
Vohunska sfera v Zagrebu
Zagreb, 22. J«H]a.
Preiskava vohunske afere v Zagrebu postaja vedno bujneiša. Oblasti so razkrile, da le bil komplot dobro organiziran In volumska mreža spretno razpredena.
Olavna centrala špionaže Je bil Rim ln Zagreb Je bil njegova važna filljalka, kamor so Instrukcije dospevale preko Rakeka. Avdaglčevo stanovanje |e služilo kot talna vohunska pisarna. Manjše podružnice so bile v Varaždlnu, Vlrovi-tlcl, Skopliu ln Kapošvaru; tu se le vzdrževala zveza z madžarskim špilonažnim šelom majorlem GrUnvvaldom. Vse denarne subvencije pa so prlhalale preko Albanije. Vesti »Preporoda«, da le zapletena tudi neka ljubljanska gospa, se nam označujejo kot netočne.
Po dolgem presliševanlu Je Danica Androllč Izpovedala klluč za dešlfrlra-nje zaplenjenih notic, s čimer so se dognala imena mnogih bivših a.-o. častnikov, ki so bili sprejeti v Jugoslov. armado. Pri aretaciji teh oficirjev, ki večinoma služijo v južni Srbiji, se Je našel italijanski denar. Nekateri osumljenci v Zagrebu pa so samo pod nadzorstvom. V Skoplju so se pri nekem muslimanu našli nekateri važni dokumenti. Navedbe Androllčeve pa le treba ceniti s skrajno previdnostjo, špijonka je lažnjivka prvega reda. Ovadila je celo vrsto oseb, oficirjev In privatnikov, ki da so pomagali pri vohunskem poslu, pa so natančne poizvedbe In preiskave pokazale, da le obrekovala. Tako le osumila m. dr. tudi mladega Ivo Kulmeria, Iz znane narodne grofovske rodbine. Pokazalo se je kmalu (kakor tudi pri mnogih drugih) da je sum popolnoma neutemeljen in An-drollčka le mnogo teh denuncijacil tudi preklicala.
Aretiranemu Avdagiču ie uspelo Iztl-hotapiti iz zapora tajno depešo, namenjeno neki Zagrebčankl, kl je pa že preje pobegnila preko Italijanske meje. Depeša je prišla v roke policije.
V nekaterih krogih se trdi, da ne gre le za vojaško špionažo temveč tudi za politični načrt državnega prevrata. Pomočnik notranjega ministra Ranko Tri-funovič in policijski uradnik Popovič se jutri vrneta v Beograd. Policija je dobila nalog, da takoj odpravi vse are-tirance v Beograd. Danes popoldne je močna straža odpeljala v Beograd vseh sedem obdolžencev.
Zagreb, 23. julija, r. Policijsko ravnateljstvo je objavilo nastopen komunike: »Dne 7. t. m. le bilo policiji javlje-no, da se le v Zeblčevem hotelu v Vla-
šltl ulici nastanila neka dama, ki se le zdela zelo sumljiva ln je hotel kmalu zopet zapustila. Prijavila se je kot Lidija Krušnjak. Policija le takoj preiskala njeno prtljago. Našli so se akti, ki so povzročili sum, da dama opravlja špionažo. Po vsestranski preiskavi je uspelo Krušnjakovo dne 9. t. m. aretirati, pri čemer se je ugotovilo, da se piše Danica Androllč. Bila je zaslišana in je priznala, da za neko tujo državo opravlja vohunstvo. Na podlagi njenih izpovodb so bili še aretirani: Sulejman Avdagič, Ju-nus Omeraglč, Eduard Mlinarič, Hllde-bert Slrš, Franjo Ivanetič, Ivo Hamel-ton In Josip Fulanovič. Nadalje se je dognalo, da je bil glavni revir Androll-člnega vohunstva Makedonija In Beograd. Zalo so bile vse navedene osebe včeraj odpravljene v Beograd. Preiskava se nadaljuje. V interesu preiskave ne morejo biti Izdana nobena nadaljna obvestila.«
Beograd, 23. julija, p. Danes ob 6.20 zlutraj so pripeljali i brzoviakom Iz Zagreba v Beograd krivce Iz šplonske afere. Odpeljani so bili pod oboroženo močjo v upravo varoši (polic, ravnateljstvo). Androllčeva Je bila zelo elegantno oblečena.
r+" Službena pragmatlka bo rfsSena samo deloma, ko pojde jutri skupščina na počitnice. Izglasovan bo samo splošni zakon, vsi podrobni zakoni pa, ki s splošnim zakonom tvorijo prag-matlko. se odgodljo na jesen. Radikalci, stoječ poprej pod pritiskom demokratske stranke, so si upali pokazati kopito šele v zadnji seji. Potem, ko so jim demokrati, zlasti pa naS poslanoc Reisner, * ogromnim trudom izdelali zakon, so prihranili uradnlštvu sovražno določbe na poslednji moment. G. Milan Simonovi č, kl je predla-gal novo stllizacijo člena 247., bo imenovan za ministra agrarno reforme v plačilo za to, da je imel »pogum« predlagati, da ostanejo stari vpokojenci z istimi penzijami in dodatki in Istotako, da bodo osebo, ki b« vpokojijo v prihodnjih treh letih, uživale staro penzi-o, razven ako so navršile zakonito število let službe. Ix vseh uradniških centrov se poroča, da je suspenzlja stalnosti državnih nameščencev za tri leta povsod Izzvala ogromno ogorčenje. Beda] se Sele prav spoznava hudobija radikalske stranke, katera Je v »slednjem trenotku za tri leta prekrižala bistveni uspeh službene prag-matlke. Tudi uraanlš- vo v 81oveniji, med katerim nekateri podkupljenci agitlrajo za radikalsko stranko, more sedaj na dejstvih spoznati, ■ kom ima opravitL
+ (Slovenski Narod« uvldeva lansko pogreško. »Slovenski Narod« piše, da so politični dogodki dokazali, da le vsako sporazumevanje z Radičem nemogoče. On, da nI normalen politik In človek. Njegova moč Je samo številčna, leži v demagogiji, praznem, napihnjenem govoričenju, ki ne predstavlja nobene morallčne politične sile. Zato ga le treba sedal sodnllsko prileti radi ve-leizdaje, prekiniti napram nJemu dosedanjo obzirnost In uveljaviti državni zakon. Pred kratkim le Isti list pisal ravno nasprotno hi označil kot nasilneža vsakega, zlasti pa demokratsko stranko, katera Je zahtevala, da vella tudi za Radiča državni zakon.
+ Kmetljcl bi »prevzeli« Slovenl Jo. Pod tem naslovom poroča nedeljski »Obzor« iz Beograda, da Je bivši naš poslanik v Pragi, dr. Vošnjak prišel 21. t. m. v Beograd, obiskal Ljubo Jovano-viča, Pašlča in več radikalsklh poslancev. Prinesel da |e sebol zaključke glav nega odbora SKS, v katerih se bale kmetije! Izjavljajo, da bodo oni prevzeli politiko Slovenije v svole roke, radikalci pa bi radi tega Imeli prenehati z or-ganlzacljo svoje stranke v Sloveniji. Po-stoleča organizacija SKS imela bi poleg svojega dela vršiti tudi funkcijo radi kalske stranke v Sloveniji. Vošnjak, da le bil toplo sprelet od strani radikalov, ki pa ne kažejo volle, da prestanejo organizacijo svoje stranke v Sloveniji nego mislijo Izvršiti temeljno reorganizacijo radikalstva med Slovenci. Tako piše »Obzor«. Mogoče le, da Je g. Vošnjak preveč govoril. Vsekakor le prodajal, kar ni njegovo. Bil je pa vendar previdnejši nego dr. Triller, kateri je obljubil korporativni vstop NNS v radikale.
+ Kuluk. Slabi so časi. Glasilo Ja dranske banke In NRS le v nedeljo ta ko-le golčalo: »Poparjeni kakor z mokro cunjo poškropljen! cucki so tavali JDSarJi po mariborskih ulicah ... Liki krepki udarci močno švigajoče bikovke so padali lopidarno-stvarni stavki izjave (namreč Baižljeve!) po strankarsko zaslepljenih glavh JDSarjev«. Hudo Je, če nimaš humorja, pa ga neprostovoljno vendar le Imaš.
+ Dobra sredstva. Italijanska žur-nalistika Ima s svojo kampanjo proti naši državi lahek opravek: ponatiskuje članke naših plemensko-šovlntstlčnih listov ali pa se naslaja ob Radičevih nesramnostih. »Idea Nazionale« prinaša dva »Balkanova« članka. V prvem »Balkan« poklanja Italiji nele Reko temveč tudi Ljubljano in Zagreb, v drugem pa obravnava Radičevo navdušenje za Italijo.
Turneja moškega naraščaja Sokol« skega društva Ljubljana. V soboto 21. t. m. ob 9. zvečer je priredil moški na» raščaj Sokolskega društva v Ljubljani na tenis prostoru Zdraviliškega doma na Bledu svoj prvi nastop. Nastopilo je 16 narr.ščajnikov. Izvajali so 8 telovad« nih točk. Nastop je bil tako precizen, da je presenetil številno navzoče občin« stvo. Naraščaj je žel po vsaki točki bur« no pohvalo. 1'osebno je očaralo občin« Btvo krasno izvajanje težkih Murniko« vih skladb ter vaje z gorečimi kiji. Ob« činstvo je bilo tako navdušeno, da se je le s težkim srcem ločilo od telovadi« šča. V nedeljo se je na splošno željo publike nastop ponovil. V četrtek 26. julija se vrši produkcija v Rog. Slatini.
Domžalski Sokol je priredil v nede« ljo 22. t m. nastop, katerega so se ude« ležita tudi bratska društva lz Mengša, Moravč in Kamnika. Nastop je izpadel prav dobro in Je imel lepo število gle< dalcev.
Otvoritev Sokolskega doma v Dol. Logatcu dne 5. avgusta bo združena z veliko slovesnostjo, ker praznuje Sokol obenem tudi tvojo petnajstletnico. Dne 4. avgusta zvečer bo slavnostni občni zbor, na katerem prevzame stavbo od« bor, kl izvoli svojega gospodarja. V okrašeni veliki dvorani bo nato kulturni odsek pokazal svoje zmožnosti s prav izbranim sporedom. Kakor čujemo, pri« hite k otvoritvi tudi naši prijatelji od tam preko.
Sokolsko društvo v Toplicah pri Novem mestu je eno izmed najmlajših v novomeški sokolski župl, katero, dasi sila težkih razmerah, vendar povolj« no vrši svojo sokolsko nalogo in se krepko razvija. Vsako leto priredi več gledaliških predstav in predavanja se vrše redno. Da pa tudi v telovadbi ne zaostaja, hoče pokazati zopet pri svo« Jem javnem nastopu v nedeljo dne 12. avgusta, ki se vrši na kopališkem trgu v Toplicah. Vahimo vsa bratska društva, posebno ona v novomeški sokolski župl da sc zleta na Toplicah v obilnem Ste« vilu udeleže, ter jih obenem prosimo, da se blagovolijo pri svojih prireditvah ozirati na določeni dan.
Sah
Zveza Šahovskih klubov v Celju. V Cellu »e ie vršil ustanovni občni zbor šahovske zveze, h kateri Je pristopilo deset šahovskih klubov. Za predsednika ie bil Izvoljen dr. Plamčar iz Ljubljane, za pisaria prof. Vagaja iz Celja In za tajnika sodnik Kramer Iz Maribora. Sedež zveze, ki Je podrejena jugoslovanski šahovski zvezi v Zagrebu, Je v Celju.
A.
—	Ekumenskl koncllij? Rimsko časopisje poroča, da namerava Vatikan sklicati v letu 1925 ekumenskl konoillj, katerega so bo udeležilo 1200 škofov.
—	General R. Garlbaldl — fašist. V soboto zjutraj jo italijanski ministrski predsednik sprejel v avdijoncl generala Rl-ciot,ta Garibaldija. Z generalom sta bila tudi žena in ličorka. Ko sta so Garlbaldl ln Mussolini pomenila o političnih in osebnih zadevah, se je Garibaldi — vpisal med fašiste.
—	Pristaši Stambolijskega na -otožni klopi. To dni jc pričela v Sofiji razprava proti članom kabineta seljaške vlade v Bolsrarlii. Tem ministrom ie kabinet
Izlet srbskega planinske ga društva v Slovenijo
V nedeljo dne 22. julija se Je pripeljalo deset gospodov in štiri dnme iz Srbije v Celje, da pohitijo odtod v Savinjske planine. Na kolodvoru je pričakovala drage goste iz južne domovine pestra možica celjskih planincev. Ze prvi spre jem in pozdrav je bil nad vse prisrčen. Po kopanju v hladnih valovih bistre Savinje in kratkem ogledovanju mesta, se je vršil v restavraciji Nar. doma skupen obed, ki so ga priredili srbskim gostom celjski planinci. Imenom turistov sta po zdravila redke daljnje tovarišice in tov;v-riše v prisrčnih besedah celjski župan dr Hrašovec in podpredsednik savinjske podružnice PD, dr. Kalan, za prometno društvo magistratni svetnik g. Subic. Za izredno pozornost in ljubeznjiv! sprejem sta se zahvalila podpredsednik »Srpske ga Planinarskog Društva«, glavni direktor katastra g. Nedeljkovlč in zobozdravnik dr. Spirta. Pevski krožek »IComšija« je skrbel s svojim izbranim in lepim petjem, da so potekle kratke urico medsebojnega spoznavanja tem prijetnejo. Do Zidanega mosta se je peljal gostom nasproti odposlanec celjskih planincev dr. Fr. Hrašovec, do Mozirja sta jih spremila zopet celjska planinca dr. Milko Hrašovec in sodni svetnik dr. Tiller. Osrednji odbor SPD je odposlal v Celje g. Badjuro, ki spremlja o-oste na potovanju po-leg učitelja g. Zdolška in g. Trobeja, funkcionarjev savinjsko podružnice. V Lučah pričakuje turi6te predsednik g. Kocbek.
Zo sprejem v Celju je goste vidno iz-nenadil. Zlasti 60 bili očarani, ko je dobil vsak od slovenskih planincev v Celju v spomin 10 razglednic Celja in Savinjskih planin s pozdravom na posebni karti »Dobro nam došli srbski bratjo in sestre«. Prisrčen je bil sprejem tudi v Mozirju. Velika množica meščanov, na čelu vodja politične ekspoziture g. Osoj-nlk, župan g. Peveo ln zastopnik planinskega društva g. Matija Goričar, Sokol ln požarna bramba so pričakovali srbske turiste ob vhodu v trg. Po prisrčnih po zdravih oflcielnih zastopnikov in majhnem okrepčilu, se je odpeljala cela skupina na že pripravljenih vozovih v Luče, kjer so prenočil: prvo noč v objemu naših krasnih gorskih velikanov.
Pohvalno je treba omeniti, da so za-stopniki Južne in državno železnice, zlasti v Cel,ju Sli gostom zelo na roko. Srbski planinci prispejo v Ljubljano v nedeljo (s kamniškim vlakom ob tričetrt na 1, popoldne). Odtod »se vrnejo v Beo-eri4,	...
DOB. V potek dne 80. julija Je napti vil tukajšnji Sokol pri bratu Matič!{,, svoji častni dobrotvomi članici sestri Franici Potermariovi, poslovilni večer. Zbrali so se od Sokola povabljeni znanci in znanke sestre Petermanove lz Dobo, Vira in Domžal, da ji še zadnjikrat pred odhodom podajo roko v slovo. Bila ja prava mati dobskega Sokola. Z vso vnemo ln požrtvovalnostjo je delovala 7.an| ter navduševala brate k vztrajnosti ln li ljubezni do naše države. Uživala je epo. štovanje od vsoh. Saj je bila skromna, ponižna in prijazna z vsakim. Najpripro-stejšl delavec ali dolavka P je bU tako ljub kot največji bogataš. V Dobu js službovala od leta 1889, tedaj od ustano. vltve tukajšnje pošte. Delala je na to, da dobila leta 1895 dobska pošta tudi br-zojav. Letos je pa stopila v zasluženi pokoj. Koliko pisem in naslovov je napisala med vojno materam ln ženam za njih sinove In možo. Ne samo Sokol, tudi drugi jo bodo pogrešali. Milo se ml je storilo, ko so prihajale k njej po slovo priproste ženice ter JI voščile srečno pot. Želimo ji, da bi uživala s svojo dobro služkinjo Rozo v svojem kraju v Skofjj Loki, kjer ima lastno hišico, še dolgo, dolgo let zasluženi pokoj! —k.
KOSTANJEVICA. Dne 19. julija je n.-. pravila nevihta, med katero so je vsula toča na naša polja, ogromno škodo. Dosedaj je cenjena samo za Kostanjevico nad tri milijone dinarjev. Istočasno so trpele tudi okoliške občino St Jernej (d" loma) in pa Sv. Križ. Iz drugih krajev zaenkrat Se nimamo obvestila.
KONJICE. O ti Rozegar-jankarll! zadnjem času političnega delovanja nemškega poslanca Schauerja so jo začelo sanjati tudi konjiškim mogotcem — Ger-manom. Pravijo, d& sta imela L. L. it W. eno in isto noč enake sanje. Vrglo ju je iz postelje, planila sta k oknom in zrla na državno cesto ter videla po nji marširatl ogromno četo orjunašev. Mlajši W., zet L. si malce pomane oči in potolaži svojega papana visavis: »Papa, ni tako hudo! Jetzt sehe ich erst, das sind dje Unserigen! Siehst nicht un-sere beliebten Rozegarjankerln, liebei Papa?« Pravijo pa, da Se pride večje število »Rozegarjankerlov« v Konjice, ker ima gospod papa baje iste težnje kot njegov zet W„ da se močno zavarujeta v svojih trdnjavah s Rozegarjankerli in nekimi »KrouzbUndlerji«, kl kar mrgole okoli njih trdnjavio -- tovarne za usnje. Nimata pa gospoda tako odprtih rokic za svoj »germauald« kamin, ki s svojimi umazanimi sajami in smradom osrečujo konjiški trg in pravijo, da to dopuščata zgolj Iz ozirov, ker so Konjice sloven ske. Da, da, da bile bi Konjloe nemške, zlato mrežico ali sito, nikdar sito, pritrjeno bi bilo na njih kaminu tn vijolčnat parfum bi trosili okoli bogato tovarne-le nemškim sosedom. Politična oblast, kje je pritožba, vložena napram nehigije-ničnim nedostatkom neprijateljskega ve-lepodjotja tovarne? — I. Kapitel.
GUŠTANJ (Mežiška dolina.) Nad trgom Guštanj so je boril dne 6. maja 1919 poročnik France Malgaj za 6vobodo koroških Slovencev. Mala četica, sestoječa večinoma iz dobrovoljcev Korošcev, vstra-jala je v postojanki do zadnjega, ko je bila že obkoljena in se je morala umakniti veliki premoči. Pri umiku je dal življenje za pravdo domovine komandir čete, poročnik France Malgaj. Ta dan borbe je plačal tudi z življenjem njegov tovariš redov Ermeno, ki počiva na ljubljanskem pokopališču skupaj z nepoznanim Srbom, katerega je Volkswehrovska druhal ustrelila šelo v zatvoru kot ujetnika. Slovenci te doline se spominjajo vedno s hvaležnostjo na značajnoga velikana Franceta, ki so je s prirojeno nesebično ljubeznijo do zatiranih pridobil neomejeno zaupanje. Nevsahljiva ljubezen do Malgaja je povod, da mu hvaležni in zavedni narod hoče postaviti skromen spomenik, ki bo pričal poznim rodovom, kdo je bil Franc Malgaj. Dne 6. maja 1924 poteče pet let, ko je ugasnilo njegovo življenje ln ta dau mu odkrije pod pokroviteljstvom gospodi generala Maistra odbor za Malgajev spomenik spominsko ploščo z njegovim kipom, vzidano v naravno 8 m visoko skalo ob cesti tik trga Guštanj v bližini, kjer se jo boril in kjer je izdihnil.
DOLNJA LENDAVA. Velika krivica so godi ljudstvu v dolnje-lendavskeffl okraju — Prekmurja, ker mu vlada noče dati okrajnega glavarstva, kakor ga jo prej imelo pod madžarsko upravo, Ljudstvo je prisiljeno delati pot 30 kffli če hoče kaj opraviti pri okr. glavarstvu v Murski Soboti. Imamo sicer politični ekspozituro v Dolnji Lendavi, ki pa nima nikakih odločilnih pravic, torej državna institucija brez haska. Hasek od tega imajo le višji uradniki okr. glavarstva Murski Soboti. Kje ste z glasovi prekmurskega ljudstva, Izvoljeni poslanci Stipe Radič, in na klerikalni podlagi H' voljena duhovnika Klokl ln pastor Stif-tar, ki so Imeli pred volitvami za ljudstvo polna usta obljub, a niso dosedaj šo ničosar dosegli. Vlada, pobrigaj «« malo za dobrobit ljudstva. — Vinogradi kažejo letos dobro in kmetje že ponujajo lansko vino po 10 K liter, vsled česat so tudi že gostilničarji nekaj popustili' cenah. — V okolici Cakovea in Varaždl' na proti Zagrebu je divjala v sredo huda nevihta s točo, ki je uničila vso pridelke. Daleč naokoli je bilo Blišati silna , šumenje...
Vrttoffa »Mm« it. tU dne 94. fvHfr lOiMfc
Naši kraji in ljudje
Koliko nas ja
R! km Interesa, v današnjem stadija politiCnlh ruuMr t na« kraljevini, napraviti ri »lik o, v kakem razmerja li Itojs takti Ano plemensko- politične ikn-plas, is doer temeljem statističnih po laikov.
Nato uradno ljudsko lUtje ■ dna 01. januarja, ki ga moramo noti ia ouoto, da Bgotovlmo to razmerje, ne pozna razlike med Srbi in Hrvati, marveč ima la »kupno rubriko: trbeJd ali hrvatski materinski Jezik. O« Je U for-mulaolja na>rečnojša. Js vpraSaJije, da Js načelo pravilno. ji liveu dvoma.
Vseh drtavljanor s arbskohrvataklm materinskim Jezikom Je t na« kraljevini 8.964.878. Koliko Js od tega »Srbov«, koliko »Hrvatov«, koliko arbskohrvatsklh Muslimanov, Bunjeveov, ss da dognati na podlagi (rodnih statističnih podatkov o verskih namerah, in slo« na slede« naftta.
V	Hrvatski-Slavoniji so nalteli prebivalcev srbskega ali hrvatskega materinskega jezika 2,446.429. Pravoslavnih pa «o naStell 660.284. Ker je Rumunor v tej pokrajini le 1.992, drugačnih pravo-»lavnih pa Imamo — neznatno Število Rusov pšč ds prihaja T pofttsv — moreno ostanek, to Je 658.242 dni, Šteti med Srb«. Ako te od Ste jemo od skupnega Števila Srbohrvatov, moremo preostanek 1,787.187 dni od računati kot Hrvate. Pri tem smo postili v hrvatski skupini tudi onih 18.587 unljator, ki so bili nekdaj pravoslavni, tedaj <Srbi»; k Hrvatom se danes tudi sami Štejejo.
Na »ličen način dobimo v Dalmaciji n Srbe Število 103.600, sa Hrvat« 606 tiso« 988.
V	Bosni Js Srbov, ako računamo po Isti metodi, 829.103, Hrvatov 488.764 ln napostod srbskohrvatskih muslimanov .158.247. Od Srbov nismo oditeli 1JS33 Romunov, kakor Jih Stoje uradna statistika. ▼ domnevi, da so to Sa n« ral, pa vsaj po veliki večini, oni zadnji ostanek balkanskih Romanov, o katerem Je do-gnano, da »e Jako hitro pretapa v Srbe.
V	Vojvodini j« prebivaloev srbako-hrvatskega materinskega jezika 614.124. Pravoslavnih je 475.486 duS; ako odštejemo to vsoto od skupne srbskohrratsk«, dobimo Število 118.788 ta Bunjero«. kl Jih računamo posebej. V Vojvodini pa navedene Številka n« morejo biti povsem točne, ker Imuno tn močno zastopane tudi druge vere (nazarene. brozkonfeel-jonaloe), med katerimi ja tudi preoej na-le narodnosti.
V	Cml gori so naSteM 182.682 prebivalcev srbskega ali hrratskega jezika, dočim Je pravoslavnih 108.898. Diferenca ni tako lahko razložljlva; Arnavtov so naStell 16.820, a prebivalcev muslimanske konfetije 22.856, katoliške pa 8.607. Očividno imamo tu opraviti l muslimanskimi ln katoliškimi Albanci, U to vpisali srbsko narodnost; med katoliki je gotovo tudi nekaj Hrvatov-vojakov; natančnejšega pa ni moči dognati.
V	Severni Srbiji imamo 2,493.675 ljudi »rbskohrvatskega materinskega jezika. Hrvatov-katolikov — ln sloer vojakov in priseljencev v Beogradu — more biti med njimi komaj par tisoč, zakaj vseh katolikov v deželi je 18.660, a zato tudi 8402 Slovencev, okroglo 520 katoliških Nemcev In Madžarov in Se nekaj drugo-rodnlh katolikov. Posebej je Be 96.528 Rumunov, ki pa ne žive niti tvojega političnega, niti kulturnega narodnega življenja, marveč s« v vsem obsegu udej-Btvujejo kot Srbi, Vendar jih računamo posebej.
Naposled Imamo Se Južno Srbijo. Vseh prebivalcev srbskega ali hrvatskega materinskega Jezika izkazuje uradna statistika tu 879.876, V severnem delu Je prebivalstvo povsom Istega srbskega jezika, kakor v sosedni Severni Srbiji, Boeni ln
Orni gori, na Juga ln jugovzhodu pa Imamo Makedonce, « katerih jeziku je bilo i« tako mnogo pravde. Ker pa t« tudi danes Se vedno toliko žonglira t Makedonci poskusimo dognati njih Število v na« kralj« rini. Seveda j« te tava. določiti njih severno mejo; pridrulfli t« bomo v tem oziru večini otnografov tn ttell k pravemu srbskemu ozemlju U S« Tatov sko kotlino, SkoplJ« ln Skopsko kotlino ter gornje porečje Jut ne Morave t kumanovsko okoli oa Ta meja j« tvorila v bistvu tudi oenoro sporazumnega erb-sko-bolgarskega razmejitvenega načrta glede Makodonljo v lotu 1911 Južno odtod imamo torej Makedono«, to Je ono prebivalstvo, kl znadl prehod med irb-tklm tn bolgarskim jedrotn, o katerem pa ni dvoma, da bo tekom bllln^h generacij pod učinkovanjem drtaviM skupnosti praflo v Srb«, tako kot Ja prešlo n. pr. pr« bl valit ro Piratskega okrog«. — Potem prištevamo makedonskim okruget Ohridski Bltoljskl Tikveški tn Bregalni-Skl kjer Imamo skupno 828.498 »Makedonce v». Muslimanov natega jeifka je m«d njimi okrog 14.00% k sicer največ v TtkveSu.
Preostane pravih Srbov v ostali Južni Srbiji 560.878. Med njimi j« Muslimanov srbskega Jezika 122.500, in sloer 90.408 v Raškl In okroglo 82.000 drugje, največ v Prlzromskem In Skopskem okruga-Ker zanje trbsko ali hrvatsko ne prihaja v poStev, marveč le trbskl jih moremo vseeno nrretiti med 8rbe, dasi to po svojem današnjem uradnem čuvatrovv nju pač Se Jako daleč od tega pojma v naoijonalno-polltlčem pomenu besede. Pravoslavnih Srbov M ostalo tedaj 428 tisoč 400. Koliko J« v Južni Srbiji kato-likov-Hrvatov v vojaški ali državni službi J« nemogoče dognati, ker Imamo tu ž« precej Albancev-katolikov.
V Sloveniji ja Srbohrvatov 10.T21. to sicer pravoslavnih Srbov okroglo 6100, katolikov-Hrvatov okrog 4021.
Slovencev J« v Sloveniji 986.155, T vsej kralje rini 1,024.761. Število 7949 ta Vojvodino pa je gotovo precej previsoko — taj na« Je eelo v Bosni t« 46821 —s čuje se, da so se ndekaterl Slovaki videč. rubriko slovenskega materinskega jezika. pomotoma vpisali ta Slovence.
Napravimo tedaj saključek: rteh Jugoslovanov r naSi kraljovtai Imamo — glasom uradna ttatistik« — 9.089.484. Slovencev je 10.25 odst., Hrvatov je 2,730.984. aH t vojaki-Hrvati po Srbiji ln Črni gori morda okrog 2,750.000, to Je 27.6 odst. vseh naših Jugoslovanov. Bunjeveov j« 118.788, to Je 1.1 odst. Bosanskih muslimanov Je 5.6 odst. Izrazitih pravoslavnih Srbov J« 5.092.685, to je 51 odst. pravih muslimanskih Srbov v Južni Srbiji 122.500. to j« 1.2 odst., tn naposled Makedoncev 828.498, t J. 8.8%.
K tem računom naj Se pristavimo, dn nam je za bodočnost smatrati vse zadnje trt vrste v eno skupino to Šteti k njej Se močan dol bosanskih muslimanov ter dejstvo, da se srbijanskl Rumuni sririzl-rajo. Hrvatje morejo računati lo z Bu-njovci In z delom bosanskih muslimanov, kjer pa današnje politično razmerje nikakor Se ne kaže definitivnega položaja.
H koncu naj še naglaslmo, da poseben položaj, v katerem se nahajajo napredni, nacionalistični Slovenci in Hrvati, ki raz-morje sil, ako Imamo pred očmi borbo slovenskega ln hrvatskega separatizma zoper državo, oziroma srbstvo, Se bolj spremenijo slednjima v korlsfc.
IjoraSSonft p«a««lL
Z tov« itreai s« Milan}« mmM M< moitan, malo dalj« lupna cerkev ■ kn»
nlm kampanilom, demo rasvalln« nekdanjega dvorca rabiklh Škofov. Prekrasen razgled M nudi odtod mojim očem. Proti Jugu otok Pig, proti sapadu malt oto« čič Dolfln, t daleč za njim konture Vo« likega ln Malega Lošlnja. Proti tevero« »padu le« otok Cres, a btlio semkaj tapadna obala otoka Riba — »Punta •ecca*. Tik Izpod vile m razteza zaliv iv. BvfomlJo, tako nasvan po iimostina litega imena, tozidanem v itlrinajitom itoletju na koncu šaliva.
Vao to illko poveličuj« morje, ono kritno tlnje, čarobno morje, po kite. rem hrepont vsakdo, ki ga j« kdaj videL Gledal tem g«, mirnega kakor olje, si« nJega kakor ilahtnl kamen, razburka, negi to penečega s« pod aunkl burjo, vodno pa obdmegi i nekim poeebnlm čarom, kl l«l« gledalcu v duSo, m« zapira sapo ta mu Izvablja k>1m v oči. Ur« teko neopiiono, mrak pada na po« krajino. Pojavljajo s« prv« rvezde na nebu. Z nasprotnega rta to s Dolflna blišča v malih intervalih Iu« t tamkaj« SnJIh tvotilnikov, kakot da bl ivarilo: Varuj se morjsl Ono vabi In — požiral
Is samostani sv. EvfemlJ« m razlega zvonenj« večernih rvoaov. Simpatičen pater, kl ml Js pri obiiku samostana bU neutrudljtv voditelj in tolmač, kločl In hvali Boga ss minoli dan. Da«U Je Ttaj on irečen? V neposredni bližini vil« Su* mi morj« ob skalah enolično, napavi« Joče. L« tu to tim kik val udiri moč« noj«, ko di prihaja Iz globočln« tamolk« to grmenje. Nsstila Je noč. Nebo polno ivezd; morje m leskeče; njogov vonj, pomeSan s dlSivo cvetja, prihaja do te« ras«. V traku trepetajo zadnji svokl večerno molitve. Daleč nekje tam Izpred Loiinja se bliža ladja. Vidijo te tamo luči na jarbolah ta razsvetljena okenca. Vi« Je kakor začarano. A tako lepot
Sanjarim. Spominjam M otroikih let; spominjam s« let, ki tem Jih proživel ob morju, tpomlnjim te sladke prve lju« beznl, spominjam u vseh velikih tre« nutkov, vseh grozot, ki tem jih doživel v ivotovnl vojni, tpomtajam m let v vrtincu velemestnega življenja — nešteti spomini ta sliko te ml porajajo v dušL
V salonu io zasveti luč. Skozi ivetlo« rumena težke zistore prodira 1« ilabo svetloba na teraso ln odseva globoko do« U ▼ morju. Slišim, kako odpirajo klavir, Polglasno ml udarja na uho Carusov »Ritorm«... Lovo, v nunskem lamostu nu, n hitro zapirajo okni. Je«ti m«d no« nami katera, katero zvoki peiml tpo« mlnjsjo na pretekle dni? Vrni m, vrntl
Vseh je Sest Žive popolnoma ločene od iveti. Milo pomično okence na ved« no zaprtih vratih Jc edini kontakt s vna« njim rvatom. Ko sa sa katero tapro vrati timoitana, Je umrla za svet Samo enkrat te S« odpro, ko jo mrtvo polože pred vrata samostana, da Jo meščani pokopljejo.
Nedavno tem M podal ns Jadrnico, kl J« saildrana pod Mmoitinom. Krmllar je pokazal na samostansko okno, odprto proti morju, s katerega sta i« ž« dve nuni itrmoglavili v morske valove. Siroti nista bili dosti močni, da Uvl vsdržita v grobu.
Tam Izza rta, prihajajoč tz pristanišča, se pojavljajo velike ivetiljke. Ribiči gredo na lov. Posamezna ladje plovejo tik pod teraso. Močna svetlob« prodira do dni morja. Vidim vsako bilko, viak kamen, vidim ribo, kako preži okolo ladje.
Slišim korake, smeh. Prihajajo ljudje. Kličejo me k večerjL
Večer na Rabu
Sedim na terasi vile moje »gazdaricc«. Poznavalci trdč, da je to eua najlepših točk v vsej Dalmaciji. Nadvse okusno, v mavrijskem slogu zgrajena vila se dvi« ga na zapadni strani otoka, oziroma sa« mega mesteca Rabi kakih dvajset me« trov nad morjem, na strmih, z agavami
[MbolUal iv*abuaL bt pari drag ta drugim (kod park. Ta ln tam kak samec, tn in ta n vesela družba — ln zopet par. Toda o teh večerih ne maram pisati, kdor more, naj Jih uživa v residcL Gozd Jo velik, večeri »o lepi. Pravzaprav Je čudno, da J« ro zvečer tako malo ljudi. Marsikatero mesto zavida Ljubljano za Tivolski gozd, — a Ljubljančani ga le malo obiskujejo. Ako gredo do konca drevoreda, se Jim idl to daleč, In vendar ie šole tam načenja ono tiho gozdno kraljestvo, ki nam nudi toliko »dravja ln lepote. Sicer bl se dalo ie marsikaj urediti, a čemu to ta koga? Zato Je le malo njih, kl uživajo tivolske »proho-de. Tujci strme nad tem prirodnim bogastvom, ml ga pa n« poznamo.
Nekoč je stala tam gori ta gradim v gozdu takozvana »flvicarija«. Takrat Je bilo tam polno — posebno Nemcev. To je bilo ia v oni stari Ljubljani, ko so bili še Nemci tu. To je čudno, da je po vseh mestih tako, da jo tam, kjer je lepo, največ Nemoev. Ko Je rastla slovenska LJubljana, te Je mislilo, da bo »Svicarija« premajhna. Zato so Jo podrli ta sezidati park - hotel »Tivoli.. Ali Je bila stavba posrečena ali neposročena, o tem ne borno tu razpravljali. Res Je, da so bili takrat veliki načrti ia bodočnost — in re« Je Ljubljana s početka hodila na koncerte k gosp. Kendi. Naenkrat pa Je bilo predaleč — detet mlnnt od mesta j« predaleč — h ne sknpaj Je propadlo.
0o*lo«r IIMob Uro!! m «*j«L tttf
cl so s« Smilit, ko to gledali ta prt hotel as tako lepem krajo, al pa sm4
Sli mimo to smo zabavljali bogve tm kop. Kalil zabavljanje je lek M vm
Vojna Je topet odprla to laklet« hajko, tcveda jo v nji gospodarila pa vojaško. Po vojni so se tu naselili študentje, Rusi to razšli svetovni begunci. Po dolgih krizsli je zavladal zopet red to mir to sedaj Igra v Tivoli vsak večer prvovrsten salonski orkester. Prijetno je tam na vr-n v tej nočni tištot in najlepši ročerul počitek ta vse one, ki v toh vročil) dneh ue morajo li mesta. In orkester, ki Ima mc-d svojimi člani anana in priznana imena naših glasbenih umetnikov, Igra lepo vsak vočer — Ljubljančanov pa ni. Nekaj jih ie vsak večer to »o čudijo, da ni šo drugih. Pa to je fc> tako po stari navadi. Vendar eo zdi, da Jih U vsak večer več to da bo morebiti Ljubljana vendarle spoznala krasoto tivolskih vočorov.
Pravijo, da s« t-ini pripravlja oelo kabaret. Pa to je <itv»r bodočnosti. Za lotos bo dovolj, 6e prid« LJubljana v Tivoli na bretplačne koncerte. 0« f bodo po volji, bo dobila i« kai m nameček. In tako bo morda LJubljana Imela enkrat tivolsko večere, broi ka-torih ne bo mogla ved živeti. Takrat bo S« lepi!« po drevoredih, po parkih In po tihih zatlšjlh tivolskega gozda in tivolski večeri bodo vabili k sebi itar« to mlad«.
Kulturni pregledi
Tivolski mrakovi
Knjiga bi se dala napisati o njih — o tivolskih večerih ta o njih, ki jih uživajo — toda živa resnica je lepša od knjige, zato imajo prav oni, ki uživajo v rosnici tivolske večere, namesto da bi čitall o njih. Saj veste, kako so začu- lepo mračiti tam po tivolskem gozdu, drevoredi zasanjajo, breze šepetajo nalahno, zaspano, gozd molči in vse prehaja v tiho noč pod visokimi
Slovensko kulturno delo v Julijski Krajini
Gor les, tredl julija.
V	političnem ozira Jo nai« deželi to« llko kikor satrta; zadrgnjeni imo tako, da komij dihamo. Gospodarsko »mo ne« koliko m boljšem; razvoj nailh tadrug tu ta tam kažo razveseljive pojav«. No« dvomno pa smo na višku gledo kultur« nega dela; morda ni ie nikoli bila nai« tila tiko polna na tem polj« kakor dan« današnji.
8. t m. smo ilišali koncert učiteljske «Zvozc9. Bilo je mnogo nivduienja — po vellkom delu. Milo pred Istim do« godkom nam J« prišel pred oči Pihorjev socijalen roman «Medvlad)o». Delo riše naše življenj« v letih 1917—1919, ko amo na tej zemlji Imeli tri gospodarjo: naj« prej AvitHJo, potem sa kratko dobo Interregnum JugosUriJ« ta končno Ita» lljo. Jos. Pahor, znana to lsraslta oseb« nost v vrstah mlaJSegt JuUJikega učitelj« stva, ja načel v romanu toliko sodobnih vprašanj, daje o delu težko pisati ta« mo mimogrede. Storil bom to v poseb« nem članku pozneje.
Posebno pozornost tudi tsm preko mej« zasluži tržaška mladinska revija «Novi rod«. To J« redka Ujema med slovenskimi literarno vrednimi mesnini, ki. List raat« od Številko do Številk« — začno i pisatelji in allkirJL «Nov! rod« Je šele v tretjem letu življenji, pa je že dosegel kllmiks v razvoju. Vsebinsko je poln ta sočen, po opremi vzoren; Iz« haja točno ln te lahko pohvali z visoko naklado, kl menda nadkrlijujo vsa slo« venske revija Ine publikacije.
V	Gorici imamo »Goriško Matico«, o kateri upamo, di bo leto« v svojih Izda« jah politično nevtralna, kajti le pod tem pogojem je njen obstoj upravičen. Go« riška Matici nai je taložla, odkar eksl> stira, s poljudnimi knjigimi, pri čemer sa jo hvilevredno ozirali ni pisatelje, ki so rojeni m tem delu nišo zemlje. Letot se obeti zmimlvi publikaciji »Cvetje goriškega pesništva«, ki naj po« kaže, kaj In koliko zmore Julijski Kri« jim ni duševni lili v pesniškem odru. Ako bo knjigi pravični napram vsem, kl so ie na tem polju lzkazill, bo go« tovo lep dokument zmisla zi lepoto ta plemenitost našegi ljudstva.
»Jidranski almanah« Izide tudi zi leto 1924., vendar si od njega ne moremo obetati stvarno reprezentativne vsebine.
Izkulnja s laniko knjigo o« M nivda)s
t siupinjem.
Moje poročilo t kulturnem delu bl btlc ie nepopoInojS«, 6e n« bi omenil dveh sllkirjov, V. Pllom tn L. ftpicapina. Prvi J« ustvaril tsSJs Stavilo »Hk, to th c ©t portretov; tudi Spicapan j« snsa pa tvojih litbih. Izkazal m J« doatoj p«« lebno v karikaturi.
Tihi delavca rasstavtts morda t» to je«on v Ljubljani Zanimiva J« bo rt« deti, k«r »paditi mtd tlita, kl m krite, marveč m udajitmjijo tiho. — Sklada« telj Marij Kogoj J« bil do nadavno mod nimi. Lepo jo, ako m« J« rodna zemlji dili novih Impulzov (a kulturno delo, kl po vrednoati ni tamo ml«, temvefl obči list vseh ponižanih te rasžsljsnlk.
Riaeterllncki Modra ptica
Uaario« MasMritaek M prihaja k San
kot tujec: pozjuuno ga la davno po njs-govlh pesmih, dramatičnih dolih to »lasti filozofskih knjigah, i kateitml j« posege) v globočlne SlovoSke dušo. Na odra v Ljubljani ano rldoli njegov« »Stopoe«, »VitiJenko«, »Cudel «r. Antona*. Pt» redonih Imamo tudi nekaj odlomkov h njegovih Hoiofskth »ptsov. Jo«. Bcroot nam J« pravkar poslovenil »Modro pti-oo«. čarobno pravljico v tatfli dajanjft ta dvanajstih slikah.
»Modra ptloa« Je delo, napisano t litao umetniško Intuloijo. »Modra ptica« je sreča, »a katero to lovimo vsi ljudje Redkokatcri Jo dosože, takaj — w«8a J« r nwi tamili, no pa izv«n naša notranjosti Na tej misli J« »grajeno Maeter llnckovo delo, o katerem govorimo.
Danot, ko potrebuje zdosetkovano «6 veštvo čtiva, ki mu n« prina?a samo lepote za uho. temveč predvsem duievn« utohe, nam je »Modra ptica« toliko bol. dobrodošla. Kd«v M> podrobnejše lntere sira tanjo, naj »1 jo omisli pri »Učitaljik. tiskarni« v Ljubljani, katera mu knjigo dopošlje proti zsesku 16 Din.
Dramatična šola celjskega mestnega gledališča se začno v sredo dne 25. julija točno ob pol 20. uri v gledališču. In toresentl se lahko vpišejo pri društvenem blagajniku g. Hubrtu, tvrdka Goričar & I-eekov!iek. Celje.
Josip Stritar: Izbrani tplsl za mladi no. Priredila V. Erjavoe in P. Flerš. '/ risbami okrasil 8aJa Santel. V Ljubljan
Beneška noč na Bledu
Od Mtlnchena do Ljubljane ln od Starenberškega do Blejskega jezera je velik skok. Sloveneo pa ga lahko napravi z našo valuto prav uspešno. Primerjanje Je plkautno
M naB pastirska Idila — s prav majhnim vonjem po Bouchorjevi slikarski poeziji — tam na Bavarskem historična herojska drama. Pri nas kmetlško dekle, kl se le ob nedeljah škropi s par kapljicami kolonske vode in najcenejšega parfuma, sicer pa diši po senu, nagi jih in zdravem potu. Tam velikomestna dama e tradicijo v vsem svojem nastopanju.
Ljubljana je zmes kontrastov, v ka-terih pa ie prevladuje malomestnl duh; Bled slovenska vas i, oazami rafinma-na; Mtlnchen enotno umetniško velemesto; Starenberg z ogromnim jezerom moderno mednarodno letovišče t mogočnimi pamiki to čolni z električnim pogonom, Deštovllom jadrnic, svetllkujočih se na brezkončni jezerski gladini kakor jate galebov, s hoteli, gradovi ta kolonijami vil ter še z marsičem , . .
Velikauske razlike in tudi toliko podobnosti, da se začudiš. Starenberg to Bled -- letovišče kraljevsko; tam Ltt-dovik, tu Aleksander; toda Ludovik, 'imetnik, eksaltiranec, nesrečnež, ki je Iskal končno miru v jezeru, med nami Aleksander, zdrav, srečen, a tudi tre-
zen junak. 2e drugič je privedel Aleksander kraljico na Blod, da uživa ž njo krasote gorenjske narave, Eliko-vito poezijo »podobe raja«.
Ponosni so danes Blejci, da jim je med vsemi neredkimi lopimi slovenskimi kraji izvoljen Bl.-d za letovišče kralja to kraljice. V nedeljo zvečer bo jima priredili prekrasen pozdrav. »Beneška noč« je dokazala znova, da so postali Blejci — ali morda en Bam tam pod gradom — izvrstni aranžerji. Ze lani bo se postavili. Zato smo si hoteli ogledati njih poklon vladarju to njegovi družici še letos.
Napredek smo opazili takoj, ko se je ustavil vlak na Lescah. Evo, končno ima Bled moderno zvezo z okolico: veliki, prav lepi avtomobili drče danes po cesti sem ter tja. Ce bi le ne bila cesta od Lesc do Bleda vedno tako praSna In polna klancevl Za potnika, ki bi rad užival gorenjski valuh med gozdovi, gorami to Savo, je ta cesta, kl ji dvigajo avtomobili in vozovi neprestane oblake praha, velika muka. A ni je bllžnice ali pešpoti, ki bi povedla človeka na Bled tako, da bi dospel tja v pravem občutju — navdušen ln prepojen po krajevni poeziji, pripravljen na končno očarjajočo panoramo jezersko.
Tako pa prideš slabovoljen in kakor miš. ki ie u£la iz moke. na Bled. kre-
neš na desno to že el sredi najbolj konservativne vaSke idile. Tu to tam lepa vila, a tu In tam kmetske koče to hišo, po costi teče gnojnica, prašičje kruljenje poslušaš, kokodajsk kura in kirikik petelinov ti prav po domačo razveseljuje dužo.
In zopet vrste vil, pa koč, svinjakov, kozolcev . . . vas Grad ... grad na pečini . . . veleokusna cerkev . . . drevored — Grajska kopel. Tu velikanski naval; vse kabine zasedeno, bazeni prenapolnjeni, terase posute s kopalkami to kopalci. Povsod hrup, smeh, vrisk, pljuskanje valov . . . prava simfonija barv . . . belih to pestro-bojnih kopalnih plaščev, kopalnih oblek, belih, rjavih ln že skoraj črnih, Blokih to debelih, mršavih ta zavaljenih, a tudi par idealno vzra-slih ženskih to moških teles.
In kolikovrstnih govoric je tu! češka je menda v večini. Cehoslovaki se ra-dujejo mikavnosti Bleda to svoje valute obenem. In potem Srbi, Hrvatje, obilo zastopani tudi po svojih židovskih, zelo zgovornih to veselili členih, pa Francozi, Nemci to Madžari. Naj-manje je baje ob delavnikih Slovence-, ki pa so ob nedeljah vendarle številnejši od Cehoslovakov.
Živo jo tu! In koketiranje, flertanje, celo očitno ljubezničonje cvete to zori na vseh Btraneh. Po jezeru plavajo čolni, letajo žoge. vriska se, prepeva, solnce pa pripeka ta žge. Voda je prekrasna. topla, prijazna. Kamorkoli se
ozreš, kar gomazi pl&valoev ta piv valk.
to po jezeru priveslja velik čoln s
čudovitim orkestrom, ki svlra, da otr-miš nad njegovimi hipermodnimi kako-fonijami, a vozi s seboj ogromna lepaka, da se v kazini že ob 5. popoldne začenja ples (šimi, tustep L dr.), kl bo trajal v kavarni to v dvorani magari vso noč.
Marijine device se vozijo mimo . . . gledajo stran to prepevajo hieščeče: »Marija, k tebi uboge reve vse zapuščene kličemo ...» ti pa se naslaja? nad poglodl črnooko. prelestno vidne či-futke ... bo dogovarjaš za šitnl drevi v kazini ali u promenado ob luninem svitu tam pod blejskim kolodvorom »li po šetališču po hribu Bledcu s razkošnim razgledom . . .
Po obedu lahko brcaš žogo ali lenariš po paiVih ali vrtovih . . . popoldne se lahko togotiš nad mariborsko na-dušljiVo vojaško godbo predpotopno zastarelega repertoarja, erebaS v zdravilišču sladoled, piješ belo kavo, uživati pivo ali vino, uživaS najnovejše lenske to moške moda ter njih zelo vabljive nosilke ali zelo odbijajoč« nosilce. Po jezeru miglja čolnov, plavalcev, odsevov vil, hotol in kraljevskega letnikovca . . . neoo »jasno kot rib-je oko«, se zrcali modro v jezeru, gozdovi in gore pa tvorijo vedno znova občudovan okvir.
Ro pa je nastal mrak, so Jo začelo: prvi znak ie zasinil e križa vrlvf cerk-
venega itolpa. Potem se je posvetilo t gradu ... po jezeru so se začeli zbirati t lampljončki, venci, šopi ta tro-bojnlcaml okrašeni čolni . . . vnele sr se dolge vrsto luči vseh barv po vseli vilah, hotelih, hišah, po vseh kopališčih, na otoku, na gradu to končno eo zagoreli še kresovi po vseh gorat Luči, luči, lučil kamorkoli si se ozrl. ^ dveh, treh brezkončnih progah. Po jt zeru pa so se razvrstili čolni v široki fronto . . . rdeči, beli, modri, rumeni, lilasti, zeleni ... ta so pluli tajtastvt nI vsi v isto smer: k »Suvoboru«. '{■ gradu »o grmeli streli toplčev, so šv gale k zvezdam raketo in so vračal kot padajoča sotoca ia razprakajoč" so zvezde.
In vriskanje, prepevajije, godba. .. o joj, godba! Najprej rižibiži kot SHS himna, nato starinski dunajski mar:-potom še bolj starinski berlinski nar-nato še to ie bolj staroveški vragsig.i vedi kakšen marš . . . nazadnje odlom ček iz Prodane neveste to zopet mar . . . marš . . . marš (seveda najč-asti Ijivejže starosti).
Ampak to nič ne dč. Čolni vriskajr . . . vso nabrežne, natlačeno polne n stavracije kriče to tikajo . . . vbo vil« okna, balkoni, terase, bo polne dam in gospodov ter kriče, vriskajo.
Pletilja, razkošno krasna, defiliv.i pred »Sttvoborom? ... po gorah jn iiribili so užiga in plapola očividno vp'x iu več kresov . . . streli . . . raket« . . .
S99I. Iidala, oatbntta fe zaloHJa Učiteljska tiskarna. Str. LXX. -f. 411. Cona elegantno rezani knjigi 60 Din. V zbirki »Slovenski pesniki in pisatelji«. ki jo izdaja podjetna Učiteljska tiskarna, jo izšel sedaj Nestor naših živečih pisateljev 'Josip Stritar. Stritar jo do vsoh podrobnosti urejen po vzorcu prejšnjih zvezkov t« elegantno edicijo tor obsega obširen življenjepis i oceno Stritarjevega dela, pesmi za mladino, razno pesmi, basni, priioro in igrokaze, povesti, poučno spise ter podroben tolmač Tako jo pokaran Stritar z vseh vidikov svojega tidej-Btvovanja. Knjigo priporočamo.
Dve Adamičevi skladbi. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani ima v zalogi litografirane partiture E. Adamičevega moškega zbora «Jo pa davi elaoc.i pala« (izza časov skladateliove-pa bivanja v ruskem ujetništvu) in E. Adamičev popularni eolospev »Nocoj je pa lep Tr v priredbi pevovodjo O. Molla za moški zbor. Pesmici sta lahki In primerni tudi za manj izurjene zbore. Vsako pomnoževanjo prepovedano. Naročajo se pri pevskemu društvu Ljubljanski Zvon, Narodni dom I., desno. Ljubljana.
H. Druzovič, Pesmarica II. del (srednja stepnja) je izšla zopet v popravljeni
Zivio, Zivio! Živela kraljica! Živel kralj!
Od 9.—10. neprestano uživanje luči, oarv, tonov, razburjenja, navduševala.
Bilo jo zares krasno. Blejci in njihov »kriti aranžer so se zopet postavili.
Sicer se je naš vrli goriški pevec joti! na Molnarja zaradi Jugoslovanske Matice in naročil nam je, naj damo tudi svojemu ogorčenju najkrepkejše-ga duška. Toda pevca smo vendarle zavidali za njegovo krasno družbo, kakor smo zavidali — mi, ki smo, oh, tako prokleto resnobnil — še marsikoga. v tej prelestni »Beneški noči«.
Nato smo si ogledali imenitni nastop ljubljanskih Sokolov. A potem som šli vendarle v kazino plesat in igr.it. Zaigrali in zaplesali bi bili vse: pamet in srce, zakaj Bled je razkošno lep in nevaren, da nikoli šo tako . . . A. tiho 0 tem!---
Ko smo že spali, pa smo še vedno iuli melodijo:
«Und willst Du nicht die meine sein, Na ja, dann nicht . .!» in Culi smo petje, kričanje, poveljevanje ter se nam je zdelo, (la smo zopet v" Mtlnchenu ter da pojemo z Bavarci: «Ein Prosit der Gemtitlichkeit: eins — zwei — drei: satifen!«--
Tako smo se zbudili s hudim mač-kom in smo napisali ti-le feljeton.
Brez zamere na vse strani!
Entoutca3.
(n pomnoženi Izdaji. Pesmaric« > na
osnovnih lil meščanskih šolah ter učiteljiščih in srednjih šolah obče znana in vpeljana. Gospod Druzovič je znan kot izboron muzikalni |>odagog, zato ni čudno, da njegova šolska pesmarica, ki jo najstarejša naših modernih posmarlc. spada tudi med najboljšo. Nova izdaja je znamenita po tein, da ima poleg prejšnjih slovenskih tudi mnogo srbskih in hrvatskih pesmi. Tako zadostujo vsem sedanjim šolskim potrebam. Novo je v tej izdaji polje po številkah. Kakor čujenio, sledi kmalu nova Izdaja III. in I. dela ter popolnoma novi IV. dol, namonjon izreč-no meščanskim in srednjim šolam. Naj bi so naša mladina naučila čim več teh lopih pesmi!
Spomenik osvobojenja v Novem Sadu. Kipar Rosandič jo dovršil svoje modele za spomenik osvobojenja in ujedlnjenja, ki bo postavljen na najlepšem trgu Novega Sada. Spomenik bo vlit Iz brona. Troški so proračunjeni na dva milijona kron.
Grafična dela slikarja Mllenka Gju-rifa v Sarajevu. Profesor zagrebške šole za umetno obrt g. Milonko Gjurič je te dni v Sarajevu otvoril razstavo svojih «Ex Ubrlsov«. Obenem priredi Gjurič pre-davanjo o grafični umetnosti.
Mariborska raedelja
Maribor, dne 22. julija.
Postaja prazna. Zadnjo sem moral zato celo molče preiti. Običajne sobotne Introdukcije so čisto odpadle. To pot so prišli vsaj kolesarski dirkači za mednarodno dirko od Maribora do Zagreba. Zvečer so lih peljali v Grajsko klet ka-inor zapeljemo običajno tujce. Sicer bi bilo sedaj prijetneje sedeti v večernem hladu pod zelenimi glrlandami in pri muzlki na trgu Svobode, toda socialistični občinski možje se preveč bojijo za naše zdravje, sal hI nam mogel zaveli na krožnike in v kozarce cestni prah in tako smo se Taje odrekli lepemu vrtu in se hladimo v toplih sobanah. »Peru-nov» predsednik g. Lojzek Doležal si je slekel suknjo, da je mogel mednarodne športnike zadostno dostojanstveno pozdraviti. Govoril je prcvk'.;:o o lepem razvoju kolesarjenja po vojni, kajti Zagrebčani so sicer prijazni lludje, še nizkim cenam naših butelj so se čudom čudili, ampak Radiča še po polnoči pri radikalu Klešlču niso hoteli utajiti. Pa — šport ie mednaroden In tako je notranje In zunanje politična debata končala brez hujših posledic. Samo pokrovltcll «Edelweissa», nadkolesar oče Dadleu, še drugo jutro, ko je mali Morlc že trompe-tal k odhodu, nI našel razumevanja. On hoče vendar sporazumeti Jugoslovane in Germane, pa tn« ne puščajo v deželo bratcev iz Berlina, Innsbrucka in Celovca. kler Landrezierunir tako nridno zani-
ka) vsslta Izobražena ženska st Do B' brala baš ono barvo, ki najbolj prlstoja njeni zunanjosti, njeni naravi, njeni polti, očem in njenim lasem. Večkrat pa ženske, zlasti mlade, le posnemajo sle« po to, kar vidijo pri drugih.
Kakor barva, tako sta tudi kroj in ob« lika značilnega pomena. Toda zapeljalo bi nas predaleč, ako bi navajali vse po« sameznostl različnih, zlasti v današnji modi skoro dnevno 6e menjajočih oblik. Omenjeno bodi lo, da Ima dolga obleka nekaj častitljivega, starosti odgovarja« jočega na sebi, kratko oblačilo pa ozna« čuje vedno le mladino, ki je »kratke« pameti in lahkomišljena.
Po obleki torej spoznamo lahko miš« ljenje in značaj posameznika; ker pa posamezniki tvorijo cele rodove in člo« veške dobe, tedaj moremo i te soditi po oblekah, ki so bile takrat v navadi. Za« to lahko upravičeno trdimo, da tudi ob« leka govori o onem, ki jo nosi in o do« bi, v kateri vlada.
_ A. P. B.
V ameriškem vlaku
Ljudje čudovite tehnične spretnosti so Američani. Na tem polju prednjačijo Evropi, Aziji in Afriki, da petega manj« šega dela sveta niti ne omenjamo. Kaj vse niso Američani iznašli, da bi si olaj« šali materialno življenje! Film, zrako« plov, parobrod — vse to je v Ameriki na višku. A tudi vlak je v Ameriki ustanova prvega reda.
Pri nas sc vozimo komaj tako udobno kot v Ameriki živina. Naši vlaki so prenatrpani, zatohli, črni tudi na zno« traj. Sedežev je premalo. Hodniki so
ra naše Llbeličane. Kolesarji in avtomo-bilisti so odleteli, ostal je samo dim iu prah, Halbwldl je zaklical »posor«, gruča giedacev se jc razgublla v vsakdanjosti.
Na trgu je že pojemala živahnost. Tu in tam še vneti kavallrji, ki so iskali cvetlic za dopoldansko promenado. Krenem mimo številnih dvoriščnih vrtov, kamor se sicer ne vale oblaki prahu s ceste, ampak preko streh ln ograj in skozi ograje, pomešani z raznimi drugimi dišavami, da je harmonija klarineta in guljaža enotnejša. Moj rendevu s prijateljem Ignotusom, ki stika še v teh pasjih dneh samo za kulturo, je v Narodnem domu. Tudi tega belijo in skušajo oživeti z zelenjem in godbo.
Po kosilu na vlak. Glasbena Matica hiti namreč zopet na deželo. Krog 50 pevcev in pevk se je odpeljalo v Hoče. Včasih je bilo tam hudo nemčurstvo. Imajo veliko tovarno za Impregniranje železniških pragov, tovarno za čokolado in še nekaj druge industrije. Okrog pa lepe kmetije, občina sega tudi v Pohorje. Torej dovolj ledine za orače. Od prevrata že tekmujeta tam Sokol In Orel In še požarno hrambo Imajo. Vsa ta pisana družba sc je zbrala precej številno ter do večera poslušala na senčnatem vrtu pevanje Matičarjev. Učitelj Vaulmik je pravilno In vsem lz srca govoril, da bi morali biti kadri Inteligence, kot je Maribor ob nedeljah stalno zunaj in pomagati onim, ki s toliko težavo orjejo na kulturno pVosvetnem polju. Bil ie 1cd oopoldan hvaležnega prlziianla.
point tiojeOh potnikov. Sipe to Se ve«
no razbite in smrad od slabega premo« ga spada pri nas k železniškemu kom« fortu.
Ne tako v Ameriki. Sedi n. pr. v
brzovak Ncw York«San Franclscol Ele« gantni prostori, vse je lepo tapccirano, hodniki so čisti, šipe umite. Tvoja pot traja dva dneva. V vlaku spiš. Krasna mehka postelja ti da priliko, da se lz« vrstno odpočiješ in prideš na mesto pro« žen in zdrav.
V brzovlaku je kajpada tudi grand« restavracija. Med vožnjo prav za prav pozabljaš na to, da si na poti. Ako ti je dolgčas, se napotiš v čitalnico, kjer vise najnovejše izdaje svetovnih listov in so ti na vpogled vse revije. Tudi dvorane za čaj in zabavo imajo ameri« riški brzovlaki. Ako sc ti zvečer ne zlju« bi pod odejo, greš lahko v vagon za ples, kjer se vrti staro in mlado.
Te vrste vlaki pa ne služijo samo za« bavi, ampak tudi zdravju. Kopeli so v brzovlakih vzorne. Na razpolago imaš hladno in toplo vodo, pamo in pršno kopel. Da ne dospeš na cilj brkat in bradat, za to skrbi brivec. V vsakem brzovlaku se namreč nahaja prvovrsten brivski salon. Vlak dirja, po tebi pa strže brivec z ostrim rezilom in te niti najmanj ne rani. Poznavalci trde, da je britje med vožnjo nenavaden užitek. Brivci so neki tako spretni, da opravijo svoj posel mnogo hitreje in bolje nego na našem kontinentu.
Ko človek vse to bere, si res zaželi v Ameriko, če ne za vse leto dni, vsaj za toliko časa, kolikor rabi brzovlak iz New Yorka v San Francisco.
Domačini tudi niso pozabili lepe jugoslovanske gostoljubnosti: zbrali so kruha In mesa. Arnuž se je vračal zadovoljen s svojo četo.
Še živahnejše je bilo vrvenje pri večernem vlaku na Koroškem kolodvoru. Zjutral se je odpeljala »Drava« s svojo godbo, ter pevskim in tamburaškim zborom v Št. Lovrenc na Pohorju. Pridružil se je še Sokol iz Studenc. Ob svira-nju godbe so vkorakali v trg, ki je še danes germansko zagrizen, kot je bil pod Avstrijo. Peščica naših pa ima vendar že podružnico Jugoslovenske Matice, Sokola in Orjuno in še klerikalci svo io društvo, pa socljallstl Svobodo. Poprej so delali tam nemški železničarji, učiteljstvo In lesni trgovci. Železničarji in učitelji so sedal tudi naši pridni, narodno gosipodarsko pa treba še le začeti, kot po celi Dravski dolini, da iztrgamo narod tujim pijavkam, ki sesajo Iz Pohorja dan na dan milijone. Pohod naše »Drave« in Sokola naj bi bil signal vsem ostalim našim korporacljam. Treba pa na čelo društvom tako agilnlh mož kot sta Lukačlč In Hren. Priznanje vsakomur, ki dela nesebično In trajno, četudi nI naš strankarski pristaš. In da izčrpamo kroniko: orkester učlteljlščnl-kov, garda pridnih fantov, je šel koncer-tlrat v Radence. Če se mu posreči, bo svojo skromno turnejo nadaljeval. Upamo, da so imeli dečki in njihova »kasa« srečo.
Pa še malo domače politike: razven rimskih moralistov, ki rešulelo moralo
Io 665 — 680 Din po Kakovosti, postavni mlinska postaja. Otrobi so se tržili p, 140 — 150 Din z vrečami postavno mlin* ska postaja.
V splošnem se po letošnjem blagu, lj je dobre kakovosti, ne povprašuje mnogo. Povpraševanje bo oživelo, čim bosta žetev in mlačva povsod končani ia bodo prihajale večje količine novega hla, ga na trg.
Stabilnost avstrijske krone
Avstrijska krona jo danes najstahllnej. Sa med slabimi ln celo med mnogimi krepkejšimi valutami. Ocenjuje se sioer nitko na zunanjih denarnih tržiščih, ali njena stabilnost traja žs prilično lepo dobo, to je nekako od septembra lanskega leta.
Izza septembra lanskega leta do seda.) je avstrijska krona pustila daleč zadaj nemško in poljsko marko* a madžarska krona se ji je približala v sumljivi di-stanci. Lani je bila avstrijska krona sovjetskim rubljem najslabša valuta, le-tos pa je stopila nenadoma na njeno meso nemška marka, ki pa se ocenjujo š.a mnoge niže nego krona v istem času lan. skega leta. Zanimiva je nastopna primer, java tečajov avstrijske krone in nomškei marko na curlškl borzi (devize):
2. septembra 1922. Dunaj 0.0075, Berlin 0.4050. — 2. januarja 1928.: Dunaj 0.0075, Berlin, 0.0725. — 20. julija 1928: Dunaj 0.0080, Borlin 0.0015.
Razmerje avstrijske krone napram polk skl marki in madžarski kroni na curiški borzi je nastopno* 2. sept. 1922: Dunaj 0.0075, Varšava 0.05, Budlmp. 0.28; 20.Jul|. Ja 1923.: Dunaj 0.0080, Varšava 0.00-1, Budimpešta 0.06.
Stabilnost avstrijske krone Je uspeli avstrijsko vlade, ki nI ostala samo prt lopih načrtih, temveč jo pričela z resno sanacijo svojih financ. Zlasti pa je avstrij. sko krono držalo stalno na oni višini dej. stvo, da si država nI vsč Izposojevab pri Avstrijski narodni banki.
Ako primerjamo prvi ln zadnji tederf« skl izkaz Avstrijske narodne bankj (7. januarja in 80. junija) v prvi polovici t. 1. vidimo, da se je obtok bankov. z žiro pomnožil za 1838 milijard na 5791 milijard aK, a se je zato povečalo kritje V zlatu in zlatih devizah za 610 milijard na' 2605 milijard aK; državni zakiadni listi so se zmanjšali za 11 milijard na 2547 milijard aK. Obtok bankovcev se je torej s početka leta pomnožil za 2!) odst., a kritje V zlatu in zlat.ih devizah za 54 odst.
Avstrijska narodna banka se je držala' strogo načela, da za državne svrhe ne izdaja nikakih nekritih bankovcev. S tem je v glavnem izločila slabe posledica inflacije. Avstrijska krona Je danes gotovo na dobrem položaju, dasiravno njeno mednarodno ocenjenjo nizko. Ako se bo mogla na tej višini vzdržati ali celo poskočiti, se pa pri avstrijski še vedno visoko pasivni plačilni bilanci in pasivnem državnem proračunu ne more nič prerokovati.
DOBAVE IN PRODAJE.
Dobava sukna. V pisarni odelenjazS mornarico v Zemunu 30. t. m. ob ll.dop, pismena ofertalna licitacija za dobavo 1200 m močnejšega sukna temno-modra barve ter 1100 m lažjega sukna temno-modre barve. Pogoil v trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled
Dobava odeje. V pisarni oddelka za tnornaTlco ministrstva vojne in mornarice v Zemunu 3. septembra ob 11. dop. pismena ofertalna licitacija glede nabave 300 komadov belih pregrinjal za pomorsko vojno akademijo, dalje 2000 komadov rojavlh pregrinjal za mornarske visaljke ln 1000 komadov pregrinjal za mornarske postelje. Pogoji v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani iv vpogled.
Prodaja šKastega In listnatega lesa na panju. Pri direkciji gozdov v Sarajevu oiertalna licitacija za prodajo
v mestnem kopališču radi skupnega kopanja Adamovcev in Evinih hčera, nas zanimajo predvsem dr. Leskovarjevi pra šlčl. Ravno v onih dneh, ko je mariborska občina leta 1920 sklenila to skrivnostno kupčijo, so klerikalni listi noč ln dan kričali proti verižnlštvu, lzvoznlčar-lem in umazanim dobičkarjem. Dr. Leskovar je enkrat celo v porotni dvorani grmel proti verižnlštvu in izvoznlčarjem. Takrat ta klerikalna vnema ni bila prav jasna, ker so si zlasti klerikalni voditelji po prevratu prav pridno kupovali vinograde In lezli v upravne svete delniških in bančnih družb. Sedaj leze zastor navzgor, Meščani rešulejo, nekateri so že rešili uganko: kako je moglo ostati meso dr. Leskovarjevlh prašičev, vredna nad 100.000 K, že leta 1920, do danes v mestni klavnici, ko pa je že plačano? Kdo je meso plačal? Kakšne dobičke is moral dotlčnik napraviti že v prejšnjih kupčijah, da je mogel z Izkupičkom Istili kšeftov plačati ta ogromni račun? Za-gonetke pa dokutnentarlčno najbrž na bodo reši!!, ker sta luiormirana le nemški ravnatelj Kem In vodja mariborskih klerikalcev dr. Leskovar. Malo svetloba je vrgla v temo včeraj novica, da je poslal dr. Leskovar prejšnji teden h Ker-nu, predno so mu dostavili od občino dekret o suspendiranju, klerikalnega mesarja Klrblša s poročilom naj se ne boji, ker se mu ne bo skrivil niti las na gki-vl... AH bo znal Kern molčati? Tegi še modrovanje mariborske nedelje ni razvozllalo.
w	e> fl ®
Ez asiv.
»
717?

Kodi desno?
Večkrat 6em se žo vprašal, ali znamo hoditi. Greš n. pr. po Ljubljani na desno, pa ti pridrvi nasproti človek od love. V diru to podere na tla. Ti se ogorčen poboreš zopet na noge, pošlješ policaja za nedostojnim pasantom, greš k odvetniku. Sodniku predložiš zdravniško izpričevalo radi lahke ali težke telesne poškodbe. Konoo? Oni, ki te jo podrl na tla. plača stroške ln so v prihodnje ravna drugače. Ne hodi več na levo, temveč dosledno po desni.
V vseh civiliziranih deželah jo običaj, da ljudjo hodijo vedno na desno. Ako sn v naprej izogibajo kolizij.im s potniki. Kajti nihče naj ne trd!, da so karam-lioli na ulicah in cestnih vogalili neobhodno potrebna reč! Kdor »e hoče vselej izogniti telesnim poškodbam, hodi pametno ln previdno in se vedno drži desne.
Ljubljana in tudi ostala naša provin-eijalna mesta za lo očividno še niso dozorela. Zato je pri nas še vedno mnogo lcolizij mod potniki, ki se jim mudi po opravkih. Ampak vso to se da odpraviti in bo izginilo v hipu, ko so bodo ljudje držali pravo poti. Drži se vselej desne!
Obleka in človek
Ne samo obraz človeka, ne le njego« «0 govorjenje in obnašanje, njegova ho« ja in frizura, ampak tudi njegova ob« Ic.ka nam more odkriti pogled v njegovo notranjost, v njegov značaj in njegovo čustvovanje. Odtod izrek, da obleka dela človeka in ptičn spoznamo po nje« Covem perju.
1'riprostost in lepota, brhkost in snaž« nost, zanikrnost in nečistost, dober in slab okus, prevzetnost in ponižnost so lastnosti, ki jih gotovo razkriva obleka. Tudi barva, kroj in moda, posebno skladnost v poedinih delih eo karakter!« stična znamenja za človekovo notra« njost in njegovo mišljenje. Zlasti vla« dajoča moda poočituje kaj živo duha in značaj svoje dobe.
So ljudje, ki sc lepo oblačijo zato, da hi ugajali drugim, in zopet so taki, ki se oblačijo zanemarjeno samo, da obra« čajo pozornost drugih nase. Seve so ti poslednji gotovo tudi v važnejših stva« reh zanikrni in zato nerabni. Izvzeti pa moramo ono tzv. nehotno zanemarje« nost v obleki in noši, ki jo tupatam sre« čujemo pri umetnikih in velikih učenja« kili. Zato velja v Rusih pregovor: ocClo« veka Bprcjmemo po njegovi obleki in ga odslovimo po njegovi razsodnosti oz. pameti«.
Tudi barva obleke ima važno vlogo. Gospodujoči barvi pri slovesnostih sta bela in črna. Bela govori bolj o veselem prazničnem razpoloženju, črna pa pred« stavlja bolj čast, resnost in žalost, O pomenu raznih barv pri obleki je izrazil seve bolj sarkastično, H o n o r č de Balzac nekoč proti grofici Talmont sledeče: »Vsak značaj si Izbere barvo, ki mu je prillčna, analogna. S prccej« šnjo gotovostjo morete pri ženskah, ki se oblačijo v oranžno, amarantno ali granatno barvasto, rumeno ali sočnoze« ieno obleko, sklepati na zdražljiv in pro pirljiv značaj. Ne zaupajte onim, ki lju« bij o vijoličasto barvo, še manj tistim, ki nosilo svetle klobuke, in ogibajte se črnooblečenih. Ta barva se zares ime« nuje kabalistična (spletkarska), zakaj ženska, ki se lišpa s črnim pajčolanom in pentljami, se prerada udaja najtem« nejšim in najnesrečnejšim mislim. Bela jc barva onih, ki bo brez značaja; žen« ske, ki se tako oblačijo, so skoro vse koketc. Spomnite se na to, kar pripo« vedujejo o cesarici Jožefini, o madame Talilen in o gospej Rčcainier — bile so vedno belo oblečene. Ražnato barvo lju« bijo ono, ki štejejo svojih petindvajset let in čez. Mlade dcklicc s petnajst po« mladmi volijo prav redko to barvo; ljubša jim je temnejša, in sicer iz edi« nega vzroka, ker šc ne poznajo pleme« nitega tona in ker mladina brez premi« slcka In izkušnje vedno gleda svet v na« pačili luči. Splošno so ženske, ki ljubijo rožno bolj nego druge barve, čile, du« hovite, nadvse ljubeznive, življenja ve« sele in priljudne, družabne in so brez onih grdih muh, ki so nam pri črnooblc« čenih tako odurne. Nebesna barva Je barva »lepe« ženske; vsaka starost jo ljubi in ona pristoja tudi vsaki starosti. One, ki jo volijo, so često krotke in preudarne. Kadar so pa te vrste žensk žalostne in nesrečne, se nosijo biserno« sivo. Rožnordeča in višnjeva barva je barva za dneve sreče, otožnosiva pa za dneve žalosti. Slednja ugaja trpečim du> Sam, kadar so žive, emejoče se barve iz« gubile za nje ves čar in je njih nrav in čud še prenežna, njih obraz še presvež, da bi se zavile od nog do glave v črni« no. Siva barva je prehodna; približuje se že tolažeči nebesni višnjevo3ti. Lila« sto obleko nosijo skoro le ženske, ki so bile nekdaj lepe in niso več, ali pa, ki ostanejo vedno lepe. Ta barva jc neka« ka »pokojninska« barva za one žene, ki so se umaknile v tiho življenje po do« seženih velikih triumfih«.
Pritrditi seve ne moremo vsemu, kar trdi tu imenitni francoski pisatelj, za«
Gospodarstvo
K polomu Jadranske banke v Trstu
Nedeljski tjutarnll Ust» prinaša zanimiv članek lz Trsta, v katerem se opisuje predvojna ln zlasti medvojna zgodovina tega svoj čas tako važnega In lepega zavoda. Med vzroki poloma navaja tud! velike slnparljc njenega urad-nlštva pri zadrski podružnici o priliki zamenjave kron. Jadranska banka v Trstu skozi več let ni imela glavne skupščine in ie dajala samo neke zneske na račun divldende. Zato je celo poslovanje oetalo v megli. Lani je bilo v Trstu aretiranih 5 uradnikov banke, med njimi direktor banke Ante Kalč. Za Kamcna-rovičem je tržaško državno pravdništvo Izdalo tiralico. Ze lani sc je našla Italijanska skupina s senatorjem Lulgl del-la Torre, predsednikom Saveza denarnih zavodov ln do nedavna lastnikom mllankega lista »II Secolo«. Ta skupina pa se je umaknila, ko le videla zlorabe v zavodu. Nato je g. Kamenarovlč stopil v stik s fašlstovsko skupino, ki je bila manj rahločutna kakor Torre; to le privabil z nado, da bo italijanski ekspanziji v Jugoslavllo pot odprta. Razgovori radi poitalijančenja so bili vodeni v najstrožji tajnosti In ravno tako je bila tajno sklicana za 14. t. m. glavna skupščina. Skupščina je bila sezvana samo 8 dni poprel ln to za hrbtom naših delničarjev v Dalmaciji in Istri. Kakor se čule, je ta postopek silno razburil delničarje, posebno one Iz Dubrovnika in njegove okolice, ki imajo eno četrtino vseli delnic. Jadranska banka v Beogradu ima terjatev preko IS milijonov lir pri Jadranski banlii v Trstu. Kako se bo likvidirala ta terjatev, se ne ve. Dolžnost Jadranske banke v Beogradu je, da vodi račun o tem, da sc interesi našega ljudstva v Primorju ne upropastijo.
uZagrcbcr TagblatU prinaša istotako daljši članek o polomu tržaške Jadranske banke in zlasti povdarja, da ima beograjska Jadranska banka napram tržaški terjatev v znesku 16 milijonov Ur, kar da znaša več, kakor celokupr.a delniška glavnica beograjske Jadranske banke. Jadranska banka Trst naj postane laški koridor na Balkan, tako plšelo iašlstovskl listi. Poslovni odnošaji s tu-
kajšnjo Jadransko banko na) bodo kar najbolj intimni, fašisti zavoda gotovo niso prevzeli lz golo ljubezni, da pa so pri tem lugoslovenskl delničarji Izgubili svoje premoženje je žalostno, vendar se zdi, da bančnega vodstva ne razburja. Kct Ima beogralska Jadranska banka v rokah nekaj važnih industrij, zlasti v Sloveniji in železarne v Zenici, po mnenju Zagreber Tagblatta vpliv Italijanov na ta zavod nI brez nevarnosti
Padanje cen na svetovnem žitnem trgu
Dobri Izgledi svetovne žetve zlasti pa vesti, da se bo letos pojavila z Večjimi količinami žita na svetovnem trgu tudi Rusija, povzročajo splošno slabljenje cen. Ameriški izvozniki žita domnevalo, da bo Jeseni, ko bo spravljena evropska žetev, nastopi! občuten padec žitnih cen. Gotovo le tudi, da bo letos rabila Evropa mnogo manj ameriškega in drugega zunanjega žita nego lani.
Na naših tržiščih prošli teden ni bilo posebnih sprememb. Radi obilnega dela na polju so bili dovozi majhni, a istotako le bilo povpraševanje majhno, ker vse pričakuje spričo dobre letine padca cen, ki bo gotovo moral priti. Tudi zadnje vesti potrjujejo dobro žetev v Vojvodini. Izvoz je bil prošli teden majhen, le turščica se je tržila v večji meri za Italijo.
Na zagrebškem žitnem trgu je bil prošli teden nastopen položaj: Stara pšenica se je tržila po 400 — 410 Din postavno vtovonia postaja; novo blago se ie ponujalo v kakovosti 78 — 80 kg, za vtovoritev tekom julija, po 3S0 — 390 Din postavno vojvodinska postaja. Večji mlini še niso pričeli nabavljati blaga. Rt se je ponujala po 340 — 350 Din. Star! ječmen se je ponujal po 300 — 325 Din, novi srbijanski pa po 250 Din. Stari oves se jc plačeval po 325 — 330 Din postavno slavonska aH vojvodinska postaja. Povpraševanje Je bilo precejšnje, zaloge pa že pohajajo. Lanska turščica je v ceni oslabela. Spočetka prošlega tedna se je tržila po 305 Din, koncem tedna pa po 295 Din. Tudi po moki se Je še precej povpraševalo. Za baške mer-kantilne tipe na bazi »0« se je plačeva-
sftastesa m listnatega lesa »a panja, (n
sicer za državno šumsko področje «še-bie» In .Semišnlca« (približno 1,500.000 kubičnih metrov šllastega in 440.000 kubičnih metrov listnatega lesa) dne 15. septembra t. 1. tor za državno šumsko področje Drlnjača (približno 1,263.000 kubičnih metrov šllastega In 1,093.000 kubičnih metrov listnatega lesa) dne 17. septembra t. 1. vselej ob 11. url dopoldne. Pogoji v trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Dobava prešanega sena. V lntcndan-(url Dravske dlvlzljske oblasti v Zagrebu 25. t. m. ob 10. dop. Javna usttnena licitacija za dobavo 800 tisoč kg prešanega sena garnizljl v Zagrebu, dalje 400 tisoč kg garnizljl v Varaždinu, 500 tisoč kg gamlzljl v Cakovcu ln 60 tisoč kg garnizljl v Karlovcu. Podatki so v tr govskl In obrtniški zbornici v Ljubljani pogoji pa v Intendanturl navedene komande In pri komandantih navedenih aest na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Pšenica: baška, stara, pariteta Ze-mun, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 1.5 va gona 415; baška, nova, 78 kg, 2 odst., n julij, dupllkat kasa, 3 vagoni 375; nova, 80 kg, 2 odst., 6 vagonov 375; nova, po uzancah, 2 vagona 312. Ječmen: kraški, novi, 65 kg, ponudba 295. Oves: baški, novi, povpraševanle 295; stari, vagoni 312 — 320; sremski, 1 vagon 320. Turščica: baška, promptna, 7 vagonov, 295; deiektna, 4 vagoni 192.50. Moka: baška «0», ponudba 630; «2» nova, 3 vagoni 550; <5>, ponudba 540; «6», 1.5 vagona 470.75; 1 vagon 420. Tendenca slaba.
M Ju flote 03 nrafla veiesejma v Lvoro.
Polovična oena volja sa osebne in brze vlake. Za predmete, kl se bodo pošilja-na veliki sejem, je dovolilo ministrstvo BOodst. znižanje normalne tarife za prevoz do naše meje in obratno pod pogoji, kl jih predpisuje tarifa. Prospekt s pogoji 7,a razstavitev je na vpogled v trgovBki in obrtniški zbornici r Ljub-jant.
— izhod Švice na morje. Italijansko časopisja prinaša podrobnosti o velikem načrtu, po katerem bl dobila Švica izhod na morje preko Milana po dolgem kana-
fn. Ta aeia as pričnejo ba]« te to Jesen.'
= Veliki sejem za lesna Izdelke v Ly-
onu ee vrši od fi. do 81. oktobra 1928. Pismene prijave sprejema najdalje do 15. avgusta 1928: «FoIre de Lyon. Hotel de Ville, I.yon (France)«. Vzorci imajo biti v Lyonu najdaljo do dne 20. septembra 1928. Cena za stand znaša 1000 frankov, Izven standa se plača 20 frankov za kvadratni meter Podrobnejše podatke daje naše poslaništvo v Parizu ln naša trgorlnksa agenoija v Lyonu (Agence Commoroiale du Royaumo dos Serbes, Croates et Slovenca, Lyon, Rue Sala 87),
= Naš Izvoz od srede junija do srede julija je po statističnih podatkih Generalne direkcije carin za 20 odst. manjši nego v prejšnjih mesecih.
— Delna vzpostava ladijskega prometa. Iz Bakra poročajo, da je vzpostavljen brodovnl promet na provizorični teden-Bkl progi Bakar-Grnž ln Gruž-Kotor. Promet obavlja ladja Petka od Dubrov niške parobrodarske družbe.
= Brodska tvornica vagonov razširi po vesteh zagrebških listov svoj obrat na izdelavo lokomotiv. To je drugo raz širjenje obrata brodske tvornice v tem letu, kajti že pred meseci jo pričelo pod jetje z gradnjo tvomlce za letala.
= cAdrias parobrodarska družba Reki bo po vesteh iz Reke izplačala le to« 20 lir na delnico.
= Avstroogrska banka. Z Dunaja poročajo: Avstroogrska banka ima dno 2' julija svojo zadnjo generalno skupščino, ki bo najbržo zelo viharna. Poleg druge ga se bo stavil predlog za razdelitev le žečega premoženja banko, s čemer veči na delničarjev ni zadovoljna.
= Dovoz svilenih kokonov v Srbijo zahranjen. Na poziv poljedolskega ministrstva je prometno ministrstvo izdalo železniškim direkcijam odredbo, po kateri je dovoz nepredelanih svilenih kokonov iz ostalih pokrajin države v Srbijo zabranjen, ker je tamkaj privatni promet s kokonl dovoljen, v ostalih pokrajinah države pa kokone nakupuje vlada,
= Znižanje cen moki v Beogradu. Mestna občina beograjska je znižala dno 19. julija cene moki, ki jo prodaja pekom in občinstvu. Bela moka °tajie sedaj 6, a črna 4.90 Din kg.
= Tvornlco svile zgradijo v Kragu-jevcu blizu postaje industrijalci iz Kra-gujevca bratje Pantovič.
—	Nova tvornica mila v Sibenlku »Drina« je pričela delovati Kapital je domač. Tvornica izdeluje 2 vagona mila mesečno.
—	Avstrijska zlata pariteta znaša od 23. do 29. julija 14.400 Ka.
= Uspeh avstrijskega posojila v Ita-HjL Avstrijsko časopisje poroča, da je Dilo podpisovanje italijanskega dola avstrijskega posojila šestkrat preseženo.
= Avstrijsko-francoska trgovinska pogodba je po francoskem uradnem obvestilu stopila '7 veljavo.
= Obtok bankovcev v Avstriji so je povečal od 7. do 15. julija za 9 milijard na 5879 milijard Ka. Kovinska podloga ja narasla za 101.8 milijarde na 2985.5 milijarde Ka.
= Polom fašlstovske banke. Iz Milana poročajo, da jo propadel tamošnji fašlstovskl denarni zavod »Nuovo banco Mercantile«. Glavni kriveo poloma je baakin generalni diroktor Uleri, ki je pobegnil v inozemstvo.
= Češkoslovaška zunanja trgovina t prvi polovici 1928 izkazuje uvoz v vred nosti 4072 milijonov Kč in izvoz v vred nosti 5612 milijonov Kč. Aktivum znaša torej 1540 milijonov Kč.
= Obtok bankovcev v Madžarski se je povečal od 7. do 15. julija za 8.4 milijarde na 177.4 milijarde Km. Kovinska podloga se jo zmanjšala za 90.660 Kin na 28.1 milijona Km.
= Povišanje tekstilnih carin v Madžarski. Madžarski ministrski svet je sklenil občutno povišanje carinskih postavk za nekatere predmete, zlasti za tekstilno blago.
= Stlnnes kupuje rudnike v Poljski
Slezljl. Pariški «Matin» poroča lz Varšave, da jo Stlnnes nakupil večje število rudnikov v Poljski Sleziji.
= Mednarodni sejem v Lvovtt. Poset nikom mednarodnega vzorčnega sejma, ki se vrši od 5. do 17. septembra 1923 v Lvovu, je dovolilo prometno ministrstvo vožnjo za polovično ceno, ln sicer za pot tja ln nazaj brez prekinjenja. Posetniki se moralo izkazati s nrednisano leeitimaciio
Športni vestnik
zultatl, ki Jih Je dosegel v zadnjam času, treba osobito upoštevati zmage nad
beograjsko Jugoslavijo In BSK., s katerima |e Igrala ne preveč srečno tudi Ilirija.	_
KOLESARSKA DIRKA MARIBOR ZAGREB. Zmagovalec Kuzlmlr Soštarko
(Gradjanskl, Zagreb). Na 170 km dolgi progi Maribor- Ce-fle-Zldani most-K rSko-Za greto so Je nedeljo vršila mednarodna kolesarska dirka. Poleg naših Je bilo prijavljenih tudi več dirkačev Iz Avstrije ln Nemčije, ki pa vsled prepozno vloženih prošenj niso dobili vizumov. Startalo Je 39 konkurentov.
Izidi so nastopni: I. lahka skupina: 1 Kazimir Soštarko (Oradlanskl, Zagreb) 5:51:30, 2. Oorazd Hvala (Prhnorje, Ljubljana) 5:51:30.2, 3. I. PavlIJa (Sokol, Zagreb) 5:52:15, 4. A. Ooltes (Ilirija, LJubljana) 5:57:40, 5. I. Kranjc 6:23 34 (Orao, Zagreb).
II. lahka skupina: 1. Dominik Vrba nac (Sokol, Zagreb) 6:23:30, 2. Albin Siškovlč (lllrja Ljubljana) 6:23:30.2, Josip Potnik (Gradjanskl) 6:32:50. poteku tekme naj omenimo: 2e kakih 15 m od starta le radi neprevidnosti ene ga Izmed dirkačev v sredini grupe prišlo do karambolaže. Popadalo Je kakih 10 dirkačev; eni so dobili manjše drugI večle poškodbe. Prvi ostrejši bo| se Je pričel pred SI. Bistrico na strmih klan clh, kjer so slabejši, manj rutlnlranl kon kurenti zaostali Na kontrolno postajo v Cellu Je ob 10.59 dospela prva skupina (Soštarko, Ooltes, Hvala In PavlIJa) eno minuto za nJim! Kranjec. Tri minute za to skupino pa so dospeli prvi od težke skupine, ln sicer Siškovlč, Vr banac ln Komarc. Celle ravno nI pokazalo, da bl Imelo posebno zanimanje za šport, ker skoraj nikler prebivalstvo nI pričakovalo diračev te zanimive dirke. V nadaljevanju dirke ni bilo omenje-vanja vrednih dogodkov. Proga nI bila ravno v najboljšem stanju, zlasti pri Zidanem mostu le kvaril dirko dež. Ljubljančana Kosmatln In Kosmlna z ozirom na neke proteste nista smola startatl.
Ilirija: ČakoveSki S. K.
10 : 1 (3 : 1).
Po daljšem presledku je v nedeljo odigrala Ilirija nogometno tekmo s hrvatskim provhicljalnlm Cakovečklm S. K. Sodeč po reklami, kl je bila prirejena za to tekmo, smo pričakovali, da se nam bo nudil prvovrstni športni užitek, a tekma le pokazala, da se Cakovčanl še lz-daleka ne morejo kosati z našo Ilirijo, dasl tudi ona v zadnjem času nI bila rav no v nalboljšl formi. Kar se tiče športnih reklam smo mnenla, da morajo biti stvarne, kajti naša športna publika Je že toliko zTela, da si zna ustvarjati lastno kritiko.
Pri nedeljski tekmi le nastopila Ilirija v nekoliko Izpremenjenl postavi, ln sicer z Deržaiein kot srednjm napadalcem In znanim Tavčarjem kot desnim krilcem. Moštvo Ilirije Je bilo to pot v lepi formi, a osobito so |e Izkazala napadalna vrsta s svojimi ostrimi streli na gol. DeržaJ |o kot srednji napadalec sicer lepo delil žoge obema zvezama, nI pa znal Izrabiti raznih lopih prilik za streljanje na gol. Kot izborec strelec se je Izkazal Učak, njegovi iz velike daljave doseženi goli so bil! naravnost efektni. Tudi Oman nI zaostajal za njim, a Imel Je često veliko smolo, ker sicer bl bil poraz gostov še mnogo večll. Zupančič ln Pcvalck sta bila na krilili dobra, le kritje Je bilo pri Pevaleku pomanjkllivo. Vso polivalo zasluži tudi srednji krilc: Dolinar, ki je v nedeljo odigral brez dvoma eno svojih najboljših tekem. Tavčar se le odlikoval s svojo krasno Igro z glavo. Obramba jc bila dobra. Oolman Mlklavčlč je Imel malo dela.
Cakovčanl se nikakor niso mogli razviti, ker ie bila Ilirija ves čas v veliki premoči Moštvo jo sicer urno, razpolaga z dobrimi močmi, a pozna se mu, da še ni Igralo težjih tekom. Posamezni Igralci so ugajali, a o kakih zamišljenih skupnih kombinacijah skoro ne more biti govora. Dobra sta bila le branilca, a napad razen gibčne hitrosti ni pokazal posebnih vrlin. Krllska vrsta je siccr igrala požrtvovalno, a ni bila kos težki nalogi Oolman )c srednje kvalitete, žoge odbija, Jih ne drži, a njegova glavna slabost leži v tem, da je sila flegmatičcn. Nekaj golov bi lahko ubranil, večina ie bila neubranljivih. — Koti 9 : 0 za Ilirijo. Sodnik g. Vodišek nI bil na višini. Diktira-1 nje enajstmetrovke nI bilo upravičeno, anuliranje že priznanega gola je nedopustno, gostom priznani gol je padel iz of-side pozicije. Publike okoli 500. G.
X Sokol I. v Ljubljani 8ku[yno posvetovanje o gradbenih oenutklh je za oba prednjačka zbora v torek dne 24. julija, za vso odseke pa v sred« dne 25. julija ob 8. uri zvečor na Taboru.
X Splošno mnenje naših trgovcev ja, da al no morejo nabavljati priznano dobre češke manufakturo vsled visokega tečaja češko krono. Ta domneva pa nI upravičona. kor so češke tekstilno tovar-cene svojim izdelkom znižalo tako, da si jih lahko nabavi tudi vsak JugoM. trgovec, o čemer bo IV. mednarodni vo-lesojem v Llboren (Rolchenberg) od 11. do 19. avgusta vsakega o tem prepričal. Podrobne podatke o tej prireditvi dobite pri Aloma Company anonč. reklam, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 8.
X Društvo odvetniških In notarskih uradnikov v Mariboru sporoča svojim rednim in podpornim članom, da se vr šl danes, dne 24. jullia 1923 ob fl. url zvečor v restavraciji pri Stari pivovarni (Halbwidl) v Mariboru v Jurčičovl ullol skupščina, na katori so bo razmotrivalo
Objave
I pokojninsko zavarovanje, dolooos z^kon^ o zaščiti dolavoev, vršila s« bo volitev 4 zaupnikov v botzo dela in se bo sklepalo o «8pomenloi» na razne oblasti gleda
zaščite stanovskih interesov odvetniške, ga ln notarskega uradništva. Sklenil so( bo dalje odlofien protest proti nastavi ljcnju državnih ponzionlstov po odvetnl« škili in notar, pisarnah Itd. Pristop ima* jo lo redni in podporol flal. Glasovalna pravico Imajo rodni člani, posvetovalni gla-s pa podporni člani.
X Narodna, čltatnlca v Slovenjgradcu priredi dne 5.. avgusta 1923 popoldne oh ll. url v mestnem logu pod DruškovlčerinJ kozolcem ljiuilsko igro »Rokovnjačl«. Po Igri velika ljudska veselica » Izbranim sporedom. N s programu jo poleg drugih zanimivosti »ročolov In ples. Pri prireditvi sodolujo salonski orkester iz Slovenj grade*. K.jr je čisti dobičok namenjen nabavi knflg za tuk. knjižnico, so prosi In pričakuja Številnega obiska. Okoliška društva pa so naprošajo, da ta dan n« prirode kjJtih prireditev.
DARUJTE ZA C1R1I.-METODOVO DRUŽBO.
Zahvala*.
Ob prebridki In prezgodnji smrti našega ljubega očeta
nrarja ln slatarja 7 Novem mestu
Izražamo vsem udoloiencem nad ne vellčastnsga snrevoda v ošlgled naše velike žalosti najtoplejšo zahvalo. Onobito pn inrokamo zahvalo celokupnemu uradništvu, uSiteljstvu, posvetnemu tn rodovnemu dubovnUtvu, v
^osebni vrati pa Dolenjskemu pevskemu drr.štvu <& ginljive Jalostinke, Sokolu, gg. okr. glavarju in županu. Najlepša zahvala tudi Obrt. društvu, načeloma gg. Buka ln Ogriču, za Izpeljavo tako lepega nepričakovanega
g)Cej pa vsem, ki so nam Izkazali tabi oikrito n^d vse ljubeznivo solalje, Bog plati I
Novo mesto, dne SI. jnllja 1923.
8974
8P
Žalujoči ostali

Ali ste že poslali naročnino za
Naprava za
in rezanje, za tekoča goriva
kot bencin, bencol, Špirit, petrolej, surovo olje itd.
Cenejša v nabavi, boljša in 3 krat cenejša v obratu kot acetilcnska naprava. Vari do 20 mm, reže do 200 mm, tehta 15 kg ter jo kakor v kovčku prenesljiva.
Predvalanjje v sredo ob pol 11. uri v garali Goreč, Vegova ulica 8.
Palača Ljubljanske kreditno banke.
3959
Ostale sobotne
in nedeljske tekme
Maribor: V nedeljo se je vršila prijateljska tekma med Mariborom in Ra-pldom. Igra v prvi polovici najbrže vsled vročine ni bila živahna, šele v drugI polovici se Je, ker je polčas končal neodločeno z rezultatom 0 : 0, Igralo z obeli strani z večjim elanom, da bi se dosegla odločitev. Kljub kritičnih situacijam, ki so nastale zlasti pred golom Maribora, Je ostala tekma neodločena z 0 : 0. Sodnik Franzl v splošnem dober. Obisk zelo slab. Predtekmo sta igrali rezervi obeh klubov. Zmagal Je Maribor s 4 : 2.
Zagreb: Gradjanskl : Concordija 4 : 0 (2 : 0). Concordija, ki je nastopila s tremi rezervami proti kompletnemu prvemu moštvu Gradjanskega, Je doživela občuten poraz, iz katerega pa se nikakor ne sme sklepati, da je med močjo obeh moštev tako velika razlika. Napad Gradjanskega Je bil v izborni formi in je Izrabil vsako ugodno šanso, dočim se je pri napadu Concordlje opazilo, da Je bil pri strelih na gol zelo nesiguren. Krilskl vrsti ln obrambi obeh moštev dobri. Scortali so Mantler dvakrat, Ba-bič in Gotz po enkrat. Sodil g. Pick.
Hašk : Ilirija (Zagreb) 3 : 0. Ilirija je igrala zelo surovo. Uirijan Staroveški je bil izključen, vsled česar je prišlo do neljubih scen. Šele s posredovanjem sa-veznega funkcijonarja se Je mogla tekma Igrati do konca.
Viktorija : Železničarji 2 : 1, Croatia : Slaven 2 : 0.
Varaždin: Graškl Sturm Je v soboto porazil tukajšnji S. K. Varaždin z 1 : 0, v nedeljo pa z 2 : 0.
Gradec: Sturm (Gradec) : Admira (Dunaj) 3 : 3 (2 : 1). Admira ie hotela s tema tekmama Izvojevati si zadoščenje za svoje poraze v Gradcu prošlo pomlad Vsled tega sta bili obe tekmi prec-cej ostri.
Karlsruhe: Južna Nemčija : Srednja Švica 4 : 3.
♦
Beograjski S. K. Vardar nastopi v soboto in nedeljo, 28. in 29. t. tn. v LJubljani. Igra dve nogometni tekmi z našim prvakom Ilirijo. Vardar se le po-spcl tekom zadnjih sezon med prve klube Beoerada. Med druffimi dobrimi re-
Veliki inkvlzitor
Ljubezenski roman Iz naferamotnei-ie dobe ČloveSke zgodovino.
•Kako dolgo?* ♦Skoraj bo dva meneča.» «N1 mogočel Sam sem bil v samostana, • Dolores ni bVJis tam.*
•Dokažem vam, Ce hočete tak j.* Jo vztrajal novi gubernator. •Kako si zvedel to tajnost?* •Preoblekel Bom se v meniha spovednika, spokornika . . . Iierafiil sem ce-kij dni v samostanu iu ionfina lip« -vedal nuno Klaro. Ta nnl |o povedala, da iivl t paviljonu ua vrtu krasno tuj«, dekle. Popisala mi je dekle . . njuno vedenje . . . njeno neprestano žalost in molčanje. Ne dvomim, da je tujka »Marija«, sirota bnsz matere in očt,»o, iskana Dolores Argoi>»
»Izvrstno! To si napravil bolje nego jazi* m je radoval inkvhttor. »Takoj uoffljem ponjo . . .*
•Naj grem jaz!* so je urno ponudil Joelp. »S seboj vzamem pomočnike.* »Izvrstno! Pojdi! Ali — nel Nocoj ne. Lahko bi nastal Škandal . . . vik, laik . . . javno pohujšanje . . . Nocoj naj dekle še spi! A jutri n<t vse zgodaj pojdem sam ponjo. O, to bo presenečenje — za Dolores in sa opatko FranSI&ko! He-he-he! To bo zabavno, verjemi ta, sila zabavno.*
»Samo da ste zadovoljni, prevzviše-fiost,* se je poklonil guberns&tor Hen-Uquez.
•Zelo sem zadovoljen. Mož beseda si ostal. Ne pozabim ti tega! A Manda-mlento je šušmar, ki je izgubil vse moje zaupanje. Gardunija je nerabna tolpa, ki jo v kratkem energično zatrem in iztrebim . . .» Prišli so do palače. •Hajdlta, da se ob čaB poveselimo velikega uspeha!* je vabil takvizitor. »Nocoj sem židane volje.*
«Pre vzvišenost, oprostite . . . pripraviti se moram na jutrišnjo svojo pridigo!* je dejal Josip.
»Dobro ... A jutri po prvi maši pojdeva skupaj po sennoro.*
Arbues je bil ves razigran; mislil je f« Se na svoj bodoči triumf. Živahno je stopal po preprogah, naročil Filipu, naj pripravi pijače ln jedi, ter odšel v jedilnico. Henriquez mu je sledil ves -rečen ln poln spoštovanja. Saj tolike-:?a odlikovanja le nI doživel . . .
IMM p* J* edfel i vrta, krenil proti
dominikanskemu samostanu, a se vnill preko stranskih ulic. v smer k reki. Nato je začel skoraj teči . . .
Kmalu je stal pred opatijo karmell-tank. Pozvonil je ln naznanil vratarici, da mora takoj govoriti s siroto Marijo v paviljonu na vrtu. Vratarica se je pomlšljala in je hotela poklicati klju-čarico. P. Josip pa Jo je i najslajšimi besedami pomiril, da tega nI treba, ker se takoj vrne, da ima siroti Mariji povedati le par besed in da ga lahko spremi do tja. Vratarica, vajena neprestanih obiskov redovnikov ln uradnih oseb, se je vdala, 8premila je mladega, lapega domlnikanca, ki Je govoril tale o sladko, do drevoreda ln mu pokazala okno Dolorine sobice. Nato ie je vrnila na porto.
Okno je bilo ie razsvetljeno. Dolores je torej bdela. Josip Je potrkal na steklo enkrat, dvakrat . . . zavesa se je razgrnila in pojavila se je Dolores. Rahlo je viknlla in odskočna. »Izgubljena sem!* si J« mislila vsa bleda in drhteča. Toda Josip d je položil kazalec na usta in jo z gestami poživljal, naj mu odpre okno.
S trepetajočimi rokami je Doloces končno odprla okno.
•Ne bojte se me, sennora!* je Šepetal Josip. »Prijatelj sem vaš, vašega gospoda očeta ta gospoda Estevan« de Varga«. * »Kdo ste?* je viknllo dekle. »Ne vprašujte! Kadar pride čas, Izveste vse. Prišel sem vam le povedat, da je vaše skrivališče izdano.* •Moj Bog! Kaj naj storim?* »Pogum! Inkvizltor pride jutri zjutraj po prvi maši sam v samostan, da vae aretira. Sestra Klara je pri spovedi zaupala preoblečenemu lopovu vašo skrivnost. Zato morate pobegniti odtod!*
»A kako, moj ljubi Bog? Samostan
obdaja visok zid in skozi porto me vratarica ponoči ne izpusti.*
»Ostanite čisto mirni!* je šepetal Josip. »Ponoči se vam ne zgodi nič zlega. Počivajte to spite kolikor morete, a zjutraj vstanlte na vse zgodaj In idlte še pred prvo mašo v oerkev. Ko cerkev odpro ln začno prihajati vanjo ljudje s ceste, pa izginite! Nihče vas ne opazi. Ako morete, se preoblecite, ako to nI mogoče, se sključlte tn se delajte staro damo.*
»Kako naj »e vam zahvalim? Zakaj ste dominikaneo, vi, tako plemeniti. .?*
»ttort* prav isto, aennoM, ila va«
rešim.» je dejal Josip. «A ko boste na
cesti, kam pojdete?* • K apostolu.* je priznala Dolores. »Izvrstno!* jo pritrdil Josip. »Apostol je pribežališče vseh nesrečnikov. Tja pojdite! Ako pa ga ni doma —*
»Potem ne vem nikamor voč! Nikomur ne zaupam.*
»Prav, prav! Ne zaupajte prav nikomur! Toda ako ne najdete apostola, idlte ▼ tavemo Buena V en tura v Tri-ani! Sama sodrga se zbira ondi: tatovi, morilol, roparji, vlačuge. Strašen je tisti prostori A ne bojto se! Zaradi Babe nastopite pogumno ln odločno, kakor da ste ondi doma! Tam pa najdete dva moja vdana pomočnika. Zapomnite al njuni Imeni: alguazil Coco to njegova sestra Culevrina! Njima se lahko popolnoma zaupate. Ako potrebujete mene, recite jima, to pokličeta me. Jaz sem pater Jožef ... A molčite in ne povejte nikomur na svetu naših imeni Coco, Culevrina to pater Jožef eo vedno na vaši strani, kadar ne bo apostola . . . Zdravetvujte! Bog z vami, sennora,!*
In Josip Je skoraj stekel preko vrta. Predno Je dospel do porte, si Je potegnil kapuoo preko obraza to se zahvalil:
»Bog blagoslovi, sestra! Lahko noči* »Hvaljen Jezus Kristusi* »Amen na veke!*
Ključ je zarožljal, tn pater Josip je hitel domov.
XII.
v	Begunka.
Vsa opatija karmelitank je bila po-konoc.
Komaj je minila šesta ura zjutraj, Je prinesel iakvizitorjev sluga opatki pismo, ki je naznanilo tokvizitorjev po-set, to še pred sedmo se je ustavila pred porto nosllnica. Iz nje je stopil Peter Arbues mrk in strog.
Spremljalo ga je le četvero mož do samostana; tajni stražniki pa so stali po veeb cestah, po katerih se je pomikala nositoica z njegovo eminenco.
Opatka Frančiška de Lerma ▼ spremstvu starih to mladih nun je že pričakovala mogočnika. Ko je inkvlzitor prestopil samostanski prag in so se odprla notranja vrata, je opatka pokleknila. Iste so storile vse nune.
Peter Arbues je resno dvignil desnico to blagoslovil držbo. Nato je korakal ob levici opatke ▼ sprejemnleo.
Mtl AA al rse pot M ffotgfh tf05-nlklh. Jezno se le držal ta opatka jo takoj zaslutila, da se je zgodilo prav kaj izrednega.
»Sestra moja.* je dejal končno to ee ozrl na dvoramnem pragu po nunah, »blagovolite prečastite odsloviti, ker Imam govoriti samo z vami*
Nato je stopil v dvorano, se sam prepričal, so li vse duri ta vsa okna zaprta ta sedel na baržunast naslonjač z zlatimi risami. Njemu nasproti je sedla opatka v enak naslonjač.
»Preljuba prijateljica,* je rekel ledeno hladno, »doslej sem vam zaupal popolnoma in preverjen sem bil, da vlada med nama najčistejša iskrenost.*
»Gotovo . . . iskrenost za Iskrenost ... po dogovoru,* je pritrdila opatka.
»Toda varali ste mel*
»Izključeno! Laž Je, kdor trdi kaj drugega.*
•Laž je, kar ste govorili prej ta kar govorite seda],* je zarohnef ta oči so mu bliskale kakor tigru, predno naskoči.
•Take besedel Gospod, zelo obžalujem . . .» Kakor užaljena kraljica se je dvignila to ee umaknila par korakov.
»Tudi jaz zelo obžalujem, da moram uporabljati tak ton,* je dejal tokvizi-tor ledeno to mirno obsedel. »Toda dokažem vam, da ste lagali.*
»Nikoli . . . vsaj vedoma nel Doka-21te torej!*
»Ko sem bil tu poslednji!!, sem vas izreano vprašal, je U vstopila v vaš samostan nova pripravnica ali nova nuna, ženska, ki je še ne poznam. Odgovorili ste mi, da n e.»
»Govorila sem istino: nove pripravnice, kandidatke ali nune ni bilo ta ni v mojem samostanu,* je odgovorila opatka.
»A tu skrivate deklo, ki jo išče inkvizicijsko sodišče . . . dekle, čije oče je že dva meseca v ječi . . . predrzno krivoverko!* je nadaljeval Arbues ta se končno dvignil ponosno in plarate-čib oči.
»Vsega tega jaz ne vem. Kdo je to dekle?*
»Dolores Argoso, hči odstavljenega ta zaradi krivoverstva, zarotništva proti sv. inkviziciji in zaradi potuhe vplivnim sovražnikom sv. rimske cerkve zaprtega gubernatorja, grofa Ma-nuela Argosa!* jo povdarjal Inkvlzitor.
Tedaj se je prestrašila opatka.
«7 samostan« je to nrota Ktm Osogra, varovanka fratra Ivana £
Avila,* je priznala. »Dolores Argo« pa nisem videla še nikoli.*
»Ivan de Avila! Postopač, kl ga p^ smojena sodrga zove apostola? u zdaj se ne čudim, da jo vse proti merj ter da se mi izjalovlja zadnje ča^l vse ... De Avila to de Vargas toreft
—	In vi ie zdaj ne veste, da je v»j£ sirota Marija . . . kako ste rekli, <], se Dlše?*
•Marija Osogra . . .» »Osogra! Ha-ha-ha! VI ienska gla. val Osogra je vendar narobe Argosoj
—	Zločlnka se je nečuveno premeteno skrila prav pri vas. Ha-ha! Kajpada) Ivan de Avila je duhovit mož. K vam Jo je Bkril to popolnoma pravilno j« sklepal, da le pred lastnim nosom nt
Xzite, ta da je pri vma ne bo 'ska| Se. ker uživa opatija posebno pro, tekcijo inkvizltorjevol Čudno, da j| ni skril naravnost v moji palači mej deklami to kuharicami*
»Je U mogoče?* je strmela opatka, »Takoj pošljem ponjo. Dovolite —!( Pozvonila Je. Vstopila Je Klara. »Prlvedlte semkaj nemudoma sen, noro Marijo Osogra! V paviljonu o|| drevoredu sedi ta čita. Spremite )o tod!*
In ko Je Klara odšla, m Je okrenll*
k takvizitoria:
»Nit! slutila nisem, koma sem dal< pribežališče. Dekletce je molčeče, ved, no žalostno, samujoče ... a zaret| tudi prekrasno . . . Hm, morda vem dar rd naenkrat postala taka krivo, verka prav zato, ker Je — kraaotica?«
»Ali Frančiška! Ta toni* je nklpel Inkvizitor.
»Ali Peter, nikar ne gtaml več prel menoj!* se je porogala opatka. »Da 4 najboljši komedijant vse Španije, sem ti povedala Ee neštetokrat.* »Prepovedujem tli* »Dovolj surovosti! Govoriš z menoj, kakor b! bila tvoja dekla. A sem plera. ktaja to opatkat Nobene besede t! nt verjamem. Zaskomtoalo te je po mla« dl k raso tlel. Zato d vrgel njenegs očeta v Ječo, zato laziš sam po samo. Btanlh to iščeš svojo najnovejšo žrtevj Sit si mene le davno . . . poznaj te, podleži* Kar kipelo je lz opatktolh ust. »Frančiška, kaj govoriš? Ne ve| II, kdo sem jaz?* —. V val velikosti ji vzrastel Arbues.
(Dalje prihodnji^
alanalo I drlmtm davtram M laaarata wad d« SO baeadl Dtn S"—, min aadal|itf* baaada SO pm Mt. — Bik M ndM Mera) Uahfc« tudi v anamkah). Na vprataaja »dgwarla aprai« t«, Ae J* « ptiatsna saamka aa •dgovor tar aMatpalaotlafca prtatvjblaa 0 £>»!.
VAJENEC 6443 itoštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v večjem frgu na Štajerskem. Cenj. •lonudbe na upr. »Jutra* pod »B. D.».
KLEPARSKI POMOČNIK
rlobro izvežban, bo sprejme takoj pri Franjo Dolžan, stavbeno in galanterijsko kleparstvo. konc. vodovodni instalater, Celje.
6424
ŽAGARSKI IN STROJNI
MOJSTER rodom iz Nemčije, v primerni starosti, energična 'noč s prvovrstnimi izpričevali, znan z vsemi stroji Icakor tudi s stroji za obdelovanje losa, išče za takoj mesto, event. tudi kot strojnik. Cenj. ponudbe pod »M. G.» na upravo »Jutra*. 6409
19LETNO DEKLE
ti ima veselje do trgovine ali sploh do kak Sne bra-njarije, želi primernega mosta. Ponudbe prosi pod Hfro »Poštena 6541* na upr. »Jutra*. 6541
ZOBOTEHNIK
(r,učen v delih s kavčukom in zlatom, dela tudi operativno, išče Damestitev za takoi. Naslov v upravi »Jutra*. 6389
KONTORISTINJA
samostojna, slovenska ln nemška korespondentinja. izurjena strojepiska in ste-nografinja. se takoi sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absoiventinje slovenske trgovske šole, oziroma zmožne moči z daljšo prakso. Naslov pore upr.
»Jutra*. 6872
STROJNI KLJUČAVNIČAR
Izvežban tudi pri diselmo-torjih, se sprejme v večjo tovarno. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Strojni ključavničar«.
ŠIVILJA 6582 dobro izučena, gre na doni Hrat. Naslov pove upr. »Jutra*.
DVA MIZARSKA
POMOČNIKA 6578
dobro izvežbana v stavbah ln stopnicah, sprejmem. Vsa oskrba v hiši, plača od 25 do 80 K. Franc Rožanc, strojno mizarstvo v Preddvoru nad Kranjem.
PRODAJALKA
manufakturne ln špecerijsko stroke vešča želi premestiti mesto meseca avgusta ali septembra t. L Grem v veliko trgovino na deželo ali v mesto. Cenj. ponudbe pod »Zvesta* na upr. »Jutra* 6495
PRODAJALKO
prvovrstno moč, z večlot-no prakso, Išče velika ma-nufaktuma trgovina na Gorenjskem. Vstopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na npr. »Jutra* pod »St. 6454*. 6454
DOJILJA 6570 ki bi hotela prevzeti 1 in pol meseca starega otroka v svojo oskrbo proti dobri plači, so išče za takoj. — Vzame se jo tudi na dom. Ponudbo poslati na upravo »Jutra* pod »Dojilja*.
SLUŽKINJA pridna ln zveBta, ki bi znala tudi kuhati, se išče. Obenem bi vodila gospodinjstvo, ker je gospa večinoma odsotna. Starejše imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače ter s sporočilom, kje in koliko časa. jo ža služila je poslati pod »Trgoveo 666* na upravo »Jutra«. 6555
OTROŠKI VOZIČKI
več vrst. od 250 Din DVOKOLESA novi modeli, z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej.
MOTORČKI najnovejši amerik. tipa »Evans« in D. K. W. Ori-onete, Motorett«. PNEUMATIKA zračnice z garancijo od 16 Din. plašči od 65 Din. Preprodajalci ln mehaniki znižane cene. Sprejemajo so vsa popravila, emajli-ranje in poniklanje. — »Tribuna«, F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 189
KROOENBR DELTA-KAMERA
9 X 18 z Goerz-Dagor dvojnim anastigmatom. F/68, predvojno blago, Izbomo ohranjen, z usnjatim fute-ralom, podvločenhn s bar-žunom, 2 stativa, kasete s futeraiom, niklj&st prije-mač ia rumenico. skodelice, osvetljevalna tabela Rhe. den in drugimi pripadki zaradi gmotnih razmer prodam za 1600 Din. Naslov povo upr. »Jutra«. 6574
8 MLADIH PSOV
brakov, srednje velikosti se proda. Kje. pove npr. »Jutra«. 6563
VSAKO MNOŽINO zdravega, suhega, sladkega sena ponujam. Vsaka
postaja v Sloveniji, po G50 K za 100 kg in konjskega po 600 K. Tudi vsakovrstna slama se dobi. — Naročila se naj pošljejo na Frano Mihelin, Bizeljsko pri Brežicah. 6573
LEPA, TEŽKA KRAVA okoli 450 kg težka, breja šest mesece*-, ki bo v tretjič teletila, js na prodaj. Oena po dogovoru. Ponudbo na naslov: Valentin Ja-nežič, Pešata 23. Dol pri Ljubljani
SENO IN SLAMO
zdravo, prešano ali pa 'v snopih, samo na vagone, dobiva so vedno najcenejše pri Juliju Hoffmannu v Cakovcu. 6533
REGISTRIRNA BLAGAJNA
za vsako trgovino aH restavracijo. dobro ohranjena, naprodaj. Cena 1600 K. Ponudbe pod »Blagajna na upr. »Jutra«. 6527
DKW-MOTOR
skupno z bicikljein, še malo rabljen in Jake konstrukcije, se poceni proda. Vprašati: Gorupova ulica St. 4/IL. poopldne. 6479
PRODA SB večja množina raznih vreč, uporabnih za embalažo. Istotam se proda konj. oprema in skoro nov za-pravljlvček za 8000 Din. Naslov v npr. »Jutra*. 6208
NEVESTE, POZOR!
Lepe, solidno izdelane spalne oprave iz trdega in mehkega lesa, se ceno prodajo. Rožna ulica 6.
6899
1% DRŽAVNO POSOJILO
(12.500 Din) se pod zelo ugodnimi pogoji proda, — Naslov so poizve v upr. »Jutra*. 6868
SOKOLSKI KROJ
popolnoma nov se ceno proda. Ponudbe s ceno na|
sc pošiljajo na upTavo »Jntra« ood M. 19&
MIZARSKO ORODJE za 7 delavcev skupaj ali posamezno, se proda. Naslov pove upr. »Jutra«.
6514
KOLESEU
dobro ohranjen, prenovi-ran; močan, lahek zelen voz z lojtercami; nadalje dva skoro nova pudelna ter stelažo in nekaj novih zapahov za okna, po ugodni ceni prodam. Naslov v upr. »Jutra* pod šifro »Ugodno*. 6498
MOTORNO KOLO
D. K. W, močnejša tipa, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 6339
VREČE, 106 rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahoveo, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.
KUPIM 6564 dobro ohranjen fotografski kvadrati čen aparat 13X18 cm z objektivom. — Ponudbe s opisom je poslati pod »J. F.», na zdravilišče Golnik, Tržič.
POSESTVO NAPRODAJ
v Izmeri 5 oralov zemlje, njive, travnika in sadonos-nika. Hiša ln gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, ob okrajni cesti, 20 minut od kolodvora St. Jurij. Cena se izve pri Anton Leskovšek. St. Jurij ob juž. železnici 84. 6299
VINOGRADSKO POSESTVO
z letošnjim pridelkom vred, se proda. Pri vinogradu je hiša in gospodarska poslopja, njivo, travniki, sadonosniki in gozd, skupaj 8 oralov. Več povo I. Htinigmann, Loče pri Poljčanah. Znamka za odgovor naj se priloži. 6488
LEPO POSESTVO
se bo prodajalo na prostovoljni javni dražbi na Planini pri Raki, okraj Krško, dne 15. avgusta t. 1. Posestvo leži na najlepši legi
1 ter obstoii iz najboljših
njiv, lepega, sadnega vrta
z lepim gospodarskim poslopjem, travnikom in več hektarov lepega gozda. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri lastniku Vinko Gregi trgovec v Brežicah ob Savi. 6558
m
DOBRO NAGRADO
dobi, kdor mi preskrbi v novi hiši v Ljubljani stanovanje štirih sob, če mogoče za takoj. Plačam do 6000 K mosečno. Cenj. ponudbe pod »Lepa nagradam na upr. »Jutra«.
6677
DO 30.000 DIN
onemu, kateri mi preskrbi stanovanje s kuhinjo ln 2 do 8 sobami do t. septembra vsaj v bližini mesta. Naslov pove upr. »Jutra«.
6592
KUPIM BRIVNICO
ali lokal, ali zamenjam stanovanje v Celju z dobro-idočo brivnico. Posredovanje plačam. Naslov: Odvetnik Rakun. Celje. 6238
GOSPODIČNA
samostojna, visoko naobra-žena, muztkalična, z 230 tisoč kron gotovino, želi vsled oeamelostl znanja s finim. Inteligentnim gospodom z dobro stalno službo, event. boljšo trgovino, 28 do 88 let, v svrho talojtaje ženitve. Samo resne, neanonlmne ponudbe s sliko, katera se vrne, pod »Klsmet« na upr. »Jutra*. Strogo tajno!
6567
LOKAL 6571 ss Išče za takoj na prometnem kraju za trgovino z mešanim blagom, najraje na deželi. Ponudb« je poslati na upr. »Jutra* pod »Dežela*.
Nepopisno vzradoščen Ti iskrena hvala. Tedaj naj-brže njega ne bode zaradi nastale ovire. Iskreno Te pozdravlja 3821. 6591
VDOVEC 6348 dobro Bituiran, 55 let star, trgovec in posestnik, 2 minuti pešpoti oddaljen od železniške postajo v ljubljanski okolici, se želi zaradi pomanjkanja znanja seznaniti v evrho ženitvo z značajno, veselo in miroljubno gospodično ali vdovo brez otrok- v starosti od 80 do 40 let, ki ie dobra gospodinja in bi imela veselje do dobrega vzgajanja 4 in pol letne vnukinje. Premoženje postranska stvar. Prosi so, vendar ni pogoj, da se priloži slika. Tajnost častno zajamčena, Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Značajnost in miroljubnost« do 15. avgusta t. 1,
ŽUBOREČI 6492 STUDENEC
išče ribico, mlado, v svrho zabavo v senčnatem gozdul Ponudbe na upr. »Jutra«
pod »Senčnat gozd«.
INTELIGENTNA' ŽENSKA
stara 32 let, pridna, poštena, želi mesta gospodinjo k starejšemu poštenemu gospodu. Gre tudi v gostilno, ker je iste vajena. Razume vsa gospodinjska dela. tudi šivanja. Le resno ponudbe na upravo »Jutra« pod »Dobra gospodinja*. 6566
TURIST 6482 želi znanja z inteligentno gospico. katera bi ga spremljala na njegovih izletih. — Dopisi pod »Turist 584«.
NOŽNA STRUŽNICA se zamenja za transmisij-sko stružnico. Ponudbe na: Auto-Florjančič, LJubljana.
6317
DEKLICA 6554 brez staršev so odda dobrim ljudem za svojo. — Naslov v upr. »Jutra*.
MANUFAKTURO
v komisijsko prodajo ISče dobrovpeljana tvrdka s prima referencami. — Ponudbo na upr. »Jutra* pod »Velik promet*. 6537
ŽGANJSKE KOTLE
kakor tud'. vso drugo bakrene izdolke. izdeluj- po zmernih cenah Sašo Meses-nel, kotlar. Krško ob S» vi.
6878
TEHNIK 6512 strojne ln električno stroke, odhaja ' Avstrijo in Češkoslovaško, preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanja do 27. julija na npr. »Jutra« pod »Točen«.
UCITEUICA
poučuje klavir, laško to francosko, od ure računa samo 8 Din. Naelov pove npr. »Jntra*. 6560
INSTRUKCIJO 6688 iz veeh predmetov za realko daje tehnik lz vitlih semoatrov (zlasti matematiko, fiziko In opisno geometrijo). Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe je poslati na upr. »Jutra« pod »MaMrnatikar*.
6588
ZELO HVA-LE2NA
bi bila v veliki stiski nahajajoča se družina oni blagi osebi ki bi Jo rešila iz obupnega položaja s tem, da bi S posodila 1200 dinarjev za dobo 4 mesecev. Naslov pove sli ponudbe sprejme uprava »Jutra* pod »Nujna pomoč*. 6590
vf£ m z mm za
AVTOnOBIL,E IN KOLESA
I.3UBL1ANA
PALAČA 10.KRED.BK>
»•d tel P
o P
g B
a. P vt
M«
K ~
P o w B f &
O <j p
ti <j e
c2 w
tfS O pj pj
t—1. Ji
d" č B w p
cd pf „ tr1 cd w r ^ ®

Dr. Volavšek
zopet ordlnlra.
KOČIJA 6489 se zamenja za zaprav-ljivčka,. Naslov pove upr. »Jutra*.
IZ LJUBEZNI
kdo se hoče oženiti t mlado, lepo, bogato, izobraženo gospodično, ki se hoče zato omožiti, ker ne sme doma kaditi — Ponudbe ped »Kaditi dovo-lleno« na upr, »Jutra«.
6579 1
se išče za takojšnji nastop za
liiifon pMiln, d. d. Osijeli.
Reflektira se samo na prosilca, ki ja bil kot podmlinar že dalje časa zaposlen pri velikih mlinih. Ponudbe s prepisi izpričeval naj se pošljejo ravnateljstvu gori imenovanega mlina,
JUHE
GOBt
o
3ANC1
ftdGNINO' ceuE
C^/kov^" '
14&ŽT
DomaČe vesti'
ZVONOVI, ZVONITE!
Na'Sa kultura jo velika in mogočna, paše narodno gospodarstvo, Kakor vemo, dobro organizirano. Smisel za javno življonje ter ponos na tOj kar premoremo, sta zolo razvita. Burno je tudi versko čustvovanje. Nekoliko Imamo tudi muzlkalne žile ln smisla za idilo. Kako lepo je, kadar počivaš v večernem hladu iu ti izdaleka prihaja ubrano donenje zvonov, na nebu pa se je užgala prva zvezda . . .
Iz vseh teh razlogov ni prav nič Judno, da je naša napredna in smotre-Da Slovenija nakupila ln obesila v zad-pjih letih nekaj Bto zvonov. Kar se je pri tem popilo, ni vračunano, saj je dovolj, če povemo, da se je mnogo več ko dve milijardi kron zapravilo samo ia te nepotrebne lonce. In Se s kak-fnlm navdušenjem! In kolika je pred Bogom in ljudmi zasluga onih, kl ta posel organizirajo! Ni nič čudnega, da imajo klerikalci lep kos delnic ljubljanske zvonolivarne in da ustanavljajo novo livarno v Mariboru. «Vera» te jim skupno t alkoholom sijajno obrestuje.
Ni dolgo, kar srno t županom »žeg-navali« žentpetrske zvonce v Ljubljani. Oni dan so imeli veliko reč pri Sv. Ožbovtu, kjer je maša samo 1—2 krat na leto. Od Cerkelj do cerkvice, več ur hoda — drevored smrekovih mlajev. Kmetje so zložili denar, po 40.000 do 60.000 kron je prišlo na posameznika, — največ je dal tisti, ki ima doma vse podrto ln razdrapano in bi lažje s pridom naložil svoje solde. Pa ne, čut za vero, dom, ces .. oh, eseusez, za napredno ljudsko možatost in avtonomna zavest so mu narekovali, da mora pustiti svoj hlev razdrt, ta zvonce je pa daroval 60.000 kroni
Ogrmni konzum alkohola in ogromni konzum zvoncev, — dva izraza nagega mišljenja In čustvovanja. Dva re-zidtata nafie ljudske vzgojo in organizacije. Dve sijajni izpričevali naše duhovščine.
Kako lepo je, če zvone na volilno nedeljo baterije treh do šostih ogromnih loncev iz zvonikovih lin in kličejo '"trle in Tretji red in vso ubogo gmajno, da brani z gumenimi kuglicami naš dom in rod proti Srbom in za .Markov protokol«! Takrat si lokalni strategi manejo roke in drug drugemu avgurski mežikajo:
«Ergo decipiatar!»	M. A. C.
*	Iz tajništva Jugoslovanske demokratske stranke nam javljajo, da je bil s 1. julijem 1923 bivši tajnik Samostojne strokovne delavske Unije g. Franc Zupane, ki je bil nameščen istotam, razrešen svoje službe. Ker čujeaio, da g. Zupan bega ljudi z napačnimi Informacijami, opozarjamo pristaže Jugoslovanske demokratske stranke in Samostojne strokovne delavske Unije, naj bodo v vsakem oziru napram njemu oprezni in naj ae v slučaju potrebe obračajo po informacije neposredno na naše tajništvo samo.
*	Karadjordjevičev dom v Rači. V Rači pri Kragujevcu se je ustanovil poseben odbor, ki ima nalogo, da zgra-1i v Rači kulturni dom, ki dobi ime Karadjordjevičev dom. Protektorat cele akcije je prevzel kralj Aleksander, ki je v plemenito svrho daroval 100.000 dinarjev. Za častne predsednike odbora so bili izvoljeni ministrski predsednik Pašič, dr. Ivan Ribar in Ljuba Davidovič.
*	Revizija invalidov. Posebna inva lidska komisija za dravsko divizijsko oblast v Ljubljani, sestavljena iz po enega vojnega in civilnega zdravnika, enega pravnika in enega višjega oficirja invalida, bo pregledala vsa reše-nja, s katerimi se je prisodila invalid-ksa podpora. Po potrebi bo komisija pozivala invalide radi pregleda. Delo mora biti v treh mesecih dovršeno.
Pogreb Frana Arka. V nedeljo popoldne se je vršil iz Vrhnike ob ogromni udeležbi prebivalstva pogreb prvo-boritelja narodnega in naprednega po-kreta na Notranjskem, bivšega postojnskega deželnega poslanca gosp. Frana Arka. Vrhniški ognjegasci z zastavo so tvorili špalir. Voz s pokojnikovimi zemskimi ostanki je prispel v Logatec ob 5. popoldne. Tu je šel sprevod najprej mimo Arkove rojstne hiše in nato na pokopališče. Ogromne množice ljudstva so pričale, kako velik ugled ie užival pokojni med narodom. Na njegovi zadnji poti so ga spremili tudi poslanec Lavrenčič, postojnski župan Dovgan, mnogo Po-s'ojnčanov in Ljubljančanov.
* Oficijelne laži Jadranske banke. V »Slovenskem Narodu« in drugih listih .ie tukajšnja Jadranska banka za denar priobčila poročil«), v katerem pravi med drugim glede tržaške Jadransko banke sledeče: Od nastopa, novega ravnateljstva ni Jadranska banka Trst vršila več nikakib pasivnih bančnih poslov, ampak se je ve* trud osredotočil na mirno likvidacijo dosedanjega neugodnega položaja. — Napram temu so nam piše iz krogov osleparjenih delničarjev, da je koncem lanskega leta odredil g. lvamenarovič, da Jadranska banka kupi dolarje in funte m italijanske lire, računajoč na. to, da bo lira padla. Zgodilo se je pa ravno nasprotno iti je "imela banka iz tega posla ogromne izgube. K temu pripomnimo, da en del te špekulacije izhaja 'udi iz sicer zelo nrikrito sestavliene-
ga letnega poročila, kjer so oficijelno priznava, da Je leta 1922. Izguba na valutah in devizah pri Jadranski banki v Trstu znašala 3,691.000 lir, to jo
CO milijonov kron. S to ugotovitvijo ni samo dokazana nezmožnost toliko hvalisanega novega ravnateljstva, ampak tudi drzna laž v čisto ofleljelnem poročilu.
*	Udeležba Jadranske banke Beograd. Jadranska banka d. d. Beograd priobčuje v »Jugosloveuskem Lloydu» izjavo, da Jadranska banka Beograd nič ne dolguje Jadranski banki Trst. Poroča se, da je resnica obratna: Trst dolguje tukajšnji Jadranski banki 18 milijonov lir.
*	Nova uprava Saveza nabavljačklh zadrug. V soboto so je vršila v Boo-gradu seja novega odbora Saveza na-bavljalnih zadrug. Za predsednika je bil izvoljen Slovenec Miloš Stibler, za podpredsednika dr. Zupanovič. Izvo-Jen je bil tudi poslovni odbor.
*	Socilalističtio glasilo «Naprej», ki izhaja v Celju, je bilo sinoči konfiscl-rano radi ialjenja Veličanstva po § 01. srb. zak.
*	Rudarska stavka. Tekom zadnjih dvoh dni se položaj v rudarski stavki v revirjih Trboveljsko premogokopne družbe ni popolnoma nič izpremenil. Red se ni kršil. Stavku traja dalje in so v nedeljo ln včeraj kmečki delavci večinoma odšli v svoje domačo občine.
*	Smrtna kosu. V Skocjanu na Koro« škem je umrl posestnik Janez Plcej, ki je bil nad trideset let župan zavedno slovensko občine Skocjan. Pokojnik je bil trda slovenska korenina, kakršnih je le Se malo na Koroškem. Deloval je uspešno tudi n« gospodiirskem polju ter bil načelnik Slovensko gospodarske «»» druge. Koroški Slovenci, zlasti oni v Podjuni, so izgubili v pokojniku svoje« ga voditelja. Bodi zavednemu narodne« mu borcu v neodrešenem Korotanu blag spomin!
*	Iz državne službe. Višji davčni upra« vitelj Alojzij Mušič v Novem mestu Je trajno upokojen, isto tako tudi davčni upravitelj Rudolf Klane v Trebinju in davčna asistentka Klotilda Hubad. Za davčnega upravitelja v Trebinju je ime« novan Alojzij Mazgon. Računski oficijal Alojzij Pengal v Ljubljani jo podal ostavko na državno službo.
*	Iz ljubljanskega magistratnega gre. mija. Na svoji zadnji seji je ljubljanski magistratni gremij sklenil, da se v par« ku poleg St. Petcrske cerkve postavi 10 klopi. Prosilcu Vaclavu Roglu se je po« delila dimnikarska koncesija. Ribolov v tivolskem ribnjaku se je oddal v najem za 2310 Diij letno. Občinskemu svetu bo gremij priporočil podelitev meščanstva ravnatelju meščanske šole Janku Jegll« ču, ki deluje kot učitelj že 42 let. Konč« no jo gremij dovolil društvu «Ribogoj» stvo Zdenčina« pri Zagrebu, da na ribi škeni trgu v Ljubljani zgradi basen svrho prodaje živih rib.
*	Iz celjskega mestnega magistrata. G Ivo Subic, uradni predstojnik mestnega magistrata celjskega je pomaknjen
VII.	čin. razred in je imenovan za mag! stratneg« svetnika. V drugo stopnjo
VIII.	čin. razreda je pomaknjen in ime« novan računskim svetnikom g. Franjo Kalan, knjigovodja mestnega magistrata,
*	Izseljeniški kornisarijat v Zagrebu, Minister za socialno politiko je izdal naredbo, s katero se ukine mesto načel« nika izseljeniškega komisarijata v Za; grebu, obenem pa tudi mesto načelnika v izseljeniškem odseku pri ministrstvu, Redukcija se je že izvršila in sta obe rucsti že črtani iz budžeta.
*	Prva promocija na zagrebški tehniki Na zagrebški tehniki sc jo vršila včeraj prva promocija. Promoviran je bil za doktorja tehniško znanosti inženje: R.ijko Kušcvič.
*	Spopolnitev gimnazije v Sisku. Po odredbi ministrstva prosvete se realna gimnazija v Sisku početkoin prihodnje! ga šolskega leta spopolni in se otvori le> tos sedmi, prihodnje leto pa še osmi razred.
*	Brezžična postaja v Beogradu. Beogradu so prošli četrtek položili tc« meljni kamen za zgradbo velike brez« žične postaje.
*	Naše cigaretc za Češkoslovaško. Tc dni odpotujeta v Prago gospoda Josip Mandelj in Andrej Radovič, člana upravnega odbora državnih monopolov, da se informirata o možnosti izvoza na« ših cigaret v Češkoslovaško.
Telefonska zveza z Reko. Ministr« stvo pošte in brzojava objavlja, da bo« do v kratkem odpravljeno težkoče gle« de telefonske zveze z Reko in se potem takoj upostavi direkten telefonski pro« met med Jugoslavijo in Reko.
Na X. rednem občnem zboru «K!u» ba naprednih akademikov v Celju« je bil izvoljen sledeči odbor: Mejak F.rvin predsednik, Hočevar Mirko podpred« sednik, Kolšek Davorin tajnik, Erhatič Ivo blagajnik, Kovač Miha knjižničar, Urh Draga gospodar, Pečnik Rado odbornikov namestnik, Roš Mirko in Lu/.nik Zoran revizorja.
* Pozabljeni grobovi. Poročajo nam: Na llrušici pri Jescnicnh na Gorenj« skem je bila ob vojnem čnsu vojaška karantenska bolnišnica, kjer so bili po večini nastanjeni ruski in laški ujetniki. Umrlo je v vojni bolnici nad 80 nesreč« nikov in sedaj so pokopani v nalašč zato določenem prostoru. To pokopališče, ako ga smemo tako imenovati, je bilo | nekaj časa oflraieno. a sedai ie ta oera«
j« po veam le Ha Koa aimtitte, po grobovih pa pasejo pastirji svojo živino. Pieteta do teh nesrečnikov zahteva, da
gerentstvo oskrbi količkaj primemo ograjo, da prepove vsako pašo po teh grobovih, a d« oskrbi tudi viden spo« mlnek — najbolje skupen, kl bo še poz« nim rodovom pričal, da lože tu daleč od ljubljeno domovino Junaki, ki to dali svojo najdražje za domovino.
* Sokol I v LJubljani obvešča članstvo ln prijatelje društvo, da mora v smislu pogodbo x mostno občino pričeti v pri« hodnjih mcsccih z zgradbo Sokolskega doma. Ker Je čas za to skrajno neugo« den, Je društvo vložilo prošnjo na mest« no občino za podaljšanje stavbenega roka za dve leti Ker pa ne vemo, kak« šno stališč« zavzame občinski svet k tej natl prošnji, smo pospešili Izvršitev na« črta. Vabimo člane odborov In odsekov, vsa naše društvene prijatelje ln one In« ženirje, stavbenike ter strokovnjake v telesni vzgoji, ki bi nam hoteli podati dobrohotne strokovne nasvote, da si ogledajo osnutke. TI so razpoloženi vsak dan od 24. t. a do 29. t ra. v druStvenlh prostorih na Taboru od 10. do 12. ure dopoldne In od 3. do 7. ure popoldne.
Narodna kavarna v Celju je te dni likvidirala. Bila Je v veliko sramoto na» rodnega celjskega llvlja, kl je moral mirno trpeti, da se odpadnik norčuje z našo narodno zavestjo ter si polni žep našim denarjem. Na razvalinah po. vojnega strahu pred Slovenci se blišči zopet pravi napis »Kavarna Kos».
Orlovska polomija v Oornjl Poiskat vi. Poročajo usm: V nedeljo so prlre« dili klerikalci zlet Orlov na Gornjo Pol. skavo. Pa Orli ne vlečejo tam. Čeprav je napravil župnik Sebat slovesne večer« niče za reklamo, se Je zbralo komaj to« liko domačinov, da so mogli pričeti teatrom šele po čeiurnl lamudl. Po« zdravnl govor Je Imel župnik. Ko je končal z »Bog vas živi*, ni nlkdo niti kihnll. Potem so šli v cerkev, večin* go« stov pa so je pri vratih obrnila ln na« daljevala v gostilni s pitjem ln kričat njem. Pri Igri že skoraj nikogar nI bilo, Slavnost je končala pozno v noč s pit« jem v gostilni Katz.
" Obsodba kapetana Štefanoviča. Pred beograjskim vojnim sodiščem se je vrši la te dni obravnava proti pešadijskemu kapetanu Aleksandru Stefanoviču, ki je lansko leto v Pirotu ustrelil komandan ta 3. vojnega okrožja podpolkovnika Nikolo Nikolič«. Obtožcnec je Imel podpolkovnikom Nikoličem razne kon flikte, vsled česar je prosil za premešče« nje lz komande. Nikolič jc prošnjo od« klonil. Prišlo je vsled tega do prepira, pri katerem je Stefanovič ustrelil svoje« ga predpostavljenega. Sodišče je Štefa« r.oviča obsodilo na dvajset let ječe.
Aretacija italijanskega vohuna. Na« ša mejna straža v Rakeku je aretirala te dni nekega Italijana, kl je hotel brez potnih listov prekoračiti mejo. Pri za« slišanju je arctiranec izjavil, da se p!« šc Capido Giovanni in da je prekoračil mejo radi privatnih poslov. Vendar pa so našli pri njem razno listine, iz kate« rih je razvidno, da se aretiranec bavi z vohunstvom.
Sanatorij na Lovčenu. Na Cetinju so Je ustanovilo delniško društvo Lov« čen, ki si je stavilo nalogo, da zgradi sanatorij v gostih in hladnih gozdih Lovčena, na Cetinju pa moderen hotel. Sanatorij se zgradi pod vrhom Lovčena v višini 1200 metrov nad morsko gladi« no, blizu razvalin samostana iz dobe Ivana Crnojeviča, vladarja Zeto kon« com 15. stoletja.
*	Zapuščina v Ameriki. Oddelek za socialno politiko v Ljubljani sporoča: Neki Marko Goodinifi (Grdinič, Grde« nič, Grdenovič) je umrl 27. oktobra 1918 v Allegheny Hospitalu v Cumberlandu, Maryland v Zedinjcnih državah Amcri« ke, ostavivši ženo in deco. Za bivališče sorodnikov sc nc vc. Tudi ni znano, od« kod je bil pokojnik, ki jc ostavil v Ameriki zapuščino v znesku 200 dolar« jcv. Vsakdo, ki bi mu bilo znano bivali« ščo pokojnikovo ali njegovih sorodni« kov se poživlja, da javi to generalnemu izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamcnita ulica št. 15 s pozivom na št. 13.075—1923.
*	Dva parnika trčila. Iz Beograda po« ročajo: V soboto zjutraj jc vozil potni« škl parnik «Pctcr Zrinjskl® iz Kostura v Beograd. Istočasno je plul parnik "Vojvoda Putniku, ki Je vlekel s seboj s kamni obloženega vlačilca proti Zc« munu. Ko sta se oba parnika približala izlivu Save, se jc vlačilec odtrgal in plul z veliko naglico proti potniškemu parni: ku, v katerega jc zadel in ga lahko po« škodoval. Vlačilec je nato zadel ob ob« režje, se razbil in se potopil. Posadka sc je šc pravočasno rešila. Na vlačilcu je bilo 30 vagonov kamenja. Skoda zna« ša 150 tisoč dinarjev.
*	Tragedija siromašnega dijaka. Ka« kor poroča sarajevska aVcčcrnja pošta® se je veterinarski akademik Jovo Erceg nedavno vrnil iz Brna v svoj rojstni kraj Krupice v Bosni. Doma je našel svojo 20Ietno sestro težko bolno: od« rezali so ji obo nogi. Staršev nima; sc« stro so vzdrževali daljnjl sorodniki. Vi« deč, da za sestro ni rešitve, jo je mladi akademik zastrupil s klorofortnom, sam pa se jc skuša! obesiti. Ker sc mu jc utrgala vrv, je skočil v reko Uno in uto« nil. Ta tragičen dogodek je vzbudil živo sožalje pri vseh, ki so poznali pokojne« ga Erccga in njegovo sestro.
*	Strela je udarila pri zadnjem neurju preteklega tedna v gospodarsko posiop« ie posestnika Franca Stvarnika v Pu« stem noliu Dri Kokariu ter ie ubila v
Ktevu stojacega konja m upepeln* po« slopje, ki je pogorelo s pridelki vred do tal. Skoda Je ogromna, ker je le deloma krita z zavarovalnino. Nesrečnemu po« sestniku jo komaj pred enim letom stre« la ubila njegovega sina.
*	Strašen vihar v Mirni peči. Nad mlmopcško občino je divjala dne 19. t. in. strašna nevihta. Med silnim vihar« jem Je padala tudi nenavadno debela toča. Vihar je podrl tri kozolco. Velika množina ptičev in trije zajci so postali žrtev viharja. Niti stari ljudje ne po« innijo take nevihte.
*	Izkopan srebrni denar. Pri kopanju temelja neke nove zgradbe v Vakufu so delavci naleteli na velik lonec poln sta« rega srebrnega denarja, ki je bil v ob« toku v Dubrovniku In v Turčiji. Ker so bili kraji okolo Visokega središče du« brovniške trgovine, je verjetno, da M se
onih krajih našlo še mnogo drugih arheološko«zgodovinskih predmetov.
*	Tragična smrt carinika v Donavi. Pri kopanju v Donavi je prošli teden pri Batlnl utonil Janko Kleva, carinik Bezdanske carinarnice, begunec Iz Istre. Na pomoč mu je prihltel tovariš Gje» kič, ki pa Je po težki borbi komaj re« šil lastno življenje.
Samomor. V soboto 21. t. m. se je obesil na vratni kljuki z lastnim jerme« nom dolgoletni natakar »Pri zamorcu« v Celju, Fasching. Kaj ga je gnalo v smrt, doslej še ni pojasnjeno.
Drobne vesti. Posestniku Matiji Vresniku v Laškem je bilo ukradeno obleke v vrednosti 14.000 kron. — Od domn Je pobegnil Vinko Pogačnik, sin čevljarskega mojstra v Kranju. — V Ja« gočah so doslej neznani tatovi vlomili v stanovanje Marije Senčnik in ukradli raznega blaga v vrednosti 20.000 kron.
*	Nov način uporabe plina. V najno« vejšem času Je postavila nek« nemška tvrdka na trg male aparate, ki dajejo po velikosti, 4—15 kg ledu v dveh urah. Konstrukcija teh patentiranih aparatov je zelo enostavna, ker ne delujejo s po« močjo motorja in kompreserja kot do« sedanji aparati. Stroški znašajo zs vsak kilogram ledu le 2.5 Kj — 0.2 m» plina. Kavarnam, lekarnam, bolnicam, restav« racijam, slaščičarnom kot tudi vsakemu gospodinjstvu je s tem oparatom dana možnost, da si napravijo doma z mallini stroški vsak čas čist led. Cel« aparatura zavzema le malo prostora ln se montira lahko povsod tam, kjer je plinov ln vodni vod. Naročila za montažo In do« buvo teh aparatov prevzem« ravnatelj« stvo mestne plinarne.
*	Ali ste ce že prepričali o kakovosti «Itofant» hranilne moke za dojenčke in otroke. Glavna zaloga: drogerija »Adrl« ja, Ljubljana, Sclcnburgova ulica. 112
*	Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špeeijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Graj« ska klet, Maribor.	129
Protest
juinifa Seleznitarftfl
Včeraj so južni železničarji odposlali ministru sacbrsčaja in poslanskim
klubom naslednji protestni brz-ijavf »Z ogorčenjem protestiramo proti po h stopanju dr. Bončino v upravnom sve-J tu južne železnice, ki v imenu država ni dovolil, da se nadalje lzplačujo slon venskim Južnoželozničarjem dosedaj nakazana odškodnina za čezurno delo; in je nasprotoval običajni izmeri I z ven -turnega avanzmana toga oeobja po predlogu ljubljansko direkcije južno železnice, medtem ko se is dohodkov te dlrekoije brez protesta izplačajo previsoka kvota za nomško osobje generalne dlrekoije. Prosimo, da se tako, države nevredno malenkostno postopanje nemudoma ukine.«
K temu protestu se nam pifie 1* že-loznlčarskih krogov: »Čudimo -e dr. Bončlnl, da kot srečni upravni svetnik ni imel važnejšega posla nego krčiti kolegom od južne leleinioe prejemkov. Ze več kot dve leti dovoljuje upravni svet južne železnico s pristankom vladnih zastopnikov uradnlštvu na direkciji ln na progi, kl zavzema važnejša mesta, zlasti načelnikom raznih službenih mest neke doklade pod naslovom »odškodnina za čezurno delo«, bodisi pavšalno, bodisi po urah. Teh doklad je bilo doležnih okoli 51(5 osob ln so znašale mesečno prilično 120.000 Din, povprečno na osebo 230 dinarjov. Mislilo se jo, da bo pač ta začasna dnklada ob regulaciji prejemkov odpadla, zdaj pa mesto regulaoije prejemkov misli dr. Bončlna, da je čas jemati celi grupi kologov malenkostno ugodnost. S Pemmermga pač ne vidi naše revščine. Bafi Slovenec mora vili-teti bič nad nami ln nas tako spominja na Bachove huzare. Pri izvanrednem napredovanju gre za celih 30.000 Din. Po nalogu želozniškega diplomata mora direkcija ta znesek znižati. Ali se hoče s tem položiti temelj za fond, iz katerega se bodo krili deficiti, ki bodo padli na državo radi rimskega sporazuma? Upamo, da bo minister bolj razsoden in preprečil veselje malenkostnim zavidnežem.«
P©?,sr v Hatenji ^ssi
Preiskava o strahovitem požaru v Ma-tenji vasi, ki je spravil na boraško palico II) posestnikov, Je končana. Uspeh je negativen. Se danes ni znano, na kak način jo nastala velika nesreča, vondar pa je popolnoma izključeno, da bi zapalili vas faSisti. Dvom smo izrazili tudi mi v našem poročilu, vsled česar je razburjenje fašistov prav nepotrebno.
O požaru so nam poroča naknadno šo sledeče: Ogenj jo udaril skozi slamnato streho ob 1. url ponoči pri posestniku Krnelu in se z neverje'uo naglico razširil po vsem koncu zgornjega dela vasi. Ta del je najstarejši. Hiše so Btale ena poleg druge in so bile krite s slamo. Plamen je imel torej dovolj živeža. Prebivalci so šo mirno spali, ko jo nad njimi gorela streha. Nesrečnoži eo si rešili le golo življenje in nokaj živine. Posestniku Krnelu, kjer jo izbruhnil požar, je zgorelo sedem prašičev in krava, domači pa so si rešili življenje s tem, da so poskakali na, drugem koncu hiša skozi okna. Da se ni vžgal še spodnji del rasi, je predvsem zasluga vrlih gasilcev iz Slavme, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Z veliko požrtvovalnostjo so sodelovali pozneje tudi postojnski, vcliko-otoSki in landolski gasilci. Tudi uradniki in drugi uslužbenci italijansko narodnosti postajo Prostranek so požrtvovalno pomagali pri reševanju pohištva in pri brizgalnah. Na kraj ne3reče sta prispela kmalu tudi podprefekt Guglielmo in komisar postojnsko občino Ronchi. Ogen: jo 15 gospodarjem vpepelil prav vse, dvoma pa gospodarska poslopja. Zgorelo jo tudi vse gospodarsko in poljedelsko orodje, ona krava in 16 prašičov . Skupna škoda se ceni površno na 800.001jJ
lir dočim	>»nvnr,wr,1rnTUl Unfnn.i l ■
160.000 lir.
Domače borze
23. Julija.
ZAGREB. Na tržišču z efekti živa« hen promet. Devizno tržišče je bilo mir« nejše. Največ Be je povpraševalo po Curihu, Italiji in Londonu. Notirale so devize: Dunaj 0.132—0.133, Berlin 0.0265 do 0.028, Budimpešta 0.65—0.85, Buka« rešta 48.5—41.5, MIlan 411—412.5, Lon. don 434—435, Newyork ček 94—94.5, Pariz 555—560, Praga 283—283.75, Cu. rih 1672.5—1680, Varšava 0.07—0.085; valute: dolar 0—93.3, 20kronski zlatniki 300—0, švicarski franki 1650—0; efekti: Jugoslavenska banka 180—190, Ljub. Ijanska kreditna 225-230, Praštedlona 1190—1200, Slavenska banka 115—125, Trboveljska d. d. 1125—1150.
BEOGRAD. Devize: London 432.75 do 433, Pariz 555-556, Newyork 93-94, 2encva 1666, Solun 240—255, Milan 407.5—408, Praga 283.5—284, Berlin 0.026—0.0265, Dunaj 0.132-0.13235, Bukarešta 48—48.25, Sofija 87, Budimpešta 0.90—0.95, Amsterdam 37—37.5; valute: leji 432.75—433, levi 84, madžarske kro< ne 0.90.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Lastnik In Izdalatell Konzordl »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
tuuvo
ima stalno v zalogi vsako množino Družba II,IRIJA, Ljubljena, Kralja Patra trs O- — Tel. 220.
397?
Išče se izvežbana
7, znanjem nemško in italijansko korespondence. — Ponudbe b pogoji na „Žak Abr. de Majo, jSeograd Čara Uroša 18".
absolvent dunajske tehnike
» V v
to
Ili lil
Dopisi so prosijo pod „Arhitekt'' Priznati jo treba, da so oblasti takoj! na ALOMA COMPANY, Ljubljana,
8978
ukrenile vse potrebno, da olajšajo težavni položaj pogorelcev m omilijo njihovo bedo. Pod predsedstvom komisarja Ron-chija se jo še istega dne sestavil pomožni odbor, ki je za prvo silo že dopoldne razdelil mod ponestečence tisoč lir in izpostavah obenem tudi od odbora za ponesrečence ob Etni 6600 lir podpore za pogorelco v Matenji vasi. Vrhutega priredi odbor v kratkem veliko veselico v korist pogorolccv. — Vcnčo Znidcršič.
Kongresni trg 3.
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah os e^sf^.^a®
mesečno sobo s separatnim vhodom in s Ponudbe pod štev. 6 na upravo
souporabo kopalnice. .Jutra".
Prostovoljna dražba.
Dne S6.JnUja 1823. ob 5. url popoldne se vrši na postaji Blrona V**, obdina ŠmihelJ-Stopifie, prosto-voljna Javna dražba 252 komadov brzojavnih drogov, dolgih. 7-60 m, debelih v vrhu 18 do 14 om, v prsni višini pa 18 do 81 cm.	__«*"
Novo preurejeno stanovanje
8958
• Ao 4 sob« tn kuhinja, ▼ L nadstropja na nllco, na najbolj prometnem krajo ob cestni železnici, ▼ sredini LJubljano, ■o odda dotičniku, kl posodi proti popolni varnosti
(lntabuiaclji) in primernemu obres to vanju vodjo vsoto tolikemu industrijskemu podjetju ▼ Sloveniji Posojilo se lahko da na enkrat ail ▼ obrokih, ter se vrne ▼ dveh ali treh letih. — Ponudbe i navedbo viiine ln pogojev posojila pod »Takoj" na ALOMA COMPANI, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8.
Priporočamo knjigo
Dr. Jos. Tito, Nalezljive bolezni.
ODftrt vsinfli nalezljivih bolezni t navodili za nego bolnikov. B iftkamL Cena s pottnino vred SO Din 60 p«
HifoHa se pri Tlsioinl zadrugi i Ljubljani, Prešernova ulioa 04.
NAJNOVEJŠE KNJIGE
TISKOVNE ZADRUGE! w rijublja.nl, PiraHacnovn nI. 84,
Corta-Debeljik: n UlenaplegeL
lisa Lak: AngeOa HMnv
Anton Melik: JugofUvfl«. IL d*L
Hknjb. Sto. SO. I nmljrrulan
'i a o* »t
PtlravU-Pogdl: Ploha. Veulolgn Sni. u D* r* t«M H » nt
MOSnskl: Zgodb« kreljov. Marka. S«*. V. IS Dia, p* pMl-ao Dlani
Aadr*i«v-Vidmar: Povaat o sedmih obeienih. Vta. U Ota. M. 1« Dta, r« poltt 1*> Dta nt
Shaketpeaie-ŽupanaC; Otbello.
VH.^w.n Dia, |x>F<<a i-MDtani. hn Pitgd: Azami. žalolgra.
T&AZt**
Jarčlč, 10. iv. Uredil dr. PrijaUl ani. M OH t* H« M« » vH.
UobbouM-Ogrii: UberaltMNk
In«. ID Ota, p* ftu l*Dknl
Uncu-Molel Oo«pa a morja.
Vuan M pm, kad. M Dfrs f* mm Wl D* nt
Stenklnrtct-MoU: Z ognje« la neCam. V noplOh do (tdij 8. taofM i rriMM mi. I nik
Pokojninske
zavarovanj« oameUsaces. SMI. M OH HM I OM Mi
Staro lito železo
kupuielo po nalviilih cenah
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.
INSERATE
Inozemski
imtpiu
•soblto
m
The Maftdhetiar OuaMlan The Daily Telegraph
Prager Preee« Neue Frele P res se
Narodni Usty Berliner Tageblatt Frankfurter Zeltung Corriere della 8era aprojoma
Aloma Company
anonina la raklamna drutba a a. i,
central« Ljubljana Beograd »»drcunt«*
I tre a OMMMfca w%.»

Lesni strokovnjak
s velikim krogom dobrih odjemalcev in najboljšimi referencami iSCe zastopstvo sposobnih dobaviteljev. Posebno za tekoče, veije m postavke drv za kurjavo, namenjenih v Švico. Ponudbe pod IH 8384 na Sdmelzer Annonzen-»A.-G., St. Gallen.
Stalne cene Ispod svetovne paritete ob nalveiji izberi za blago vsake vrste
nudi

Pnirti M sMl
pottonski 8808
l38AURERfl
generalne popravljen, prodi
O to Petorman Zagreb, Vlaika «1. 80.
J
I
obstoječe iz 8 do 4 sob, ter obenei sobo sa delavnico na periferiji mesti Kupim event. tudi enodružinsko hiit s prostim stanovanjem. Ponudbe pod pHlIa" na ALOMA COMPANT anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg it 8.	897i
Motnate vreče
100 kg vsebine, lepe, rabljene, p} rabljlve tudi za žito itd.
se po ugodni ceni prodajo.
' Vprašanje pod „Blu6aj" na Anončn 1 zarod Drago Beseljak in drug, Ljub Dana, Sodna ulica 5. 39?
MEDNARODNI DUNAJSKI SEJEM
2^-8. SEPTEMBRA 1923.
Pojasnila daje
WIENER MESSE, WIEN, VII.,
kakor tndi testno aastopnlitro v
LJUBLJANI: AVSTRIJSKI KONZULAT.
Tarjatki trg 4.
88«
Knjigovodja
89«
v tovarnttko podjetje v bližini Ljub ljane. Prednost imajo samd, ki t že deli fiasa službovali v kakem in dustrijskem podjetju. Ponudbe z na vedbo referenc in kratkega opisa dc sedanjega delovanja pod „VodJ pisarno" na upravo „ Jutra".
IJ&em ▼ bližini „Zveade"
meblirono ali prozno sobo z
Ponudbe pod „TakoJ" na Anonfi zavod DRAGO BESELJAK IN DRU( Ljubljana, Sodna ulica 6. >(

v Ljubljani
prodaja
Z
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjasaški ln trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo nporabo kakor tndi sa Industrijska podjetja in r&spečava na debelo
vrste in vsakega i»voraterpŠ°nro°ča 3>čehoslo vaški in angleški koks sa livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
17
Z
Prometa! mod za premog, d. d. centrala i ljnbljani, MlkloSlEssa c. 15/11 Psdralnlea i Doni Sadu (Bačka).
S
S
z z z z
z
%
z
00
K
00 0p\
00\
fifi'
00.
Z
z
z*
00
's 00 00 00
Z
z
v
z z z
*r-00f000ff

Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000°-
Podrnžnloei
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Sabec, Vršac, Wien,
Ekspoziture i
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice.
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AfHiJacIJe:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. i, Budapest; Vaczi utca 35.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
40