Pnrizori, ki so vzlmdili so-ču- ijc vsoh ljudi. Umelno jczero. Glemsko joxero so U'koni desotlolij povov'ali, d'a l>i tain imeli ogronmo zbiralisčc voide zia n,eštetc eloktrirno ccnirale v tistili pokrajifnailr. Potoka Povo in Nombo sta polnila jczero, ki je"obscgalo ü niiljoniov kubi«nih ino. irov vO'do. Jczero je imelo svoj izhod, kjer so po potrcbi spuš&ali mafnjše ali vočje kolipimo- vode. Na ju/ni strctni jo, bil zgrajon orja^ki jf-z \z žo- leziiogia bel-oina. Joz je bil 30 ni dobel i,n je bil 1 kilometer clolg. Zgrad!)a joza jo stala 30 miljonnv lir. V noci, ko se je vrome spromenilo im so so ziaeelo i«ajati gore «noiga, so prihru- niele velikamske mnozino vodo proli jezeru s (oko silo, d:a se je oi'jaski jez udal. ZaCulo se je nezjimnsko grome- ii)jo, zemlja so je trosla. Ljudstvo v strahu in trepetu. Poinisliti mora.ino, da je lož-alo jo- zoro na visoki ruvmi ob .robu doling. Čiin so je jez podrl, sc jo straS-an- skia množina vode vrgla v dolino, ]K>- sojarto s kroF'nimi mestoci, vasnii, lo- tovišči. Mo.so vode so ra^unali i\& 700 m Sir in© in 60 do 70 m višine, Pred- stavljajto si prizoro, ki so se vršili, ko so ie straša.nsko mmožine vod<' brumelo proko most in vasi .. . Moč vode. Voda je clrvola brez usmiljoinja in odinašala liiše in tovarn^. V doliiio Dezzo so nanoslo vodo niad 400 ton lesa. Cudapolna hiia. Mod vas mi Corma in Dar so so bili zgradili v poslodmjih letih skupino vi 1, ki so bile la.at ravnatoljov in i'n- žonirjev elektriönih central in to- varn. Hudournik jc odincsel vso vile. Lo cine no. Volikiansko drevo, ki .so fra nosili valovi, so je nstavilo za Jirl)- tom liiso, so jo ondi zapičilo in. jo obvarovalo hišo. Koliko strahu jo moral a preživeti iiboga družiina v 1i- stiib' urab groze in tropeta ! Družiiiio so ro.šili. V vasi Corna je so4el noki kmet v pritli-cni »obi pri mizi. Ko jo voda udrlia v sobo in. je stala žo ])ol metra ma visoko, tako da si kmot ni upal vcr iH-žati, je stopil v prvo nndstroj»- je in sledmjiö na stroho. se on val je butnil v bišo im. jo odnesel kmeta na tako fU'doze-n nia-öin i>roti bregu, da si je rwd rešil življenjo. Človeške žrtve. SUahovila. povodenj jo zabtovala do 700 ölovoSkih žrtev. Dosedaj so iz- vlekli iz vode žo j.ar sto mrličev. Pri vasi Dozzo je izsiavljonib nekaj tni^ pol. Po liaseb so spozniali noko žensko /ax žono imžcnirja iz ^leklvi-čnc 'cen- trale. Poleg njo leži 12 trupol; ki pa h> no da.jo s))oznati, tako so spafnia. Na. koncu vrste so iri Irupla nodolž- nib otročičcv, od teh jc eden še v ple- 'nice z-avit. Ubogo m-atov t.- >iiv> so morale (rpeti ! Pripovedanje matere. Ncka mali, ki jo zgubila jM'i (»u- vodnji inoŽM in yci otrok, se naJiaja v boKiišnici, kam or so jo prewiosli, ker jo bilia ob nesrcči na-njena. O me- sreiti je takole pri po vodo viala : Ko sem vstala, .soni odprla ok no in. i>o- glodalia proti Dezzu; zapazila sem, da je na tistom mesiu nolio zolo z«lemnel(i in ruin sonr) ogromen ropot in nato stra- Sno ^u'uoiiijc. Vada jo vidno rasUa in flez nekaj časa je žo stop'la do okmu naSo hige. Jaz s.eni držala v uaroeju svoje Tinjinlaj^e dote im sem ga »ti- Kkala k sebi, naravnos-t tiščala. Hi- j/Oina so je usula vodia, pograbila mi je deto in ga iiiesia dialog od nieno. .. In moji di'ugi otroci ? Bog ve, kjo so ! Malo i>rej so bili odšli z •očetoin po drva ,\ . Moji otro^ifi ! Kralj na lieu mesta. Kralj je takoj po nosreči obiskal nesrečuio doželo im je obljubil vso po- lnoč. Tudi nekatori ministri so »si ogledali prizadel« krajo. Minislei- javuii)) del Ca.rnazza jo takolo ]>opi- sal položaj : «Yse jc vnicctio, \ .se Jio t ru-J>?i oluio- viti !» Mimister je poslal prodsedmiku poročilo, v kateri ceni škodo od 130 (io 150 rniijonov lir. Nova vlada na Nemskem. Kakor sino že poro-čali, ßt1- je sesta- vila v Nemeiji nova vLada, ki ji stoji !n,a čolu Mai*x, pristiaš Ijudske «trän- ke. V torek je irnol Marx v parlarnon- tu prvi govor, iz katerega je zvenel strah za bodoönost nomske dr^avo. «Viadia inm pred o-čmi oxlioio ie reši- tev onotnosti države. Stro&emann je v svoje ni zadaijem igovoru dejal, da je n«,š položaj obupen. Nekateri so smutrali, da je bil ta izraz pretiran. He- snica }>a jc, in tega naj se nernško )jud- •stvo zaveda, da se nahaja nemska cir/java. na koincu svojiih gospodiarskih in finanönih sil. J^oložaj j>a so slab- ša od dne do dne.» Tako je Marx opi.sal položaj Nein- čije. Nomški ka/ncler jo. v svojeni govo- ru poudaril, da smatra za veliko na- logo nove vlade, da se razjasni raznierjc colokujme državo do po- .siainoz'ni'h nemških držav. Obljubil jo, da bo vlada proučila vprašanje voCjc avtoiioniijo posariu'znili (]r/.n\\ Obsedno stanje in pooblastilo. Marx je nato povedal, da je v teh dneh stiske mujno potrebno, !--*•; 1'^iln li- nančne reformc. Ta ziabteva vlade i>n bo zaaoia, ka- kor vso kažo, na krepek odpew*. Ali bo(]o jiopustili social isti im nacionali- sti, dia se piarlament odpove svoji pr- vi pravici im da zavliada Marx po Mussolinijovem vzorcu ? Naravno jo, da znia. Marxovia zahtx-va povzročiti niovo vliadino krizo, zakaj splošno se i-i'di, dn bo vl:><|:> \/f im i;ilri i :i-i cvojorti predlogu. Italija in Rusija. Due ,'il. novoinltra jo j;rodlozil Mussolini jwskmski zlMirnici v odo- bronje zakoiiiski načrt o zača^ni tr- govski jmgodbi z Ruisijo. Vsi govor- niki liroz razlike strank so poudar- jali poirojx), da .--<¦ uijjj>i'ej ."-kJono. z. Husijo jiopolna trgovska poRodlia. z boljševiško Husijo. V d- ' ¦ ¦¦ po»e- ^C'l tiMÜ jj]'c{lsoüiiiil'; At , ki je izjavil, da je za ItaJijo, za italijansko gospodarstvo, za itaJij.aiiHko ek»pia-n- zijo iwXr&bno, da UaJija konciio prizna büJjso.visko vlado. Mussolini je dojal : «Gie za iimxiul'Mj kiipr-ijo. Jaz ti dam mekaj, da mi ti nekaj druigega d&č. Italija bo rusko vlado pri/mala, IVusija pa naj nam da dobro trgov'sko pogodbo;>. Mussolini je to- roj .niapovedal, da pridomo \ dogled- noni -tasu do red nib alje vrSi Je «ročna» propaganda. Neko žeasko kaudidiatinjo, ki je niastopiLa v Glas- gowu, so pristoSi nasprotne stranke do nczavesti preit^pli. Izid volitev na Aagle&kem ni le va- zem za notraiijo politiko te dežele, ternveč za vso Evropo an vobte ve« svet. Ne preliravaiuo, ako r^enio, da bo ¦celo miaä primorski k/net futil po- slo-dico izida volitev na ArigloAkern. Ni namroC za nas vse<;no, katera stran- ka zinagia pri držiavnih voütvah. Ponren angleikih državnih volitev. Koffiiservativci stoj«> >na stališču, maj Anglija popoluionria ziapusti Evro- po. Oni pravijo : Kor se kontinental- ne države nikar nočejo pomirili, pre- ])ustimo jiJi mjihovi u.sotli. Mi Angle- ži so brigajmo za svoja notranja vjxraAanja. Obdajmo svojo drzavo z visokim carinski") zidoin, dvigairno svojo induistrijsko produkcijo in oinejinio se na trg, ki ruam ,ga mudi- jo Tiaše ogromne kolonije.» Niasproti komservativcem pa stoje li berate i in laburisti, ki pravijo : «Mi no sniemo ]>ustiti Evrojj 1. julija 1924. se ne sine noben l'vro pejec naseliti na ozemlju Zdnjženih držav. Župani za pouk v materinem jeziku. Zupanom iz bistriske doline so se pridru^ili /upani briksenskega okraja na Tirolskem. Poslali so trentinskomu prcfektu pismo, kjei' pravijo med dru- gim: «V Bri.ksnn zbrani žui>ani iz ce- lega okraja prosimo kr. vlado, naj preklice odredbe. s katerimi se je pro- glasila laščina za uradni jezik našib občin in se je vpcljala italijanseina kot nt-ni jezik naših šol. Izjavljamo eno- glasno, da ne moremo nositi odgovor- nosti za izvršitev teh odredb, ker sami ne znamo laščine in tudi ni razpolago dovolj oseb za dobro prevajanje. Vrhu- tega bi stroški za prevajanje pretežko bremonili na§e obeine. Izkljueeno je, da bi nemski župani mogli dopisovati v lažčini, tembolj ker tudi oboinarji niso Yoiri laškemu jeziku.» Prepir med izdajlcami. V Porurju so bili proglasili narodni odpadniki neodvisno samostojno vlado, katcri se je postavil na čelo izdajalec Mathes. Nem.ški odpadnik Matbes je ho- tel to dni proglasiti vojaiško diktaturo. Ker pa njegovi «ministri» tega niso ma- rali, je razpustil vlado izdajalcev. Ta se pa za to ni zmenila in vlada brez njega nuprej. Tako so izdajaici najprej izdali svoj narod, sedaj se v brupneni prepiru izdajajo eden drugega. Njibova «vlada» je na papirju, ker jo pošteno ljudstvo ne j)riznava. Sprememha voznega reda. Hibijcvu korijora gre iz Gradiške ob 14-10, pelje skozi Gorico in pride v Krmin ob 15.10. Iz Krmine gre ob 7 ter lirido v Gradiško ob 8. Italija in svila. Ves svet jo produciral 1922. leta 16 mi- lijonov kg svile; Kitajska pa ni'vsteta, ker ne izdaje nikdar podatkov. Le to- liko je spošno znano, da Kitajska, Ja- ponska in Italija proizvajajo redno 8/10 \se svile. Tem trem državam sledijo Turčija, Rusija in Francija. Letos je {jroducirala Italija 3.752.000 kg. svile. Med laškirni dezclami stoji Lombnrdija s 137000 kg. na pi-\em mestu, na dru- gem Benečija, ki je pridclala 98.000 kg., dočim znasa primorski pridelek 3700 kg. Dekan äkrbec izgnan iz Istre. Pred ki'alkim so izgnali ki-kavškega dekana, bivšega istrskega deželnega po- slanca g. ftkrbca, ker ni dobil italijan- skega državljanstva, iz njegove župnije v Istri. Pod spremstvom oroznistva je moral oditi čez državno mejo. Eoliko ite]e]o Slovani ? Kusija šteje D3 milijonov oseb, Po- ljska 27 milijonov, Oeškoslovaska 13J^, Jugo.slavija 12, Bolgarska 4% milijone oseb. Tako imamo Slovani 5 di7.av, ki pst se stopijo v 4, ko so kraljestvo S. II. S in Bolgarska. zdnižita. T-2daj šele vstane l>rava Jugoslavija, ki bo Stela 17 milijo- nov duš in bo tretja država mod Slova- ni in osma država v Kvropi. Zahteve vinogradnikev. \' Trentu so v nedeljo zborovali vino- gradniki, ki so zahtevali: 1. Vlada naj zatre fabriciranje vina. 2. Vinski davek naj se doloii po stopinjab alkohola. .'J. Zviša naj se davka prosta kolic'inu za domačo porabo. 4. Zalcon o kulianju žganja naj se temeljito spremeni. — Na.§i vinogrndniki so strinjajo! Tatvina. Neznani tatovi so udrli v trgovino Cccilijc Zavadlav v §tandre?.u ter so odnesli jedil v skupni vrednosti 2550 lir. Ljubljanski knezoškof na Primorskom. Knezoškot' <\r Anton -leglič je liil na agitacijskem iredentističnem potovanju po Vipavski dolini. Mudil se je v vi- pavskem župnišču, odkoder je vrsil strahovito propagando. Med dnjgimi za državo nevarnimi f-ini je storil tudi to, da je piejel odposlanstvo primorskih žon, ki so mu prišlo tarna.t naše suženjstvo v Italiji. Knezoškol' je odpo- slanstvo tolažil in je obljubil, da. bo dr^al go vor za prcbivalstvo Vipavske doline. Mons. dr. Jeglif- je obljubo iz- polnil in obširna vipavska. ccrkev je bila ob t«j priliki natlačeno iiolna. Kne- zoiškof je s prižnice govoril strašno pan- slavistk-no in je spodbujal ljudstvo, naj vztraja še nekaj časa, kajti v kratkem pride pomoč in odrosenje. Be- scde knezoškofa so silovite opogumile slovensko ljudstvo. Kajpada je nekaj stotin policajev na delu, da gredo stvari do dmi. Potem bo oblastvo, anti ministrstvo, ukrenilo, kar je v tem slučaju i)otrebno. To i*aco so prinesli te dni laški listi. Je res «za pof-'t»! Občni zhor tržaikega fašija. \' Trstu se jo vrSil zelo dobro obiskan obeni zbor tamošnje sekcijo fasisiovskc st ranke. Na zborovanju je prislo do ostrega spora med domačini in pi'isc- ljenci iz starega kraljestva. Zlasti so bili domarini hudi zaradi tega, ker hoče vlada skraja odpustiti domar:e sodnike. Zborovanje je bilo tako burno, da je moral predsednik sredi prere- kanj zaključiti zbor in ga sklicati na kasnejsi fas. Tudi na cesti se niso po- rnirili. Fašisti wo si i/.rnenjali j)reccj bratskih klofut, nnkar je policija na- pravila mir, Nemške gene v Rimu. Tirolsko zone so poslale k ministni jeniiletu v Rim posebno odposlanstvo, la protestira proti poitalijanecnju nomških šol. Minister Gentile je spre- jel nemžke žene in se jc i-azgovarjal ž njimi dobro uro. Minister je odgovcril, da bo resno prousiil zahteve nemških žen. Odposlanstvo je dobilo vtis, da so bo dal ohraniti nemski verouk. Žene ^o dojalo ministni, da se dajo sicei' iz Nemcev ustvariti dobri laški državljani, nikdar pa Italijani. — Nekaj dni zatem je sprejel žensko odposlanstvo knbinotrii šef ministra Mussolinija, kom. Gofsredo. Ko jo g. komendator dejal ženskam, da se poganja za neinsko öolo sarno majhna skupina nezadovoljnežev, je od- I)oslanstvo izročilo gospodu šefu prošnjo za nem^iko šolo s 50.000 podpisi nemškili *en. Komendator je kur obstal. Odposlanstvo se je podalo nato tudi k sv. očetu ter mu je razodelo zelje nem- Skih mater. Kralj Aleksander e dobil najvišje vojaški. odlikovanje joljske republike. Doslej so imele to odlikovanje samo tri osobo. Jezikoslovje o veda, ki proučujc tudi postanek be- sed. Denimo primer : odkod beseda ban- dclj? To je tožko dognati. Lahko pride od band«. I'otem pomeni bandelj osobo, ki vodi bando. Banda, dmhal, godba godi ?-azne pemi. So bande, ki godijo, kakor nanese prilika; predveerajsnjem zjutraj še «() du majn Kstrajh», po- poldne /.e «Ajdi, ajdi, Sokole», vferaj «Bandjera rosa», danes «Jovineca», zn jutri program še ni določen. Lahko pri- haja od besede «bandera». Bander», pa je zastava, ki se po vetm obra^u. Ako pilia voter od vzhoda, kjer je solnco bolj rdcte, potem postane bandera, ki jo nosis, od sjimega svita rdesia; ako v* piha vviter od juga, kjer so ljudje od vročine bolj črni, post^ine bandera in srajca črna. — Lahko pride bandelj od besede «bajidarišče», kar pomeni kolec, na katcrern bandera visi. — Imamo pa še razne korenc in izpeljanke, kakor na pr. banja, kar pomeni kopalno golido ali kopalni /.lafadör. Lovcem na znanje. Z ozirom na to, da na tukajšnje po- krajine ni še raztegnjen italijanski novi zakon, ne stopi öe v veljavo prosektovn. odrodhn / dne 0. septembru t. 1., s katero so j)i-o])ovoduje lov na jelene in srne. Ta- ko mim javlja Goriska podprefektura. Casopisje in izobrazba. Na zadnjem ob<^.nem zboni soc. deino- kratov na Dunaju so poročali, da s« tiska list «Arbeiterzeitung» v 102 tisoC dnevnili izvodih, «Neue Freie Presse» v 32.000 izvodih. Najvefje Število je tlo- segel listig «Krorienzeitung», kl tbka 118.000 izvodov. Avstrijski časopis je bolj razširjen k<> nas, kar dokazuje, da. jo tarn vetja izo- brazba doma. Ljudstvo naročuj se na «Goriško Stražo» ! Umetniika razstava v Gorici. Oh priliki sejma sv. Androja jc go- riski umetnisiki krožek otvoril razstavo v dvorani mestnega županstva» Razsta- vili so najlepse slikc Julij Trois, Zanetti, Wolf, Lufijan Sormoni, Bonivcnto, Mn- rij Disertori, Morocnti. Niidalje so razstavljene lepe loncevine, bakrene in stekleninske umotnine. Starinoslovor Gyra je izstavil precoj starin. IZGUBLJENO. Na. trgu sv. Andreja je nekdo izgubil na poti iz Lipe na Krasu do Gorice ali v (iorici na. ?,ivinskem trgu denaniico z večjo svoto denarja. Posten najdit.olj je naprosen, da jo odda na županstvu Temnica ali j)a pri upravi «(iorisk:; Stra./e», kjer dobi primerno nagrado. Igra z jugoslovanskim premoženjem I*o«i 1 (Mil nuslovoiu jo prlobčilo Ijubljan- sko «Juti'o» članek, ki k.i poiiatisneino v coloti, kor sino Slovani v Italiji mofno prizadoti v siv;i,ii, ki so obravnava \ Claiiku. Meseca junija, I. 1. je izroril Hi.»spc"l Clii'o Kamenarovir .l.-idraiisko b;i.nko \' Trstu, največji jiigoslovanskj zavod na f'rinior-' skein, v italijanske roke. Preden se je to izvisilo, so iniel.L dolničarji in vlaKatelji \' Trstu sestanke in so koncno poslali k k- Kamenaroviču zastopnike, da jiiu pojasni siuancijelni položaj (okh zavoda in da jin-. ol)riizlo/.i svoj nadaljni načrt. S svojo spretno zKovornostjo jili jo Kamenarovio. prepričal, da po njegovoin narrtu ne budu delnirarji prikrajsani. i/.javil pa jim je, da lnoru izrociti bunko v italijanske roke, kor drugače bi prisli tudi vlagatol.ii ob svoj don;iv. Za^otovil jini jo, du bo pii- nesla ilalijanska skupina dovolj tlonarja, tako da bo l>anku saairana. Glede na to izjavo j<; bila javnost pred alternativo: prepreöiti italijanzacijo -la- dransko banke, s tern pa spmviti v ne- vurnost denar vlagateJjfcv, ;i]i pa j»i-<'j>n ¦ stiti bunko Italijanoin, da pridejo vIukh- telji do svojih te*ko piislu/.tnih novrev. Javnost se je odlof-ila v prid vlaKUtoljom — in tako je prišla .ladranska banka v italijansko-Jašistovskn roke pod vodslvom tržaškeKu žujja-na IMlacco. znune^a Kone- iala I'icciono tor bam'newa ra.vnatelja I'rombacco. Sedaj se jo pa izka/talo, da so bile ta- kratno trdityt! Kanionuruvira iieresničnc. Italijanska skupina j)od vodstvoin tr/.a- škoRa župana PiLacco ni /Jiincslu v hnnkn iiitl rr/itrsima. Oua so jo takrat, sicej' ob- vo'/ala, da l>o vplacala 10 milijonov lir dolniške «lavnice. A tega ni siorila, ;n;jr- vef: je začotkorn to^a nieseca izstopila tor kratkoinalo proj>ustila bunko usodi. Prišla jo druf,rH skupina na površje i>oil vodstvoin volflr^'ovca Felnarja, ki p'i bo plačala sanio tii milijone lir dolnišU»' Rlavnice. J/. teKa so vidi, tla jo Kainonaii;vic svoj čas vodil za nos zastoj)niko slovensUil' intcresentov, ko jim je zatrjeval.damora izročiti banko italijanskim fasistom, Kor lo-ti jo r(!.ši,jo poloma. /arlova jiostaja. *e* daj so bolj «uuiljiva, kt-r jo k. K;viTion;i- rovič taki'at ineseou junija odločno odbil prodloK, iwj se voli odbor, ki bo UKotovil faktiöno st an jo za\oda. Ta odbor naj l>i tudi poklical na odKovor kJ'ivce. Tako so juKOSlovanski delnirarji pris'i ob delnico Jadransko banko ,¦ Trstu. Ali ta vriev naSe«a prcinozenja ni zadosio- vala u. Kainonaroviču. No vemo sicer, kdo jo dal dovoljenje, a dejstvo jo, tla jo Ka- inonarovir. plat'a I vi. srotlstev Jadraii^kt^ banke v HooKfadu tiič luanj doko 5 mi- lijonov lir, to jo piibil/no 7r> milijonov kron, za dolnico Jadransko banko v Tr.^'i' Ta tlenar jo zopot vzot iz žejiov jireilvsoin slovonskili vla^rateljov! Ti'am'irna iKra, ki jo i^ru Katiienarovi«': 7. jiigosJovanskim preino/.orijein in poseb- iio s prenioženjeni iiu&ih lira too na Pri- nioiskent, pa he ni konfaiia. Njorov nov zavoznik v Jadranski banki v Trstu, K- Feiner, je zaöol po])o!tioma drtif-ro takt.il-o kakor njoKovi juedniki i'itacco, PJcoiotio ilil. S ))ii.jay.niin, sKrlnio-oöotovskiin ol>ra- zom obraca. so naiuroö. na slovensko vla- gatclje, naj spravijo svoje borne in tczko pri.slu/.eno novce na «vaj-no» v iijoROV«» banko. Da bi hlinil nekoliko prijaznosti Slovonconi in Hrvatom na PriiiKirskom. oKiaša so ]>rav pridno tudi v slovenskih in luvatskih listili. lnodtoni ko j(' Kauie- naroviO svojeas prekinil vsako zvezo z jiiKosloven.skin) öasopisjom na 1'nnor- skoiu. Ali liooe k. Feiner niorda na. t* načiu izvaluti noka.j milijonov lir i/ jhko- slovanskih zopov tor )ioti!jn jk» Kamo; avo- virovt'iu sisteiuu zopet «roducirati» delui' "o in vkif,T, 7. otlpisom sto (id sto? J GOHISKA STRATA Stmn S. GOSPODMRSTVO Za naše posojilnice Svoji k svojlm ! Noš list jc ?.e pisal, kako nespametni «mo kmetje, ako vlagamo kmetski de- nar v bankc in mestne hranilnice, da ta denar služi trgovcem in fabrikantom, za kmeta pa potem ni donarja. Se bolj ftespametno j)a je vlagati denar v banke Padi tega, ker imamo vendar svoje knneiske «bankc», ee jih hočemo tako 'fnonovati: hranilnice in posojilniee, ka- tere sami vodimo in pii katerih edino ¦ttore kniet dobiti posojilo pu tu.ki °bros(ni mcri, da je še f loveško. Te nase kmetske banke nc iščejo zaslužka, ne delajo oderuških poslov po 100 ali 200 Proeentov, kakor to delajo banke, ko P'uou jejo za ]>osojila. dvakrat tako visokc °bresti kakor /a vloge. In ako te nase k'notske banke pri obrestni razliki kaj ^sluj.ijo, ne gre to za visoke place di rekt.orjev, za tantieme upravnili svet- likov, za razkožne palace itd., ampak ostane zasluzek zadrugi, ki jc skupna la*>t vseh in katere premozenjc jc name- tyeno za naprcdck kmetijstva, za pod- Pom ma.lim ljudem. V aaio lastno ikodo 1 In vendor se še dune» najdejo kmetje, ^i ne le ne nesejo svojih prihrankov v "onijiro hranilnico ali posojilnico, am- Pö-k ki celo svoje pribranke dvigajo iz hi'anilnie in posojilnie zato, da jih nosijo v banke ali da jih posojujejn trgoveam. ^er mu banka ponuja par }>rocentov °breati več kakor domaca posojilnica. Pft gre nezavedeu rlovek, se ))olakoinni fr& par liric in radi visje obrcstne mere lapravi' izdajstvo na kmetskem stann. Kako grdo je to izdajstvo, naj vain nave- •Jfern ta-le resnifen sluf-aj, ki se je pred kratkim dogodil pin neki na-si hranilnici Jn )>osoji.lnici. Učinkovita pridlga. ^risel je mož, da dvigne svoj pri- hpanek. Ko ga voditelj posojilnice vpra- 'a, üemu dviga denar, pove v zadregi, da Sa bo posodil trgovcu, ki mu ponuja. vi8je obresti nego jih daje posojilnica.. ^oditelj posojilnice, ki je vse posestnike ^obro poznal, pa se tedaj spomni, da je ta mo/, pred 15 leti dobil od posojilnice veeje posojilo po Wi%. (ire radi tega gledat med stare članskc knjižice in res najde knjižico tega posestnika, ki je za gtiri leta imel od posojilnice verge posojilo. Prav to posojilo mu je pomagalo na noge. Pokaze posestniku knjižico in mu pravi: «Vidite, dragi, na- sa posojilnica vam je bila dol)ra tedaj, ko vam je dala posojilo pod takimi pogoji, kakor bi ga ne bili dobili nikjor drugod. Danes bi za to uslugo lahko posojilnici izkazali hvaležnost, pa ste nehvalezni. Dvigniti hočete avoj denar in ga dati trgovcu. Samo pomislite, ako bi bili taki ko ste vi vsi kmetje, kje pa bi jemala posojilnica denar, da bi dovo- ljevala posojila, kakor ga je dovolila vam pred petnajstimi leti ? Potem lii morali kmetje zopet iskati posojil pri oderuhih, zopet plačevati oderuške obre- sti in zopet bi marsikateri kmet moral vsled oderuskega posojila na hoben. Po- sojilnice bodo lahko dovoljevale kmetorn posojila, ako bodo vsi kmetje tudi svoj denar pri njih vlagali. Vi danes hotete svoj denar dvigniti in ga posoditi tr- govcu. Lahko se pa zgodi, ako vas zade- ne nesreea, da boste zopet. rabili po- sojilo. Tedaj bo posojinlica opravieno rekla: «Kamor ste nesli svoje prihranke, t.ja. pojte j>rosit tudi za posojilo !» — Posestnik si je zasluzeno pridigo vzel k sren in denarja ni dvignil. Za kmečko skupnost. lz tega-le primera, ki se je zgodil pred kratkim pri neki si oven ski po- sojilnici, se tahko uf-imo, kako malo stanovske zavesti je še med kmeti, ka- ko malo znamo ceniti skupnost in kako snio pripravljeni, za par liric izdati svoje stanovske koristi. Le pifei se, dra- ga «Straža» in nas poufcuj, kaj je skup- nost, kaj je zadružna zavest, kaj so za nas naze hranilnice in posojilnice. i:im bolj homo poučeni, tern bolj homo znali varovati skupne koristi in tern bolj se bomo sramovali biti izdajice svojego sianu. (D.) Novo občinsko gospodarstvo Davek na pse. (Tassa sui cani.) Kdaj je bil uveden ta davek ? tlen 1$. dezelncga in obf-inskega zako- ^* od A. febr. 11)15. je pooblastil obrine, ^ smejo uvesti obfinski davek na i)sc. ^ttinestništveni odlok od 12. sept. 1918. ^- 1393 je pa prisilll obeine, da morajo ^enovani davek uvesti. ^brine, ki nimajo še davka na pse, ga kodo morale torej uvesti; obeine, ki ga I** -/.a imajo, ga bodo morale prikrojiti v smislu naslednjih določb. Občine morajo in smejo izdati glede j^eina pobiranja tega davka ohsiinske izvrftilne rede. Raj določuje odlok od 12. sept. 1918 ? Davcne tarife za davek na pse mora- J° Ititi za vse občine kraljestva. enake. Psi se deli jo v tri skupine : !•) psi, ki jih držiš samo radi liiksusa lft iz ljubeznivosti; 2) lovski psi-varulii, ki so posr-hnc Vsste (rase); v to skupino s])adnjo ludi Vs» drugi psi, ki niso všteti v tretjo ^upino; 3.) pHi, ki se ujtorabljajo izključno kot v»Hihi kmečkih ]»oslopij in sc kot vani- ^i rede; v tretjo skujiino spadajo tiuli !)*i, s katerimi se trguje. t&ko visoko smejo občine pse obdačiti ? J>se prve skupine 40 lir; i»se drugc lupine 20 lir; pse tretje skupine 5 lir. Vv.ndar smejo olh'iiie skleniti, da bo- ^° i>obirale od psov dvaki'atne davfne RlieKke. Ta sklep pa mora odohriti de- *ol"i upravni odbor in potrditi ga mo- Vn linaneni minister. Pri svojem sklepu se obcine lahko sklicujejo na zakone- odloke od 7. aprila 1921 št. 374, odlok od 17. nov. 1921 St. 1724 in odlok 23. okt- 1922 št. 1388. V drugo skupino pa spadajo lovski psi le, f-e ima njihov ]K)scev ali pa prevaffanjo jk»- habljencev; b.) psi, katerih lastniki ne ostanejo v občini več ko dva meseca. c.) psi, ki se uporabljajo v vojaski službi. TOLMINCTI Pri vas sc toči Ie malo domačcga vina. Tolminski krčmar- ji, točite le domača vina, ki jih do bite po zmcrnih cenah pri Vinarski zvezi v Gorici, Via Mamcli St. 8. v bližini stare goriške gimnazije. VALUTA. Dne ">. dcceinbra si dal &li dobil: za 100 dinariev — Vä6*-------3«'2O L. ia 100 RVBtr". kron — 8'2 — 3 8 rt»t, za 1 dolar — 23'-------2310 h. la 1 funt 101 31 — 10160 L KANALCI ! V Kanalu in v njegovi okolici sc toči danes po vcliki ve^ini nepristno in nedomaee vino. Nafi kmet na Vipavskem in v Brdih pa strada in obožuje; njegovo pristno, doniače vino mu ostaja v kleteh. Kanalci, pijte le doniaöa vina! MESTNE NOVICE «Goriška Straža* v leta 1924. bo iz- hajala kiak-or 1. 1923. dvakiat rua te- den im stane : celolctno 15 lir, pollct- no 8 lij-, ČetrUetno 4 lire, za inozenu stvo (celoletno) 30 lir. — Posamezne stevJlke 20 »totimk. — Prijatelji5 na- ročniki, Slovcnci : agitirajte za «Stražo» in nabirajte naročnike ! «G0RI8KA PRATIKA» za 1. 1924 je na potl. Toliko raznim v znanje. Trg sv. Andreja jc privabil v pon- ¦deljek Oigromno nmožiino ljudstva v mesto. Od jutra do veoera je bilo po vseh ulioah živiahno življenje. fte dež, ki je popoldin« i'n na večer v odrnorih veCkrat paidal, ni pregmal občinstva v/. ulic. Kljub številnemu posetu ]m trgovci in obrtniki s sejmom niso bi- li nič kaj zadovoljni. Tožijo, da je priginala ljudi v mesto bolj v»akoM- ina navada ko pa kupčija. Kakor za- trjujcjo, miso za trg sv. Andreja Tia- piiavili še nikoli tako slabih kupčij kakor letos. Bolj zadovoljni so bili z radovednirn oWiristvom scveda. go- stilnitarji. Tudi živiinski sejeiin je bil zelo dobro obiskan in tudi kupčija živalnnia. Nasi škofje na posvetovanju. Naši primorski školje so imeli v Gorici p-os veto van je o važnih tekočih z,ade- vah. Ü predmetih, o katerih so raz- pravljali, nismo mogli dozaati. Naši sodniki obglavljeni. () ukazu, ki so ga dobili tukajšnji sodniki, smo /e poročali. Dodatno k temu \ikazu obglav- ljenja so dobili sedaj Se ukaz, da mo- rajo porocati na pristojno oblastvo, kak- Sno je njihovo politično pr^pritanje. Cedne razmere. Tatvina. (iospa Katarina Krivec je ja- vila tukajänjim orožnikom, da so ji neznani tatovi odnesli iz stanovanja denarnico a 1200 L. Detevno vreme, ki noče in noce pone- hati, je postalo za mnoge že prava nesreca. Pomanjkanje sredstev za. na- bavo primerne obutve in druge obleke povzrosia mnoge prehlade in druge bo- kzni. Tudi trg sv. Andreja obrutno trpi vsled neprestanega deževja. Zlasti hudo so prizadeti razni «komedijanti» na Btarern pokopali&ču. V pondeljek zveter je bilo celo pokopališče v blatu in so bila tamognja «i>odjetja» ¦>.? ¦/. ve«>rorn \f tinoma zaprta. Negre&a ne poeiva. 29 letnega Alojzaja (iabrijelciča, stanujočega v ulici Rdete hiše, je po cesti hiteo voz podrl in mu je zlomil desno nogo. «Naravno, da vsakdo ljubi svoj naro4, t. ). one, ki ž njtm govore eni in 1st! materin jezik, a naravno tndi, da svot* sorodce ljubi bolj, kaker drug« ljudL Saj poleg jszika in krvi vete ga Ban}« več ali man) skupna zgodovina, d*- godki vesell in ialostai. Kdo nam bo tedaj zameril, ako se dandanes tm- mamo z ljubeznijo do naroda, ako m pod zastavo narodnottne ideje borim* za domač jezik? Ne, marveč iiveli narodnostni bori- teljl, ki se vstrajno, ki s« neustratno potezajo za materiničino v toll in v uradu. Mill glas materin, ki mi je prri zvenel na uftesa, po katerem »em dobil prve pojme o Bogu, o dobrezn in sla- bem, ne smel bl ga gojitl? Celö zver prosto po svoje javlja notranje obtate, in tega bi ne smel elovek? Kdo pa vat je uiil te modrosti, zatlralci jezikovaili tetenj, teftenj tako naravnih, tako opra- vičenih?» ANTON *KOF KRfcKI. Sirite Naroiflit« Berite GorUko Strato". •f Kaj ie novega na deieli IZ IDRIJE. Solske sestre so zadnji dian ški vrtec iin igospo- dinjsko šolo aa inalo plačo. Sedan ja vlada jim ni naklonilia drzavljainstva im sredi ucnegu leta so morale za- pustiti na.šo niosto. SIi»ali smo, da inmjo v JugosLaviji že svoja mesta, kjer bodo deloviale v prid mladine. Ko so ljudjo glodali z zaboji malo- ženi voz, »o vprašali, kedio se seli. Ko so zvPdcli, da zapu&öajo šolske se- stro Idrijo, so nektori jokiali, drugi so e (v:udili. Jokali so prvi, ker so se za- vedali, kaj ž njiini zgubimo. Kako ra- di so n(a.ši mal ski hodili v otroSki vrtec, kjcr so dobili tako ljubeznjive ufiteljice; saj jih je skoraj 100 pose- čalo zavod. In na5a dekleta ! Koliko so se naučilia teoretiÖno, kako so bi- 1« praktiöno vpeljane v gospodimj- stvo ! Priča pač to, da se jih je v.sa- ko Icto oglasalo v«'L kiakor so jih mo- gli sprejeti. Koncem leta smo pa pri razstiavi glodali, kaj že znctjo mali 4 do 5 let stari otročički, in koliko so imaredile odrasle učenke. Saj so bi- lo 4 sobe ]>o1ido riaznih predmetov, jx>- trebnih za življenje, posebno &e peri- la in peciva. Drugi so strmeli, da monajo take u-čiteljioc od nas. Kaj ni llalija volesilia ? P'a se boji pot žen.sk, ki se za polHiko miso mmile ? Saj so »e učile italijatnski, im v par letih se nihče ne bo jezika tako ]>ri- nf'il, da bi gia popolnomia obvladal. In na zaivodu ni bilo noborie učenke I ta- li janke ! PopraŠevali so se ljudje : Kaj tako drže sve^aino diane obljube, da bodo naš jezik spoštovali, da se bodenio I'rosto razvijali v naši kulturi ? Kaj ji ? Im če bi še vodeü z>a kako pla- čo so scstre dflale ! Hcvice so morale silno skromno živeti, da so izhajale z malo nagrado. Iladovednj smo, koli- ko bodo pla^ali no vim modern, C« jih bodo sploh nastavili. In drzava potrebuje denarja, pa iga tako brez- plodmo razsipa. Blage sestre so nam zapustile naj- liepše sjMjmirire. Ko bodo otročički od- rasli, so bodo spominjali Ijubezjijivo- sti u^it<^ljic, dekleta bodo kazale : to U' sem mi naučiLa pri šolskih se«tralil Matore in očetje j9o jim iz srea hva- ležni, ker so tako materinsko skrbe- le za njiih otrok^'. BENEŠKA SLOVENIJA Z ozirom nia dopis «Sv. binna med bHncškiini Slovene)» v Htev. 24 «Gori- ške Straže-» moranio oiwnxniti dopi» nika, da je ornenjrmi dopis jako ten- d^ncijozen, žaljiv im v vsakvni oyjru nam šk(Hlljiv. Videmski nadskof 'iitam je jak lxjlj provider! in naj n« žali brez potrobp in v skodo kanon«. 1332. — Bona bila ta dva vc- čcra najboljša, kar smo jih imcli po vojtni na dramatiönem polju v Go- rici. Lepa je bila nova scenerija. Uloge igralcev so bile dobro izbrane. Naj služi ansamblu dobrih dilotamtov \ priz\nianje vtis, ki ga jo napravil na udeležence. Bil je najbolji ! Omenim v prvi vrsti ulogo «Desetega brata», ki je s svojim simpatičnim nastopom in iriaravno miniiko ustvaril oneg'a Martinka Spaka, ki ga čitamo v ro- manu. Duša vsemu je bil krjavclj, ki ga no pomnimo boljšcgia, odkar sc pi*ed desetimi leti diajali predstavo v goriškem Ccnitralu. «Stric Doles» je bil originalen, kakrÄnega smo si že- loli. Dokazal je, kako se mora igralec vživoti v svojo ulogo. Naraven, je bil čevljar Krivec, ki se je izfcazal za do- brega igralca. Ncža, injegova d,ruži- ca, jo bil.a posrečen tip kme-čk€ že- iio. Dabre so bile uloge krčmarja Obla.s'caka s priljubljonim «Eii sfcar- Cek je živel», Marijanovega im Spa- koveg.a očeta ter zdrav/nika, o kate- rem maj onienim, da je s svojim pr- vi m na&topom na odru pokazal do- bro moč krožka. Isto velja tud.i c kmetih, ki so bili oben«m tudi dobri pevci. Pridou jo bil Balček, in Manica mi jo nj^ajialia v svoji gracijozjnosti. Njon ljubimcc, uCiielj Kvas je bil zanjo premlad in prebo- ječ v riiastopu težke ljubimske ulo.gc siccr je bil do))cr. Uloga «Francko). pri trganju 'nagljcv jo bila dobra v potju, a v govoru prejokava. Vse pev«ke to^ke s spr«mljevanjem orkesli-a so se dokaj ppsrečilc. Go- riški Slovninci odinosemo.od sobotne prodstavo »najbo-ljži viis ! Nedoljska popoldanska prccLstava je bila še bo- Ije obiskana, kar je dalo igralccm vosclja. Povzročili so buriie aplavze. Moraliani uspoh je ustviaril v njiii voljo dvigniti «Krožek» na vi.šino dramatičnega zivljonja z zavcsljo, da ga bode občinstvo podpiralo. M. 13. ' NOVE PESMI! Vinko Voilopivec : Mešani in moški zbori, .sainozaio/ba, v (iorici 1U~3, ccna 4 lire. Dobiva se v }>ro- dajalni Katoliškega tiskovnega društva v (lorici. Zbirka oKsega pet mešanih in pet moških zborov. Posmi somelodijozne in ne tcžke, zato prav piimerne za p<>- dežolske pevske zbore. LISTNICA K. D. Z. Županstvu v Črncm vrhn : Za osc- ho, ki že prejemajo iiiivctlidno - pokoj- mino, ni treba ponoviti prošnje. l'ač pa morajo zaprositi za končno pri- zrianje imvalid-ne - pokojnino vsi o:ni, ki so prejeniali, oziroma prejenuijo .s-amo začasno podporo. DAROVI. Za Slovcnsko sirotisce: 1'it-č. g. J.amko Pišot nabral incd avati pri po- roki g. Janka Marc, posestnika in lastmika «Novakovega mlina» ob Vi- l>avi z gco. Viktorijo Bono s Slapa 100 L. — ü. sodni svetnik Albert Ko- mavec 25 L. — Hranilnica in posojil- nica v Prvačini 100 L. — Na vescli svatbi Milana Zorn z Ivainko Kobal na GracliSču nabrali 41 L., ün sic^r pol zia Sirotišče in pol za Dijaško Matico. Bog vsem stotero poplačaj ! Odvetnik dr. Delfido Paglilla se je preselil na Corso Q. Verdi St. 3, Qorica - Telel, 203 DOMAČE PODJETJE. TrgoviTiia potreb&čiTi za zeaiska roč- na dola. Istotam se tudi sprejemajo naročila za izdclovanjc perils ter vsakovrstnih ročnih del, Icakor opre- me zia neveste i. t. d. Priporo^amo so precastiti duihovščiini za cerkv^mo vezenje. «Ricarao» Via Mazziaii (Municipio) št. 6, Gorica. Adria čeviji izdPlsk M\\\\X\ zadTnge v tm Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst Via dei Rettori I. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajai pohiltvo po jako znižanih ceRab.hi sicer Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjako . , 90 , „ vzmeti (šušte) „ 70 , „ blazlne . . . , 60 r , kompletr.e spalnicc 800 , , Vellka izbera navadnih in ftnejših sob kakor tudi železnih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga pohlštva na Gorišksm z lastno lovarno v Gorici, Via G. Carducni 14 (prej Gosposka ulioa) In V. C. Favetti i\. 3 Naša |_* IJNIOM^ Je najvecji svelovnl savod. DelnlSki kapital Fr. 20 mlljonov, sav. kapčtali v veljavl iei 70 mlljard Fr. Uslanovlj. 1828. Generalni zastopnik AVQUST RAVNIK Gorica, Corso V. E. 28-1. Zastopniki se Se spreimejo. jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn | NOV ZOBOZDRAVNIK. % = specialist za bolezni v ustih in na zobeh i 1 M. U. dr. LOJZ KRAiGHER I z nemškim državnim zobozdravniškirn izpitom sprejema v Gorici na Travniku št. 20-1. Tvrdka s jediltiim in kolonialnim blagom Anton Kuštrin - Gorica Via Carducci 25 (prej Qosposka ullca) se priporoča slavnemu obiinsfvu v mestu In na delell. Vsr btogo prve vrste. Cene interne In nizke. Posirelba toZna In solldna. Na ieljo odjemalcem v mestu se blago dostavlja na don. TEOD. HRIBAR („„i, - GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) - Velika zaloga ceäkega plalna iz znane tovarne Re@ftnchart & ^ymann, vsaikovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Btago solidnol Cene zmerne! PODROŽN1CA Ljibljanske MM Mi v W\ Corso Verdi „Trgovski Dom*' Telefon št. 50. Brüojavni naalov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica CENTRA LA : inrezerve: LJUBLJANA 80 MILJONOV ---------------------------- Reserva S H S krön 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V,% Na daljšo odpoved , vezane vloge po dogovoru. Naknp Jn prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle n.'ijkulaatneje. rtüilli Efajvlsje n plaiam za koie: litic, kun, podla«ic, znjcev, mack, veveric, j»zbccev i. t. d., i. t. d. »SBfeiBinarapöitepöJiljiive!^ Walter Windspach GORICA - VIA CARDUCCI II. 10