ZBV. številka.
V Ljubljani, v četrtek, 11. decembra 1313.
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: r upravništvu prejeman:
celo leto. pol leta četrt leta na mesec
K 24-12--6-2-
celo leto. pol leta . četrt Ieta; na mesec
K 22'—
• 11'-. 550 . 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne VTaČaJo. 9ređz*!slTOi Hzasflova ulica it. S (v pritličja levo,) telefon št 34.
Izhaja vaalz dan zvečer lzvzemši nedelje in praznike.
inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta ?Q vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t £, to ie administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harođna tiskarna" telefon it. 81.
XLVI. lelo.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ....... K 25-—
pol leta .  ...... , 13 —
četrt leta 650
na mesec   .,«••• . 2-30
celo leto... .   . K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......  K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlsivo (spodaj, dvorišče levo). Kn a II ova nHea it 5, telefon it 85.
Orani zbor.
Dunaj, 10. dec.
2e štiri leta ni slišala zbornica koncerta piščalk, zvoncev, trobent in desk. Dveurna hrupna obstrukcija Rusinov, o kateri smo že brzojavno poročali, je žalostna podoba desolat-nih razmer, v katerih se nahaja naš parlament. Rusine je lahko obsojati, toda treba je uvaževati tudi njihove argumente. Borijo se za veliki narodni interes, za pravično volilno reformo v Galiciji, in ker so se pokazala vsa druga sredstva nezadostna, razbijajo parlament, da pritisnejo v kritičnem času na vlado in Poljake. Reakcionarne poljske stranke in pa vlada sta faktična krivca te obstrukcije. Zlasti vlada, ki ima vedno polna usta o potrebi narodnostnega miru, se drži tudi v Galiciji popolnoma pasivno ter tako moralično podpira vse one elementedri so nasprotniki volilne reforme in ki sedaj zavlačujejo razprave Ivovskega volilnoreformnega odsek.-, [s, da bi jih morda še v zadnjem trenotku razbili. — Za vse, katerim je avstrijski parlament pri srcu, so dogodki današnjega dne gotovo mučni doživljaj, toda enostavno zabavljati na Rusine, kakor to delajo nemški listi, ne gre. Obstrukcija je produkt nemške parlamentarne taktike in njeni očetje nimajo pravice se danes moralično razvnemati. Hab' i c h getrunken. so bin ich begeistert, hast Du  getrunken, so bist Du besoifen.
Rusini so sicer zmagali. Pripustili so, da se zvečer vrši glasovanje o osebnem davku, prihodnja seja državnega zbora pa bo še Ie jutri teden. Do takrat se bo pokazalo, aH se da izvesti gališka deželnozborska volilna reforma ali ne. Po uspehih lvov-skih pogajanj hočejo uravnati Rusini svojo taktiko napram predlogi o pre-odkazih, ki tvori bistven del finančnega načrta.
Božič se približuje in vlada mora imeti tudi budgetni provizorij pred koncem leta pod streho. Zaenkrat je še popolnoma negotovo, kako se ji to posreči, ker obetajo češki agrarci »pošteno taktiko <. Grof Stiirgkh je poskusil danes doseči, da se odkaže provizorični provizorij brez prvega branja odseku ter je obetal, da črta iz
! začasnega proračuna nekatere kredite, ki so naleteli na posebno ostri odpor. Njih višina bi se naj omejila na 250 milijonov kron.
Toda Stiirgkhova želja se ne bo vresničila, ker so vložili Čehi protest proti skrajšanju poslovnega postopanja.
Glasovanje o osebnem davku bo trajalo več ur, ker je podanih nebroj manjšinskih predlogov.
*
V današnji seji je vložil poslanec dr. R a v n i h a r predlog za ustanovitev samostojnega poštnega ravnateljstva y Ljubljani, katerega delokrog naj bi obsegal Kranjsko, katera ostane sicer po aktiviranju celovškega poštnega ravnateljstva, edina avstrijska dežela brez centralnega poštno-upravnega urada. * *
Vsled hrupne obstrukcije Rusinov je moral, kakor smo že poročali, predsednik zbornice ob 1. uri popoldne prekiniti sejo. Rusini so torej dosegli, kar so hoteli in upravičeni so bili njih klici, da bi bil predsednik to lahko storil že začetkom seje. Končno pa se je moral predsednik vendar ukloniti preglasni zahtevi rusinskih obstrukcijonistov ter ugoditi njih želji. Dvanajst mož močna je bila ta paralmentska godba in vsakdo je pričakoval, da se bodo morali ti godci končno vendar utruditi. To je pričakoval tudi referent dr. Licht, ki je ves čas prežal na priložnost, da bi izpregovoril. Rusini pa so se bili dobro pripravili. Cesar niso mogli opraviti sami, so morali storiti avtomatični aparati.
Vladi je bilo prav mnogo na tem, da bi spravila pod streho proračunski provizorij, to pa se je izjalovilo. In tudi popustljivost ministrskega Piedsednika, ki je bil pripravljen izločiti gotova kreditna pooblastila iz proračunskega zakona in jih združiti v posebnem zakonu, ki ga hoče predložiti zbornici meseca januarja, ni imela nobenega uspeha, ker so bili ?iroti temu radikalni Čehi in Italijani, ki so porabili to priliko, da so prišli zopet s svojo zahtevo po italijanski pravni fakulteti.
Zbornica, oziroma predsedstvo pa bi se zahtevi Rusinov najbrže ne
bi bila uklonila še tako hitro, ko bi ne bili stali za Rusini češki agrarci in socijalni demokrati, pripravljeni, da preprečijo vsak poskus streti rusin-sko obstrukcijo.
Seja je bila napovedana za 4. uro popoldne, pa se je morala preložiti do 7. ure zvečer zaradi zasedanja delegacije. Ob 7. uri zvečer je najprej protestiral poslanec R e i z e s proti temu, da se je vršilo tretje branje predloge o davku na žganje, ker je bil hrup tako velik, da ni bilo razumeti niti lastne besede. Nato se je izvršilo popolnoma mirno glasovanje o drugem delu novele k osebnemu davku. Manjšinski predlogi glede črtanja davčne prostosti častnikov in vladarja so bili odklonjeni, odklonjeni so bili tudi predlogi o zvišanju eksistenčnega minimuma. Pri tem glasovanju je prišlo do majhnega spora s socijalnimi demokrati in med poslancem Heilingerjem in krščanskimi socijalci. Za trenutek je bilo v zbornici vse pokonci. Mlado-čehi so se sprli s češkimi radikalci, nemški nacijonalci s socijalnimi demokrati in povsod so bile manjše in večje skupine, ki so izražale svoje ogorčenje. Končno je prodrl predlog, da se določi eksistenčni minimum na 1600 kron. Za zvišanje eksistenčnega minimuma na 1600 kroii so glasovali socijalni demokrati, slovenski klerikalci, nemški centrum, Rusini, nemški radikalci. Italijani, češki agrarci. -- Ob 11. ponoči je trajala seja še naprej. _
Delegacije.
V včerajšni seji avstrijske delegacije je prišel najprej na vrsto proračun zunanjega ministrstva pri čemer se je poročevalec marki Bac-quehem dotaknil tudi balkanskih dogodkov. Nato se je oglasil k besedi delegat dr. Korošec, ki je kritiziral Berchtoldovo politiko ter se zavzemal za trializem.
Delegat Liitzov se je bavil pred vsem z nesmiselnim hujskanjem uradnega tiskovnega urada ter je nato hvalil ministrskega predsednika, da je posegel v tržaškem vprašanju tako odločno (!) vmes. Končno poje slavo  trozvezi in italijanskemu
omenil tudi one čudne znake na dekličinem truplu, ki utemeljujejo domnevo, da je bila nekaj ur pred svojo smrtno spolno rabljena. Sivolasi župnik Koren je pazno poslušal te zdravnikove navedbe, ne da bi bil črhnil le besedico, da mu je o stvari kaj več znanega, ker je hotel izpolniti zadnjo željo nesrečne deklice in molčati o njeni sramoti.
Ko se je pa sodna komisija vrnila v mesto, se je pa napravil župnik Koren na težko pot v župnišče, da napravi obračun z zločinskim duhovnikom, ki je tiral s svojo živinsko po-hotnostjo v smrt mlado bitje. Ko je vstopil v žuonišče, mu je prišla nasproti neka ženica, katero je vprašal, če je doma mladi župnik.
Ženica mu je odgovorila, da so župnik pač doma. da so pa nekaj bolni in da so ji naročili, da ni treba nikogar k njim pustiti. S temi besedami je hotela ženščina zastaviti pot staremu župniku, ki se pa ni zmenil za njo, temveč stopil takoj proti dobro mu znanim vratom, na katera je potrkal in potem takoj vstopil.
Mladi župnik dr. Podpečnik je ležal pri vstopu Matije Korena bled in z zavezano glavo na divanu. Ko je obrnil svojo glavo, zazrl je ves prestrašen v došlecu svojega prednika, ki je obstal v sredi sobe kakor angel maščevanja. Mladi župnik je nekaj časa gledal s strahom svojega prednika, potem se pa počasi vzdignil in zmeden in s tresočim glasom ponudil svojemu sivolasemu predniku prostor.
razširjenju na Tripolitanijo. Socijal-nodemokratični delegat Ellenbogen se je bavil z vzroki balkanske vojne in razpada evropske Turčije. Edina naloga naše politike napram balkanskim dogodkom bi bila morala biti, da spozna, da je Avstrija doigrala svojo vlogo na Balkanu. Zasluga, da se je ohranil mir v Evropi, nikakor ne gre našemu zunanjemu ministrstvu, marveč Nemčiji. Naša zunanja politika je bila nervozna, histerična in omahljiva, bila je politika strahu pred Srbi in Črnogorci. Zato je ta politika tudi stala toliko, kakor mala vojna. En edini uspeh ima naša politika, da je namreč strahovito oškodovala naše gospodarstvo. Sedaj pa je treba zlasti v trgovinski politiki kreniti na druga pota. Končno je nastopil proti pretiranim vojaškim zahtevam, ki ozlovoljajo vse sloje prebivalstva.
V ogrski delegaciji je prišel v razgovor proračun vojne mornarice. 'Poročevalec Molnar je slikal potrebo močne vojne mornarice. Odgovarjal mu je delegat Choria, ki je naglašal, da je prišla država vsled hitrega razvoja svoje vojne mornarice v zelo neprijeten položaj: Ali moramo odtegniti potrebne vsote vojski, ali pa se v slučaju potrebe ne moremo braniti. Kar se tiče financi-jalne pripravljenosti, stoji Avstrija žal na zadnjem mestu. Da bi bilo treba našo vojno mornarico izpopolniti zaradi našega izvoza, so prazne besede, saj Avstrija izvaža komaj 2o vsega svojega izvoznega blaga po morju. Velike simpatije vzbuja sicer razvoj Italije, zato pa še nikakor ni treba razlagati naše zavezniške dolžnosti tako, da bi se morali vsled zasedenja Libije in Maroka zvišati naši izdatki za vojsko. Nato vpraša finančnega ministra zaradi pokritja zahtevanih kreditov ter obžaljuje končno, da se ne zgodi nič, da bi se razpršilo nezaupanje Francoske napram naši zunanji politiki. Po kratki debati je izjavil končno ministrski predsednik grof Tisza, da je zelo verjetno, da bo vlada že prihodnjim delegacijam predložila nov gradbeni program za vojno mornarico, ker bo po izgradbi prve divizije dread-noughtov   treba   misliti na zgradbo
»Ne potrebujem stola,« odvrnil je z rezkim glasom Koren. »Kar se imava midva danes zmeniti, to bo-deva lahko stoje opravila. Tudi ne bodem tratil preveč besedi z vami, ker ne bi rad predolgo z vami skupaj ostal v isti sobi. Preidem takoj k stvari. Cerkovnikova Leniča je našla prerano smrt v prepadu, smrt nesrečne deklice imate vi na vesti, ker ste jo včeraj s silo in zločinsko one-častilL S tem ste kot katoliški duhovnik zagrešili hudodelstvo posilstva in jo pognali v smrt. Vaše živinsko dejanje se kaznuje po cesarskih postavah z dosmrtno ječo, ker je šla vaša žrtev v svoji zmedenosti, katero ste pa vi provzročili, prostovoljno v smrt. Pri današnjem razte'e-senju je zdravnik tudi ugotovil znake onečaščenja na mrtvem truplu. Meni je pa nesrečna deklica poslala pred svojo smrtjo pismo, v katerem mi je sporoči.a vso svojo sramoto, vso svojo nesrečo in mi tudi povedala, da ste vi oni hudodelec, ki jo je one-častil in ki jo žene v prerano smrt. Čim predložim to pismo sodišču, vas po zasluženju potegnejo v luknjo. Vendar tega ne bodem storil, ako se takoi izgubite iz Orehovelj in če zapustite nemudoma kraj, ki je že preveč poln vaših žrtev. Ni vam bilo dovolj, da ste županovo vdovo oropali njene pameti in jo spravili v norišnico, sedaj ste si otežili svojo široko vest še z gršim hudodelstvom in s smrtjo mladega bitja. S tem je pa postala vaša mera polna in morate izginiti   iz pozorišča  ali z lepa ali z
druge divizije. Končno je bil mornariški proračun v splošnem in v detajlih sprejet. _
Razbitja o dr. Šusteršiču in njegovi politiki.
Dr. M. Drinkovič priobčuje v sobotni številki šibeniške »Hrvatske Riječi« nadaljna razkritja o dr. Šu-steršičevi politiki.
To pot podaja nekaj zanimivih podrobnosti s klerikalnopravaškega sestanka v Ljubljani, ki se je vršil 20. oktobra 1912. in ki ga je Slovenec« bombastično proglasil za »prvi hrvatsko - slovenski sabor«.
Dr. Drinkovič piše med drugim:
Dne 19. oktobra 1912. smo imeli člani vrhovnega vodstva stranke prava sejo. Seja je trajala ves popoldne kasno v noč, do popolnoči.
Razprava je bila dokaj burna. K tej seji je prišlo kasno zvečer več bivših hrvaških poslancev, po mišljenju frankovcev. Seja se je odgodila do drugega dne v jutro.
Na teh razpravah sem jaz nastopil proti Korošec - Šusteršičevi resoluciji ter sem stavil in predlagal to - le posebno resolucijo:
Mi, člani uprave stranke prava in slovenske ljudske stranke, poslanci v državnem zboru in v deželnih zborih Bosne - Hercegovine, Dalmacije. Istre, Kranjske. Gorice, Koroške. Štajerske in poslanci raz-puščenega sabora Hrvaške in Slavonije, zbrani na skupnem zborovanju dne 20. oktobra 1912. izjavljamo:
a) da hočemo kot predstavitelji edinstvenega naroda skupno delovati za politično ujedinjenje in državno samostalnost naše celokupne domovine Hrvaške v smislu programa stranke prava;
b) v delu za ta največji narodni blagor vroče želimo pozdraviti kot naše sobojevnike vse dele našega naroda brez razlike plemena in vere, zlasti pa naš še brate soplemenjake in so-rojake Srbe in bosanske Muslimane;
grda! To so torej »bogu dopadljiva« dela one novostrujarske naše duhovščine, ki hoče nas starejše duhovnike, ki smo se oprijemali edino le cervke in altarja, s silo odriniti raz svoja mesta ter jih zasesti, da dovede nazaj ljudstvo h Kristusu kralju! To so torej »bogoljubna dela one mlajše duhovščine, ki je zapustila cerkev in altar ter se z vso svojo silo vrgla v posvetno vrvenje, da si osvoji vso posvetno oblast in da zatre v narodu zadnji košček svobode in samostojnosti! S takimi deli bodete skoro omajali Petrovo skalo in razrušili one temelje, na katerih je zgradil odrešenik svojo večno stavbo! Vi ste grobokopi pravega krščanstva, katero ste v svojem srcu že zdavnaj zavrgli! Vi ste one cerkvene miši, ki glodate na zdravem telesu naše vzvišene vere in naše vzvišene morale in ki bodete s svojimi strupenimi zobmi tudi oboje zglodali in zgrizli, če ne pride cerkev sama do zdravega, toda zaeno temeljitega preobrata! Verstvo ne nazaduje m ne propada radi napadov cerkvenih sovražnikov, temveč nazaduje in propada edino radi vas predstaviteljev novostrujarske duhovščine, ki sta vam posvetna oblast in moč vse, verstvo pa postranska stvar! Toda dovolj o tem, ker vas dovolj jasno razkrinkujejo vaša grda dejanja. Vrnem se k moji zadevi. Dovolim vam rok treh dni, da uredite svoje stvari in da izginete iz Orehovelj. Če bodete pa v treh dneh še tukaj, potem hod^m šel k sodišču ter
LISTEK.
(Miri miši.
Povest iz sedanjost* Spisal L. C.
(Dalje.) LIV.
Ne boš več duš nam za-peljaval, s skušnjavami nas nadlegoval.
Aškerc: Mučeniki.
Sivolasi župnik Koren je ostal cel dan pri ubogemu Ivanu Novaku, ker se je bal, da ne bi nesrečnik v svoji žalosti in obupu storil kakega neprevidnega koraka. Vsak hip je pa prihitela k bratu tudi sestrica Marjetica, ki je takoj brzojavila svojemu ženinu Stanku, da naj pride v Ore-hovlje, da bode stal na strani bratu Ivanu ob grozni nesreči, ki ga je zadela..
Še le proti večeru se je Ivan nekoliko pomiril, toda njegova bledost in mrkost sta kazali, da mu srce razjeda silna bolest, bolest nad izgubo ljubljenega bitja, katero je ljubil kot zenico v svojem očesu. Ubogi Ivan ni skoro celo noč zatisnil očesa, temveč prebil to prvo strašno noč po smrti svoje Leniče hodeč po sobi gor in dol. Že le proti jutru se je ves izmučen vrgel v polni opravi na posteljo in_šele tedaj se ga je usmilil
dobrotljivi bog Morfej ter mu naklonil smrtnemu spanju podoben spanec.
Drugo jutro je že zgodaj zjutraj dospela v Orehovlje sodna komisija, ki se je podala takoj na lice nesreče, da izvrši le-tam ogled. Mrtvo truplo mlade dsklice se je potem preneslo v mrtvašnico, da se le-tam raztelesi. Pri raztelesenju je pa okrajni zdravnik ugotovil, da so vzrok smrti zlom-j ljen tilnik, večkrat prebita lobanja in
Injima sledeče otrpnenje možganov; mrtva deklica je pa imela zlomljene ■ tudi nogi in roki. Pri raztelesenju je j pa  opazil zdravnik sledove strjene krvi na nekem delu trupla, kar ga je napotilo, da je tudi ta del trupla natančnejše ogledal in preiskal, pri če-i mur je začel z glavo majati. Okrajni j sodnik ga je začuden gledal in vpra-| šal, kaj mu ni všeč, ker maje z glavo.
Na to vprašanje je pa odvrnil zdrav-! nik, da kažejo gotovi znaki, da je mo-* rala biti ponesrečena deklica kakih : dvanajst   ur   pred svojo smrtjo nesrečno   spolno   rabljena in oneča-ščena.
Nato se je sestavil zapisnik o raztelesenju,  v katerem je zdravnik
j tudi omenil one znake, ki kažejo na to, da je bila mrtva deklica pred svojo nezgodo spolno rabljena. Ko je bil zapisnik o raztelesenju gotov, podala se je pa sodna komisija v Novakovo gostilno, kjer sta jo sprejela stari župnik Koren in inženir Stanko, ker mladega gospodarja Ivana še ni bilo na spregled. Kakor je to naravno, menili so se o nesrečni smrti
i mlade deklice, pri čemur je zdravnik
c) zavedajoč se narodnega razvoja, narodnega prava in položaja bolno občutimo politično razkosa-nost naše domovine, z grenkobo nas napolnjuje pritisk protinarodnih sistemov, ki, kakor v Banovini, uničujejo vsak napredek in vsako ustavnost vkljub neizmernim našim žrtvam, doprinešenim v preteklosti habsburški dinastiji in monarhiji;
d) v današnjem velevažnem zgodovinskem trenotku, ko ves Balkan s svojim silnim krvavim pokretom izziva in ustvarja usodepolne dogodke, pozdravljamo srečen in svoboden razvoj bratskih narodov v svobodni Bolgarski, Srbiji in Orni gori in svečano dajemo naznanje pred licem cele A vs tro - Ogr s k e in vse Evrope, da morajo sinovi hrvaškega in slovenskega naroda v današnjem pretežkem položaju v prvi vrsti braniti svojo narodno Čast in da pod nobenim pogojem in V nikakih razmerah nimajo vzroka sodelovati pri omejevanju svobode drugim narodom.
e) Mi predstavitelji hrvaškega in slovenskega naroda zahtevamo, spoštujoč pravice in svobodo drugih, da spoštuje habsburška monarhija pravice, edinstvo in svoboden političen in gospodarski razvoj našega naroda.«
Tako se je glasila resolucija, ki sem jo predlagal jaz. Toda sprejeti se je morala rezolucija, ki sta jo sestavila Šusteršič in Korošec in ki je govorila o »okviru«.
Proti Korošec - Šusteršičevi resoluciji so nastopili poslanci dr. Su-narić, dr. Laginja, don Prodan, Zagorac in drugi.
Po daljši debati se je sklenilo, naj se moja resolucija nekoliko pre-naredi in s to na novo tekstirano resolucijo ie šlo posebno odposlanstvo na Čelu mu Cezar Akačić in dr. Prebeg k dr. §usteršiČu v svrho, da bi tudi on odobril besedilo na novo sestavljene resolucije.
Toda dr. S u s t e r š i č je odgovoril, dasemora sprejeti dunajska, od njega in dr. Korošca sestavi jena resolu-cijaindasenanji ne sme spremeniti niti ena črtica...
Na seji se je razvila ljuta horba. Večina Hrvatov je bila proti Šuster-šič - Koroščevi resoluciji. Don Tvo Prodan, vod?a stranke prava v Dalmaciji, je zahteval, da bi se iz resolucije izpustil vsaj »o k v i r«. Toda odgovorilo se mu ie, d a s e to ne s m e z g o d i t i. Na to je tudi on glasoval proti »dunajski resoluciji«.
Debata je bila burna in je trajala izredno dolgo. Klerikalni Slovenci so bili že silno nes+rom'vi. Dr. Korošec je že grozil, da sebodo Slovenci odstranili in proglasili Hrvate za nelojalne in ne-patri! o t i č n e . . .
SfaMo.
V Rajhenburgu se vrši v nedeljo, dne 4. januarja pri Leskošku Sokolski ples s koncertom.
Iz Brežic. Neverjetno — toda resnično! V našem mestu vlada strašno razburjenje! Vršijo se mrzlične priprave, vse pričakuje nestrpno usodepolnega dneva. Katastrofa je neizogibna, kajti v nedeljo, dne 14. t. m. bode pokalo pri nas! Zakaj pa? No, ker so se naši gledališki diletanti v svoji predrznosti odločili vpri-zoriti ta dan gledališko igro s petjem »Legijonarji«. Pokalo bode občinstvo od smeha, ko se bode prikazal mogočno krojač Jež, pogumen samo takrat, kadar ni njegove boljše polovice Barbe zraven; pokali bodo pa tudi topovi in puške, ko se bode vršila bitka med Avstrijci in Francozi! Kaj prva, kaj druga balkanska vojska! Pri nas bode še vse drugače grmelo! Za ljudi, ki so slabih živcev, seveda »Legijonarji« niso primerna in priporočljiva igra — vsaj naš gospod okrožni zdravnik se je tako izrazil; vendar nam je radevolje obljubil priskočiti na pomoč, ako bi smeh ali streljanje na koga slabo uplivalo. — Začetek igre ob 7. zvečer, konec pa ob 10. — tudi zvečer.
Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Tukajšnja narodna društva so sklenila prirejati pozimi večkrat poljudna predavanja. Prvo se vrši v nedeljo, dne 14. decembra ob 4. popoldne pri Brezniku. Govori zdravnik g. dr. Janko S e r n e c iz Celja o »higijeni na kmetih«. Predavanje bo zanimivo in koristno, pridite!
Iz Celja. V ponedeljek se je vršil v mali dvorani tukajšnjega Narodnega doma okrožni zadružni shod, letos že druga prireditev take vrste na Spodnjem Štajerskem Bil je nad vse pričakovanje dobro obiskan, zastopanih je bilo po dveh do treh članih načelstva ali nadzorstva okoli 40 zadrug. Predsednik ceb'ske Zadružne zveze dr. A. Božič je imel obširno predavanje o sedanjem stanju denarnega trga in je podal tudi natančne podatke o poslovanju Zadružne zveze od zadnjega občnega zbora sem. Dr. Božič je nujno svetoval posojilnicam, naj še tudi v bodoče ostanejo zelo rezervirane pri dajanju posojil in naj se držijo kolikor mogoče mobilne. Pričakovati je konec sedanje denarne dragime morda še le prihodnjo jesen in v teh neugodnih razmerah je treba skrajne previdnosti. Celjska Zadružna zveza je od zadnjega občnega zbora sem ugodno napredovala: krediti pri bankah in posojilnicah so razun malega ostanka, ki se pokrije ob Novem letu, vsi odplačani in vloge so tako narastle, da se bo lahko vkljub krizi zadoščalo vsem potrebam članic. Šoštanjska zadeva je popolnoma urejena in se Zadružni zvezi tam ni bati nikake izgube. Seveda je pa bilo za ureditev šoštanjske afere treba neizmerno veliko truda in dela; sodelovanju odličnih mož. pred vsem ekscelence Cla-ryja in dež. posl. dr. Kukovca (živio-kllci), ki je imel vso sanacijsko akcijo v rokah in podal vse potrebne predloge in načrte, se imamo zahvaliti, da je vsa nesreča od zadružnikov šoštanjske Posojilnice odstranjena. Govornik je poročal tudi o sedanjem stanju konkurza pri Glavni. NaČelstvo Zadružne zveze ni prevzelo od svojih prednikov sijajne dedsčine, a kakor kaže, bo njegovo prizadevanje, napraviti iz celjske Zadružne zveze solidno in vsem ča-
vas izročil roki neizprosne pravice. Da vas takoj ne izročim roki pravice, ne delam morda iz obzira na vaš duhovski poklic, katerega ste brez-stidno opljuvali, ne delam z ozirom na vašo osebo, ki takega ozira tudi ne zasluži, temveč storim to edino z ozirom na dobro in pošteno ime one zadnje vaše žrtve, ki je predsnoč-njem šla prostovoljno v smrt. Torej v treh dneh bodete izginili, ali vas pa zagrabi roka pravice.«
Sivolasi župnik je govoril to svojo sodbo z jeznim glasom in sekano, da so padale posamezne besede kakor bič po zločincu, ki je bled in molče poslušal to strašno sodbo. Ko je stari župnik izvršil svojo sodbo nad zločinskim naslednikom, se je pa trdo obrnil in zapustil prepadlega zločinca samega.
Ko je sivolasi njegov prednik vršil sodbo nad dr. Jurjem Podpečni-kom, zdelo se je poslednjemu, da se nahaja na šibki ladji, katero mečejo razburkani valovi semintje kot orehovo lupino in ki se bode skoro po-greznila v dno morja.
Bil je tako potrt in telesno in duševno uničen, da je izgubil ves svoj nekdanji ponos in da svojemu predniku na strašno obtožbo in obsodbo j ni mogel odvrniti niti besedice, temveč da je molče sprejel svojo obsodbo, ki je bila pa še nad vse pričakovanje milostna.
Začel je v svojih zblodenih možganih premišljevati, kaj mu je storiti, ali naj se uda mili sodbi svojega sivo-
lasega prednika ali naj se pa postavi v bran strašni obtožbi . . . Dolgo je mladi župnik premišljeval, toda vedno bolj se mu je utrjevala zavest, da je zaigral svojo življensko igro in da je sam v svoji živinski pohotnosti in brezmejni lakomnosti razrušil one mostove, čez katere naj bi ponosno korakal, da postane bogat in mogočen. V srce se mu je vračal spomin na nevesela otroška leta, na očeta pijanca, na zadirčno mater, na pomanjkanje in gladovanje izza d5 tenkih let,na ogoljufano prvo ljubezen.Ti žalostni spomini v zvezi s strašno sodbo sivolasega župnika so mu begali um in pamet in ga zmešali tako, da je v svojem obupu stopil k svoji blagajnici, jo odprl, vzel iz nje drobno stekleničico z bledo tekočino ter vsebino te stekleničice izpil na dušek.
*    * *
Ko je drugi dan župnikova kuharica vstopila v uradno sobo svojega mladega župnika, našla ga je na tleh ležečega in mrzlega. Kakor blisk se je razširila po Orehovljah neverjetna novica, da je mladega župnika zadela kap.
Ker ni bilo sedaj v Orehovljah nobenega duhovnika, oskrbel je pogreb nesrečne cerkovnikove hčerke sosednji župnik Anton Babnik, kateremu se je pridružil še sivolasi Matija Koren, da opravi s svojim duhovnim sobratom zadnje opravilo za ono nesrečno deklico, katere smrt je povzročil njegov nevredni naslednik-hudodelec, ki pa je med tem tudi že stopil pred svojega sodnika.
(Konec prihodnjič.)
sovnim potrebam ustrezajočo centralno zadružno organizacijo, služe-čo samo povzdigi narodnega gospodarstva, imelo popoln uspeh. Na to je predaval tajnik Zadružne zveze Miloš Stibler o denarni sporavnavi potom zadružnih zvez in o blagovnem prometu potom zadrug. Zborovanje je bilo zelo zanimivo in so se udeleženci zadovoljni razšli.
Iz Slov. Bistrice. Nedeljska prireditev naše Čitalnice se je v vsakem oziru nad vse pričakovanje dobro obnesla. Čeravno je prvi sneg odvrnil mnogo zunanjih gostov, je bila gledališka dvorana v hotelu »Au-stria« natlačeno polna meščanov in kmetskega ljudstva. Igre »Mutast muzikant«, »V ječi« in »Kmet in avtomat« so dosegle popolen uspeh in so se gostje zlasti o prvi igri glede razdelitve vlog in preciznega izvajanja in kretanja igralk in igralcev zelo laskavo izrazili. Po predstavi je nastopil Miklavž v spremstvu angeljev, Luciferja in Belcebuba, imel za občinstvo primeren nagovor in razdelil med najpridnejŠe in najvzornejše Slovenke in Slovence nad 100 daril, ki so vzbudila med obdarovanci veliko veselja in iznenađenja. Po predstavi so gostje zasedli obednico do zadnjega kotička in se pozno v noč razveseljevali pri izborni vinski kapljici. Čisti dobiček te veselice sicer Še ni ugotovljen, lahko pa že danes rečemo, da ho dobila šolska kuhinja naše okoliške šole od te veselice leno vsoto. — Pri tej priliki pa onozarjamo tudi na to, da priredi Čitalnica kakor običajno tudi letos »Silvestrov večer« z gledališko predstavo in bogatim sporedom in da pripravlja za letošnjo ztmsko sezono še več prjedal^kih predstav.
Slov. Soko! v Gradcu priredi Miklavžev večer v soboto 13. decembra 1913 v prostorih »zum gold. Stern«. Snarbersbach^asse 65 z zanimivim in bogatim sporedom. Začetek ob 8. zvečer. Dotičniki, ki niso dobili vabila, naj blagovolijo oprostiti in naj nridejo vsekakor na narodno prireditev, ker nam je dobrodošel vsak gost
littiii voli!
Narodno-naprednl volile!, ki
volite   v torek   16   fc rn   on' deželno
yyMesinei& doma"y aptšite na svoje ela^ovr.ice narodno naoredna kandidata, ki s!a
idr. Ivan Tavčar,
župan ljubljanski
m
Adolf Ribnikar,
tržni nadzornik v Ljubljani.
Narodno-naprednl volilci, ki
vol»te na vol*-č-h v šali ori sVt Jakoba in na Cofzovi Cisti, napišite pri deželoozborski volitvi dne 16. t. m. na svoje glasovnice narodno-napredna
kandidata, ki sta
dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani
in
Josip fioisnor,
profesor v Ljubljani.
Koroška.
Smrtna nesreča. V celovški bolnici je umrla 13letna Matilda Kras-nikova iz Grabštajna, ki se je ponesrečila pri delu s strojem, pri čemer je dobila težke notranje poškodbe.
Ponovni požig. Pred enim letom sta pogorela v Grimljah posestnika Gasler in Aichholzer. Ze takrat je bilo skoro jasno, da je bil ogenj podtaknjen. Predvčerajšnjem pa je zopet izbruhnil ogenj v gospodarskih poslopjih obeh posestnikov, ki sta si čez leto postavila nove domove. Gospodarska poslopja so pogorela, hiši so z največjo težavo rešili. Brez dvoma je zanetila tudi v drugič maščevalna roka. To vzbuja med ljudstvom veliko razburjenje.
Fr;mopss?o.
Laško mestno gospodarstvo v PuIJu pred celovško poroto. (Dalje.) Mestni blagajnik Tomaž Galante, kot glavni krivec, ki je ovadil celo zadevo sam sodišču, prizna v splošnem krivdo. Njegova izvajanja glede poslovanja se ujemajo z obtožnico skoro v vseh točkah. Samo tega on ne prizna, da bi bil on povzročitelj in glavni krivec marveč tudi, da so vsi enako krivi. O načinu, kako so goljufali in kako so velikanske primanjkljaje prikrili,   izpove Galante
j približno   tako-Ie: Različni župani, med temi tudi dr. Vareton so podpi-savali predložene račune ne da bi se kaj pobrigali ali so   računi pravilni ali ne. Predstojniku računskega urada Fillinichu se ponarejeni in potvor-jeni računi   sploh   niso predložili. Knjige so se vodile celo leto bianko in so se šele koncem leta izpolnile in zaključile. Sploh ni bilo pri mestnem gospodarstvu nobenega reda in v celih desetih letih se ni izvršila niti ena blagajniška revizija, skontra-cije knjig  pa  so bile napovedane 8 dni prej. Skupna vsota poneverjenih in potvorjenih   računov   do l. 1908 znaša 47.000 kron. Od te vsote je dobil Galante polovico, pa je dal Privi-leggiju in Bigatti,  da   sta molčala. Glede   beneške   skladnice,   ki ima 30.000 kron premoženja,   ki pripada deželi in od katerega obresti so namenjene za šolske in ubožne podpore, prizna Galante, da'je poneveril 8000 kron, ne zanika pa možnosti,   da je bila oškodovana skladnica za 16.000 kron. Poneverbe pri ubožnem zakladu in v sirotišnici  je izvršil po njegovem zatrdilu Privileggio,  pri komisijskih pristojbinah pa Horrak, On je pač izplačeval svojim sokrivcem račune, o katerih je lahko vedel, da so potvorjeni, vendar ni bila njegova dolžnost,   da bi račune kontroliral. Glede razmerja z neko Almerigognio prizna Galante,  da  je  imel  z njo otroke in da je zahtevala  od njega mesečno 160 do 200 kron.   Hotel se je je večkrat iznebiti, toda ona mu je grozila s smrtjo. Tudi ga je nekoč napadla z nožem in ga lahko ranila. — Vse drugače kot Galante je nastopil pri obravnavi   drugi obtoženec Bi-gatto.   On zanika z vso odločnostjo vsako krivdo in ne ve ničesar o kakih nerednostih. Zneske ki jih je dobil od Galanteja, je sprejel kot predujem, za katerega je vedno napravil pobotnice. Pri konfrontaciji z Galan-tejem je nastal med obema hud prepir.  Glede očitanja, da je v eni noči zaigral 5000 kron trdi Bigatto, da je ravno   nasprotno   in   da je on 5000 kron dobil, ne pa zaigral. On se zagovarja zelo spretno in trdi, da se v več zadevah zamenja njega z Privi-leggijem,  ki je, kot smo že omenili, pobegnil. Do hude kontroverze med državnim   pravdnikom, predsednikom senata in med zagovornikom je prišlo, ko je državni pravdnik prosil predsednika, da naj vpraša obtoženca,   če mu ni morda nasvetoval zagovornik, da naj tako taji. Zagovornik   se je protivil   temu vprašanju, Češ. da je izzivanje. Predsednik je to opazko odločno zavrnil in je prekinil obravnavo.   —  Likvidator mestne blagajne in začasni zastopnik mestnega  blagajnika  Lino Ouarantotto taji vsako krivdo.   Zneske, ki jih je dobil od Galanteja, je dobil deloma kot predujem, deloma kot odškodnino za njegovo delo izven njegovega delokroga- Napačne vknjižbe opravičuje s tem, da jih je vknjižil brez vednosti, da so dotične listine potvorjene ali pa naravnost na ukaz Galanteja. Vedel pa je, da je Galante v škripcih in da ga hočejo vsi, neizvzemši župana, rešiti. — A. Horrak, ki govori nemško, prizna svojo krivdo. Zago-varia pa se s slabimi finančnimi razmerami in z dejstvom, da je moral skrbeti za svojo in za rodbino svojega svaka, ki je pobegnil v Avstralijo, skupaj za 14 oseb. — Descovich prizna krivdo deloma. — Negri prizna, da je vedel za nerednosti, toda on ni mogel pomagati. Bil je diurnist. On je dobil od vsega poneverjenega denarja komaj 180 kron. — Vittori, ki je obtožen zaradi komisijskih pristojbin, zanika odločno krivdo in trdi, da ni ničesar vedel o kakem potvarjanju pobotnic. — Tillinich, ki govori tudi nemško, trdi. da je popolnoma nedolžen- On ni občine oškodoval, marveč nasprotno je on občini veliko koristil s svojim večletnim pridnim in neumornim delom.    V splošnem da on mestnim uradnikom strašno slabo spričevalo, posebno Galanteju, o katerem trdi, da je bil izredno len, kljub temu pa ljubljenec občinskega sveta. Vseh nerednosti je kriv pravzaprav takratni blagajnik Major, ki ni izpolnjeval svoje dolžnosti.    Nato sta se prebrala   zapisnika pobeglih Privi-leggija in Juha. Privileggio trdi, da je žrtev Galanteja. Med drugim pravi: »Vedeli smo vsi, da smo krivi, toda drug drugemu nismo zaupali. Juh pa trdi, da sta ga zapeljala Galante in Privileggio. — Obravnava se nadaljuje.
Iz politične službe. K okrajnemu glavarstvu v Puiiu pride namestniški tajnik dr. Hanusch v Senožečah.
Stavka voznikov v Trstu je končana. Dosegla se je poravnava med vozniki in družbo.
Dvakrat razveljavljena oprostilna sodba proti laškemu izzivaču. Pred okrožnim sodiščem v Rovinju, kjer so bili, kakor znano, oproščeni pred laškimi popotniki tudi puliski mag'stratni sleparji, ki sede sedaj pred celovško poroto, je bil obtožen neki J. Gaudisio zaradi hujskanja k
nepostavnim dejanjem v zmislu § 305 in sicer zato, ker je dne 29. avgusta ob 11. uri zvečer vpil pred kavarno: »Zakaj govore slovanski?« (namreč gostje v kavarni). »Če hočejo govoriti ta barbarski jezik, naj gredo k onim, h katerim spada ta-le v beli jopici.« Pri tem je pokazal Gaudisio na okrajnega glavarja, ki je šel slučajno mimo. Okrožno sodišče v Rovinju je obtoženca oprostilo, češ, da ni imel namena izzivati Hrvatov v kavarni. Državni pravdnik se je pritožil in kasacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo. Vršila se je druga obravnava v Rovinju in Gaudisio je bil tudi pri drugi obravnavi oproščen, češ, da se ni zavedal dalekosežnosti svojih besedi. Državni pravdnik se je zopet pritožil in kasacijski dvor je to drugo oprostilno sodbo zopet razveljavil in odredil zopet novo obravnavo. — Gotovo je to značilno za sodišče v Rovinju, ki trdovratno brani laškega izzivača celo proti kasacijskemu sodišču.
Roparski napad. V tržaško bolnišnico so pripeljali 771etnega kmeta Antona Čepaka, ki ima prebito glavo in poškodovan komolec. Čepak trdi, da so ga napadli pri Škofjem roparji in mu ukradli 3 krone.
Bivši katoliški duhovnik, 301et-ni Natalus Muizza iz Zadra je bil obsojen v Trstu na 2 meseca ječe, ker je ukradel v neki trgovini za znamke 1800 kron vredno zbirko znamk. Dobili so nri njem še celo zbirko.
Prijet roparski morilec. Na Reki so aretirali nekega Josipa Tallerja, doma na Koroškem, ki je pribežal iz Bolcana, kjer je izvršil roparski umor.
$gtiaciiski lokali
narodno - napredne stranke na dan 16. decembra so:
za volile? v Uaionu: gostilna pri Štefanu (Juttkloslčeva cesta);
za volile? v Jlstaem domu: gostilna pri feriincu.
Za voiilce v šoli na Cojzovtm grabnu: gostilna pri Štefanu (Breg);
za voiilce v šoli pri sv. Jakobu: gostilna pri Zupanu.
Dnevne vesti.
-f- Gorostasnosti. Klerikalni kandidat v splošni kuriji za ljubljansko okolico je bil, kakor že znano, dr. Ivan Susteršie. Razne nečedne afere, ki jih je imel ta katoliški veljak, niso ostale brez upliva na javnost in klerikalci so se bali, da bi se to pokazalo tudi pri volitvah. Zato so napeli vse svoje sile, da bi dobil dr. Šusteršič pri volitvah čim največ glasov, da bi se s tem dokazalo, da ne more ničesar omajati »zvestobe ljudstva do častite osebe gospoda deželnega glavarja«. To je bila stvar klerikalcev, ako so se pehali za dr. Susteršiča, popolnoma nedopustno pa je, da se je v dr. Šusteršičeve teli-ge dala vpreči tudi deželna vlada, ki bi vsaj na zunaj morala kazati svojo popolno nepristranost in objektivnost glede na volilno borbo. Toda naša deželna vlada je padla že tako globoko, da je postala že docela sužnja brez vsake lastne volje klerikalne stranke. Zato je tudi ona ua ukaz klerikalnega vodstva delala s polnim parom pri torkovi volitvi za dr. Susteršiča, In na kak prebrisan način! Volilni komisarji so namreč imeli nalog, da ne smejo v okoliških občinah pustiti voliti onim volilcem, ki imajo obenem volilno pravico v mestni kuriji v Ljubljani. In res so ti volilni komisarji v okoliških občinah kakor v Šiški, na Viču, v Mostah itd. jemali takim volilcem volilne legitimacije, češ, da imajo pravico voliti samo v Ljubljani. Tako se je zgodilo, da so nrišli najuglednejši posestniki ob volilno pravico v svoji rodni občini, kjer stanujejo, kier imajo dom in posestvo in kjer plačujejo davke, dobili pa so volilno pravico v Ljubljani za to, ker imajo tu krpico zemlje, od katere Plačujejo morda 50 vinarjev zemljiškega davka! Da se bo ta go-rostasnost bolje razumela, navajamo za zgled, da sta na ta način bila oropana volilne pravice v domaČi občini na Drimer graščak Galle in vino-tržec Stepic v Šiški. Volilni komisar jim je enostavno odvzel volilne legitimacije, češ da doma ne smeta voliti, ker imata volilno pravico v mestni skupini v LjubPani. Sicer pa ah ima sploh vlada pravico siliti volil-ca, ki ima slučajno volilno pravico v dveh skuninah, da mora izvrševa* svoio volilno pravico v čisto določer volilni skupini? Menimo, da ne! Zatr se nam zdi tako postopanje vladnih organov nedopustno in protizakonito
Fpustno pred vsem za to, ker se [tem ni postopalo dosledno. Zalijevalo se je namreč v okoliških jnah voliti večinoma  takim vo-|m, ki so notorično naprednjak], L tem so se jemale volilne legiti-lije, dočim se je klerikalnim voltu, ki imajo tudi volilno pravico liubljani,  nemoteno dovoljevalo F;, ne da bi se jim obenem odjeli volilne legitimacije za volitev lestni skupini v Ljubljani. Ti kle-llni volilci bodo torej lahko volili [krat — v kmetski skupini in v pijani, samo da povečajo število likalnih glasov   v okolici   in v lljanskem mestu, dočim se je na-linjake iz okolice enostavno polio v mesto, samo da bi ne bilo v [lici oddanih preveč glasov proti totcu dr. Šusteršiču. Takšno po-lanje kriči do neba, zato zahteva-[z vso odločnostjo od deželne vla-I cia vsaj to preskrbi, da ne bodo [okolicami, ki imajo volilno pra-jo tudi v Ljubljani, a so že volili v Jetski skupini, volili dvakrat to je,
Ine bodo volili tudi v mestni sku-12
t- Dragoceno priznanje. Vče-inji »Slovenec;« je v članku »Po i   zapisal tudi te-le stavke: »Jas-Ise je pokazalo, da strankar-|a zavest s samimi gospo-[rskimi    ugodnostmi ne Is e. Zaupanje se ne da kulti.« Notorično je, da so si doslej Irikalci kupovali svoje pristaše z larjem in z gospodarskimi ugod-Itmi.   Mamon in kar je ž njim v lezi je bilo ono čarobno sredstvo, laterim so operirali, da so si utrdili lojo moč in pomnožili svoje vrste. Iko so se povspeli do viška svoje Ive in moči. Toda sedaj se je tudi lije jelo kolo sreče pomikati na-Idol, polagoma sicer, a tem sigur-Ije.  Preje so mislili, da se bodo z tiarjem   in   gospodarskimi ugod-Istmi večno držali na površju, se-1 pa že stoje ob robu groba svojih Id in tik po zmagovitih volitvah se Ii je   iz flrs   izvil   gorjup vzdih: Irankarska zavest s samimi sospo-Irskimi ugodnostmi ne rase, zapanje s e n e d a k u p i t i! « Brid-f spoznanje, ki je tem bolj grenko, e r je došlo tako pozno šele po zad-jih za klerikalce zmagovitih volit-Ih.   Da pa se zaupanja ljudstva v tsnici ne da kupiti, o tem bodo kle-Ivalce temeljito in definitivno polile — prihodnje volitve.
t- »Vera rešena — zaupanje pa I vzel zlodej!« Še pri nobeni volilni Irbi za deželnozborske poslance se I postavila naša kranjska duhovšči-I v boj s takimi, rekel bi teroristič-tmi sredstvi,   kakor   pri ravnokar »vršenih volitvah!! — Tudi najbolj ■mazano in po   kazenskem zakonu Irepovedano sredstvo — kraja!! — I moralo pomagati zastopniku katolike morale dr. Kreku  do zmage! le obrabljeni šlagerji: »vero s v o-|i h očetov rešite!« — vera le v nevarnosti! niso našli pri ■ni    tretjini    »vernega    I j u d -It v a« nobenega odziva; to skrhano Irožje je moralo med staro šaro. ker I  politikujoči   duhovniki izpregle-lali in se prepričali, da je slovensko tudstvo vsevprek brez izjeme glo-loko verno ostalo, kakor ie bilo po-Irej! — A nekaj drugega je bilo tre-la rešiti: t. i. zaupanje dežel-Ie davke p 1 ač u j o č e g a prebivalstva Kranjske! — in te-la pa naša klerikalna, zavožena in lorumpirana  politika deželnozbor-Ikc večine ni mogla doseči. In ga tudi ni dosegla!! — Do-faz temu je razmerje a/8 : °/8 pri fPlošnji kuriji; to se pravi,  da ena Irerjina vsega   prebivalstva obsoja fejovanje deželnega odbora in da ta lečina nima ljudskega zaupanja za tvoje delovanje in postopanje! Za-Ipanjeješlopo — v.o d i! I    4- Volilni shod v Postojni. Iz Postojne nam pišejo:   Živimo v času pudega volilnega boja. Volitve v splošni •n kmčki kuriji nam sicer niso prinesle taželjenega uspeha, vendar je opažati, ba gremo čvrsto naprej in da nam fkoro napoči dan, ko bo našim klerikalcem za vedno odklenkalo. Ob dopro organizirani in disciplinirani volilni armadi se mora razbiti še tako ljut naval nasprotnika.   Prožeti tega Kuha smo se sešli preteklo nedeljo v porani   „Narodnega  hotela",   da si izberemo iz svoje srede kandidata za notranjsko  skupino   mest  in trgov. Mnogobrojnemu obiskanemu shodu je predsedoval gosp. F. Arko, ki nam je kot takega predstavil tovarnarja gosp. Jos. Lavrenčiča.   V svojem skoro tri-četrt ure trajajočem govoru nam je razvil gosp. kandidat najprvo, kakor je dejal, svoj skromen program, ki je program dela za zanemarjeno Notranjsko in koncentracije vseh opozicijo-nalnih sil v svrho pametne ureditve zavoženega deželnega gospodarstva. Potem nam je uprav strokovnjaško naslikal obupno stanje deželnih financ ter svoja zanimiva izvajanja tako podprl s številkami in iih tako spretno
utemeljil, da se ni Čulo proti njim niti najmanjšega ugovora. Končal je svoj govor s krepkim pozivom na volilce, na dan volitve zastaviti vse sile v to, da se reši čast in ponos notranjskih mest in trgov ter s tem vse Notranjske. Živahno ploskanje in številni pri-trjevalni klici so pričali, kako vsestransko zaupanje vživa g. kandidat med svojimi volilci in s kako velikim navdušenjem je bila sprejeta njegova kandidatura. Izmed volilcev se je zanj prav toplo zavzel tukajšnji urar gosp. M. Petrič, ki ga je v kratkih, a jedrnatih besedah slavil kot dobrega in vestnega gospodarja, poudarjajoč znano pravilo, da kdor zase skrbno gospodari, tudi za druge ne more biti slab gospodar. Ko si je potem g. kandidat še privoščil tukajšnjega kateheta Až-mana ter ga razkrinkal kot zlobnega hujskača, ki sta mu laž in obrekovanje že tako prešla v kri in meso, da ju ne more več brzdati, je zaključil g. predsednik shod. Mi pa vsi, ki smo se udeležili tega tako krasno uspelega shoda, smo se razšli v trdnem prepričanju, da pri takem razpoloženju naših volilcev mora biti zmaga — naša.
Iz Poljan nad Škoijo Loko. Pri volitvi iz kmetske kurije je bilo oddanih v naši občini 246 glasov. Naših je bilo 88 veljavnih, 4 neveljavni in 9 praznih, tedaj 101. Nasprotnih 145. Na eni neveljavni je stalo: Vremena se bodo zjasnila Po-Ijancem, ko megla zgine. Vzajemnost kmetska še le potem svoj sad rodi, ko svojat črna in gosposka svojo moč izgubi! Kmet. Od naše strani ni bilo zdaj nobene posebne agitacije. Le zanesljivim somišljenikom se je reklo, da naj volijo te in te, oziroma oddaio prazne glasovnice. V prvi, kakor v drugi kuriji je bila nam zmaga zagotovljena, da so ostali ysi volilci mož beseda. Pa veliko klobukov, malo mož. Vsled silnega terorizma v cerkvi po kaplanu prejšno in to nedeljo, da se gre le za vero in nič drugega kot vero, so se dali nekateri po ženskah spreobrniti. Nekatere ženske, tercijalske narave, so kar zbesnele: Kaj bo, če zmagajo liberalci, vse cerkve bodo potem podrli. Še več kot to je nam škodovalo in odvrnilo nam 20—30 volilcev, ko Sc jim ie v cerkvi namigovalo o podporah, oziroma naj skuša tudi naša občina priti do korita, do katerega je pa edina pot, če se z onimi voli. Pelo in boj, ki ga nam napoveduje kaplan, bo pa rodil ravno nasprotno. S podvojeno silo se bodemo vrgli t je, kjer verno, da je resničen uspeh. Povemo mu že tu, da niti en naš list ne bode manj prihajal k nam, tudi -Slovenski Narod« ne, katerega je zadnjo nedeljo imenoma navajal, da v tej in tej številki taji boga. Že danes smo v stanu povedati, da od Novega leta bo prihajalo 10 izvodov, ko jih je do zdaj le 8.
, Klerikalne sleparije. Iz Dolenjega Logatca nam poročajo: Naš klerikalni župan je hotel pri zadnjih volitvah na vsak način pomnožiti klerikalne glasove. Motel je namreč oddati kar dva glasa, toda komisarjeva roka ga je pri tem zasegla. Zdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem in seveda odložiti svojo župansko čast. Morda se bo pa vendar zopet zadovoljil s službo občinskega sluga, ki jo je prej opravljal.
4- Soteski župnik je šel med denuncijante. Poroča se nam: Župnik v Soteski pri Toplicah še zdaj ne more preboleti, da je pri občinskih volitvah tako pogorel, ker se je spri z g. Klincem, s katerim sta bila popre-je prijatelja. Zdaj ob času deželno-zborskih volitev je izlival svojo jezo po vseh katoliških listih, ki jih izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Mož je dobil korajžo, ker ve, da stoje ti listi pod Gostinčarjevo imuniteto. Ali dočim je navadno napadal le župana Klinca, se je po volitvah v splošni kuriji spravil tudi na ondot-nega učitelja. Ker so volitve v splošni kuriji v njegovi fari nepričakovano dobro izpadle (za samostojnega kandidata), je sveti mož osumil učitelja, kateremu v »Slovencu^ prikrito očita, da je storil svojo liberalno dolžnost. Da bo to še bolj držalo, in da bi ljudstvo nahujskal zoper učitelja, si je naročil celo kopico dotične številke »Slovenca«, katerega zdaj kolportira po svoji fari. Daleč ste prišli g. župnik.
-f- »Liberalci cerkve podpirajo.« Klerikalna nedoslednost se še ni kmalo tako maščevala nad klerikalci, kakor se zdaj ob času volitev. Na prižnicah so duhovniki vse, kar ni klerikalno, zaznamovali kot brezverce, praznoverne ljudi so strašili, da bodo liberalci cerkve podrli, duhovnike pregnali, križ iz šole odpravili in še celo kopico takih nesramnih laži. Zlasti po novomeškem volilnem okraju so s takimi strašili oplašili mnogo volilcev, ki so bili že pripravljeni voliti samostojnega kandidata g. profesorja Škerlja. Občinski odbornik Medved je to strašilo imel tako za resnem da  *v  ie Še ranrei
prodajal in z njim agitiral po gostilnah, kjer je kmete strašil, češ, če boste Škerlja volili, ta vam bo boga iz cerkve pognal in duhovnike pre-onal. Volilci so kar trepetali ko so te Medvedove grožnje slišali. In seveda, da se ne bi kaj tako strašnega zgodilo, so se odločili, da volijo tako, kakor so gospod ukazali. Ali ravno v tem času se je od strani teh krščanskih strašilcev izvršilo nekaj drugega. Župnikom se je zdelo potrebno, da so ravno v tem času razposlali svoje cerkvene ključarje beračiti za podružnične cerkve. Pa namesto, da bi vsaka podružnica beračila samo v svojem okraju, so se kot povoden j razlili vse v bližnjo novomeško okolico, ki je znana kot najbolj siromašna. In šli so od hiše do hiše, nič niso vprašali kdo je liberalec, ki cerkve podira in duhovnike preganja. Eden takih beračev se je nekje, kjer so ga na to nedoslednost opozorili, celo pobahal, da pri liberalcih še več dobi, kakor pri klerikalcih. Liberalci dajo vsaj kakšen denar, klerikalci se pa za pest žita prerekajo — seveda ker ga reveži nimajo toliko odveč, da bi vsakemu teh beračev bisago napolnili. Oblastveno potrjenega dovoljenja za to beračenje nima nobeden, pa tudi nobene kontrole ni, kam gredo nabrani milodari.
-h V Dragatušu pri Črnomlju je bilo oddanih pri splošni in kmetski kuriji 148 klerikalnih in 102 napredna glasova, 4 glasovnice prazne. Dobili so: Mihelčič 89, Fieischman 59, Dermastia 59, Makar 43. Pri drugi volitvi so padli klerikalci za 30, na-predniaki za 16 glasov, torej je število protiklerikalnih volilcev sorazmerno naraslo. Upoštevati je pa tudi dejstvo, da se je samo v zadnjih dveh letih izselilo v Ameriko do 30 naprednjakov, klerikalci pa le trije. Volitev v splošni kuriji se ni udeležilo 70, v kmečki 60 volilcev. Z uspehom so naprednjaki lahko zadovoljni.
Na   naslov   c. kr. okrajnega
glavarstva v Logatcu. V občinskem odboru pri Sv. Vidu nad Cerknico je kot prvi svetovalec Jože Štritof iz Zajnarjev. katerega je nedavno občinski odbor izvolil tudi za cestnega odbornika v okrajni cestni odbor. Ta možakar je bil pred kakimi 3 tedni kaznovan po § 460 radi soudeležbe pri lovski tatvini na 14 dni zapora, vendar opravlja še vedno funkcije občinskega svetovalca. Ker pa naš g. župan ne pozna ali neče poznati zakona, da bi tega možakarja izključil iz obč. odbora, se obračamo tem potom na c. kr. okrajno glavarstvo, da pomaga zakonu z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 131 do veljave. — Več davkoplačevalcev.
— »Matica Slovenska«. Ljudska šola v Samostanski ulici v Zagrebu je pristopila kot utemeljiteljica k -.Matici Slovenskih Za prof. Baza-lo je to v kratki dobi drug zagrebški ustanovnik.
— Mnogo ljubljanskih članov »Matice Slovenske« še ni poravnalo članarine za 1. 1913. Knjige so malone dotiskane.
— Oblačilno društvo, ki je letos izpolnilo 48. leto svojega delovanja, obdaruje danes ob 5. popoldne v »Mestnem domu« podpore potrebne otroke.
— Priporočamo vsem, du si narode -Slovenski Ilustrovani Tednik . Ta list priobčuje vsak teden obilo lepih zanimivih slik ter raznovrstno zabavno in poučno čtivo. Vsaka rodbina bi naj imela »Slovenski Ilustrovani Tednik« in zahtevajte ga tudi po vseh gostilnah, nrivnicah itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik: je edini slovenski list tc vrste in ker si ie pridobil najboljše slov. pisatelje in pisateljice za sotrudnike bo nudil vsakomur obilo užitka. Naroči se v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.
V Kamniku ie po dolgem bole-hanju danes zjutraj umrl g. Josip Močnik, lekarnar in posestnik. }3okojnik. ki je dosegel starost 68 let, je bil eden najuglednejših kamniških meščanov. Kot tak je bil dolga leta na čelu mestne občine kot župan. Bil ie odločno narodnega mišljenja in je v strogo narodnem duhu vzgojil vso svojo rodbino. V političnem oziru odločen in zvest pristaš narodno - napredne stranke. Za Kamnik je mnogo storil in mnogo žrtvoval, zato mu tudi ostane v kamniškem mestu ohranjen trajen spomin. Zemske ostanke pokojnikove izroče materi zemlji v soboto 13. t. m. ob 3. popoldne. Vrlemu in zvestemu somišljeniku, ki je neomajno, kakor skala vztrajal na strani napredne stranke v najtežjih časih, bodi ohranjen večen spomin, njegovi cenjeni rodbini pa izrekamo iskreno sožalje.
Iz Rakitne pri Borovnici. Naravnost nezaslišano je. kakšnih sredstev se poslužujejo naši klerikalci, da bi oplašili napredne može in utrdili v babjeverin  svoje prista-
še, ki slepo tavajo za svojimi vodniki in naj jih peljejo ti še v tako gnojnico. Pred kratkim se je zadušila nekemu našemu posestniku krava. Takoj so zagnali klerikalci strašen vriš in so rekli, da je posestniku poginila krava zato, ker je volil z liberalci. Pameten človek se mora seveda taki trditvi smejati. Klerikalni možje pa. dasi morda ne verjamejo, so tiho in kimajo z glavami, pobožne ženice pa se križajo z blagoslovljeno vodo. — Radovedni smo Rakitenčani kaj je vzrok, da je zbolela živina klerikalnim gospodarjem in so morali zaradi bolezni zaklati tudi eno klerikalnu živinče. Na to seveda klerikalci ne morejo odgovoriti. Morda bo Kobi pomagal, saj so volili njega. Klerikalci, ki hodijo pred volitvami okoli kmetov s polnim košem obljub in ki samo zmerjajo liberalce in plaše pobožne ženice, naj se rajše poprimejo resno resnega dela in naj nam pomagajo, da bomo dobili boljše pašnike in travnike in naj nam preskrbe podpore za živinorejo, če so res tako dobri kot sladki in tako resnicoljubni kot obrekljivi. Nikar pa naj ne begajo ljudi s praznimi obljubami in s takimi oslarijami, katerim se mora smejati vsak šolar.
Nesreča v gozdu. Pri Selcih pri Postojni sta podirala brata Možina v bližnjem gozdu drevesa. Pri tej priliki je zadelo eno drevo Mihaela Možino, ker se je na napačno stran umaknil. Drevo mu je preklalo lobanjo in mož je še isti dan umrl. Star je bil okoli 55 let.
Iz Radovljice nam pišejo: Bil je pač užitka poln večer, ki ga nam je priredil naš salonski orkester s koncertom dne 6. t. m. v prostorni dvorani restavracije Kunstelj. Sedaj pač ne moremo zdihovati, da je družabno življenje v Radovljici popolnoma razbito; pač pa ie treba pustiti doma tisto dozdevno razliko med »jaz«, »ti« in »one in obleči sukno demo-kratizma in prepričani smo, da doživimo še marsikak tako prijeten in družaben večer, kakor smo ga dne 6. t. m. Spored, ki ga jc sestavil naš salonski orkester, je bil prav srečno in skrbno izbran. Mimogrede omenjamo, da bi radi v bodoče slišali tudi kak slovanski komad, Čehi jih imajo dovolj na razpolago. V obče so se vse točke izvajale v splošno zado-voljnost, kar je pričalo navdušeno odobravanje po vsaki točki, vendar moramo posebej omenjati fino in čutstveno izvajanje točk: 1, Ziehrer-iev »Zaubcr der Montur«, 2. Men-delssohnovo »Fingalshohle«, 3. Pa-zellerjev -Souvenier de Herkules-bad«. Dobro se je izvajala točka Le-harjeva »die Zigeunerliebe^. — Da tu in tam niso prišli posamezni instrumenti do svoje popolne veljave ie menda vzrok neakustična dvorana, a da se tu in tam ni igralo s tisto živahnostjo, kakor bi želeli, pripisujemo dejstvu, ker ni bilo vidnega kapelnika. Prevelika skromnost ni vedno na mestu. — V gospodični Vidi Koblerjevi smo spoznali nadarjeno in rutinirano pijanistinjo in podarjeni krasni šopek naj ji služi v zahvalo in nam v upanje, da ni bil ta njen nastop prvi in zadnji. — Obisk koncerta je bil naravnost nepričakovano mnogobrojen in jako pester. — Če so pa obule nekatere osebe, ki gore same navdušenosti za povzdige Radovljice, copate in sedle doma za peč, naj ne plaši naše vrle in požrtvovalne umetnike, temveč opo-gami naj jih. Tako naprej. Na skorajšnje svidenje.
Nesreča v Vremsketn Britofu. Iz Divače nam pišejo: V navpičnem rovu stoji voda skoraj vedno na isti višini. Z dvigalom odvzamejo vode 400 litrov v eni in pol minute. Pri •ISurnem neprestanem delu bi odgovarjalo to množini približno 7500 hI vode. Če bi ne bilo močnih vodnih virov; bi morala voda v rovu že precej pasti. Od te strani je torej rešitev — mogoče še živih delavcev — izključena. Tekom dneva se je naročilo iz Trsta močne sesalke z motorji in so te sedaj tudi dospele. Morda bodo te kos stavljeni nalogi? Z druge strani se pa upa priti od nekega starega zapuščenega rova tekom jutrišnjega jutra do rova, v katerem slutijo še žive delavce. Od 15 m debele skale jo je prebiti le še približno pet metrov. To delo ie pa tudi precej ovirano od pritekajoče vode, ker ta zastaja ravno v rovu, katerega sedaj kopljejo. Neki tesar, ki je delal še pod starim ravnateljstvom in pred več leti v tem premogokopu, pripoveduje, da so naleteli svoj čas večkrat na votUne, deloma napolnjene z vodo, iz katerih so pred več nego sto leti kopali premog Francozi. Ta tesar pravi, da je peljal svojega ravnatelja na hlodih kakor s čolnom po včasih neverjetno velikih votlinah. Od francoskih časov je tu sploh že več suhih rovov, tam, kjer so jih pa zazidali, so se napolnili z vodo. Iz takih rovov ali iz drugih naravnih kraških votlin izvira velikanska množina vode, ki je poplavila ves rudokop Točno se bode. to dognalo
šele, ko bode premogokop zopet suh. Sedaj se še ne ve, v katerem rovu ie, voda izbruhnila, ker se ni nihče izmed delavcev rešil, le 161etni Maks Magajna, ki ie nadzoroval sesalke. je komaj pobegnil po lestvi ob dvigalu. Razen včeraj navedenih se pogreša tudi domačin, mladenič Vatovec. Prebivalstvo je zelo razburjeno, posebno ker so rnočne in delazmožne sesalke' naročili šele danes, to je po dvadnevnem brezuspešnem delu. Vobče se kritizira zanikrno stanje premogokopa. katerega ima baje v najemu neka družba s centralo na Nemškem. Jutri pričakujejo razrešitev situacije.
Kinematograf »Ideal«. Velefina drama »Deklica brez domovine« s slovečo umetnico Asto Nielsen v glavni vlogi, ki se predvaja samo še danes pri večernih predstavah, ugaja zelo gledalcem. Veseloigra s Princem »Vihravi soprog« vzbuja bučen smeh. — Jutri drama Nordiskfilm Co. — V soboto skozi 6 dni velika kriminalna drama »Kriv« v 5 delih in pa veseloigra »iVlesečniki«.
Valdemar Psylander, priljubljeni igralec tvrdke Nordisk film Co.. na katerega domu se je, kakor smo zadnjič poročali, odigrala usodepolna ljubezenska drama, videl se bo jutri, v petek pri Specialnem večeru v genliivi drami »Pravi«.
V tujini prijet. Minuli teden se je napotil v Ameriko lSletni Mihajel Papež iz Št. Marjete v Krškem okraju. Fant je do Solnograda srečno prispel in je že mislil, da se je za par let že odtegnil vojaščini, pa ga je zadnji trenutek dohitela policija in ga poslala v domovino nazaj.
Nezgoda. Ko je minuli teden strojnik v vSlonovcm« kopališču Valentin Lotrič popravljal neka vrata, se je pri delu na desni roki tako poškodoval, da je moral v deželni bolnišnici iskati zdravniške pomočf.
N včerajšnji semenj _so prignali 13 glav in sicer 6 volov, 5 krav in 2 teleti.
V sredo ob 6. zvečer je bil pred Dobričevo trgovino na Viču vzet zelen otroški voziček. Kdor bi kaj poizvedel, nam naj izvoli tatu takoj naznaniti.
Izgubila je neka dama bankovec za 10 kron na potu od Sv. Petra ce-ste preko Marijinega trga na Marije Terezije cesto. Pošten najditelj na> odda najdeni denar na policiji.
Večeri smeha, vsak večer v ka* varni »Central«, kjer gostuje Original The \Veihingov ensemble z last« nim orkestrom.
Volilni sestanek
pri Bončarju na sv. Petra cesti v petek, dne 12. decembra ob po5 9. zvečer.
Govorita napredna kandidata dr. Ivan Tavčar in AdolI Ribnikar.
Vabimo vollice, da se tega sestanka udeleže v čim največjem številu!
Društvena naznanila.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v sredo, dne 31. decembra v »Mestnem domu - svoj običajni -Silvestrov večer«.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je oklenila na izrednem občnem zboru, ki se je vršil danes dopoldne v hotelu »Ilirija«, da prične izdajati z novim letom svoje glasilo, in sicer pod naslovom: »Gostilničar«, strokovni list Deželne zveze gostilničaarskih zadrug na Kranjskem«, in sicer kot štirinajstdnevnik. V to svrho se jc izvolil poseben zvezin časnikarski odsek petih članov, in sicer dva člana za nadzorovanje uredniških poslov, dva člana za nadzorovanje upravniških poslov in predsednik, ki ima splošno nadzorstvo. V ta oddelek, ki se konstituira v soboto, so bili izvoljeni gg.; Bole, Zaje Avg.. Š u š t e r š i č, Kavčič in P u c c 1 j; za namestnika T o n e j c in K u h a r Avg. List prične izhajati z novim letom, uredništvo in upravništvo prevzame poseben strokovni urednik, glede katerega pa vprašanje še ni definitivno rešeno.
Volilci mesta Idrije!
V torek, dne 16. t. m. Vam je zopet stopiti na volišče.
Volili bomo dosedanjega svojega deželnega poslanca!
Na vsaki glasovnici bodi napisano
ime:
Engelbert Gangl,
c. kr. učitelj v Idriji.
Njega smo si izbrali za kandidata, njega izvolimo za svojega poslanca!
Politično društvo Jedtmkooravnost.
Volilni sestanek
se vrši
V soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer ¥ gostilni pri Kozaku na Sv- Petra cesti štev. 21.
Govori župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar.
Volilci Poljanskega okraja pridite na sestanek 1
Rožne stvari.
* Avstrijski raziskovalec umorjen. Iz Sime v Južni Ameriki poročajo, da je neki Indijanec umoril hrvatskega raziskovalca Mirka Seljana, Vest še ni potrjena.
* Trije levi ušli. Iz Rima poroča-do: Pri kinematografiranju so ušli v Turinu trije levi. Dva so zopet ujeli, tretji pa straši po okolici. Med prebivalstvom je izbruhnila velika panika.
* Nezgoda v premogokopu. Iz Harkova poročajo: Blizu postaje \VoInyzowo se je zgodila v Narn-Bkem premogokopu eksplozija. Pet delavcev je bilo ubitih, pet pa ranjenih.
Volilni shod
:s za dvorski okraj
se vrši
v soboto, 13. decembra ob pol 9. uri zvečer v gostilni  pri Novaku na Rimski cesti.
Govorita napredna kandidata dr. Fran Novak in Josip Reisner.
Volilci, udeležite se tega shoda!
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 11. decembra. Snoči ob pol 12. se je končalo komplicirano glasovanje o personalnem davku. — Ker je prodrl glede eksistenčnega minimuma manjšinski predlog, ki zvišuje minimum od 1200 K na 1600 kron, kar smatra vlada za sankcij-sko oviro, in ker je bil sprejet § 172., ki zopet določa osebnodohodninski davek od 1200 K naprej, ter je vsled tega nastala antinomija, se je razvila živahna debata o tem, kaj je treba sedaj storiti. Predlog na reasumira-nje se ni dal izvesti, ker je proti temu poslovnik. Zato so hoteli popraviti to protislovje v tretjem branju. Socijalni demokrati pa tretjega branja niso pripustili, vsled česar je zadeva preložena na prihodnji teden. Socijalni demokrati izjavljajo, da ne pripuščajo nobene korekture sklepa, ki zvišuje eksistenčni minimum. Zakon mora tako obveljati. Kako se bo rešila t azamotana zadeva, se sedaj še ne ve.
Dunaj, 11. decembra. Vlada ofi-cijozno razglaša, da vztraja na reasu-miranju včerajšnjega sklepa glede eksistenčnega minimuma, ker bi bila sicer onemogočena sankcija davčne reforme.
Delegacije. Dunaj, 11. decembra. Danes ob 2. popoldne se je pričela plenarna seja avstrijske delegacije. Nadaljuje se debata o proračunu zunanjega mini-stva. Prvi je govoril delegat dr. Ba-liak.
Železničarji. Dunaj, 11. dscembra. Predvčerajšnjim se je vršilo tu veliko zborovanje železniških uradnikov. Govorniki so hudo napadali parlament, ki D"e pustil uradništvo na cedilu. Končno je bila sprejeta tozadevna resolucija.
Lokalne železnice. Dunaj, 11. decembra. Cesar je Sprejel včeraj železniškega ministra barona Forsterja v daljši posebni av-dijenci. Zatrjuje se, da je dosegel železniški minister predsankcijo za predlogo o lokalnih železnicah, ki se predloži v kratkem zbornici.
Bosanski odsek.
Dunaj, 11. decembra. Bosanski odsek je nadaljeval razpravo o bosanskih zadevah. Tekom razprave je podal skupni finančni minister Bilin-ski več novih izjav.
Tržaška občinska uprava.
Trst, 11. decembra. V snočni seji tržaškega občinskega sveta je zastopnik vlade nastopil proti zanemarjenemu občinskemu gospodarstvu tržaškemu ter zahteval pojasnil, kako nameravajo plačati deficite let 1911, 1912 in 1913, ki znašajo že 2 in pol milijona kron. Načelnik finančnega odseka je odgovoril, da bo občina za enkrat skrbela le za pokritje letošnjega deficita 1,032.000 K.
Bauernschreck.
Gradec, 11. decembra. Štajerski Bauernschreck se je pojavil v bliži-
ni Mooskirchna. Eni pravijo, da je medved, drugi, da je lev.
Hrvaška.
Zagreb, 11. decembra. Kljub izjavi predsednika Starčevičeve stranke, da odklanja vsako sodelovanje s Frankovo stranko, se zdi, da je v posameznih okrajih prišlo vendar do sporazuma.
Zagreb, 11. decembra. V nekaterih okrajih je ljudstvo nezadovoljno, da koalicija ni postavila unionistič-nim kandidatom nobenega protikandidata.
Zagreb, 11. decembra. V krogih hrvaško - srbske koalicije so z novo železničarsko pragmatiko v toliko zadovoljni, ker je vsaj del hrvaških zahtev našel upoštevanje. Vendar bodo zastopniki koalicije stali slej kot prej na stališču, da mora v smislu nagodbe veljati hrvaški službeni jezik na vseh železnicah na hrvaškem ozemlju. Da se izrazi ta zahteva, za to bo prilika v regnikolarnih deputa-cijah in skoro gotovo je, da se bodo Hrvati pri sklepanju nove finančne nagodbe dotaknili tudi tega vprašanja. V tem oziru si je baje koalicija pridržala napram baronu Skerleczu popolno prostost.
Nadomestne volitve v Bosni. Sarajevo, 11. decembra. Tri dni je trajal volilni akt za izpraznjenih 12 srbskih mandatov. Včeraj so bile volitve končane. Zmagala je Dimoviče-va stranka, ki hoče pristopiti v saboru k vladni večini. V kmečki kuriji sta bila izvoljena dva samostojna kandidata. V enem okraju je treba ožje volitve. V mestni kuriji je zmagala opozicija, izvoljeni so bili srbski socijalni demokrati in treba je ene ožje volitve. V prvi kuriji je dobila Dimoviceva stranka skoraj 80% glasov. Dobila je 6 mandatov.
Trozveza in Francoska.
Pariz, 11. decembra. Italijanski poslanik Tittoni pravi v »Matinu«, da so vse vesti, kakor da bi vsebovala nova trozvezna pogodba kake določbe proti Francoski, neresnične. Italija želi čim ožjega prijateljstva s Francosko.
Francoska.
Pariz, 11. decembra. Danes se je zbornici predstavil novi francoski kabinet.
Socijalni demokrati v Nemčiji.
Berolin, 11. decembra. Priglašeni socijalno - demokratični predlogi na črtanje plač državnega kancelar-ja in vojnega ministra pridejo po poslovniku šele pri drugem branju proračuna, torej sredi januarja, v pretres.
Porta in tripelententa.
Pariz, 11. decembra. »Matin« poroča, da je tripelententa dobila od porte kompenzacije za imenovanje nemške vojne komisije. Porta bo sprejela 28 angleških častnikov, da reorganizirajo mornarico. Neki francoski general prevzame reorganizacijo turškega orožništva.
Mehika.
Mehika, 11. decembra. Neka vstaška četa se je polastila v bližini mesta Tutpan ležeče topničarke istega imena. Storila je stroje in topove nerabne ter končno zapustila ladjo in vzela s seboj mnogo streliva.
Veracruz, 11. decembra. Vstaški general Villa je včeraj sporočil ameriškemu konzulu v Tampicu, da naj se vsi inozemci odstranijo iz mesta, ker bo s 4000 vstaši napadel mesto. Zvečer so vstaši res pričeli napad.
Dogodki na Balkanu.
Srbska demobilizacija.
Belgrad, 11. decembra. Kraljev ukaz odrejuje demobilizacijo moravske in drinske divizije ter divizije gorske artilerije, ki je bila mobilizirana meseca septembra.
Bolgarska.
Sofija, 11. decembra. Tu se govori, da bo prevzel v slučaju, da pride do ministrske krize, predsedstvo Malinov, ki bo skušal s pomočjo skrajne levice iz sedanje vlade ustvariti koalicijski kabinet. Celo enostavna večina vladne stranke je v nevarnosti.
Sofija, 11. decembra. Državni sodni dvor je izročil bivšim ministrom, med njimi Genadijevu, Rad-kovu in Petrovu obtožnico. V Parizu se nahajajočemu generalu Savovu je sodni dvor poslal obtožnico. Vsi obtoženci imalo pravico tekom 7 dni predložiti dokaze za neupravičenost obtožbe.
• Sofija, 11. decembra. Listi izražajo bojazen nad naraščanjem republikanske, socijalistične in agrarne stranke, ker za bodočnost Bolgarske ne pomeni nič dobrega.
Solun, 11. decembra. Neka srbska patrulja je pri Kumanovu ujela 10 mož močno bolgarsko četo.
Ministrska kriza v Turčiji.
Carigrad, 11. decembra. Tu zatrjujejo, da je prišlo med velikim ve-
zirjem in člani kabineta do spora !z vojaško - političnih vzrokov. Veliki vezir se ni prikazal na porti.
Carigrad, 11. decembra. Veliki vezir je podal včeraj dopoldne sultanu demisijo. Sultan ga je naprosil po svojem drugem komorniku, da naj demisijo prekliče. Veliki vezir pa je vztrajal na svojem sklepu. Popoldne se je vršil ministrski svet pod predsedstvom šejha ul islam, ki se je ba-vil s tem vprašanjem.
Carigrad, 11. decembra. Za velikega vezirja bo imenovan sedanji vojni minister Izzet paša.
Orijentske železnice.
Dunaj, 11. decembra. Včeraj se je sestal upravni svet Orijentskih železnic. Družba se je dosedaj zaman trudila zopet dobiti pravico prometa na onem delu železnic, ki teko po srbski zemlji. Pri tem gre za ve!; kakor */« vseh prog. Vprašanje pride pred pariško finančno komisijo, ki pa bo samo principijalno odločila.
Velecenjeni'gg. volilci!
Za iskazano mi zaupanje ob letošnjih deželnozborsldh volit-vah dne L in 6. decembra se Vam tem potom najiskrenejše zahvaljujem.
Čast in slava zavednim naprednim volilcem!
Josip Turk,
deželni poslanec.
Današnji list obsega 6 stran1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
iMnenje gosp. dr. Bialowiesjskija
v Varšavi. Gosp. J. Serravallo
Trst.
Jaz sem večkrat rabil vaše že-leznato kina - vino Serravallo v moji privatni praksi. V slučajih slabokrv-nosti,poapnenja žil, konvalescence in sploh pri oslabelih osebah sem dosegel zelo dobre uspehe.
Varšava, januarja 1911. __Dr. Z. Bialowiesjski.
Dobra misel je vedno, ako se ne pustimo presenečiti od neprera-čunljivih slučajev: skrbimo že naprej! Kako kmalu si pridobimo influenco, bodenje v prsih, pomanjkanje sape. nahod itd. Ako se ima v takem slučaju priznani Fellerjev razpustivši, olajšalni zeliščni esenc-fluid z znamko »Elzafluid« pri hiši, potem so bolečine kmalu odpravljene in hude posledice preprečene. 12 steklenic Fellerjevega fluida za 5 K franko naj bi vsak čitatelj od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 238 (Hrvatsko) naročil. Obenem naj bi si naročil Fellerjeve odvajalne krogljice z znamko »Elzakrogljice«, 6 škatljic za 4 krone franko.
Redilnost in zdravilnost
ribjega olja je splošno znana, prav kakor dejstvo, da se malokateri človek premaga, uživati to težko prebavno olje neprijetne slati. Kdor torej poseže po Sco-ttovi emulziji za ribje olje, ne pride nikdar več nazaj na navadno ribje olje, saj je ta izdelek tako blagoslasten in lahko prebaven, da dela njega uživanje ve- ■ selje starim in mladim. Zraven pa je še omeniti, da Scottova emulzija iz ribjega olja s sestavinami prekaša navadno ribje olje na redilnosti in izrabnostf in je
torej pri odraslih in otrokih povsod na mesiu, kjer je treba čvrsto okrepiti: po prehlajeaju, oslabelostih, otežkočenem dobivanju zob, pri prenežni rasti kosti pri otrokih, po bolezni, stmjšanju itd.
Toda samo
iivm   u hi
in nobena druga
ii
Cena originalni steklenici 2 K 50 t. Dobiva sepo vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE d. z o. z. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno vposiljatev poiz-kušnje od kake lekarne.
samo direktno! — črna, bela in barvasta, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. — G. Henneberg, dvorni dob.
Nj. V. nemške cesarice, ZOrich. 1
Ustna voda
100
Zobna krema
fj^55, namizna prve vrsta in kal flfatfin
zoper težkoie organskega Mu - zoper bolesti želodca in mehurja najrapleje pripor:
Glavna zaloga v LjubJjani: Kitam Iti
©rman
prof i nalioilti
Učinek presenetljiv! Puška 40 v
Meteorologijo poročilo.
ViSina nad morjem
Srednji zračni tlak
	Cas	Stanje barometra v mm	2b
'J -0	opazovanja		T e m p < tura v
10. »»	2. pop. 9. zv.	731 5 i 732 3	—0-3 —24
11.	7. zj.	731-3	-5-5
si. jzah. pol t si. sever de\ o
si. szah. m<
Srednja včerajšnja temperatura — norm. —10° Padavina v 24 urah mm
IT"
Ideal vseh dam je, imeti lep obraz in polt nežno in aristokratično,  kar je znamenje prave lepote. Nič gub, nič izpuščajev, nič peg; koža čista in zdrava, to so uspehi, ki se dosežejo z uporabo mazila
Crčme Simon, pudra in mila Simon. Zahtevajte pravo znamko.
ff
IMuisol" i
od
I
Berpianna & Co. Dečin o/L i
697 ^
je in ostane prej ko slej nedo- <
segljivo  v svojem  popolnoma ;
naravnem barvanju las in brade. <
V zalogi v plavi, rjavi in s
črni barvi. — Cena steklenici I K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani,
ali kaj podobnega, išče mlad m vešč obeh deždnih jezikov. — Ponu se prosi pod „Pošten", poste r stante, glavna poŠta L]uS)ljai
Odgojite!
se sprejme takoj k gimnazije v Ljubljani za  celo 'popolda
Ponudbe pod „Odgojitelj 4376*
upravniŠtvo    »Slovenskega Maro
Mlad
Se Sprejme s 1. januarjem 1914
v trgovino z mešanim blago
Josip Osolin, Laški tr
Eleganto opremljeno
salon    in    spalna  soba, priprav tudi za pisarno, 43
se odda s 1. januarjem 19!
Knalljeva ulica 5, parter desni
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je naš preljubi papa, gospod
Mr. Ph. Josip Močnik
lekarnar in posestnik v Kamniku
danes ob pol 1. uri zjutraj po dolgem trpljenju, v 68. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne.
Mase zadušnice se bodo brale v farni in frančiškanski cerkvi v Kamniku.
■
KAMNIK, dne 11. decembra 1913.
4375
Aaica Sarba, Minka Močnik, Josipina Orožen, hčere. Eda Močnik, sinaha Dr. Eihard Sarba, dr. Milan Orožen, zeta. Milena in Tatjana
Earba, Jelica Močnik, vnukinje.
4U
34496646
YX
ne Čez 24 let starih, ?možnih slovenščine ln nemščine, se tateoj Sprejme
pri tvrdki 4319
Julius Mein!, uvoz kave,
Prodom
slovenščine in nemščine popolnoma zmožno, inteligentno, spretno. Sprejme s 1. Januarjem 1914 tvornica kolonijalne   stroke za potovanje.
Ponudbe s priloženo sluco pod (,Wien
14if na glavno pošto Maribor n. D. restante. 4353
Pristen dober
■ i
se dobi pri 41
L jBjjjjjtO j spon, m Potniki se sprejme]
proti mesečni plači 200 kron in dnevnicami 10 kron.
Oziralo se bode le na delavne in marljive gg. potnike, kateri bi obisko vali trgovce z mešanim blagom in branjarije v mestu in na deželi. Pred met, katerega bi razpečavali, je brez vsake konkurence in se potrebuje v vsaki družini.
Ponudbam  pod  šifro: „Trajna
služba" je priložiti znamke za 45 v Slitct: naj se ne pošiljajo. 4 67
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni soolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo
Isfsi
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Deita LaMoire de Produits Grapsa Pariš
Dobiva se pn gen. nalogi za Avstro-Ogrsko:
EmaLstor, lok. Bodapesta 1?. Mozeom-kosot 21.
po povzetju ali ako se znesek posije naire.
40 m dobrih ostankov za obleke K 18-—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18-—
6 parov velikih rjuh .  .      . „ 10-—
100 kora. prima žepnih robcev „ 13-—
tucat dobrih brisač.....„ 2-90
tucat prav težkih brisač .  . . m 4-80
10 toplih zimskih rut .  .  .  . » 5*—
Moli Mi tej11 (Ei9).
Razpošiljam samo po povzetju. Ne uhajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
slasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 12 vplačili.
^ - W ^ ^^^^ JT Zavaruj** ..os««^:? :n jre.Tiičnins proti
* požarnim škodam co najnižjia cenah.
vzaiemno zavarovalna banka v P^ag!,        -        Škode cenjuje tako) te najkutontncjc Berervni fondi K 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapiialiie B «23,257.695-77 [ U2iva naiboiiši sloves, kodei posluje. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.  Pozorj ;5prejema tudi zavarovanja —~—— v*a poja«nii« aaje. -. j proti viomsKi tatvini pod zelo ugod-
Generalno zastopstvo ? ljiljani 4&i GosiosKi ulici ste?. IZ. -<■■
HBHM
iščem samskega
4368
ki bi takoj vstopit v službo. Dotični bi moral razumeti manipulacijo z mehkim lesom. Jan3z Stalzer, Maši,
pošta Čermošnfice, Dolenjsko.
z dobrimi referencami išče službe v ljubljanski pisarni z novim letom. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« ppd šifro „NOVO leto 4370".
Svežo prav dobre
4022
n ii icrv
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekateno meso in kranjske klobase priporoča
Jan &Etain?3iH, prekašale©, Stori trg štev. 19, Iifulrfšftna.
lase«
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana Križaj* v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Spričevala na razpolago.
H H H
H
*
Dim
Bemtna ponudba.
Jrflad, simpatičen in premožen posestnik in tovarnar želi resnega znanja 3 izobraženo in SimoGtično go^Pico s primernim premejenjem. 4344
Ponudbe na nashv: „&a~ nin~c", Ljubljana, poste restante.
polvolneni, zajamčeno 1obre kakovosti le pih vzorcev, zavoj  5 kg za K 11"— boljše vrste za K 12*b0 po poštnem povzetju pošli]* A. ielinek, tkalnica, Jimpamov Morava. Jako priporočljivo!
EupS se že mzld rafcljena
Spretni giganti
ki ob-skuiejo privatne odjemalce, se sprejmo ob visoki proviziji Ob spretnosti tudi stalna plača Ponudbe pod .,'fuchlabrik 3757" na Haaseasteln a. ¥o*jl3r, A. G. Pri ga, Ferdinandova tf. 4čs43
ffllfl JlliPJflB
NasloV pove upravništvo »SI. Naroda«, 43^4
mešane trgovine z dobrimi izpričevali,
želi nastopiti kako mesto kjerkoli.
Ponucbe na Sv. Petra cesta št. 38.
pri Eantn* 43-. 9
Pod nadzorstvom starše? se sprejme takoj krepak dečao Uoi
čuče
19 kii mm lila
se ceso proda.
Več po- 7š«2iio Sandal], Lupo* glava — jastu a.
4281
ti      -i \^
nik
iz najboljših le^ Štajerske, čist, prirodno pristem, od 10 litrov naprej, razpošilja po povzetju liter za 20 Vin.
Juri! Jože! Stelzer, Welzelsđ^r£ pri Gradcu.
3ICZIDttZ3lZZ]|EZZ]iC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
Bi**
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, --Malage, Konjaka, žganja itd. =
Osti*© brije severovzhodnik
in rdeči obraz in roke.--- Da zabranimo, da bi koža postala grapava in
kihka ter da bi pokala, si roke in obraz po umivanju namažimo z
ralleia
v   manufakturno irgovarco
Janko Češnik v Ljubljani.
iz hrastovega lesa, prav močne.
od 400—700 litrov
pi*CD£fa po nisicl ceni. Frass Sasslo, vinski trg.
Esingerjeva ulica št. 1. za Škofijo*
(Netolsta krema za kožo). Učinek je čudoviti Koža takoj postane voljna,
žametnomehka in odporna.--Zaradi prehlaienja (nahoda) boleče nosnice in
ustnice ti tudi merimo z »Malattino«. — — Slastno domače sredstvo!
Pušica K —70 in 1*20 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših bnvnicah.
Juri Drai3e, Hamburg (BodenbacSi) na L.
Največja božična occasionprodaja v angleškem skladišču oblek.
Ce% 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode« deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrline jopice iz angleškega modnega blaga, SUl-pl-iša in krzna, nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, rolliers in mufe. Za gospode zimske navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, modne zileje. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenj. odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko
priliko, katera traja le do novege leta.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon štev. 132.
mm mM
34
5
966317
elefon štev. 16.
982
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno« tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — : Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. —
Št 25572.
4347
Mestni magistrat ljubljanski oddaja
v mestni topničarski vojašnici za dobo treh let, to je od L januarja 1914 do 31. decembra 1916 potom ofertne obravnave.
Za izpraznovanje jam preskrbi magistrat ob času praznenja brezplačno potrebni voz in stroj.
Interesenti naj vlože svoje kolkovane ponudbe do 22. decembra t. 1. pri podpisanem mestnem magistratu, kjer se poizvedo tudi natančni pogoji te oddaje.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne o decembra 1913.
"i
t.
ii
letni obstoj domače tvrdke.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
ObiasfvoflG koncesijonlrana predala strupov.
Ustanovljena leta 1897.
eme
$nton
L'HMgaiia, Židovska »lica 1.
Ceniki na lazpolago. Ceniki na razpolago.
Mm J. lili
priporoča mm Ijubljančanom in gostem z dežele
najboljši zajtrk
kakoi priznano dobro helo kavo, čokolado, kakao, Čaj, fine likerie in naifinejše pec vo.
j 1 gnvehr in trgovec z arami
Ljubljana, WoIfova ulica štev. 3.
velika izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine is vsakovrstnih ur. Prvovrstno blago svet- tovarn. V jubll. letu izredno nizko cene.
Krasni predmeti za
Efiiillul Božič in Novo leto.
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Kemična   tvornfc*   Trsiskirclien pri Bunatu, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
(obl. varovano.; 2291 Najidealncjše sredstvo za   osušen ja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloia: F. P. V|d!c & Coiip., W'm
Hc 803/13-1
42S3
Razglas javne dražbe.
Na predlog dfd'čev dne 10. novembra 1911 v Meranu zamrle Ifinke pl« StOCkl roj. Mayer£els dovoljuje C. kr. okrajna sodnija v Meranu prostovoljno
dražbo v zapuščino spadajoČih
antikvitet, srebrnine, zlatnine in dragocenosti, bišne oprave, obleke, porcelana, majollk, slik
v cenilni vrednosti 15 000 K.
Ta dražba se odtedi na dan 15.9 16. in 17. decembra ob 9. dopoldne
in tako dolgo naprej, da se vse razproda.
Posamezni predmeti izklicali in prodajali se bodejo po cenilni vrednosti in proti gotovem plačilu najvišjemu ponudniku, ki ima kupljene predmete takoj odstraniti.
Dražba se vrši v steklenem salonu Kazine v Ljubljani.
NA IZB3R3 pošilja tudi na deželo: Krasne
plašče, kožubovino, krita, kcstume, nočne halje, perilo in vsako &A ihi   modno h!ago.
Zelo solidna tvrdk"
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekoslfiva v
otroških oblekcah
in krstni opravi. :s
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. ji'niia 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Št. 25770. ~
abilo.
4350
V Ljubljani, dne 1. decembra 1913.
Ivan Plantan,
c. kr  notar kot sodni komisar«
Obče priEfubEJeni
ir za krnelo
aesa Beto 1914
ZZZZZZZ     IX. letnik —
4313
sestavljen po L Legvaitu, z bogato in podučljivo vsebino, vez. v u?ni. platno
se le zače! ravnokar raz^o*tl?afi.
^^PSS^SS**^^*^*^5* Naročite nov lep cenik s koledarjem.
ki izide po 15. decembru t. L
Lepa bož ena dirila
Največja, bogata Is najnovejša tovarniška   zaloga   zlatnine In ■      srebrnine =====
po znižanih cenah.
Naročite nov lep cenik s koledarjem, ki izide po 15. decembru i. 1.
Za obilen obisk in pismena naročila se vljudno priporoča
Ze mrmqo let se oproščajo blagotvo? itelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprost ne lis'ke na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usnja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage vpije prevzeli gospodje trgovci C J. Hamann, Mestni trg št. 8, J. Samec, Mestni trg št. 21 in L. Stlacenlner, Prešernova utica št. 3.
Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznasal uradni sluga tudi letos oprostite listke po hišah.
Za vsak oprostili listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krcno in na vpisalni poli poltg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločen naslov pošiljatelja.
Imena btagotvoriteljev se bodo sproti razqlašala po novinah.
Magistrat dež. stol. mesta v Ljubljani,
dne 6. decembra 1013.
FR. ČUDEN v LJubljani
samo nasproti Frančiškanski cerkvi.
3&ova ure]sna ln povečana tehniška delavnica za vsa
najtežja popravila.
^ _______ cfr^' ^
j Cena  koledarju  je K   1'60,   s pošto K   1 80  in   se   naj   blagovoli denar nanrei p^ati.
Pri desetih iztas!h en koledar ===== za nameček, =
Naroča se kot navadno pri
Ivanu Bonaču v Ljubljani,
nasproti glavne uoš*e.
lan
Nfllvetie veselje
za vsako, kot božično
je
m* mm "T""^   mmluj   "T" "T™ mmm
mmm 1 JUW   bL      I  mi   W mm
v tako lepi izvršbi kakor v veliki izberi, dobri kvaliteti in po znižanih cenah.
Dobi se pri: 4372
= Asifon Sarcu =
Ljubljana Šelenbnrgova ulica S Izubijana
Zalega perila in nei/e5tin5K'h) eprem. Ugoden nakup; 1 kos sifona a 15 mtr. K 8*20.
:cccccccoio:
♦
Cilindri. Klobuki. Cepiče.
Kravate,
Rokavice. Žepni robci. Naramnice. Zapestni gumbi. Palice.
Dežniki.
'! Predno kupite !
oglejte si pravkar došle novosti
za Božič in Novo leto
v novi modni trgovini
T. KETTE
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3.
Srajce
bele in barvaste.
Spalne srajce.
Spodnje hlače.
Trikot perilo
prof. dr. G. Jaegra.
Pleteni telovniki.
Gamaše.
Galoše i. t. d.
36
270214