POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja Lin 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina sc vnaprej Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	¥ Ljubljani, dne 1. avgusta 1924.	15. številka
Občni zbor
Zveze poštnih organizacij
bo v nedeljo, dne 17. avgusta 1.1. ob pol 15. uri (ob pol 3. pop.) v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Predsednikovo poročilo.
3.	Tajnikovo poročilo.
4.	Blagajnikovo poročilo.
5.	Poročilo revizorjev računov.
Ö. Volitev predsednika.
7.	Volitev I. in II. tajnika.
8.	Volitev dveh preglednikov računov in enega namestnika.
9.	Predlogi in vprašanja.
Poštni kongres.
Letošnji, šesti kongres Saveza poštnih brzojavnih in telefonskih nam|eščencev se je jotvoril, v smislu člena 25 Savezovih pravil dne 12. julija in je trajal 2 dni. Zastopniki oblastnih organizacij so prišli po večini že en dan prej, da so održali običajno predkonferenco, na kateri se razpravlja o enotnem nastopu glede glavnih točk sporeda kongresa. Slovenijo je zastopalo letos na kongresu 6 delegatov, in sicer: predsednik Zveze. Urbančič, tajnik Zveze .lakše, tajnik Sekcije ptč. činov-nikov Čampa, poverjenik Sekcije v Mariboru Kunst, predsednik Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev Martinšek in predsednik Društva poštnih upravnikov Lichteneker.
Na predkonferenci, katere so se udeležili razen Saveznega odbora in zastopnikov že došilh pokrajinskih zastopnikov vsi slovenski delegati, se je razpravljalo samo' o treh najvažnejših točkah: posebni zakon za pt. nameščence, otvoritev strokovne poštnobrzo-javne šole in izprememba Saveznih pravil.
V soboto ob 10. sc je kongres začel in je bil v nedeljo ob 20. zaključen. Letošnji kongres in bil tako dobro obiskan kakor lanski Ločil se ni samo po pičlejši, udeležbi, nego tudi po zunanjosti in manjkanju odličnikov. Lani so prisostvovali kongresu tovariši iz Češkoslovaške, kot zastopniki poštne uprave pa generalni direktor in šef kabineta. Letos Čehov seveda ni bilo, sodim, da je bila lanska udeležba domačinov tako številna precej ravno zaradi Čehov. Pa tudi najvišji funkcionarji poštne uprave so letos manjkali, ne morda
Širši odbor zveze.
iz omalovaževanja do Saveza, nego. prilike, so tako nanesle: generalni direktor g. Drag. Di-mitrijevič se je mudil tiste dni ravno na svetovnem poštnem kongresu v Stockholmu, prejšnji njegov pomočnik g. .lov. Jovanovič je bil ravno tisti teden upokojen, novi pomočnik generalnega direktorja g. Živojin Stošič, ki je kot direktor beograjske direkcije komaj pred 3 dnevi dobil dekret za pomočnika gen. direktorja, je pa ravno tisti dan umrl, ko smo prišli v Beograd na kongres. Po čudnem naključju so bili torej vsi funkcionarji zadržani, tako da se ni mogel otvoriti kongres, kakor običajno pod njihovo patronanco.
V Beogradu je gotovo več ko 1000 poštnih nameščencev, pa se jih je komaj par tu-catov udeležilo zborovanja. Prišlo jih je sicer precej, toda izgledalo je tako kakor na žeg-nanjih pri naših podružnicah: do cerkve jih pride dosti, k maši gredo pa le ženice, mladi svet postaja, poseda in sc zabava zunaj cerkve. Tako je bilo tudi na kongresu mnogo živahnejše zunaj, na dvorišču, kakor pa v dvorani poštnega doma. Ne rečem, da bi Srbi nc imeli smisla iPa organizacijo, bolj so velikopotezni ko mi, toda Srbu je glavno vendar — politika. Baš tisti dnevi so bili kritični in materiala dovolj za prijatelje politike: pričakovanje kraljevega povratka iz Topole, kriza vlade, Pašič, Pribičevlč, Davidovič, Korošec, Radič, volilna vlada, demisija itd. Besede so letele sem in tja, roke so gestikulirale, oči so žarele, ej, kje naj bo čas in zanimanje za glavno skupščino1 poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev.
Zato pa so poslale posamne pokrajine oz. oblastne organizacije — upoštevajoč mizerno materialno stanje in slabe prometne zveze — častno število zastopnikov na šesti kongres Savezai, in sicer Hrvatska pet, Bosna dva, južna Srbija dva. Črna gora enega. Vojvodina enega, Dalmacija enega in Slovenija — ka- . kor že uvodoma omenjeno, šest delegatov.
Pa čas je že, da preidemo na poročilo o poteku zborovanja.
Kongres je otvoril predsednik Saveza Toma Jovanovič, ki je vse navzoče, posebno pa delegate iz posamnih pokrajin prisrčno pozdravil, se zahvalil za pomoč in mloraino podporo, ki so jo dajali člani Savezu v njegovem mnogoličnem delovanju. Savez je delal doslej in hoče delati šc naprej po začrtanih smiemicah, storil bo vse, da sc odstranijo ne,-moralni ljudje z vrhov poštne uprave. Danes ima Savez svoj šesti kongres v osvobojeni in uedinjeni državi, to je rekord nad vsemi organizacijami v državi. Večina organizacij ima letos svoj četrti kongres po uedihjenju, le nekaj jih praznuje letos svoj peti kongres, toda v vsi državi je ena sama organizacija, ki ima v šestem letu svobode svoj šesti kongres, in ta organizacija je Savez poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pač najboljše izpričevalo za moč in zdravje naše cem-traine organizacije.
1.	) Volitev predsednika kongresa, treh tajnikov, treh overovateljev zapisnika in treh števcev glasov. Izvrše se z vzklikom volitve v vodstvo kongresa, za predsednika se izvoli enodušno in z velikim odobravanjem Toma Jovanovič, od Slovencev se delegirata v predsedstvo Lichteneker in Urbančič.
2.	) Poročilo upravnega odbora* Ako bi se hotelo popisati vse delovanje Saveza, njegov 'početek, razvijanje, razcvitanje in sedanje stanje, bi se morala izdati posebna brošura, Moti se, kdor misli, da je imel Savez pri svojih bojih za izboljšanje našega položaja lahko stališče, kajti Savez ima mnogo nasprotnikov ne samo v strokovnem svetu: in na) visoki!) mestih uprave, nego celo med lastnimi tovariši; med člani Saveza so skupine, ki delajo proti interesom in odločbam Saveza. To so majhna, separatistična društveca, ki sc organizirajo po kategorijah, šolski izobrazbi, službenem položaju itd. ki nimajo smisla za enotno organizacijo in ki životarijo od intrig, ki jih razprejajo proti lastnim tovarišem. Vzlic vsem tem intrigam in nasprotstvom od različnih strani se je Savezu sijajno posrečila glavna zahteva: uvrstitev vseh pt. uradnikov v II. kategorijo'in uvrstitev nižjih uslužbencev pri prometu v kategorijo zvaničnikov.
3.	) Poročilo o stanju blagajne. Vseh številk, ki jih je navedel blagajnik o stanju Savezne blagajne, si žal nismo mogli zabeležiti. Vsekakor pa je visokost posamnih zneskov pričala o bogatem prometu, ki ga je imela Savezna blagajna. Članarine se je plačalo v tem letu 36.927 dinarjev, skupno premoženje Saveza pa znaša 1,230.273 Din — v predvojni valuti.
4.	) Poročilo nadzornega odbora. Knjige in računi so se pregledali in se našli v najlepšem redu. Predlagani absolutorij se soglasno sprejme.
5.	) Referati oblastnih organizacij. M a k-
simovič (Sarajevo); Zahvaljuje se Savezu in njegovemu predsedniku za lepe uspehe pri razvrstitvi po novem zakonu. Dobili smo več, kakor smo pričakovali, kajti od vseh resortov je pošta najboljše prevedena. Marsikaj pa vendar še ni rešeno', zato zahtevamo za ptt. stroko poseben zakon. V prvi vrsti se morajo rešiti one zadeve, ki so bile že lani na sporedu kongresa, pa se iz kateregakoli vzroka niso mogle izvesti. To so tantieme; nočnine, nagrade za čezurno delo, reaktiviranje reduciranih uslužbencev in ustanovitev poštnih in brzojavnih šol.
Urbančič (Ljubljana):	Prinaša po-
zdrave slovenskih tovarišev in tovarišic, ki so včlanjene v oblastni organizaciji za ljubljansko direkcijo. Ljubljanska Zveza je dobro organizirana in se uveljavlja tudi na gospodarskem polju, da skuša po možnosti olajšati bedni položaj poštnih nameščencev. Vzdržujemo lastno čevljarnico in krojačnico, dobavljamo drva in premog in preskrbujemo vsem članom nabavo1 obleke na obroke. Z novim zakonom so se materialne prilike dokaj izboljšale, kar je zasluga Saveza, v prvi vrsti našega zaslužnega predsednika Tome Jovanoviča, tudi pri trgovcih se dobi že razno blago na kredit, tako da naše naprave danes morda res niso več tako velikega pomena, toda v onih najtežjih časih po prevratu so bile marsikateremu ptt. nameščencu edina rešitev in naša Zveza edino zatočišče. V splošnem smo slovenski ptt. uslužbenci s prevedbo po novem zakonu zadovoljni, marsikomu pa so sc zgodile tudi krivice, ki jih bo najlažje popraviti s posebnim zakonom za ptt. osobje. Ne smemo misliti, da ie z novo pragmatiko delo končano, temveč se moramo resno oprijeti organizacij, odnosno vzpostaviti jih, kjer so prenehale delovati. Kajti odprta so ostala še mnoga vprašanja, katera moramo rešiti, da bo naša stroka napredovala in da se popravijo krivice, ki so se mnogoterim zgodile. V ta namen ima mnogo predlogov, ki jih bo stavil v imenu Zveze pri 13. točki dnevnega reda in ki jih naj kongres osvoji, Savez pa skuša uveljaviti jih pri ministrstvu, oziroma naj se ozira na nje pri "sestavi posebnega zakona za Ptt. osobje.
Pavlič (Zagreb): Tudi hrvatski poštarji1 so z novim zakonom še precej zadovoljni, ne toliko po materialni ko po moralni strani. Najbolj zadovoljni so tega, da so vendar že enkrat izginile stare grupe, kategorije in zvanja, ki so ostala iz Madžarske. V Hrvatski sta bili doslej dve organizaciji ptt. nameščencev, motivi razcepljenosti so bilil osebni in politični, zato nismo mogli edinstveno delovati. Obrača pa se na boljše in je upati, da bomo kmalu vsi zopet združeni v enotni organizaciji. V novem zakonu je precej nedo-statkov in krivic, zlasti glede štetja vojaških let, ki so se pri različnih resorjih različno računala, najslabše so se pri pošti, namreč sploh nič. Tudi prevedba direkcijskih uradnikov ni pravična, pri dveh uredbah smo bili prizadeti, ker nismo bili prevedeni, zato smo zdaj ostali v II. kategoriji, dasi imamo isto delo kakor juristi, katerih pa ni zadosti. Administrativni uradnik II. kategorije, ki je delal več let pri direkciji, kjer je izdajal odredbe in odloke, urejal promet, tolmačil pravilnike itd., zdaj pa mora iti k prometu, prodajat znamke in pečatit pisma, ker nima fakultetske izobrazbe. Zavzema se tudi za drag. doklade žen-držav-nih uslužbenk in za permanentne certifikate na železnici, ne samo trikrat na leto.
O s t a j ič (Zagreb): Ko se je začela borba za izenačenje prejšnje B in C skupine, so se začeli nekateri tovariši z višjo šolsko izobrazbo separirati ter tako* uničili enotno or-
ganizacijo. Do konca so zatrjevali, da ne pride do izenačenja in da mi ne pridemo v II. kategorijo. Pošiljali so v Beograd posebne deputacije, da se izenačenje s posebnim zakonom prekliče in da bodo več od ostalih prometnih uradnikov. (Vse prav tako kakor pri nas. Op. uredništva.) Hvala Bogu in Savezu, vendar smo* dočakali iztenačenje v naslovih in plačah. Na tej podlagi se hoče zagrebška organizacija rekonstruirati, da bo zopet ena sama organizacija.
S o 1 d a t ič (Split): Z novim zakonom so se razmere izboljšale, kar se pozna najbolj pri organizacijah. Skrbi, težave in beda, ki so tako silno tlačile zadnja leta drž. uslužbence, so zelo kvarno vplivale na moč in ugled orga-nipacij. Člani so začeli zapuščati organizacijo in so valili krivdo za neuspehe nai njo. Zdaj je boljše in upa, da se skoro dvigne organizacija do nekdanje višine.
Vukčevič (črna gora): Druga leta so prišli iz črne gore po 2—3 delegati na kongres, letos je prišel sam. Črna gora je pač daleč. Vsi govorniki hvalijo novi zakon in razvrstitev, on pa udarja proti nji. Poštni uradnik s 30 službenimi leti ne more priti v I. kategorijo, dočim pridejo učitelji in policisti že po 20 letih v I. skupino; od nas Se pa zahteva matura. Dalje se pritožuje proti preganjanju in premestitvam, pod čemer trpe največ Črnogorci. Še vedno vlada protekcija: kdor ima protekcijo, ta se izogne vsem neprilikam, kdor je brez nje, mora v Macedonijo. Tudi korupcija lepo cvete: pozna slučaje, ko je dobil zdaj ob prevedbi po novem zakonu uslužbenec s 3 meseci službe vojaško overenje, da je služil skozi vso vojsko pri vojakih, če tudi nikoli vojak ni bil; poštar z 9 službenimi leti pa m mogel doseči, da bi mu teh 9 let šteli.
Piletič (Skoplje); Slika nesigurne, nezdrave in strašne razmere v Juž. Srbiji in Ma-cedoniji. Po luknjah, v kakršnih morajo opravljati poštni nameščenci svojo službo, propada njihovo zdravje. Poleg tega niso varni ne imetja ne življenja. Za te kraje se mora določiti maksimum dobe, kolikor dolgo mora uslužbenec ostati v teh krajih, potem se mu mora dati na izbero; kam bi šel rad službovat. Tudi on ni zadovoljen z razvrstitvijo po novem zakonu, ker nam je zaprta I. skupina, samo za I. kategorijo so dobro poskrbeli, za druge pa ne. Kakšni ljudje vse so prišli v I. kategorijo ! Prišli so vanjo celo taki brez ene šole, merodajna je bila protekcija in politična pripadnost. Najtežavnejšo službo opravljajo telefonistke in kondukterji, na njih sloni vse delo, pa vendar jim niso dali III. kategorije, nego so oboji prišli med zvaničnike. Tudi^ v moralnem pogledu so prilike čedalje slabše: ne gleda se na čast, na ugled in dostojnost poštnega uradnika. Bil je skozi 25 let upravnik, sedaj je postal pt. činovnik. Sedaj ima lahko uslužbenec 5—10.000, pa tudi 20.000 Din primanjkljaja v blagajni, posledica: plačaj in ostaneš v službi, ali pa mu dovolijo odplačevanje »primanjkljaja« v obrokih. Včasih je izgubil tak uslužbenec čast in službo.
Lichteneker (Brežice):	Pozdravi
Savez in T. Jovanoviča v imenu Društva upravnikov z najsrčnejšo zahvalo za izvojevane uspehe. Kritizira razvrstitev po položajih, ki se je izvedla po starih plačah, ne pa po zvanju in položaju, ki ga je kdo imel. Nikakor ni prav, da so predstojniki velikih pošt v pomožni skupini, mesto v glavni. Če se nam ta ne prizna, naj se nam daje vsaj funkcijska doklada. Dogajajo se nezdravi in nenormalni primeri, da ima ponekod dodeljeni uradnik višjo plačo in celo višji položaj nego njegov predstojnik. Urgira izplačilo diference od oktobra, pa ne v obrokih, nego vse na enkrat, da moremo poplačati dolgove. Ukiniti se mora omejitev polovične vožnje na železnicah. Poštarji spadamo vendar med prometno osobje, železničarji imajo neomejene ugodnosti, vozijo se skoraj zastonj, mi imamo pa
samo do treh voženj na letoi pravico. Novi zakon nam zasigura vsakoletni redni dopust, pa vendar ne more iti v Sloveniji najmanj 50 odstotkov uslužbencev na dopust, če že ne morejo dati dopusta, naj uvedejo1 vsaj nedeljski počitek ob nedeljah in praznikih, zadostoval bi v uradu en dežurni uradnik. Nižji uslužbenci dobivajo službeno obleko, tudi uradništvo pri železniči jo ima, zakaj ne dajo tudi poštnim uradnikom uniforme? S tem bi bilo uradniku precej pomagano; obenem pa bi se z uniformo dvignil ugled poštne uprave in njenih uradnikov.
B u k o r (Senta): Proslavlja, edinost zborovanja; ki se vrši v znamenju sloge in sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da bi šli to pot tudi naši državniki iin politiki v dobrobit države! V Vojvodini se gode čudne stvari. Mlada gospodična gre k škofu, poljubi mu roko in dobi pošto. Za narod in državo zaslužni ljudje pa ne morejo nikamor naprej. Mi moramo biti ne samo poštni uslužbenci, nego tudi nacionalni poborniki. Tista poštenost in red v upravi, ki je bila v predvojni Srbiji, je izginila, danes vladajo nekaki polbogovi. Napravil je statistiko in ugotovil, da je še enkrat toliko enot i# dohodkov nego jih je bilo leta 1922, vzeli pa so nam z redukcijo mnogo uslužbencev, ponekod kar polovico.
M i k o 1 i ,č (Beograd):	Kot zastopnik
uradnikov poštne hranilnice in čekovnih zavodov pozdravlja kongres in izreka solidarnost s sklepi kongresa.
Krstič (Beograd):	Pozdravi kongres
v imenu upokojencev. Sedaj je upokojen po 40 službenih letih. Ves čas ie bil član Saveza in hoče to ostati do smrti. V Savezno blagajno daruje 200 Din.
6.) Volitev novega odbora. Pri volitvah je bil z vzklikom in burnim odobravanjem izvoljen i za nadalje dosedanji odbor s predsednikom Tomo Jovanovičem na čelu.
(Nadaljevanje sledi.)
Odmev prevedbe — prometni tečaj.
Kaj pa se je ta zopet spomnil, želi morda nazaj starih poslovnih uradnikov? Ne tako, tovariši! Ne želim si jih nazaj, pač pa hočem pokazati bilko rešitve, ki se je nudila nekoč oficijantom,
Ta bilka je bila prometni tečaj, pa smo jo naposled, ko smo videli, da služi le za igračkanje proti nam, zlomili s pomilovalnim ad-junktovim in poštarjevim nasmeškom. Adjunkt in poštar ništa mogla iti rakovo pot v prometni tečaj. Za oficijante so pa gospodje že poskrbeli, da so pravočasno ušli temu tečaju.
Poštarsko kategorijo je prevrat zadel s krepko roko. Poštarji smo frčali iz kraja v kraj, kakor svoj čas kot aspiranti. Iz idealizma, ki nam je sedaj v škodo, smo se prostovoljno javili za mesto, kjer so nas potrebovali. Na prometni tečaj smo pozabili, saj smo imeli pravico za poštarsko skušnjo in po njej imenovanje nadpoštarjem s precejšnjimi dohodki. Poštarji so nato začeli množiti vrsto adjunktov brez napredovanja, kar je pa nekateri še rad prenesel, ker je prišel v kraj, kjer more otrokom nuditi srednješolsko izobrazbo. Nekaj teh adjunktov je bilo prevedenih za poštarja IV. razreda z izgubo pravice do napredovanja, kajti ta pravica je bila za nas ukinjena. Kaj je bil prometni tečaj oziroma pravočasni izpit, so pokazali dekreti sedanje pragmatike.
Ako' smo se čuttli mnogi radi prejšnje prevedbe prikrajšane, nas je doletelo sedaj poleg razočaranja pri štetju let tudi to, da smo manj vredni, ker nismo pravočasno izvršili prometnega tečaja. Imeli smo namreč manj nego 3000 Din letne plače, tako smo prišli poštarji z več ko 15 letno službeno dobo v 4 skupino.
Za peč ne smemo iti, če tudi marsikoga PO' medvojnem naporu precej mika, in tam premišljevati o dvojnih medvojnih letih, ki so črpala naše moči, pač pa moramo povzdigniti glas o tem, česar nam pragmatika ni prinesla. Redukcija nam je* poslabšala službe. Marsikoga je tako pritisnila, da si želi nekdanjih ugodnosti pošte II. razr. Varčen poštar si je v nedavnih časih s službenimi prejemki lahko omislil lasten dom ter brez milostnih draginjskih doklad lahko študiral par otrok, ne da bi mu bilo treba prosjačiti podpore. Ali naj bo pt. činovnikom to — odvzeto? (Zdaj je odvzeto to vsem, tudi upravnikom največjih pošt. Op. uredništva).
Ako premotrim prejemke nove pragmatike, ugotovim to-lc: Osnovna plača bi bila zadovoljiva, pri skupinah so pai starejši tovariši, ki niso imeli sreče pri napredovanju, prikrajšani. Zadovoljivo pa ni to, da si bo poštna uprava prištedila vsaj v Sloveniji pod firmo redukcije skoro toliko dohodkov, kolikor ima s prevedbo uradništva večje izdatke. Saj vi-dimoi povsod, kako se krči število službenih \noči. Za postelje v nočni službi ni več prepira, ker je marsikdo zadovoljen, ako sploh dobi toliko časa, da mpre po noči prečitati na stolu par nenaročenih časnikov. Na ta način ni izboljšan naš položaj!___________A. A.
Na deželi.
V zadnjem času piše »P. G1.« večkrat o podeželskih poštarjih. Morda je vzrok temu poletje, čas počitnic in dopustov, ko si marsikateri meščan zaželi imeti svojca, sorodnika ali prijatelja na deželi, kjer bi lahko prebil svojih par prostih dni, kajti le malo je takih, ki lahko zamenjajo mestni hrup in dušeči zrak z dragim letoviščem. Ali pa je morda vzrok na občnem zboru Sekcije dana obljuba, da se hočejo naši mestni tovariši res posvečati malo več svojim podeželskim kolegom. Morda Pa tudi samo zato, ker izhaja list v mestu in stremi za razširjenjem po deželi. Vsekakor pa je malo čudno, da se čitajo v vseh člankih le očitanja nezavednosti, zaspanosti, brezbrižnosti in sličnih slabih lastnosti, nikdar pa vprašanja ali zanimanja za naše životarjenje v obče. Resnično, ako bi pisali izključno le o naših težnjah, bi bil »P. Glasnik« še pogosteje neprečitan, še manj zanimiv list. Morda imate prav, dragi tovariši iz bele Ljubljane, s svojo bojaznijo o suhoparnih člankih. A vendar, ko bi postavil urednik »Poštnega Glasnika« kak takšen naš »nezanimiv« članek v tisti najbolj čitani kotiček, morda bi se ga potem ne smatralo za suhoparnega. Seveda, tega ne smemo pisati, da imamo po naših pisarnah še vedno »Plom-
benzange« z avstrijskim grbom in nemškim napisom, da nas preganjajo hišni 'gospodarji zaradi majhne najemnine, katero itak s težavo' utrpimo od slabe povprečnine, da podeželskemu poštarju ni treba dopusta, ker zanj ni nadomestnih moči,, sicer pa »saj itak ne dela dosti, spi 'spanje pravičnega« itd.
Tega ne smemo pisati. Tudi ne, da nam dela novi pravilnik često preglavico, da je teoretično lepo pisan, praktično pa težko izvedljiv: da nas muči tudi ukinitev Službenega lista in si belimo- glave z Vestnikom, ki ima včasih vse polno drugih odredb ko poštnih. Še v starih časih smo imeli dvoje na-redbenikov, danes pa kljub milijonskim dohodkom ni denarja za službeni list. komaj sem ter tje za okrožnice. A kaj naj torej pišemo, da boste uverjeni, da delamo in gibljemo tudi na deželi, da želimo tudi mi včasih pokazati, da je krivično mnenje onih, ki smatrajo nas »podeželske« nekako za odveč, a dobre za delo. Dobro bi bilo zamenjati službo z onimi mestnimi tovariši, ki vedoi toliko povedati o udobnosti poštne službe na deželi. Ne vem, če bi vstrajali dolgo, ko niti nedeljskega popoldneva nisi prost niti enkrat v letu, ker moraš biti ob določenem času pri aparatu, da se odjaviš.
Proti volji je prišlo na papir danes to, kar pravijo, da ne bi smeli pisati, a morda bo skromna želja, da prečitajo tovariši te vrstice, le izpolnjena. Vam, tovariši na deželi, pa kličem: poizkusite še vi drugi, tako kaj »proti volji« napisati, kaj vas teži, polagoma — upajmo vsaj — pridemo vendar morda do malo boljšega sporazumljenja z našimi mestnimi tovariši, morda pride kak majhen odmev našega glasu tudi do naše direkcije, da se zainteresira za nas.
To in ono.
Izpiti za prestop v višje položajne skupine. V smislu člena 54 uradniškega zakona je predpisan za prestop iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine poseben izpit. Posamni resorti lahko zahtevajo položitev izpita tudi za prestop iz drugih skupin. Pri pošti se bo moral polagati izpit za prestop iz pripravljalne v pomožno skupino II. kategorije in iz pomožne v glavno skupino 1. kategorije. Vsi naši pt. pripravniki (II/5, dosedanji začasni poštarji) bodo morali napraviti izpit, da pridejo lahko v 4. skupino. To bi morda še ne bilo najhujše, toda ti izpiti se bodo polagali — pri ministrstvu v Beogradu. O stvari še izpregovorimo.
Poštna in brzojavna šola se otvori s 1. decembrom v Beogradu. Letos se bo sprejelo
vanjo 120 gojencev. Vse pokrajinske organizacije so zahtevale, da se otvorijo poštne in brzojavne šole tudi na sedežih oblastnih direkcij, v katere naj se sprejme za prvo silo vsaj po 40 kandidatov. Rešitev te zahteve leži pri g. ministru pošte in telegrafa. V prihodnji številki »Poštnega Glasnika« objavimo pravilnik za poštno in brzojavno šolo.
Kongres poštarjev. Pod tem naslovom piše beograjski list »Politika« od 14. tm. o kongresu Saveza med drugim tole: »Kongres poštarjev se je zaključil snoči z bogatim banketom v poštnem domu, na katerem so se napivale zdravice v vseh narečjih, ki se govore v naši državi. Popolno edinstvo, brez tudi ene črte plemenskih razlik, je manifestiralo na kongresu in banketu te uradniške organizacije, ki je najkompaktnejša in najboljše or-ganizovana od vseh uradniških udruženj«. Pač laskavo priznanje.
Podržavljanje pošt počasi pa sigurno napreduje. V nekaj letih bodo vse pošte podržavljene, razen manjših, ki bodo prešle v upravo- občine (takozvane občinske pošte). Najprej se bodo erarizirale največje razredne pošte, potem polagoma ostale, kolikor bo vsako leto dopuščal za to razpoložljiv kredit. V Sloveniji bodo za prehod merilo delovne enote kake pošte, in sicer se nameravajo prevesti naše pošte po temle ključu: do 60.000 enot na leto v IV. red, od 60—120.000 enot v III. red, od 120—240.000 enot v II. red in nad 240.000 enot v I. red. Po tem ključu se namerava letos podržavati 17 največjih razrednih pošt v Sloveniji.
Revizija uradniškega zakona? Kakor poročajo' listi, se je vršila te dni v ministrstvu pravde konferenca delegatov vseh ministrstev, na kateri se je razpravljalo o načrtu, da se ustvari sistem enotne klasifikacije uradnikov prt vseh resortih drž. uprave.
Svetovni poštni kongres se vrši ta mesec v Stockholmu. Našo državo zastopa generalni direktor pošte in telegrafa g. Drag. Dimitri-jevič, ki je izvoljen za podpredsednika kongresa.
Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujem »Osrednjemu društvu nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo«, za podeljeno mi podporo v znesku 600 Din. Obenem naj bo to vspodbuda za tiste uslužbence, ki še do sedaj niso včlanjeni v našem društvu, da se kaj poprej včlanijo. — Alojzij Dermaša.
Uprava »Poštnega Glasnika« sprejema naročila za mizarja, ki izdeluje vsakovrstno pohištvo' Po zelo nizkih cenah. Cene uključno franko zaželjena postaja.
Specijalna trgovina na roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica ,jG A R A N C IJ Au
J*	Ljubljana sv. Petra c. ?
Zahtevajte cenik 1
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivll je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le ppl JOSIß PßtlllWt Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
FatKAFlR,UuNjiinii
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva tei amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Ljubljansko gradb na družna iu.
UDBLJAim, Rimska testa 13, teleton 327
Gradbeno podjetje, teh» nična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohičtvo-
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtlskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manu-lakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Maijtvo nataijt Itn. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Najboljšo banaško pšenično moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA ŠTEV*24.
SCHNEIDER & VEROUšEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, SUNÄJSKA ŠTEV. m.
Pri nakupu blaga
: za moške obleke :
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubilana
Lingarjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Emžane cene. Solidna postrežba!
if
1
POZOR!
POZOR!
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Karol BastiančičI
centrala Lj Ubijana, palača Kred. banke, III. nadstr
J!	Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
F. NOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15.
Najtiižje cene.
Zahtevajte cenike.
POŠILJA TUDI VZORCE.
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska, Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	poljedeljski pridelki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek :
a) izvoz goveje živine in prašičev,
uniči-
ta) tovarna mesnih izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje nega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih In buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
I
F. PLETERSKI "Ä2
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim nastavljenoem po pošti
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
«J. 6$

carinsko-posredniški in špedicijski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst. •	Telefon 454.
se vam
medna trgovina
T. EGER
Sv. Petra cesta 2.
Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim ogljem! Jugo-Hag, Ljubljana
Me>diö - Učinki
družba z o. z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
družba r. o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prwOE-stni bencin in petrolej aniarikonska strojna, mazil-na in cilinder-o!ja> karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
Bohoričeva ulica štev. 24.
Telefon štev. 560
Tvrdka ODOli mm, LjuDlpa
se ie preselila
ima Aleksandrovo c. ?.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
»4» #>*vl
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičeva cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poitno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 in 470.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000’—.	Vloge nad Din 125,000.000*—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
===== Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. =====
nivninn14 JlAOlUNdBR O «SO.