TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrifo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69:
Leto XVII.	 V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	22.	decembra	1934.	štev.	142.
Bo&it*%&	misli
iMir in rodbinska sreča, to je ono veselo oznanilo božičnih dni, vsled katerega je svetost božičnih dni neizbrisno zapisana v srcih nas vseh. Toda leto za letom ponavlja človeštvo skozi sto in stoletja odrešujočo pomembnost teh dveh idealov, a vendar smo do dloseženja teh idealov skoraj vsako leto bolj daleč.
Vojna nevarnost grozi kar stalno človeštvu in posebno v letošnjem letu smo to nevarnost občutili v meri, da je postalo svet kar groza. In pred to grozo niso bili obvarovani niti najbolj miroljubni narodi in niti oni, ki so žrtvovali za mir tudi najtežje žrtve. Kako velikanske žrtve je dal samo naš narod, da si zagotovi v miru miren razvoj. Žrtvovali smo sto in stotisoče bratov, žrtvovali gospodarsko bodočnost celih pokrajin, a še po teh žrtvah so ljudje zle volje stalno ogražali naš mir. A kljub temu je ostal naš narod zvest veliki ideji miru ih pod vodstvom svojega nepozabnega voditelja je odvrgel vse spone iz preteklosti ter ustvaril na vzhodu novo ozračje miru. Mesto starega sovraštva je zavladalo na naši vzhodni strani prijateljstvo, ki je postajalo vedno bolj iskreno in ki je že donašalo tudi prve sadove. Nič več ni bil Balkan oni nemirni kot Evrope, ki je vedno ogražal mir Evrope, temveč postal je eden najbolj zanesljivih čuvarjev miru.
A naš narod je šel v svojem delu za ,mi.r še dalje in tudi na aapadu je hotel kljub vsemi težavam zagotoviti trajen mir. In V tej visoki misiji je odšel nas blago-aokorni krali Aleksander v Francijo, da zagotovi našemu narodu m vsej Evropi mir. Temne site sveta pa še nikdar niso ljubile onih, ki so za spravo med narodi in kot žrtev peklenskih naklepov teh sil je padlel naš veliki vodja. V grozni bolesti je onemel naš narod zaradi te silne žrtve, obenem pa tudi z dostojanstvom, ki ga je občudoval ves svet, uničil naklepe teh temnih sil. Zopet je bil rešen mir, a rešen le po zaslugi našega naroda.
Pa še na drugi strani je grozila nevarnost, evropskemu miru, a zaenkrat je bila tudi ta nevarnost premagana, da moremo upati, da bo znalo evropsko ljudstvo tudi v bodoče očuvati sebi 'mir in da ne bodo več vstali oni grozotni dogodki, kakor jih je doživljalo za časa svetovne vojne. Letos oznanujejo božični zvonovi v resnici mir.
A čas bi bil, da bi oznanjevali z enako resničnostjo tudi praznik dlružinske sreče. A vse kaže, da smo od tega .praznika danes dalj, kakor pa smo bili kdajkoli. Ne obstoji več ta praznik za vse milijone nesrečnih ljudi, ki so brez posla in vedno bolj izgineva ta praznik tudi za vse one milijone, ki se pogrezajo v vedno večjo bedo. Pav-perizacija ljudstva uničuje tudi rodbinsko srečo, izpodjeda njene temelje, da raste demoralizacija na vsej črti. Ne pomaga nobeno tarnanje zaradi vseh teh dejstev, temveč treba je zagrabiti za delo, da 6e ustvarijo zopet temelji rodbinske sreče.
Dati je treba vsem ljudem eksistenco, da ne bo ljudi strah pred dolžnostmi rodbinskega poglavarja, treba je dati ljudem toliko zaslužka, da jim bo mogoče vzgojiti svoje otroke za rodbinsko srečo. Pravice posameznika do življenja je treba povečati, da bo rastoče blagostanje tudi utrjevalo temelje za rodbinsko srečo. Gospodarsko delo edino more ustvariti to blagostanje, zato pa je tudi gospodarsko delo danes delo, ki mora imeti najvišjo ceno. Samo v tem' delu je pot k napredku in samo v tem delu je pot iz propadanja, ki postaja tem očitnejše, čim bolj redka in skromna postaja rodbinska sreča.
Več gospodarskega dela, zato tudi več besede gospodarskim ljudem, zato tudi proč z vsem le birokratičnim presojevanjem javnih potreb, to bi zato moralo postati že davno geslo vseh, ki so zapisali na svoj program, dla hočejo delati za napredek svojega naroda. Kajti v tem geslu je preizkušnja, če smo sploh sposobni, da se dvignemo k blagostanju in če imamo do-
volj sile, da slehernemu našemu človeku damo to, kar potrebuje za 9VOjo rodbinsko srečo.
Ko oznanjajo zvonovi mir, ko proslavljajo
Kr. namestniki so sprejeli demisijo Uzunovičevega kabineta ter imenovali: za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženju;
za ministra vojske in mornarice: častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, armijskega generala Živkoviča Petra, ministra na razpoloženju;
za finančnega ministra: dr. Stojadinovi-ča Milana, ministra v pokoju;
za ministra pravosodja: dr. Kojiča Dra-gutina, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca;
za ministra za gozdove in rudnike: dr. Popoviča Svctislava, ministra v p. in narodnega poslanca;
za ministra notranjih zadev: Popoviča Velimirja, bana Drinske banovine;
l<z{ava miMstcsUepa
Po zaprisegi nove vlade je sprejel ministrski predsednik domače in tuje novinarje ter jim izjavil:
»Nikake osebne izjave vam ne morem sedaj še podati glede dela kraljevske vlade, kateri imam čast biti na čelu. O tem bo dala vsa potrebna pojasnila v najkrajšem Času vladna deklaracija.
Od trenotka, ko sem bil odlikovan z največjim zaupanjem, da sestavim vlado z velikimi pooblastili tako glede njene sestave kakor tudi glede samega programa dela, ste bili vsi vi priče mojih naporov, da pokažem in ponudim vse možnosti za sodelovanje tudi onim političnim osebam, ki so dozdaj stale ob strani in bile y opoziciji.
Dolžan sem izreči priznanje in zahvalo za pripravljenost in dobro razpoloženje,
Glavna skupščina
»Trgovski list« je že prejšnji teden objavil dnevni red letošnje redne glavne skupščine Jug.-avstr. trg. zbornice, ki je tudi sijajno potekla. Udeležba je bila prav odlična. Poleg predsedstva in številnih zborničnih svetnik je prišel bivši trgovinski minister dr. Guido Jaconcig, došel je tudi naš poslanik in minister Djordje Nastasijevič in še drugi odličnjaki velikega dunajskega mesta.
Po kratkem pozdravu je predsednik zbornice dr. Edvard princ Liechtenstein imel komemorativni govor za našim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem ter je v izbranih besedah tolmačil neizmerno izgubo, ki je doletela Jugoslavijo po ostudnem atentatu najetega morilca izza meje in na tujih tleh. Poslušalci so stojč poslušali globoko zasnovan govor princa Liechtensteina ter na koncu zaklicali viteškemu kralju Zedinitelju trikratni: Slava!
Poslanik Nastasijevič se je nato zahvalil v imenu vsega jugoslovanskega naroda za tako ginljivo manifestacijo v spomin kralja Zedinitelja.
Potem je bil prečitan zapisnik žalne seje 1. avgusta o priliki strašnega umora avstrijskega kancelarja dr. Engelberta Dollfussa, kar je skupščina sprejela z izrazom globokega sožalja na znanje.
O delovanju zbornice v preteklem poslovnem letu je poročal nato predsednik princ Liechtenstein. Uvodoma se je toplo zahvalil za uspešno podporo poslaniku Na-stasijeviču, avstrijskemu poslaniku v Beogradu pl. Ploeniesu, bivšemu trg. mini-
povzdigujočo srečo rodbine, bi morali misliti vsi na to, kako bi mogli dati vsem pogoje za to srečo in lepša bodočnost našega naroda bi se pričela.
za ministra za promet: Vujiča Dimitrova, narodnega poslanca;
za ministra za prosveto: Čiriča Stcvana, narodnega poslanca;
za ministra za kmetijstvo: dr. Jankoviča Dragotina, odvetnika iz Beograda;
za ministra za telesno vzgojo: dr. Aucr-ja Ljudevita, narodnega poslanca;
za ministra za gradnje: dr. Kožulja Marka, narodnega poslanca;
za ministra za trgovino in industrijo: dr. Vrbaniča Milana, senatorja;
za ministra za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Marušiča Dragotina, banji Dravske banovine;
za ministra brez portfelja: dr. Hasan-begoviča Avdo, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca.
pcedsedniUa Jevtiča
na katero sem naletel pri vseh, s katerimi sem se razgovarjal.
Dovoljujem si, da tudi v javnosti zelo spoštovanemu g. Aci Stanojeviču izjavim posebno zahvalo v tem pogledu.
Važno je naglasiti, da nisem mogel v času svojih razgovorov ugotoviti razlik v pojnnnenju glede ureditve države kakor 'tudi nte raalikc glede glavnih smernic državne in nacionalne jugoslovanske politike. To je moj optimizem za bodočnost vladnega deh- posebno okrepilo.
To, da so vsem željam ni ugodilo radi zahtev praktične politike in težkoč tehničnega značaja, dokazuje, da je pot dobra. Sporazum in sodelovanje so bile dozdaj glavne odlike naše zunanje politike, ki so rodile dobre rezultate. Moja želja je, da se tudi v notranji politiki čimprej dosežejo pričakovani rezultati.«
v petek 14. t. m.
stru dr. Jaconcigu, sedanjemu trg. ministru in zborničnemu častnemu predsedniku Stockingerju, častnemu predsedniku in bivšemu ministru dr. Edvardu Heinlu, vicekancelarju inž. Vinc. Schumyju itd. Zahvalil se je prav posebe šefu »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« v Beogradu dr. Tomičiču, ki vedno pomaga, če se mu le nudi prilika. Zadnji dve leti je p6d-prl našo zbornico še na ta način, da nam je poslal za tajnika svojega vrlega uradnika g. dr. J. Giakonija. Dalje se je princ Liechtenstein v izbranih besedah zahvalil bivšemu kancelarju in zdaj predsedniku dunajske trgovske zbornice pl. Streeru-witzu ter dvornemu svetniku dr. Fisch-meistru, za mnogostransko prijazno sodelovanje.
Nato je prešel na pravo delovanje zbornice in med drugim naznanil, da izdaja zbornica v informacijo članom in drugim javnim korporacijam glasilo »Mitteilun-gen«. Omenil je nadalje lanski predavanji dr. Jaconciga in kancelarja Streeruwitza v veliki dvorani industrijskega doma. Predavanj se je obakrat udeležilo po 1500 poslušalcev iz vseh dunajskih gospodarskih krogov. (O teh predavanjih sem poročal tudi v »Trg. list«.)
Za potrebno revizijo trgovinskih pogodb so prišli na Dunaj gg. prof. dr. M. Todorovič, sek. šef dr. M. Lazarevič, vseuč. prof. in senator Sava Ulmansky, vseuč. docent dr. M. Petrovič. Na iniciativo poslanika Nastasijeviča so došli v stike z zbornico, ki je veliko pripomogla, da je prišlo do
ugodnih zaključkov. Posebne zasluge si je pridobil poslevodeči podpredsednik pL Stirling, (o čemer sem svoj čas poročal v »Trg. listu«). 2e je bilo namreč uradno razglašeno, da so se pogajanja pretrgala in da so naši odposlanci zapustili Dunaj, ko je pl. Stirling vse udeležene člane obeh komisij zbral na prijazen večer, na katerem se je v zadnjem hipu našla formula, ki je zadovoljila obe strani.
Moje poročilo bi se raztegnilo na nekoliko kolon v tem listu, ako bi hotel vse glavne točke le omeniti. Zadovoljim naj se le z omembo, da si je zbornica pridobila velikih zaslug tudi za sijajno uspelo Sve-tosavsko besedo, ki je bila ena najimpo-zantnejših prireditev na Dunaju.
Zbornica je tudi za letošnjo glavno skupščino izdala lično tiskano poročilo o delovanju pod naslovom »Jahresbcricht — Go-dišnji izveštaj 1933«, ki obsega v elegantnem tisku celih 122 strani, kar je z dodanimi oglasi velikih tvrdk kar cela knjiga.
Znamenita je razprava predsednika dun. trg. zbornice Strecruwitza z naslovom: »Die Zukunft des Handelsverkehres zwi-schen Jugoslawien und Osterreich«. Z iz-redno jasnostjo in tudi s pogumom razlaga pogoje za bodoči večji razmah trgovinskih odnošajev med obema sosednima državama. Priporočam našim gospodarskim krogom, da njegove izjave uvažujejo.
Šef našega Zavoda v Beogradu dr. Juraj Tomičič je v obširni razpravi: »Die Mine-ralschatze Jugoslawiens« pokazal v svetli luči vse naše naravno bogastvo. Svoje informacije je razdelil na skupine: 1. Rudninska ležišča, ki so našla v rudokopih že praktično izvršitev. 2. Ona ležišča, ki so znanstveno že preizkušena, pa še niso dejanski izkoriščena. 3. Taka ležišča, ki Še niso znanstveno docela preizkušena, alt dajejo opravičeno nado, da bodo iz njih kdaj še bogati rudniki. — Po temeljiti znanstveni študiji je prešel na posamezne rude. Članek kaže strokovnjaka, ki ga treba poslušati.
Na nadaljnjih 40 straneh čitamo vse izkušnje v letu 1933. do pozne jeseni L 1934. o trgovini med obema državama. Tu je nagromadenih toliko dragocenih izkušenj iz praktičnega trgovskega življenja, da bi si morali to skrbno prečitati vsi naši trgovci in posebno izvozniki.
Nato preide s prav treznim člankom o možnostih avstrij. izvoza v Jugoslavijo. Slede tabelarični izkazi o uvozu in izvozu obeh držav, pa primerja z drugimi državami. Slede razne določbe zakonov in na-redbe deviznega značaja, o denarnem prometu, o obojestranskih carinskih odredbah, avstrijske uvozne omejitve, o kontingentih, o preferenčnem kontingentu na pšenico, izvozne prepovedi in dovoljenja za razne predmete in izdelke, dalje spisek najvažnejših predmetov, ki so navezani na uvozno dovoljenje jugoslovanske vlade itd. Sledč navodila za tujski promet, za železniške olajšave itd. itd.
Iz tega kratkega poročila čitatelji vidijo, koliko mora biti tu za naše ljudi koristnega berila. Naj bi si to gradivo ogledale vse naše zbornice, vsa naša trgovska in izvozna društva. Take reči je treba natančno poznati, da ne bodo naši ljubi rojaki tavali v temi in potem za neuspehe dolžili vse mogoče faktorje, samo sebe ne.
Kar se tiče dunajske zbornice pa sem rekel že v torek teden na tem mestu: V odličnem vodstvu zbornice na Dunaju je veliko dobre volje, veliko znanja in veliko naklonjenosti ravno za naše jugoslovanske interese, dasi med zborničnimi člani ni skoro nič — Jugoslovanov. Tu bo treba nekaj remedure, treba bo pokazati več resničnega zanimanja za to institucijo, šele potem bodo mogli naši rojaki po pravici kaj zahtevati. Dam, da daš!
A.	G—k, zbornični svetnik.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide zaradi božičnih praznikov šele v četrtek, dne 27. t. m.
fet/tic sestavil nova vlada
Ban dr. Marušič — minister za socialno politiko
JugastavansUa-avstuisUa
ts&aatica na Duna{u
ietzzsUce	infrcevaz*iišUi
Iz referata zborničnega pomožnega tajnika dr. Jureta Koceta na zadnji plenarni seji Zbornice
Niti naš železniški niti naš avtobusni in prevozniški promet nista izpopolnjena » tej meri, kakor bi bilo v interesu gospodarstva in tujskega prometa. Zato bi bilo pričakovati, da bomo gledali vsaj na to, da ee železniški in avtobusni promet medsebojno izpopolnjujeta, da se s tem manj občutijo nedostatki nezadostno razvitega železniškega in avtobusnega prometa. Mesto tega pa se je začela s strani železnice
konkurenca avtobusnim podjetjem in niti najmanj se ne skriva tendenca, da bi se avtobusna podjetja
vsaj omejila na obseg, aa bi za naš IMrtranji promet postala dejansko brez-■pomembna.
- Puščamo zaenkrat čisto na stran vDraša-nje, če je sploh dopustno, da se
zatirajo z davki tako preobremenjena podjetja, kakor so avtobusna, temveč *za danes se hočemo dotakniti le vprašanja, j® v interesu železnic samih, da propadajo avtobusna podjetja. Na to vprašanje je tako izčrpno odgovoril na zadnji plenarni seji zbornični pomožni tajnik dr. Koce, da tri treba njegovim izvajanjem prav nič dostaviti. Ia njegovega referata objavljamo zato najvažnejše odstavke, dočim bomo njegova temeljita izvajanja o davčni preobremenitvi avtobusnih in prevozniških ■podjetij objavili prihodnjič.
Uvodoma svojega referata konstatira di\ Koce, da je položaj avtobusnih in prevozniških obrtov napram železnici in njeni železniški politiki popolnoma nevzdržen. Iz konkurenčnih razlogov hoče železnica 4itn bolj omejiti obseg avtobusnih in prevozniških podjetij ter si je znala kot državno podjetje pridobiti odločilen vpliv tako na avtobusna podjetja ko tudi na prevozniške obrte s tovornimi avtomobili.
Tako je bila železniški upravi priznana pravica, da vpliva na izdajo koncesij in na vozne rede pri avtobusnih podjetjih. Z Uvedbo konkurenčnih kart je železniška Uprava sama vplivala tudi na cene. Končno je še omeniti uvedbo transportne takse po čl. 101. zakona o taksah, k čemur je pripomogel finančni minister, ki je na stališču, da se mora železnica sama vzdrževati. Zato se je vpeljala taksa, da se izenačijo, kakor se lepo pravi, konkurenčni 'pogoji med železnicami in avtobusnimi podjetji.
Ista slika se nam nudi pri prevozniških abrtih s tovornimi avtomobili. Z ministrsko Uredbo z dne 10. maja letošnjega leta de je predpisala koncesija za neredni (občasni) prevoz blaga z motornimi vozili preko mej občinskih okolišev. Dalje je s to uredbo določeno, da izdaja koncesije ban po zaslišanju pristojne direkcije drž. železnic in tretjič je gen. direkcija drž. železnic objavila dna 18. novembra 1933 nared-- bo glede ugodnostnih tarif za prevoz blaga, ki direktno tangira prevoz z motornimi vozili sploh. Končno se tudi pri teh obrtih pobira na podlagi t. p. 101. zakona o taksah prispevek na blagovni promet v višini 12%.
Neupravičena konkurenca * železnic
Najprej vprašanje, če je konkurenca železnic sploh stvarno upravičena. Odgovor na to vprašanje dajejo naslednje številke: 55 avtobusnih podjetij v Dravski banovini ima 77 obstoječih avtobusnih prog v skupni dolžini 1450 km. Od 77 obstoječih avto-• busnih prog imamo 58 prog v dolžini 935 kilometrov, ki so izrazito dovodne in od-vodne k železniškemu omrežju. Te proge gredo vertikalno na železnico in vsled tega tudi faktično služijo interesu železnice in železniškega prometa. Torej v procentih izraženo služi že danes okrog 65% vseh obstoječih avtobusnih prog direktno železnici. Ali ni že s tem samim ovržena trditev o konkurenci? 21 nadaljnjih avtobusnih prog v dolžini 221 km teče le deloma paralelno z železniško progo, v pretežnem delu pa izven železniškega območja, ki ga celo1 izpopolnjujejo. In le 6 prog v dolžini 194 km ali v procentih izraženo 13% vseh obstoječih avtobusnih prog je takih, ki so z železniško progo res docela paralelne. Na ta način je dovoljno ovržena trditev, da ne gre za konkurenco, ampak da bi s polno pravico lahko trdili, da gre za izpopolnitev prometa v splošnem. Ako se vprašamo po efektu, predvsem konkurenčnih kart, ki jih je železnica uvedla za pobijanje
avtobusne konkurence, potem nam ta efekt najbolj prikazuje dejstvo, da vozi železnica vlake za ceno, s katero krije komaj eno tretjino lastnih režijskih stroškov.
Kako pa izgleda z upravičenostjo ukrepov proti prevozniškim obrtom s tovornimi avtomobili? V času gospodarske depresije, t. j. s 1. julijem 1933 je železniška uprava ponovno zvišala blagovne tarife, ne glede na padec vrednosti blaga vobče, kar je vplivalo na naše gospodarstvo zelo porazno, saj so morali mnogi obrati skrčiti svojo produkcijo na minimum, mnogim pa je bil celo ogrožen nadaljnji obstoj. Ker železniška uprava s primerno reformo železniške blagovne tarife navzdol ni priskočila gospodarstvu na pomoč, temveč jih je nasprotno zvišala, so bili gospodarski krogi prisiljeni iskati pomoči, kar smo že v naprej prorokovali, pri drugih prevoznih sredstvih in transportih, ki so redno prihajali po železnici, so prešli na cenejša prevozna sredstva, zlasti na tovorne avtomobile. Vsled tega je posegla želez, uprava, odnosno Gen. direkcija drž. železnic po naredbi z dne 18. novembra 1933 ter je uveljavila določilo k tarifi za robo zvezek 1 in 2 ter k aneksu, da veljajo popusti za določene vrste blaga, ki jih predvidevajo zgoraj navedene tarife, le tedaj, če se pošiljatelj na zahtevo železnice zaveže, da bo prevozil samo z železnico vse proizvode, ki so izdelani iz sirovin, za katere obstoji ugodnost popusta, dalje vse izdelke, če uživa za nekatere izdelke znižano tar?o in slednjič vse sirovine in gotove izdelke, če uživa znižano tarifo za kakšen postranski izdelek. Iz besedila te tarifske odredbe sledi, da lahko železnica ukine popust vsem transportantom, ki ne bi pristali na tako obveznost, ali pa če bi tudi samo del robe prevozili z avtomobili.
Jasno je, da mora tak tarifski ukrep povzročiti v našem gospodarstvu velik ekonomski preobrat, ker je izključitev vsakega drugega razen železniškega prevoznega Sredstva za velik del podjetij neizvedljiva, ker bi bil njihov obstoj v temelju ogrožen. Razen tega se ustvari s tem neenaka uporaba ene in iste ugodnosti za podjetja ene in iste vrste ter skrajna negotovost v poslovni kalkulaciji. Ta tarifska odredba postavlja pogoje, ki so za večji del prizadetih podjetij popolnoma neizvedljivi, odnosno ki pomenijo popolno uničenje dosedanje tarifske situacije, na kateri je baziralo njihovo gospodarsko poslovanje. Naj tu mimogrede principialno ugotovimo naslednje: Četudi smatra železnica, da je njen tovorni promet ogrožen po tovornem avtomobilu, se to vprašanje vsekakor ne more regulirati s tako enostransko konkurenčno klavzulo železniške uprave, katere uporaba zadene neenako posamezna enaka podjetja z ozirom na njihovo lego, položaj in okolico. Najvažnejše pa je, da je taka odredba v protislovju z najvažnejšim načelom tarifske politike, ki zahteva enako tretiranje vseh enakih transportov.
Zakaj pada železniški promet
Glede upravičenosti ukrepov v korist železniške uprave, prihajamo do naslednjega zaključka:
Velikanski izpad železniških transportov' ki so prešli na omenjena prevozna sredstva, je res neugodno vplival na finančni položaj naših železnic, vsled česar je železniška uprava, ki je bila dolgo časa nedostopna svarilom in predlogom gospodarskih krogov in ki je dolgo časa sploh zanemarjala motorni promet, pričela misliti na sredstva, kako bi izgubljene transporte zopet privedla na železnico.
Tu moramo konstatirati, da je železnica zvišala tarife prepozno, ko so se gospodarski krogi že preorientirali in uredili poslovanje s pomočjo drugih prevoznih sredstev. Železniška uprava si je torej sama ustvarila tako občutno konkurenco, ker ni pravočasno primerno znižala svojih blagovnih tarif vsaj za visokovredno kosovno blago in na krajše razdalje.
Gospodarski krogi, med njimi predvsem tudi naša zbornica, so pravočasno predlagali znižanje blagovnih tarif, pa niso uspeli. Naša zbornica je dalje predlagala uvedbo weekend-kart in motornih vozil, toda niti na predlog o uvedbi weekend-kart ni prejela nobenega odgovora.
Zelznica je torej sama zakrivila, če je zašla v neugoden položaj, ker ni upoštevala predlogov gospodarskih organizacij. Se-
daj pa si hoče pomagati, da z davčno preobremenitvijo avtobusnih in prevozniških podjetij ter z drugimi ukrepi *
neglede na to, če pri tem propade še toliko zasebnih podjetij in ne glede na vso škodo, ki jo ima od te nepotrebne konkurence vse gospodarstvo.
Mesto medsebojnega izpopolnjevanja hoče uvesti železnica
Na ves glas je treba reči, da je takšna politika napačna in da jo je treba zato odpraviti.
Vprašanje našega prometa ni le zadeva železnice, temveč vsega našega gospodarstva, zato pa tudi ne gre, da bi se o tem prometu sklepalo in odločalo le na biro-kratičen način in le tako, kakor bi ustrezalo	železniškim inte-
resom. Zato je dr. Koce zaključil svoj referat z zahtevo, da se ustanovi prometni svet, v katerem bi bile zastopane tudi vse gospodarske organizacije. Nobenega dvoma ni, da se temu predlogu pridružuje z isto odločnostjo tudi vsa naša gospodarska javnost, kakor ga je z odobravanjem sprejela že plenarna seja Zbornice.
Skoraj 300 milijonov neposrednih davkov v Sloveniji v letu 1933.
Po podatkih finančne direkcije v Ljubljani je bilo za 1. 1933. predpisanih v vsej Sloveniji 298,414.369 Din neposrednih davkov.
Od teh davkov je bilo pobranih:
milijonov
Din
1. davka na poslovni	promet	103,8
2. uslužben. davka z dodatkom	36,1
3. zemljarine	30,1
4. zgradarine	30,0
5. pridobnine	25,5
6. družbenega davka	18,2
7. rentnine	10,4
8. luksuznega davka	9,5
Skupno je bilo neposrednih davkov plačanih 248,6 milijonov Din, in sicer 216,6 milijonov pri davčnih upravah, 32,0 milijonov pa pri carinarnicah.
Davčni zaostanki koncem 1. 1933. so znašali skupno 49,7 milijonov Din.
Na predlog erarja ni bilo v 1. 1933. nobene dražbe premičnin.
Statistika davkoplačevalcev:
Vseh davčnih občin je bilo v I. 1933. skupno 1069, vseh davčnih zavezancev po davčnih knjigah pa 380.086.
Na posamezne vrste davkov je prišlo davčnih zavezancev;
1.	za davek na poslovni promet 20.166,
2. za	uslužbenski	davek	47.890,
3. za	zemljarino	337.442,
4. za	zgradarino	64.060,
5. za	pridobnino	33.734,
6. za	družbeni davek	217,
7. za	rentnino	16.089.
Na trošarini se je pobralo v 1. 1933. 23,1 milijonov Din, na taksah pa 40,7 milijonov Din.
Že v 24 urah S*
klobuke itd. Skrobi
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ni. 8.
Telefon št 22-72.
' .............
če so davščine previsoke
V Švici se potroši na leto po 40 kg sladkorja na osebo, v Angliji celo po 43 kg, v Nemčiji po 22 kg itd. Pri nas v Jugoslaviji pa smo potrošili J. 1928. le po 8’3 kg sladkorja na osebo, v letu 1932. pa je še ta revna količina sladkorja padla na 5 kg, letos pa celo še izpod 5 kg. Je to ne le kričeč dokaz velikega obubožanja ljudstva, temveč obenem tudi še boli kričeč dokaz, kam privedejo	’	*	' ' ki so
posebno naložene na sladkor v ogromni meri.
Ker nimajo ljudje denarja za predrag sladkor, morajo tvornice omejiti proizvodnjo in zato bo ostalo 1000 delavcev brez posla, gojilci sladkorne repe pa morajo prodajati svoje blago za slepo ceno. Druga težka posledica previsokih davščin na sladkor je, da je njihov dohodek vedno manjši, kajti kjer ni potrošnje, tam tudi ni teh davščin. Tretja težka posledica pa je, da mora finančna uprava izdajati vedno več denarja za preganjanje tihotapstva saharina, ki ga ljudje uporabljajo v vedno večji meri.
Ali res ni mogoče, da bi odločilni gospodje vzeli malo svinčnik v roko in iz-računili, če se res izplača tako visoko ob-dačenje sladkorja?
Politične vesti
Predsedstvo JNS je imelo sejo, na kateri je sklenilo, da bo novo vlado podpiralo.
N olitve v senat bodo zaradi novih razmer najbrže odgodene.
Bolgarski listi pišejo z velikim zadovoljstvom, da je bila poverjena sestava nove vlade zunanjemu ministru Jevtiču, ker je njegova osebnost poroštvo, da se bo nadaljevala politika zbližanja z Bolgarsko.
V angleških diplomatskih krogih se smatra, kakor poročajo francoski listi, da se bo izvodila rekonstrukcija jugoslovanske vlade na nacionalni in bolj liberalni pod-lagi, kar bo imelo za posledico zboljšanje notranjega položaja Jugoslavije. Nadalje se misli, da bo mogla igrati vlada pod predsedstvom Jevtiča bolj vplivno vlogo na mednarodnem polju. Prihod Jevtiča na vlado se smatra v Londonu kot jamstvo bodočega zboljšanja in prijateljske rešitve bolgarsko-jugoslovanskih odnošajev.
Francoski listi obširno pišejo o jugoslovanski vladni krizi in poudarjajo, da so njeni vzroki le v notranji politiki. Vsi listi naglašajo, da si je pridobil zunanji minister Jevtič s svojim prevdarnim nastopom v Ženevi velike zasluge za mir in da mora biti Francija vesela, da je bil Jevtič izbran, da resi vladno krizo. Jevtičeva zmaga v Jugoslaviji bo pomenila tudi zmago ženevskih sklepov.
Francoski zunanji minister Laval je imel v senatu velik govor, v katerem je zlasti poudaril, da bo Francija vedno zvesta Jugoslaviji in da je prijateljstvo Francije do Jugoslavije neomajno.
Na seji francoske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike, je Laval obširno poročal o francoski zunanji politiki. Med dirugim je dejal, da potekajo pogajanja z Italijo ugodno.
Bivši madjarski pravosodni minister Emil Nagy je objavil v listu »Pesti Hirlapc zanimiva odkritja o delovanju teroristov na Madjarskem. Bivši minister ne priznava le, da so živeli teroristi v Janka pusti in se tu vojaško vežbali, temveč piše tudi podrobno o nomoči, ki so jo dobivali od mad-jarskih oblasti.
Bolgarska vlada izdeluje načrt nove bolgarske ustave na korporativni podlagi. S posebnim zakonom se ustanove državni svet in stanovske zbornice.
Bivši ministrski predsednik Maniu je odložil predsedniško mesto v glavnem odboru romunske narodne kmetske stranke Poizkus posl. Mihalakeja, da pride do sprave med Marnom in večino glavnega odbora, se je ponesrečil.
Pogajanja zaradi nemškega oboroževanja se bodo začela šele po zaključitvi sar-skega plebiscita.
Nemški vojni minister general Blomberg bo baje odstopil in bo na njegovo mesto imenovan GSring.
Pogajanja med zastopniki francoskih in nemških bojevnikov so se končala brezr uspešno.
Turška vlada bo baje odstopila, ker jo
nastal silen odpor proti zakonu, ki prepoveduje nošnjo svečeniške obleke.
Predsedniki francoskih občin so na svojem kongresu sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo za žene aktivno volilno pravico.
Lordska zbornica je sprejela zakonski načrt o novi ustavi Indije, ki postane s tem zvezna država.
Irski parlament je z 61 proti 30 glasovom sklenil zakon, po katerem prebivalci Irske niso več britanski državljani, temveč irski. Po glasovanju je izjavil De Valera, da bo Irska odvzela vsem na Irskem živečim Angležem irsko državljanstvo, če bi Vel. Britanija odvzela britansko državljanstvo Ircem v Angliji.
Zinovjev je bil aretiran, ker so bili neki člani njegove bivše skupine zapleteni v atentat na Kirova.
Japonska je začela v zadnjem času veliko propagando, dri pridobi za sebe islamske narode, ki naj bi ji pomagali v boju z Rusijo. V Turkestan, v Arabijo in na mejo južne Rusije je poslala svoje agente, da pridobe islamski svet za japonsko politiko.
Mandžurija postane koinstitucionalna monarhija po japonskem vzorcu.
Sovjeti so vrnili Rumuniji dragocenosti in zlatnine, ki so bile pred nemško ofenzivo poslane v Moskvo. Rumunski tisk je toplo pozdravil ta korak sovjetske vlade, ki bo omogočil še nadaljnje zboljšanje odnošajev med Rusijo in Rumunijo.
40 bombnih atentatov je bilo samo eno noč v Havani. Policija je aretirala 2000 oseb. Več mladih ljudi, ki so imeli prt sebi bombe, se je skušalo aretaciji upreti, a so bili premagani.
Ifisdt božične pcaznilce.
vsem svojim naročnikom, prijateljem in bralcem
6elita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ..TRGOVSKEGA USTA-
IŽTencgpsfve
Izseljenci pošiljajo vedno manj denarja
Po podatkih naše Narodne banke so znašale denarne pošiljke naših izseljencev v njih staro domovino:
leta	1929	888	milijonov	dinarjev
leta	1930	740	milijonov	dinarjev
leta	1931	573	milijonov	dinarjev
leta	1932	206	milijonov	dinarjev
leta	1933	122	milijonov	dinarjev
Po uradni ameriški statistiki pa so poslali naši izseljenci leta 1931 5 milijonov dolarjev, J. 1932 3,4 in 1. 1933 le še 1,3 milijonov dolarjev.
Enako so padle tudi pošiljke vseh drugih izseljencev. Tako so poslali italijanski izseljenci 1. 1929 iz USA v Italijo še 46 milijonov dolarjev, 1. 1933 pa le še 16.
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dne 15. decembra se je stanje Narodne banke izpremenilo takole (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga, se je skupno zmanjšala za 10,8 na 1,978,7.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povišale za 11,7 na 66,49.
Vsota kovanega denarja se je povišala za 31,1 na 218,8.
Razna aktiva so se povišala za 10,5 na 324,09.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 14,8 na 4.268,9 in zmanjšale so se tudi obveze na pokaz, in sicer za 16,4 na 1.295,3. Obveze z rokom so narasle za 30,8 na 819,6.
Razna pasiva so narasla za 35,2 na 316,1.
Celotno kritje znaša 35,56%, samo zlato pa 32,78%.
*
Slovenske kreditne zadruge zahtevajo, da dobe hranilnice, ki so imele dne 20. "ffpfirr 1932'veritO' polovica svojega denarja naloženega pri sedaj zaščitenih kmetih, pravico, da vračajo vloge le po ključu, po katerem se njim vračajo njih terjatve od kmetskih dolžnikov. Tej zahtevi se je pridružila tudi Zveza slovenskih zadrug in je zahteva tudi popolnoma upravičena.
Narodna banka bo baje letos izplačala po 400 Din dividende, dočim je lani znašala dividenda le po 300 Din. Zato se je tudi tečaj njenih delnic dvignil od 4100 na 5000 Din.
Novo znižanje obrestne mere se pripravlja v Avstriji, ker je likvidnost denarnih zavodov neizpremenjeno velika.
Po zadnjem izkazu nemške Državne banke se je njena zlata podloga dvignila za 0-1 na 83 milijonov mark, dočim se je obtok vseh plačilnih sredstev povečal od 5662 na 5674 milijonov mark.
Federal Reserve Board je sklenil, da zniža maksimalno obrestno mero od 8 na dva in pol odstotka.
Mednarodni borzni indeks
Tečaji na velikih svetovnih borzah so bili v preteklem tednu neenotni, v splošnem pa je prevladovala padajoča tendenca, da je tudi padel mednarodni borzni indeks za s/4 odstotka na 44-7#/o. Gibanje tečajev kažejo te številke:
Koncem
leta 1927	24.11.	1.12.	8.12.	15.8.
= 100°/o
London	78-4	78-3	77-8	77-3
Pariz	42-8	45-6	45-0	44-6
Berlin	306	31-5	30-8	30-2
Milan	88‘3	87-1	85-2	84-7
Dunaj	34-4	33-7	33-3	33-3
Praga	60-2	61-3	60-4	606
Curih	36-9	37-5	38-3	385
Amsterdam	30-7	31-0	30-2	30'4
Bruselj	20-7	21-8	21-8	21-5
Stockholm	13-6	13-5	13-3	138
Newyork	57-5	58-7	58-6	56-4
IB
rcoenrrujpinoakr
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 3,714.303'tfl.
Nalik prejšnjemu in predzadnjemu borznemu tednu je Narodna banka posredovala tudi v tekočem tednu le v Curiliu, Amsterdamu in Parizu; njena intervencija pa se je gibala v mejah dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov. Skupno je dala na razpolago za Din 125.000’— deviznega blaga, in sicer Amsterdama za eno petino, ostali dve devizi pa po dve petini skupnega intervencijskega zneska.
Poedini borzni sestanki tekočega borznega tedna so zaključili s temle dnevnim deviznim prometom:
17. dec. 1934 Din 408.503/12 London-Din
18. dec. 1934 Din 2,456.626'56 London-Newyork
19. dec.	1934	Din	269.21340	Dunaj
20. dec.	1934	Din	197.20078	Dunaj
21. dec.	1934	Din	382.759 95	Madrid-Dunaj
Največji dnevni promet izkazuje — kakor v obeh prošlih tednih — torkov borzni sestanek, katerega skupni zaključki skoro-da dosezajo dve tretjini celotedenskega deviznega prometa. Porast deviznega prometa znaša v tem tednu 454.000-— Din.
V posameznih devizah je v primeri s preteklim borznim tednom ostala višina perfektuiranih zaključkov malone neizpre-inenjena, edinole Newyorka je bilo v tem tednu več zaključenega in sicer za 496.000 dinarjev, medtem ko je nazadoval promet v devizi Pariz za 182.000 Din, v avstrijskih šilingih (potom privatnega kliringa) pa za 227.000 dinarjev. Nasprotno pa je bilo tokrat v avstr. priv. kliringu nabavljeno dinarske devize nekaj več (za 46.000 dinarjev) kot v prejšnjem tednu, dalje tudi Trsta za 176.000 dinarjev več, poleg tega pa še španskih peset za 179.000 Din več, ker v minulem tednu ta deviza ni bila zaključena.
Amsterdam minuli ted. (55), tek. ted. 53, Berlin (5) 12, Din. deviza (280) 326 avstr, priv. kliring, Dunaj (833) 606 priv. klir., Curih (66) 65, London (1349) 1353 inkl. priv. kliring, Newyork (311) 780, Madrid (—) 179 priv. kliring, Pariz (312) 130, Praga (2), Solun (43) 15 boni. Trst (14) 190, Varšava (—) 5.
Devizna tečajnica tekočega borznega tedna kaže v nasprotju s prejšnjim tednom malenkostno slabljenje deviznih tečajev z mestoma izpreminjajočo se tendenco.
Od ponedeljka 17. t. m. dalje ne beleži Curih na dosedanji bazi temveč znatno niže, in sicer Din 1105'85 v povpraševanju in Din 1111*35 v ponudbi. Po tem tečaju je bil Curih trgovan ves ta teden.
Na ponedeljkovem in včerajšnjem borznem sestanku so bili registrirani ti najnižji, oziroma naj višji borzni tečaji:
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
17. dec. najnižji Din 230907 1366'60 798 16 1105 65 168'59 338667 225‘15 142'69 291'35
1934. najvišji Din 2320'43 1377'40 802’10 111135 170'19 3414‘93 226'27 143'55 29375
21. dec. najnižji Din 230796 136660 79871 110585 168'15 3385'28 225'23 14257 291'47
1934.
najvišji
Din
2319'32
1377'40
802‘65
Hll'35
16975
3413'54
226'35
143'43
293'87
Temeljem gornje razpredelnice je bila tekom tega tedna dosežena tale tečajna razlika (vse v poenih!): Amsterdam —Til, Bruselj + 0'55, London — 0'44, Newyork — 1‘39, Pariz -f 0'08, Praga — 0‘12, Trst + 0'12.
Berlin je včeraj beležil ob ponedeljkovih tečaj in prav tako Curih. Notic ostalih deviz ni bilo.
V privatnem kliringu je bil na vseh borznih sestankih tekočega tedna trgovan avstrijski šiling na dosedanji bazi Din 8'10 do Din 8 20. Poleg avstr, šilingov je v privatnem kliringu notiral tudi angleški funt, in sicer 17. t. m. po tečaju Din 228'20 do Din 229'80.
Efektno tržišče
Tendenca neizpremenjeno stalna
Na tukajšnjem efektnem tržišču je ostala situacija tudi ves tekoči borzni teden neizpremenjena. Industrijski in bančni papirji sploh niso beležili, a tudi v državnih vrednotah ni bilo zaključkov. S stalno tendenco so beležili malone vsi na tukajšnji borzi notirani efekti in tudi tečaji so le malenkostno variirali.
Notice državnih efektov so bile skoraj ves teden enake, in sicer (prva številka znači povpraševanje, druga ponudbo):
7% inv. posojilo 69—70, 8% Blair 63 do 65, 7% Blair 55—56, Seligm. obv. 65—68, Agrarne obv. 40—41, Begi. obv. 56—56’75, Vojna škoda 336’50—338.
Največji tečajni porast tekom tega tedna so dosegle Seligmanove obveznice (eno točko v povpraševanju, dve točki v ponudbi) in Vojna škoda, ko je okrepila svoj
^dVTvO9-
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek 1
denarni tečaj za poldrugo točko, svoj blagovni tečaj pa za eno točko.
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje mirna
V tekočem tednu sta žito in moka noti-rala 17. in 18. t. m. še na dosedanji bazi >franko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni«, medtem ko je bil z 19. decembrom t. 1. uveden na naši borzi nov način beleženja, in sicer »franko vagon, nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu«. Razlika je razvidna iz spodnjih tečajnic.
Dne 18. decembra 1934.
Žito:
(Cena za 100 kg Ico vagon slov. postaja) Koruza:
, umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko vagon slovenska postaja plačilo 30 dni.....................115—	117 —
času primerno suha, zdrava, rešetana s kvalitetno garancijo do namembne postaje, fco vagon slov. postaja, plačilo 30 dni.................107'50	110'-
1'šenica: bačka, 78 kg, zdrava, suha, reiotanu, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo	80	dni	152"—	155’—
- bačka, 79 kg, \% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo	30	dni	.	.	155 —	157 50
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, franko kolodvor Ljubljana, plačilo v 30 dneh, ekskl, 6% prometni davek................. 232'50	23750
banatska nularica, franko kolodvor Ljubljana, plačilo v 30 dneh, ekskl. 6% prometni davek................. 240'—	242'50
slavonska nularica, franko kolodvor Ljubljana, plačilo v 30 dneh, ekskl. 6% prometni davek................. 230'—	232'50
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prometni davek .... 135'— 140'— pšenični, drobni v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prometni davek .... 110’— 115'—
Lemo tržišče
Tendenca še vedno mlačna
Vsled praznikov in slabega vremena izvoz v lesu nekako počiva.
V zadnjem času se išče predvsem tesan les v dimenziji do inkluzive 13/16. Ta les se izvaža v spodnjo Italijo in Levanto; isto lahko trdimo tudi glede mehkega rezanega lesa. Trami debelejših dimenzij in rezan les v monte kakovosti se je izvažal od nas v pretežni večini skozi Postojno, oziroma Kranjsko goro v Gorenjo Italijo, ki pa pri sedanji carinski politiki za naš izvoz ne pride v poštev.
Kupčije v bukovini ni, posebno pa popolnoma počiva kupčija v testonih.
V trdem lesu se še odda tu pa tam kako komisijsko naročilo.
Povpraševanje po drvah je pa vsled zelo mile zime in pozne sezone nekoliko popustilo.
Dne 20. decembra 1934.
(Cene za 100 kg franko vagon nakladal.
Žito:
Koruza:
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . . . času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . umetno sušena, zdrava, rešetana, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..........................
umetno sušena, zdrava, rešetana, franko vagon	banat-
ska postaja, plačljivo proti duplikatu............................62'—
Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg,
2%, franko vagon	bačka
postaja, plačljivo proti duplikatu ........................
zdrava, rešetana, suha, gornji Banat, 77/78 kg, 2% plačljivo proti duplikatu	. . .
zdrava, rešetana, suha, dolnji Banat, 77/78 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu	. . .
zdrava, rešetana, suha, sremska postaja, 78/79 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu . zdrava, rešetana, suha slavonska postaja, 76/77 kg,
2%, plačljivo proti duplik. zdrava, rešetana, suha, poti-ška postaja, 78/79 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu .
Mlevski izdelki:
post.)
59'-	61-
57'-	59'-
65 -	67'-
64-
108-
108'-
106'-
108-
110'-
110'-
108'-
lio:-
114 —
116'* 116'— 118'—
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 172 50—192’50 pšenična	Og,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo	proti	duplikatu	.	17250	192'50
pšenična	2,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo	proti	duplikatu	.	157'50	172'50
pšenčina	5,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo	proti	duplikatu	.	137'50	152'50
Na tukajšnji	borzi je	bilo v tekočem
tednu zaključeno le pet vagonov drv.
Polom Citroenovih avtomobilskih tvornic
Avtomobilska tvrdka »Citroen« je zaprosila sodišče, da uvede poravnalno postopanje o njenem premoženju ali pa da proglasi nad njo stečaj. Obenem je družba zaprosila francosko vlado za posredovanje in podporo. Vlada je pomoč odklonila, nakar je družba sklenila, da zapre vse svoje tvornice od 23. decembra do 3. januarja. S tem bi izgubilo delo 25.000 delavcev. Vlada je nato razpravljala o zadevi tvrdke Citroen na posebni seji in sklenila, da bo posredovala šele potem, ko bo storilo sodišče svoje korake. Vendar pa bo vlada gledala na to, da ne bodo delavci ob delo.
slatina kava
je prvovrsten domač izdeleb, * katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno piiato za Vos in Vaie otroke. Pirčeva »ladna kava je prav priietnega okusa in io pij o odrasli kot otroci z užitkom.	-■■■	■
Zunanja
irgcvina
Lesna pogajanja med Francijo in državami Male antante
V Parizu se pogajajo zastopniki lesnega gospodarstva Male antante z zastopniki francoske lesne stroke zaradi olajšanja lesnega izvoza iz držav Male antante v Francijo. Uvoz lesa je v Franciji vezan na posebna dovoljenja, ki jih pa dobe samo uvozniki, ki morejo dokazati, da so že celo vrsto let uvažali les iz držav Male antante. Praktično je s tem uvoz lesa iz držav Male antante onemogočen. Pogajanja potekajo ugodno in je upati, da pride do pozitivnega rezultata.
Češkoslovaška trgovinska bilanca aktivna
Češkoslovaški uvoz je znašal v novembru 598, izvoz pa 694 milijonov Kč. V novembru je torej bila čsl. trgovinska bilanca aktivna za 96 milijonov Kč. V prvih 11 mesecih t. 1. je znašal ves češkoslovaški uvoz 5793, ves izvoz pa 6531 milijonov Kč, da je bila češkoslovaška zunanja trgovina v prvih 11 mesecih t. 1. aktivna za 739 milijonov Kč.
Svetovno gospodarstvo se je zboljšalo
V reviji »Wirtschaft und Statistik« so bili objavljeni podrobni podatki o gospodarskem stanju 56 držav. Od teh držav je po podatkih revije gospodarstvo v razmahu v 39 odst. držav, 33’4 odst. držav je v stanju gospodarske obnove, samo še 19 odstotkov trpi za depresijo in 9 odstotkov držav je v gospodarskem nazadovanju. Večina držav torej preživlja gospodarski napredek. Zboljšanje se kaže predvsem v povečanju industrijske proizvodnje, vsled česar je tudi padlo število brezposelnih delavcev. Tudi v kmetijstvu se kaže znatno olajšanje. Zaradi suše poslabšana žetev je izpraznila prevelike zaloge in zato so se cene za večino agrarnih pridelkov okrepile. Ker cene industrijskih izdelkov še nadalje padajo, je padla napetost med cenami industrijskih izdelkov in kupno močjo prebivalstva. Zaradi tega se je zboljšal položaj zlasti v vseh državah, ki dobavljajo sirovine, posebno v vseh čezmorskih državah. Te države so mogle ne samo povečati svoje devizne rezerve in odplačati del dolgov, temveč tudi povečati svoj uvoz. Vendar pa svetovna trgovina še daleč ni dosegla onega obsega, kakor je bil dosežen v dobi konjunkture.
*
Iz lirvatskega Zagorja je bilo letos poslanih v Anglijo oikoli 80 000 pur, za katere so dobili kmetje po 5 do 6 Din za kg. Za domači trg je ostalo še okoli 10.000 pur in purmanov.
Sovjetska trgovinska delegacija pride v kratkem v Bukarešto, da sklene trgovinsko pogodbo z Rumunijo. V Bukarešti namera-vajo sovjeti odpreli veliko trgovsko hišo.
Švicarski izvoz je dosegel v novembru 118-4 milijonov frankov ter se je zmanjšal v primeri z oktobrom za 6-6 milijonov frankov, v primeri z uvozom v novembru 1933 pa za 21-2 milijonov. Izvoz je znašal 79-9 milijonov, to je za 4-7 več ko v oktobru 1933 in za 1-2 milijona več ko v novembru 1934. V 11 mesecih j.e bila švicarska trgovinska bilanca pasivna za 536-1, dočim je bila lani za 665-1 milijonov frankov.
Rumunski lesni koncern Foresta je sklenil z italijanskimi lesnimi uvozniki pogodbo o uvozu rumunskega rezanega lesa v vrednosti ICO milijonov lejev. 20 milijonov lejev bo koncern dal rumunski Narodni banki na razpolago.
Japonska je naročila na Poljskem 7000 ton cinka v vrednosti 70.000 f. To je prvo veliko naročilo Japonske na Poljskem. Druga velika naročila pa bodlo v kratkem sledila. Izven dvoma je, da imajo ta naročila tudi politični cilj. Obenem je Japonska podarila varšavski univerzi 30.000 jen, da se ustanovi na njej stolica za japonski jezik.
Da se ublaži vinska kriza, je španska vlada naložila upravi petrolejskega monopola, da nakupi 275.000 hi alkohola, ki ga mora primešati bencinu.
Med Belgijo in Italijo je bila podpisana premogovna konvencija, po kateri bo m> gla Belgija izvoziti prihodnjo leto v Italijo znatno več premoga ko doslej. Belgija pa ae je zavezala, da ne bo uporabila proti italijanskim delavcem, ki so zaposleni v belgijskih premogovnikih, pred kratkim uveljavljenega sistema.
Fr. Zelenik:
Ne bom razpravljal o kakih krizah ali podobnih nadlogah, ker tega moramo biti že vsi siti. Rajši bom nekaj povedal iz vsak-d lan j ega življenja v zabavo in pouk.
Splošno in najbrž« z vso upravičenostjo se trdi, da je življenje najboljši učitelj in najbolj strog vzgojitelj. Ali vsi njegovi učenci se ne izuče in ne znajo uporabljati naukov življenja, saj vidimo skoraj vsak dan izgubljene eksistence. Kdor pa zna izkoristiti nauke življenja, ta ima koristi.
Pobožni ljudje pravijo, da je resnica hčerka božja. Ne bomo raziskovali, kdo je njsn roditelj, ker zadostuje, če priznamo, da se v vsakdanjem življenju prav radi kregamo s to hčerko božjo. Ze otroku napravlja veselje, če more kaj prav živahno pripovedovati. Poslušal sem dečka, majhnega, kako je navdušeno govoril o svoji plavalni sposobnosti in vztrajnosti. Drugi je govoril z vso živahnostjo o svojih sposobnostih v žogobrcu. Otroška duša je bila polna žogobrca, pa je jezik govoril >ful«. Pravijo, da zamorci lažejo kot bi pleve stresali. Govorica narodov vzhodla je polna pretiravanj. Poznate zgodbe iz tisoč in ene noči. Pa vzemimo vzglede iz svoje bližine. Kupec ali kupovalka hudo graja predloženo blago, ki ima vse slabosti, le nič dobrega. Stranka hoče prodajalca omehčati, da bi ceneje dal. Prodajalec zopet hvali svojo robo in ji prisoja lastnosti, katerih sploh nima. Eden drugemu govorita neresnico.
So kraji, kjer kupci strašno »glihajo«. Trgovec mora s lem računati in nastaviti odgovarjajoče cene, da more do polovice popustiti, kolikor stranka navadlno manj ponudi. V lakih krajih cene niso samo enkrat višje numerirane, ampak poleg lega vsaj še za 10 odstotkov višje, ker popustiti se mora vsaj polovica, za trud in zamudo časia pa mora trgovec tudi kaj imeti, saj izgubi s takim kupovalcem do pol dneva in če kupuje nevesta, tudi ves dan in še več.
Nekje je imel industrialec, lepe velike prostore v najemu. Svojčas je vložil mnogo svojega denarja v naprave (investicije). Ker je najemninska pogodba potekala, je bil lastnik pripravljen pogodbo podaljšati-
IKenkurzi in s—: prisilne poravnate
Razglašen jo konkurz o premoženju trgovke Alojzije Borštner v Mokronogu. Konkurzni sodnik Coš, upravnik mase notar Demšar. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Mokronogu dne 28. decembra ob 11. Oglasitveni rok do 15. januarja, ugotovitveni narok dne 28. januarja ob 11.
V konkurzni zadevi Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani je konkurz-no sodišče odobrilo preračun doprinosov zadružnikov v konkurzno maso. Vpogled v preračuin doprinosov pri konkurznem upra--vitelju odvetniku dr. Fr. Kandaretu in pri;' načelstvu kridatarke. Rekurz je vložiti v 14 dneh po nabitju sklepa na sodno desko.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Franc Rudolf Kovačič v Ljubljani, se določa narok, na dan 10. januarja ob 10. Prezadolženec 3 ponuja 20% kvoto, plačljivo v štirih enakih šestmesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 6 mesecev po pravomočnosti poravnave.
Potrjena jo poravnava, sklenjena med tvaidiko »Korotan«, lesno industrijsko delniško družbo v Prevaljah in njenimi upniki.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra objavlja: Uredbo o dopolnitvi uredbe o načinu ubiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč — Uredbo o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic — Papravek v pravilniku o obrazcu potrdila o tem, da je kdo kmet — Rok za predložitev seznamka tokomerov — Odločbo o prepovedi izvoza orehovih dlebel — Pojasnilo glede pobiranja drž. trošarine na plinovo olje, olje za mazanje in kurilno olje — Naredbo o izpremembi naredbe o odpiranju in zapiranju lekann in o njih dežurstvu na področju Dravske banovine — Volilni imenik upravičencev za volitve senatorjev v Dravski banovini — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Najemnik pa se je pohvalil, da ima zelo pripravne prostore v novi zgradbi za manjšo najemnino na razpolago in da se namerava preseliti tja, ker mu tako kaže, tudi če bi mu sedanji najemodajalec najemnino znižal. Dnevi so tekli in nekega-dne je najel prostore neki drugi najemnik za višjo najemnino. Ko je stari najemnik za to zvedel, se je seveda hudo prestrašil, ker novih prostorov ni imel. Moral je globoko seči v žep in plačati novemu najemniku 50.000 dinarjev odškodnine, gospodarju pa je odslej plačeval višjo najemnino. Mimogrede omenjeno naj bo, da novi najemnik sploh ni potreboval prostorov, temveč je razumel posel in zlahka zaslužil lepe denarje.
Veliko preveč se govori in pretirava pri sklepanju kupčij. Izgublja se čas in nastajajo prepiri in nesoglasja, ali vsaj nezadovoljstvo in večkrat razdor kupčijske zveze.
Nekje so dobili in tudi prodali večjo paiv tijo polenovke. Nekega dne naroči šef svojemu naslavljencu, da napiše, kako so se naknadno ugotovili ti in ti nedostatki v blagu. Na pohleven ugovor na slavljenca, da jo polenovka že prodana, je šef odgovoril, da je to njegova stvar, namreč šefova, in da zapiše, kar mu je naročeno.
Ali je v trgovskem dopisovanju vedno vso resnica? Ali ne najdemo tu pogosto-nia marsikaj, kar ni v zvezi z resnico? Na-Vedno še obstoji naziranje strank, kako kaj ni prav, pa vsled tega nikakor ni boljše volje za nakup iid.
Citatelji! Navedel sem nekaj primerov iz vsakdanjega trgovskega življenja. Takih in enakih primerov imate na stotine in vsak dan. Izprašajte svojo vest, preglejte vse kote in ugotovite, če je vsepovsod čisto. Nedlostatke odpravite!
Predvsem pa se moramo vsi zavedati, da treba kupovalca ali kupovalko vzgojiti. Vedno še obstoji naziranje strank, kako mastno trgovec 'zasluži. Marsikje vidijo luksuzen avto itd., pa sklepajo na pretirano visok zaslužek. Trgovec mora zaslužiti vsaj soliden zaslužek, ki odgovarja vloženi glavnici in izvršenemu trudu. Nastavljajte cene s takim zaslužkom in ne popuščajte od te cene. Stranka mora priti do spoznanja, da cene drže.
SLOVENIA-TRAHSPORT
LJUB LIANA > TELEFON 27*18
prevozi
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. — Informacije brezplačno.
|_Cpiici fcrenifco
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 1. decembra do 10. decembra 1934:*
A. 0TV0RJENI KONKUItZI:
Vardarska banovina: Dimovič Djordje, Dračevo (konkurz se ne otvori vsled pomanjkanja imovine).
Beograd, Zemun, Pančevo: Mitrovič Dra-gutin, trg., Beograd, Kr. Miletina 136.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-
NAVE:
Savska banovina: Baj Bela, trg., Zagreb, Boškovičeva ul. 3.; Polič Ljubica, Crikve-nica.
Primorska banovina: Češko Ibrahim, umrl. Muharema i Češko Džamil Ibrahimov, trg., Ljubuški.
Beograd, Zemun, Pančevo: »Saturn« gen. elektr. podj. Drag. Antiča, Beograd, PaSi-čeva 19.
C. KONČANA KONKURZNA POSTO-
PANJA:
Savska banovina: »Plamene, trgovačka kuča za promet ugljenom, drvom i rudama, A. Landikušič, Zagreb.
Primorska banovina: Anweiler Aleksan-dar, trg. čevljev, Šibenik; Pavič Jure pok. Mate, trg., Imotsko.
Dunavska banovina: Djordjevič Cvetko, ind., Mladenovac; Jakovljevič Milan, trg., Ada.
Vardarska banovina:	Karijo	Jeruham
sinovi, trg., Leskovac.
C. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Hollub i išarac, Slav. Brod; Metalotehnika tehničko poduzeče, Vice i Prpič, Osijek.
Primorska banovina: Catipovič Stipan, trg., Sinj; Kalderon D. Leon, trg. z mešanim blagom, Travnik.
Donavska banovina: Bub anj Mana i Ivanka, Novisad; MarkanoviČ Dušan, trg., Bačko Petrovo selo.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. — Vse druge podatke o raznih narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva..
0©ma ===s= in po sveiu
Nj. Vel. kraljica Marija je pooblastila odvetnika Paula Boncourja, da jo zastopa v procesu proti marsejskim atentatorjem.
Pol milijona dinarjev je določil minister za socialno politiko dr. Novak iz invalidskega fonda za božičnico invalidom.
Dr. Štampar se je vrnil s Kitajske, kjer je nad eno leto organiziral zdravstveno službo. Med) tem je dobil novo ponudbo, da nadaljuje na Kitajskem svoje delo.
Postajališče Tezno pred Mariborom se otvori dne 6. januarja za potniški promet.
V okrožnem uradu v Cačku je poneveril računovodja Dimitrije Obrenovič 370.000 dinarjev.
Cena električnega toka v Osjeku se s prvim januarjem zniža od 10 na 9 Din za kilovatno uro. Še vedno neverjetno draga elektrika.
Število brezposelnih po vsem svetu, ki je znašalo koncem 1. 1903 okoli 30 milijonov, se je koncem leta 1934 znižalo na približno 22 milijonov.
Dohodki češkoslovaških javnih in zasebnih nameščencev so se po izjavi trgovinskega ministra znižali od 1. 1929 od 45 milijard Kč na 28 milijard Kč v 1. 1933.
Islandski parlament je odpravil prohibicijo, ki je bila v veljavi na Islandskem več ko deset let.
Letošnja grška proizvodnja tobaka je 8-3 milijonov ok manjša od lanske (oka?2= 1-28 kg).
50 milijonov mark so zbrali v Nemčiji v
dveh mesecih za zimsko pomoč.
Nov prekop med Atlantskim in Tihim oceanom nameravajo zgraditi Američani skozi Nikaraguo, da bi ae s temi ra/bremenil Panamski prekop. Novi kanaf bi. bil dolg 722 kilometrov.
Do 1000% obresti so zaslužila nekatera ameriška podijetja za časa svetovne vojne, kakor je ugotovila ameriška državna komisija za ugotovitev 'vojnih dobitkov v Wash ing tonu.
V angleški civilni aviaciji so uvedli l»n-filmske predstave v večjih potniških letalih.	,	.
13& oseb je bilo dosedaj ustreljenih ^ Rusiji zaradi atentata na Kirova. t V' neki kemični tvornici blizu Berlina je za.čel iz še ne pojasnjenih razlogov uhajati strupen plin. 65 delavcev se je od plina zastrupilo, od katerih je že 18 umrlo, mnogo pa se jih še bori s smrtjo.
Kaj nam donaša tujski promet
V »Politiki« je objavil g. Boža Miljkovič daljši članek, v katerem skuša podati, koliko je država zaslužila pri tujskem prometu. G. Miljkovič računa, da je bilo lani vseh turistov 894.446, ki so prebili 3,975.035 dni kot gostje. Od teh je bilo tujih turistov 216.654 z 1,025.134 nočninami, domačih pa 677.792 z 2,949.901 nočninami. Skupno so vsi potrošili 701,1 milijonov Din. Od te vsote so izdali turisti: hotelom in gostilnam 409,1, železnicam 165,7, bro-darstvu 54,0, za izlete 16,4 in za druge potrebščine 55,7 milijonov Din.
Država je dobila od tujskega prometa: na neposrednih davkih 10,2 od tujcev, in 14,7 od domačinov, za železniški prevoz 165, za poštne pošiljke 19, za monopolne predmete 5, skupno 230 milijonov Din. Samouprave pa so dobile 25,7 milijonov Din. Seveda imajo vse te številke le relativno vrednost.
Avstrijsko madjarski trgovinski odnošaji
Avstrijski trgovinski minister Stookin-ger je izjavil, da se avstrijsko - madjarski trgovinski odnošaji stalno zboljšujejo. — »Sporazumeli smo se,« je izjavil minister »glede kontingentov madjarske pšenice -in zagotovili smo dobro funkcioniranje kfliriji-ga. Avstrija je pripravljena, da dovOli Madjarski velike koncesije glede uvdia madjarske moke, Madjarska pa ne bo odbila avstrijske zahteve glede turističnega prometa in izvoza lesa. Sporazumeli smo se tudi glede izvoza celuloze, svineša in kemičnih izdelkov.
Vesele božične praznike
želi
vsem svojim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem
B. KOREN
PREJE ŠTERK
ČRNOMELJ
Vesele
božične praznike
in
trežno novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem
Obilo sreče v Novem
želi vsem cenjenim trgovskim prijateljem
revam asomucbi babv m KtfutNiu imucv
parna 2aga»lesna trgovina CELJE
češkoslovaško-jugoslovanska trgovinska zbornica
je imela v ponedeljek, dne 18. decembra svojo letno skupščino, ki ji je predsedoval bivši minister inž. Dvoraček. Poslovno porodilo je podal dr. Kruis, ki jg naglasil, da je v letošnjem letu jugoslovanski izvoz padel na najnižjo točko. Vendar pa se more upati na zboljšanje, ker se je večinoma posrečilo uresničiti cilje, ki jih je postavil gospodarski načrt Male antante. V tej smeri bo delovala zbornica tudi v bodoče. Tajnik inž. Palcček je poročal o rezultatih svojega potovanja po Jugoslaviji, da doseže gospodarsko zbližanje obeh držav. Zbralo se je vse potrebno gradivo glede predmetov, ki bi se mogli uvažali v Jugoslavijo in ki bi jih Češkoslovaška mogla nabavljati iz Jugoslavije
|j Ifžna porrčilfl
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil dobro obiskan, kupčija pa ni bila posebno živahna, ker ni bilo tujih kupcev. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene.
Dogon: 23 bikov, 387 'krav, 54 junic, 292 volov, 41 juncev, 185 telet, 180 konj itn žrebet, 670 prašičev in 485 pujskov.
Cvuv. Ijiiil pp #'60) kiuvp-aa-^iiejanijq po
250 do 3-20i, za klobasa rje po 1’50—2, junice za klanje po 8—4 Din za kg žive težo, junice za rejo po 1000 do 1500 Din za žival, voli I. vrste po 4-50, II. vrste po 3-25—3'50, bosanski po 2-50 do 3, junci po 3 25 do 3-50, živa teleta po 4-50 do 5*50, zaklana po 7 do 8, pitane svinje po 7-25 do 8, nepitane po 5-50 do 6-50, sremski Špeharji po 8-25, eaklani po 9 do 10, pujski do 1 leta po 7 do 8 Din za kg, pujski po 60 do 100 Din za žival, lahki konji po 3.500 do 4.000, srednji po 4 do 5 tisoč za par, jahalni konji po 3-500, žrebeta po 1000 do 1200 za grlo, konji za klanje po 1'25 do l-50 Din za kg žive teže.
— 19.00: Kaj sem videl na Koroškem (N. O.) — 19.20: Koroške narodne na ploščah
— 19.30: Nac. ura: Jovan Rajič (iz Beograda) — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila — 22.20: Podoknice na ploščah.
Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 22. decembra: Matiček se ženi. Izven.
Nedelja, dne 23. decembra ob 11. dopoldne: Snegulčica. Mladinska predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, dne 23. decembra ob 20. zvečer: Žalujoči ostali. Izvem. Cene od 20 dinarjev navzdol-
Poaieidteljek, dne 24. deoeimbra: Zaprlo.
Torek, dne 25. decembra ob 11. dopoldne: Petrčkovc poslednje sanje. Iz vata. Cene od 20 Din navzdol.
Torek, dne 25. decembra ob 20. zvečer: Cvrček za pečjo. Izven. Cene od 24 Dfai navzdol.
Sreda, dne 26. decembra ob 11. dopoldne: Jurček, mladinska predstava. Izven. Ofr-ne od 20 Din navedbi.
Sreda, dne ‘28. decembra ob 20. zvečer: Matiček se leni. Izven. Cene od 28 Din navzdol.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 22. decembra: Mignon. Red A.
Nedelja, dne 23. decembra: Parmov večer. Izven. Cene od' 24 Din navzdol.
Ponedfeljek, dne 24. decembra: Zaprto.
Torek, dne 26. decembra: Od bajke do bajke,, balet. Izven. Cene od1 30 dinarjev navzdol.
Torek, dne 25. decembra ob 20. zvečer: Štirje grobijani. Izven. Cene od 40 Din navzdol.
Sreda, dne 26. decembra ob 15. popoldne: Sveti Anton, vseh aaljubljencev patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Sreda, dne 26. decembra ob 20. zvečer: Hoffmannove pripovedke. Izven. Cene od 36 Din navzdol
[j| Ha d j c~ Ciuhi fan
Srečno in veselo Novo leto li)35
mi GABERt SIMON. CEUE
veletrgovina mlevskih izdelkov, žita itd.
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
J v <z n Jelačin
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
Karloulki c. Z
PRVA LJUBLJANSKA TVOR-NICA VSEH VRST ŽELEZNIH POSTELJ IN ŽIČNIH POSTEL1NIH VLOŽKOV
Nudi poizredno nizkih cenah: Salda-konte, fit,r a c p,
TVORNICA KCVERT IN KONKEKCIJA PAPIRJA
LJUBLl ANA
GOSPOSVETSKA CESTA 13 (K O L I Z E J)
„ Slavi/or
99 Jugoslovanska zavarovalna banka v Liubliani
Gosposka ulica 12, ielelon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Secgrad, Zagreb, Savujev c, Csi/efe, 2Vovi Sad in Split
Verlič <J©sip, Ljubljana
lastnik tvrdke.
; ; V' £lzii.2€z>zspez? Colonjale
Tyršcva c. 31
Usianovl/eno Zeta ZS3%
Telefon št. 22-63 Brtojavt.
Krisper colonictle
Veletrgovina kolonijalne. in špecerijske robe ~~ Velepražarna kave ~ Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežba!	Ceniki	na	razpolago!
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo* prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartnl papir • •
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Zalivala
Povodom težke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta, gospoda
Ivana Krivica
trgovca
smo prejeli toliko dokazov in izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče, zahvaliti se vsakomur posebej, zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam v težkih urah kakorkoli lajšali naše gorje.
Nadalje nas veže dolžnost, zahvaliti se g. provincialu dr. Gvidu Rantu, prečastiti duhovščini, usmiljeni sestri Žiti, gg. zdravnikom, zastopnikom Zbornice TOI, Združenju trgovcev, Sekciji trgovcev s špecerijskim in kolonijalnim blagom, Društvu trgovskih potnikov, ravnateljstvu in uradništvu Mestne hranilnice, končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim so obsuli krsto blagopokOjnika in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 22. t. m., ob pol 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Globoko žalujoči rodbini KRIVIC - PERUZZI
0t*
i
Spediciisko podjetje
fl. Itanzinger
D j ubij etn a Telefon 2C~6C
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
ItastdU in duuj-
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
zastopstvo
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
DRUŽBA
Z 0.1.
J. HLEBŠ, LJUBLJANA
CANKARJEVO NABREŽJE 21 - MESTNI TRG 19
Sobo - črkoslikarstvo in pleskarsko
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon št. 30-70
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
I
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd. Vse tiskovine dobavila hitro in po zmernih cenah
Račun Poštne hranilnice
št. 13.108. Telefon 25-52
Gregorčičeva 25 lastna knjigoveznica
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIK-AR. - Za Trgovako-tndustrjjako d< d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0 M1HALKK- Ljubljana.