v T i -J - r- -" . - . ...• Irikrflimieiftnt; ir iorck, četrtek, soboto. tissue d Ihreetimes a week-Tue^d" , J , . • 1 manj po ooc. na uro m vec sostvovala na slavnosti. • — Senator K. Nelson iz Min-| Torej zadnja stika dovplj jas-nesote, ki je nanagloma umrli no pokazuje, da delavstvo ne zadnjo soboto na vlaku iz Wa-1 prejema poštene plače za svoje shingtona proti New Yorku, je težko trpežno delo, ki ga oprav-bil danes pripeljan v Chicago, lja po tovarnah itd. Če pomisli-od kjer bo prepeljan proti svo- mo samo na 6oc. na uro, vidimo. strupiti z zastrupljeno jedjo, a da je to še pravočasno opazil in si rešil življenje. Od zadnjega januarja sem je živel Warren Lincoln sam v svoji hiši. Njegov brat Edward Lincoln, ki živi blizu tam, je prvi zapazil v pondeljek jutro, da je njegovega brata Warrena zmanjkalo. Šel je tja in potrkali na hišna vrata, kjer se ni nihče oglasil je šel k oknu sobe, kjer je Warren spal. Tam je našel odprto okno in postelj popolnoma postlano, kakor, da bi nihče ne spal v njej tisto noč. Takoj je slutil, da se je moralo nekaj zgoditi. Zlezel je v hišo, kjer ni bilo ničesar opaziti. Mej tem je slišal neki klic v ^vetličnjaku, do katerega je imel pogrešani kot|ia' N,a ameriških parnikih pa so vrtnar izvanredno veselje. Tam ™oral1 P1*1 same mehke pijače, kar pa ni bilo vsec niti večini a - se je nahajal Warrenov vrtnarski delavec, ki je pravkar prišel na delo in našel okoli cvetličnja-ka krvave sledove. Nadalje sta našla pri cvetličnjaku en .takozvani "Indian club" — leseno kladivo za zabijati kline po vrtu. Tudi ta je bil okrvavljen. Kakih 1000 korakov od tega pozo-rišča se nahaja vodnjak, tam sta našla v vodnjaku povezano culo, v kateri se je nahajala spalna ponočna srajca pogrešanega Warrena in ena ženska rokavica vsa krvava. Tu so pozneje iz-pumpali vso vodo iz vodnjaka, misleč, da se nahaja truplo pogrešanega v vodnjaku, kar pa niso našli. Nato, so prihiteli na lice mesta de'tektivi. ki so pričeli z natančnejšo preiskavo. Okoli cvetličnjaka so našli obtiske pet od ženskih čevljev. Znamenja, ki so jih odkrili po-kazujejo. da je pogrešani naj-brže ubit in. da so njegovo truplo neznanokam odpeljali. Značilno je tudi to, dg ne morejo meriških potnikov samih, še manj pa evropejskim potnikom iz Evrope v Ameriko. Business in promet, od katerega je odvisen nazadnje obstanek preko-morskih družb je najbrže vplival na gotove faktorje, da so se omehčali in privolili prodajanje likerjev in drugih pijač tudi a-meriškim parnikom na odprtem morju. * t -o- — Bankirji iz Države Iowa so na svojem sestanku "v Des Moines * izjavili, da je liudstvo države Iowa največ prihranilo v primeru z istim številom prebivalstva drugih držav. sedaj nahaja njegova bivša žena in njen brat Byron Shoup, ki sta pod osumljenjem kot krivca te misteriozne afere. Detektivi so pridno na delu in upati je, da v kratkem odkrijejo zločin, ki se je zvršil nad jemu domu v Alexandria, Minn. ^— V državi Wisconsin bodo letos zgradili 6 novih katoliških bolnišnic. V se bolnišnice bodo pod vodstvom redovnic. Tako katoliška cerkev gradi bolnišnice in druge, zavode po vsem sve-itu, katero imenujejo naši rdeči "prosvitljenci," da je nazadnjaška in, da zadržuje civilizacijo in kulturo. — V Denverju, Colo, je v o-troškem domu obgrizla podgana novorojenčka, sina Mr. in Mrs. Joseph Crespin. Obgrizen je bil jako hudo. Na eni roki mu je podgana odgrizla palec. Podgana mu je zastrupila kri in novorojenček je umrl. Vodstvo otroškega doma je odslovilo več nur-sinj, radi nepazljivosti do otrok. — Iz Pittsburgha,. Pa. poroča- da ta plača nikakor ne zadostuje zlasti ne za oženjene delavce, ki imajo svoie družine. Kaj pa zasluži ubogi delavec ako ima po 6oc. na uro. V osmih urah zar služi $4.80, če dela deset ur zasluži $6.00. In kaj je to pri današnji draginji? Koliko ostane delavcu, ki ima doma družino broječo 5. ali 6 otrok, od te plače? Jesti je treba vsaki dan. oblačiti se je treba in plačevati vo-soke najemnine. In kaj pa na stara leta? Delavci jedo in morajo živeti tudi na stara leta. ko jih kapitafisti pomečejo iz svojih tovarn in njih mesta nadomestijo z mladimi močmi. Zato pa. ker kapitalisti ne vedo drugega, kakor samo višati cene svojim produktom in stvarem, kriče, ko se dejavec oglasi za svo- Warrenom Lincoln zadnjo ne-najti nobenih podatkov, kje se deljo ponoči. jo, da so zvezne oblasti pozaprle | ie pravice do življenja za pošte-') 25 mož in žena v Alleghaney'no plačo za svoje pošteno delo.' Countiju, radi radikalnega hujskanja mej delavci. Tajni elementi pravi poročilo, so se pripravljali. da povzroče resne de monstracije na dan prvega ma-j-a. — Iz Atlante, Ga. poročajo, da je tamkajšna tvrdka, ki izdec luje mehko pijačo "Coca Cola" napravila tekom zadnjih treh mesecev $1,193.000.00 čistega dobička. Koliko ga bo že v poletnem času ?! — V Des Moines, Ia. je neka srbkinja Mrs. Rose Suserovič vložila tožbo proti mestu Des Moines, od katerega zahteva 2C tisoč dolarjev odškodnine^ ker je mestni policaj ustrelil njenega soproga. Vdova trdi, da njen soprog ni ničesar protipostavne-ga napravil. •— V San Francisco, Cal. so te dni zopet zaplenili neki ribiški čoln na katerem je bilo 800 zavojev distilirane stare viške. Štirji kramarji ki so vodili čoln so pod ključem. Visko pa so oblasti odpeljale v državno skladišče. ^ - Kapitalisti gredo svojo staro pot. kljub temu da položaj dobro vidijo in ga temeljito razumejo. Plačajte delavce pošteno, kar resnično zaslužijo in kakor morajo zaslužiti v primeru današnje naraščajoče draginje, pa boste imeli dovolj delavcev po svojih tovarnah in ne bo'jih vam treba importirati iz tujine! • -o- DELAVSKI NEMIRI V ANGLIJI. London. — Kljub temu, da se vrača rfted parobrodske gradbene delavce mir, ni opaziti v delavskih krogih boljših razmer. Železničarji so na svojem zadnjem sestanku sprejeli rezolu-cijo, da se naj zahteva reforme v železniški upravi in obenem zahtevajo povišanje plač železničarjem, kateri s plačami, ki jih prejemajo nikakor ne morejo, živeti, kot se človeku spodobi. Tako je pričakovati v Angliji v kratkem novega konflikta mej železničarskimi delavci in druž-j bami. JUGOSLOVANSKE NOVICE Z BOMBAMI ZOPER LASTNE BRATE. Tako ostudne vloge slovenski liberalci še niso igrali v celi svoji nečastni zgodovini kot se- pri preliminarnih sejah so pri- daj. Včasih so hoteli vsaj na videz ohraniti, da so narodni, kljub temu,' da s6 se vezali z Nemci proti Slovencem, danes pa že javno hujskajo Srbe proti Slovencem .Slovence blatijo in ob-rekujejo v svojih listih, tako da v liberalnih listih danes ni več drugega slovenskega -kot} pisava. Da so liberalci vedno pobijali to, kar je bilo slovenskemu narodu svetega, tega smo bili vajeni. Da pa bodo ta narod naravnost zatajili in ga izdajali velesrbskim krvosesom, to nas naravnost preseneča. Slnčaj v Slovenski Bistrici pa je celo pokazal, da se ti ljudje niti ne strašijo z bombami iti nad svoje lastne brate, da bi jih uklonili tujemu jarmu. 7. aprila zvečer so imeli Orjun-ci ustanovni občni zbor v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Prišlo ie iz cele Slovenije blizu 300 Orjuncev, oboroženih z gor-iačami, samokresi in bombami. Že popoldne so napadli nekega kmeta, ki se je slučajno mudil v mestu, pa jim je s konjem u-šel. Ustanovni občni zbor se je vršil čisto mirno, ker ni nikdo vedel zanj. razen Orjunčev. Po občnem zboru pa so se Orjunci podali na ulice, kjer so grozili z orožjem. Ljudie so se umaknili v hiše, nekaj jih je skočilo tudi v vežo hotela Neuhold, kjer so vr^ta hitro zaprli. Orjunci pa so hotel napadli, s silo odprli vrata ter med neoborožene ljudi vrgli bombo, ki je šest ljudi ranila. dva izmed njih smrtno nevarno. Težko ista ranjena Podplatnik Anton, kovaški pomočnik in Sor-Šak Ivan. železničar. Njuno sta' nje je brezupno. Slovenija piše najžalostnejšo dobo svoje zgodovine. " Naša sveta dolžnost je, da branimo Slovenijo pred njenimi j odpadniki in vztrajamo .v orja- i škem boju, ki smo ga započeli i za njeno svobodo. Besnost narodnih odpadnikov dokazuje, da so z zadnjimi volitvami doživeli strašen poraz in da Slovenije ne bodo mogli uničiti. Vsi poštenjaki, brez razlike mišljenja, na krov za obrambo Slovenije! Dragi glasovi. Vsak glas za radikalce pri zadnjih volitvah je stal državno blagajno, oz. davkoplačevalce povprečno do 2500 kron. Glasov so dobili radikalci 1400. Vprašanje predvojnih dolgov. Minister, dr. Stojanovič je podal glede razdelitve avstrijskih predvojnih dolgov sledečo izjavo: Na Dunaju se je v preteklem letu razpravljalo glede prevzetja in plačila predvojnih negažiranih avstrijskih dolgov, ki se v zipi-slu mirovne pogodbe razdele na posamezne nasledne države.. Na nas pripadajoča kvota — ki je izpadla za nas povoljno, ker ne precenjuje našo finančno moč — znaša 2.043 odstot. ali v zlatih j kronah 33.000.000, kar se spremeni v jugoslovanske krone 134 milijonov. Obresti znašajo 3 in pol odstot. do 4 in pol odsto. Žeparji v Litiji. Na zadnjem sejmu v Litiji so neznani žeparji ukradli Mariji Bučar iz Vola-velj -nekaj čez /000 kron, Ivani Grošelj iz Kalca 800 kron, Frančiški Pregl 100 kron, Katarini Stopar 88 in Finci Plamk, iz Leš 400 kron. Prvi majnik je moral imeti svoje žrtve. — Rdeči agitatorji se penili na shodih. Berolin. — Komunisti in socialdemokrati so včeraj paradira-li po berolinskih ulicah z rdečimi zastavami. Agitatorji so priliko izrabili in so v svojih govorih ostro kritizirali sedanjo nemško vlado in držaVnega kan-celarja Cuno. Ker je demonstracija imela bolj demonstrativno lice proti vladi kot kapitalizmu^ so tudi ljudje drugega prepričanja se udeleževali protestnih pohodov. Vla^a ima pripravljeno vojaštvo za vsak slučaj. Iz Milana na Italijanskem poročajo, da je prišlo pri demon-strativnih-pohodih mej fašisti in komunisti do krvavega spopada, kjer sta bila dva komunista u-streljena. Fašisti so demonstrante razgnali tudi po drugih italijanskih mestih. V Londonu so se vodile demonstracije najbolj mirno. Voditelji zmernega temperamenta, niso razburjali duhov, dasi so krepko protestirali v svojih govorih proti družabnemu sistemu. Zahtevali so tudi, da Francija izprazne Rur in Japonci severni del otoka Sakhalina. V Parizu so včeraj zastavkrfli šofirji taksi autojev. Demonstrativni obhodi po mestu so se vršili popoldne, ki pa niso povzročili nikakih kravalov. Škoda, da ni poročila še iz Rusije! Boljševiki so gotovo hodili po glavi. O boljševiških demon « stracijah bo gotovo ognjevito poročala tetka Prosveta in Delavska Slovenija. To bodo zopet backi kimali! DVA MILIJONA ZA OHRA-NJENJE GOZDOV. Washington, D. C. — Komisija za ohranjenje gozdov je predložila kabinetu proračun za dva milijona dolarjev, katero svoto se rabi. da se bo vodilo zasajanje drevja in za druge potrebe pri tej akciji. DENARNE POSILJATYE. VčermjSne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din. ......$ 1.35 500 — Din.......$ 5.90 1000 — Din.......$11.60 t 2500 — Din.......$29.00 5000 — Din.......$5700 Za italijanske lire: 5o — Lir ........ $ 3.25 I 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir ........ $54 00 Pri večjih svotah, ki presegajo ao 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez drage tvrdke st spomnite na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Vsi denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDBLEK 'EDINOST' EDINOST (UNITY.) Ixhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ill. _____Telephone: Canal 0098. ' ^ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. Buržoazci lažejo/; pa bodo vsi backi proti lastnemu prepriča- | nju poki mali z njim: Ni res!" Brez vseh dokazov Če to ni omejenost, zarukanost — potem ne vemo, kaj je? K. -o- naročnina: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-5o Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$i.~5 JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 ~_____Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je plačan list. VOLK SKOČIL IZ KOŽE Strašno jezi Jožata Zavrtnika in njegove rdeče trabante, ko tih le začelo slovensko zavedno-delavstvo zapuščati in jim hrbet obračati. Vedno več in več jih je. ki so začeli spoznavati, da jih Prosveta samo strašno farba in za nos vleče. Vlekla jih ie ta-kra't, ko je strasahski republikanc "kralievaški komisar" ETBIN KRISTAN nosil ta-veliki zvonec in jih farbal s federativno republiko, s I. \\ . \\ . izomom. socijalizmom. ko je zbiral miljon-dolarski fond. Vleče jih sedaj ko neti med delavskimi vrstami prepir s tem, da ji je več rdeči čifutski boljševizem'in socijalizem kakor pa delavske koristi. Slovensko delavstvo spregleduje kc vidi okrog sebe, kako vse ameriško delavstvo v veliki večini'obrača htf^et in prismojenim podrepnikom smrdljivega. Žida iz MoskvC. To pa Jožatu ni všeč! Posebno iih jezi. ko se je slo--vensko delavstvo začelo s tolikim zanimaniem obračati k našemu listu in katerega uvodniki vzbujajo splošno pozornost, da gre list iz rok v roke po naselbinah, ker v resnici piše v smislu delavskih koristi, ne pa koristi kakih milijondolarskih junakov ali kakih kraljevaških C. C. C. K. K. K. komisarjev ETBINČKOV, ali kakih Kontarjev okrog Jednot -c^-' "MAGARCI" SO! "Prosveta" in vsi slovenski rdečkarji so "še več kot magarci"! — tako vsaj piše "Prosveta" sama. Tiste# Slovence v starem kraju, ki so pri zadnjih volitvah volili Radica, imenuje vse, "da so še več kot magarci." Radič pa zahteva za Jugoslavijo federativno republiko in vsi tisti Slovenci. ki so z njim volili so za to tako volili, ker so za federativno republiko. Po "Prosvetini" logiki se toraj pravi, da so vsi tisti Slovenci, ki so za federativno republikansko obliko Tugo-s'avije "še več kot magarci!" Uboga stara pozabljiva tetka! Poglej no. reva. poglej nekoliko letnikov nazaj v svoje osmojene možgane. Kaj si pa pred par leti tako strašno kričala s tvojim "kraljevim komisarjem" ETB1NOM KRISTANOM na čelu da smo se že bali. da boš jetiko dobila? Ali ni bila to: federativna republika? Če so toraj vsi Slovenci, ki so za federativno republiko, "še več kot magarci," potem si logično ti in vsi rdečkarji, ki ste vsi za to "še več kot magarci!" Živm, tetka! Le ozmerjaj svoje backe. da so tako neumni "magarci," da capljajo za tvojo osmojeno pametjo. -o- 47 K. S. K. J. ko ima sedaj prost pristop. Društvo ima srjo vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Štefana na _>2nd Place in "BABILON" Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. >■ ___• ^ 3. prizor. IZ SLOV. NASELBIN. Javci moramo garati za borih ta Edinost, par centov in to prav težko in zraven te pa še gonijo kot živino. Kapitalisti to lahko delajo, dokler se delavstvo neče or- Rawlings, Uyo. — Cenjeni g. urednik — Iz tega kraja že dol-. , . , "i bilo kakega dopisa, zato ganizirati. da bi skupno nasto-j sem se pripravil zopet jaz. da ni I 1 7A/Il fl I At-I * J 1 „ ^ A- 1 J -o- pali zedinjeni kot delajo to kapitalisti. Oni so dobro organi napišem par besedi za Vaš cenjeni list. Gotovo me bo kak na- z.ran, zato tudi vspevajo. Mi sprotnik udaril, češ. kaj se sprav- nn np mnrpinri rn -- 1 • < - 1 ..... ■"" v ———---- Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-1 cago. 111., under the act of March 3rd 1879. "Socialism, nation of Fatherles children". • "Socializem, narod sirot," je naslov knjigi, katero je spisal 'bivši voditelj ameriških socijalistov, Žid Goldstein. Ta mož ie slednjič spoznal prekletstvo, katero mora ta nauk prinesti na vsaki narod, ki bi se oklenil tega nauka. Zato je pustil socijalizem in postal njegov največji sovražnik. Pustil je tudi židovsko vero in je sedaj goreč katoličan, ki gre skoraj vsaki dan k sv. obhajilu in je posvetil vs? svoje življenje boju tega nauka, da "pc/-pravi, kar je preje v nevednosti zakrivil, ko je širil ta nauk." Kako pravi je naslov, katerega je dal knjigi, ki naj razkrinka ta nauk po Ameriki, kažejo prežalostna in presramotna poročila. ki prihajajo te dni iz nesrečne Rusije. Te dni je bila boljševiška vlada prisiljena, da ie ustanovila novo rdečo "inkvizicijo" in sicer otroško proti otrokom, tako-zvano "otroško čeko." Kaj je ruska čeka bila do sedaj, to vemo vsi. To je bila najkrutnejša naprava, kolikor jih pozna zgodovina človeškega rodu. Tu so sodili razne "sovražnike" boljševizma najpodlejši, najgrši in najkrutejši ljudje. Najmanj deset milijonov človeških življenj ima na svoji vesti ta "čeka." Sedaj so tako "čeko" ustanovili za otroke. • _ . Vo ♦ -i t- --i ^ 1 -i 1 Chicago, 111. — Dovolite tul Na to ustanovo pravi boljševiško uradno glasilo Moskow (jj nienj nrij() ir i-.t - - - ■ ..a 11 uu 1 WLU lil Isvestia," da se klatijo po Moskvi in'okolici trume beraških si- Edinosti - - O delavski razme 'h'nC°ln f'™' ^^ ** pH n°~ rot in sicer v tolikem številu, da bi bile v sramoto vsaki civili- rab ne morem pohvalno pisati,»priliko iTu'pristopi ^ ^ zirani državi in da se Rusija danes imenuje po pravici "dežela iker so bolj.slabe kot dobre. De-1 Pozdravljam vse^čitatel e lis-sirot." (Goldstein pravi "narod sirot" — kako je zadel!) j lavci moramo garati za borih ta Edinost pr j Koren' Drugo Moskovsko časopisje je zadnje mesece veliko pisalo ------ '' o tem vprašanju zapuščenih sirot, katere v veliki večini hrani amerikanska pombžna akcija. Kakor to boljševiško časopisje sodi, živi v Moskvi in okolici po zapuščenih hišah, jamah in kleteh nad 15.000 osirotelih otrok, ki nimajo nobenega doma, nikogar svojega, ki bi za nje poskrbel. Veliko tisoč izmed njih so- otroci starišev, katere ie rdeča inkvizicija, čeka poklala.. Sovijetna vlada je že večkrat poskusila zbrati te svoje nesrečne žrtve v "otroške sovijete" po raznih hišah, toda mladina je po naukih boljševizma preveč o-kužena, da bi jo mogli držati v redu. In ta sramotna četa sirot se veča od dne do dne, ko prihajajo iz pokrajin dan na dan trume mladine, katerim so stariše ali pomorili ali so jim umrli od la-• kote. Večina teh nesrečnih bitij je v starosti od 12 do t5 let. Ti kradejo in ropajo, kar dosežejo, da prinašajo domov svojim "ženam," ki so stare od 11. do 14. let. Lastniki najnagnjusnejših fiesramnih brlogov so dečki, od 15. do 17. let stari. Vladni agent-je, ki so preiskovali te Razmere, so našli največ prostitutk od 10. do 11. leta starih, ki so že vse udane žganju in kokaimu. Da s katerimi se bo morala boriti naša policija še desetletja v pri-s katerimi se bo morala boriti naša policija se desetletja v pri-hodnjosti, je jasno. Moskovska policija nima kriminalistične statistike. Toda, ko bi jih sestavljala, bile bi številke vsakdanjih umorov, pobojev, tatvin, ropov nekaj groznega. Pijančevanje in raba "omamljivih strupov med to mladino" je nekaj strašnega Na podlagi vseh teh groznih dejstev je Moskovski soviet prosil "vseruski osredni izvrševalni odbor," da mu dovoli, da takoj nastopi proti temu. Ta "odbor" je pa takoj sklenil ustanovitev te nove "čeke" za mladino, da bo nastopila proti otroškim kriminalom. Petrograjska "Krasnia Gazetta" pravi, da še sirote celo ^e-trograda hite v Moskvo kar v skupinah. . „ Po ulicah Moskve kar mrgoli otroških prodajalcev cigaret, otroških beračev, malih tatičev kakor tudi malih prostitutk. Vse to kaže "pravi dalje "Moskow Isvestič" kako rapidno pada družinsko domače življenj^, vzgoja mladine in splošna demoraliza-cija naroda." . Velika večina ruskega boljševiškegA uradnega časopisja izjavlja, da je boljševiška vlada nezmožna popraviti te strašne Jnci* razmere. ' . \ Pomoč * * * To je uradno poročilo, uvodni- članek preveden iz boljševi-škega uradnega časopisja. Somišljeniki, ko prečitate to-le številko Edinosti, dajte jo kakemu znancu rdečkarjil in ga vprašajte, kaj pravi na to. Morda bo tajil, da mi lažemo. Rečite mu naj skuša dobiti kje številko "Moskow Isvestia" iz 17. aprila. Saj boljševiška vlada tega ne taji. Sicer pa vemo vsi, ve cel svet,, vedo tudi svi slovenski / rdečkarji, da je vse to res in da mora priti do vsega tega in še1 do hujšega, ker vse to so samo nesramni sadovi rdečega nauka. * * * s 1 • i' Poživljamo sleparsko Milvvauško boljševiško Slovenijo, naj priobči svojim čitateljem ta poročila njenih listov iz Rusijfc. - < * * * In vidite, kako so rdečkarji zaslepljeni. Vedo, da je vse to res. Pa bo "Prokleta" ali "Slovenija" rekla« samo: "Ni res. pa se ne moremo razumeti, zato lahko gospodarijo bogatini kakor hoče i o. Drugi vzrok, da so na svetu J da se tudi katoličanje oglašamo take razmere je pripisovati pa po svojih listih bolj pogostokrat, tudi velikemu pomanjkanju ve-j Kajti če se naši nasprotniki drz-re mej ljudmi po vsem svetu, nejo pisati toliko*) svojih krivih naukih, pa bi se mi bali za svoje prave nauke postaviti. Tega ne sme biti med nami katoličani. Vsak izmed nas mora vedno stati na straži za naše ideale. Trnovski, Doroteja, Maks, Maruška. MARUŠKA: Bajtar Mencej je zunaj. DOROTEJA: Česa želi? MAKS: Ze vem. prinesel vam je tolsto tele. DORlOTEJA : To je vrl človek! MARUŠKA: Kaj še, prišel se je samo zahvalit. DOROTEJA: Zafivalit? Zakaj? MAKS: Za čast, ki mu jo skažete, če sprejmete njegovo darilo. DOROTEJA: Ne maram daril ubogih! MARUŠKA: Milostljiva, tu ni govora o telici, temveč o kravi. DOROTEJA: O kravi? MAKS: Eh kaj! Maruška hoče izraziti s tem Ie velikost te'eta. MARUŠKA: Nikakor ne, gospod Maks. kakor vam drago, naposled pride le — DOROTEJA: Kdo? MAKS: Tele v hlev! MARUŠKA: Vi in vaše tele! Mencaju je sinoči poginila edina krava. Njegova žena bi kmalu same žalosti umrla. Gospod Maks se splazi v mraku domov in France je odpeljal mlado lepo Lisko iz vašega hleva v Mencejev. DOROTEJA: Kaj čujem nečak, ne da bi — MAKS: Govorila gospica Maruška laž? Hvala Bogu. ne! DOROTEJA: Res, moja prelepa Liska? MAKS: Vaša prelepa vendar needina. Mencej je zgubil edino, ki jo je imel. DOROTEJA: Prignati jo mora takoj nazaj! MAKS: Jaz jo plačam. DOROTEJA: Bila ie holandske pasme in vsak dan je imela po 8 litrov mleka. MAKS: E. ljuba teta, specite za moje ženitovanje moj pogač. DOROTEJA: Za tvoje ženitovanje? Saj nisi še ničesar pripravil ? MAKS: Vse je storjeno v hipu. DOROTEJA: Če resno misliš, ti odpuščam. Toda ne va-rai me v mojih upih ! Spomni se oporoke svojega očeta in mo-ie hčere! (se obrne do Jelice. ki sedi ves čas v ozadju in plete noeavice). N), gospica nečakinja, nimaš potrebnejšega dela> (Odide). 4. prizor. Maks. Jelka in Trnovski (ki je mej tem vnovič zaspal) JELKA: (odloži pletenje in začne umivat kozarce) MAKS: Nima moja ljuba nečakinja lepšega opravila? TELKA: Čudno vprašanje! Ne umivam vsak dan kožar- m ? f . o ce\ dela MAKS: Enkrat, dvakrat jih razbite in rešena boste tega TELKA: Razbijerri? Potem me kar zapode od .todi? MAKS: Svet je širok in dolg. najdete lahko brez težav boljše mesto. JELKA: Vi lahko tako govorite. Po očetu .ste podedovali ljaš k pisanju, ko vendar ne znaš. Pripravil pa sem se vse- 1 -i- • ~ —------- eno. ker vem, da je potrebno, P°] ^ fcl» ubožna' kot hnli rani* MAKS : Imate kako pismo za očeta? Ljudje, ki ne verujejo več v bivanje Božje, tudi logično temu mislijo, da so na svetu sami gospodarji in zato delajo proti svojim bližnjim kakor se jim z ljubi. pa naj njegov bližnji še tako trpi vsled njega to jim je bore malo mar. Tak je dandanašnji svet. Da pa navadno delovno ljudstvo ne pride do popolnega ze-dinjenja, pa skrbi razno časopisje, ki ga razdvojuje. Tudi Slovenci imamo takozvane rdeče cunje, ki to delo vrše |e več let med našimi rojaki. V kake žalostne razmere so listi privedli že marsikaterega rojaka in rojakinjo nam kažejo dnevni dogodki po naših naselbinah. Ljudstvo pa že zaslepljeno sledi njim naprej in noče na pravo pot, katero jim kaže dobro katoliško časopisje. Le kdaj se bodo ljudstvu odprle oči, da bo spregledalo in obračunalo s temi zapelji vci. proti temu je edino j močno katoliško časopisje. Tega pridno širimo in zanesimo v vsako hišo. Brez listov, kakor so Edinost, Ave Maria-in Glasnik P. S. J. bi ne smela biti nobena hiša. Zlasti Edinost je treba da se razširi, da dobimo čim-preje mogoče svoj lastni dnevnik. V Chicago imamo tudi celo vrsto katoliških društev. Tisti, ki pravi, da je katoličan in hoče biti Ie pri katoliških društ-vah je prav lahko ako le hoče. Vsa katoliška društva so dobra brez razlike. Ugodno priliko za pristop nudi tudi društvo sv. Alojzija, št. pismo JELKA: Imam Maks! Ako ste tako ljubeznivi. MAKS: Srčno rad! Dajte mi pismo! Kadar poročite bogatega ženina, vam pošljem račun o poštnini, v listu gotovo zopet milo tožite? JELKA: Da, Maks! MAKS: Nesrečna tička! Vaša mladost vam je rodila malo cvetja. .. t . a ... JELKA: Pa tudi ne saqpih fcopriv! Doživim včasih kako ve- svoithS,c7n7,h T0tt ' /°lSe!je- ki zame tem večje, ker ne zahteva moj skrivnostni do-svojih cunjah vedno očitajo du- 1 brotnik nobene zahvale. 1 hovnikom sebičnost itd. in da-I MAKS- KAJ? JELKA: Čujte. Maks, včeraj je postavil nekdo na mojo o- Ije. da cerkev zagovarja kapita-ste in bogve kaj še vse za eno slamo mlatijo, so zadnje čase že res nedosledni, da sploh sami nevedo kaj prav zaprav hočejo. Obljubljajo vedno in vedno delavstvu. a ne dajo mu ničesar. Rad bi vedel le za enega našega rojaka, koliko so mu že koristi-Ti rdeči padarji. ki izdajajo pro-tikatoliške slov. časnike. Ravno nasprotno pokradli so mu vero iz srca, ta najdražji zaklad, ki jih je vzpodbujal k lepemu življenju, kakor se človeku spodo-1 bi. In roeči listi zopet hvalo po-jo Kristanu., Kot hitro je posadil si stolček v New Yorku kot vladni naseljeniški komisar. Nič nimam proti njemu kot osebi, saj nas vera uči, da se moramo ljubiti med seboj. A sem pa proti njegovim naukom, ki jih je u-čil pred leti po Ameriki. Tedaj je skakal po komarjih po baksah in vihal rokave, kot največji a^-ti-kraljevaš. Prisegal in rotil je, da je največji revolucijonar itd. Pa kaj j9 storil, nabral si je tiso-' čake in nato stisnil bisago irr z njo odkuril. Iz te bisage, je kupoval tiskarne ali kaj že po Ljubljani. Nekaj je pustil njegovim privržencem v Chicago, da z njo luknje i^še pri Prole-tarcu. Taki so ti ljudje. Sedaj pa (Dalje na 3. strani.) kno kletko s slavcem. MAKS: Tak predrzneš! Tako visoko? Ta zna po zajčje plezat. JELKA: Pred 4 dnevi me je obiskala neka stara gospa iz mesta ter se mi je zahvalila za denar, ki sem jj ga poslala. MAKS: Lepo. Torej moja sestrična ni tako revna, kot se kaže. JELKA; Me res zasmehujete? Jaz nimam denarja. K gos-pej je prišel nek neznan gospod in ji rekel, da ji jaz pošljem denar. MAKS: Res čuden gospod. JELKA: Ta gospod ste vi. Maks! MAKS: Jaz? Ali sanjate? Mar mislite, da se izpostavljam nevarnosti, da padem s slavcem z okna in denarja tudi nimam. Mene in moj pol miljon skrbno straži teta. JELKA: Maks, nočete moje zahvale? MAKS: Slušajte Jelica: Tako počenja le, kdor je zaljubljen in tega si vendar ne mislite, da sem jaz zaljubljen v vas^ . JELKA: Zakaj ne? No. nekoliko. MAKS: Nikdar nikoli. Povem vam odkrito, da imate mnogo napak in ne poznate ženske emancipacije. Starokopitna ste še in ne znate filosofirati. JELKA: Vi se šalite, Maks. drugače bi.vam ne bila nikdar več dobra! MAKS.: Ste mi li dobra? JELKA: Sem! Saj ste vi edini človek v hiši, ki je prijazen z menoj, samo včasih ste precej poredni. MAKS: Jelica, pojdiva na vrt, pustite to umivanje! (jo prime za roko in jo potegne od mize) JELKA: Pustite me, sicer vas polijem! (se mu iztrga iz rok in teče okrog mize. Trnovski zasmrči, Jelica se ustraši in spusti kozarec na tla. Kozarec se razbije) (Dalje prihodnjič.) "EDINOST" pamir Feigel: HIMEN NA KMETIH. Pomači sin pri Čuku se je ženil. Stari Čuk je bil imovit kmet, priden in delaven od mladih nog. Rad se ie pobahal s svojim premoženjem in potem se je morala obhajati tudi ženitev njegovega edinca kar najsijajneje. Vsi sorodniki ki do tretjega člena, vsi sosedje v okrožju dveh kilometrov so bili povabljeni v goste. Mrzlo predpustno solnce se je že poslovilo od sivih glav gorskih orjakov, ko sta se plazila po strmi stezi dva volkova skozi ne baš prijetni somrak proti čukovemu domovju. -Ostra sapa in dolga kamenita steza sta ju tako vzlakotila, da sta zavohala že na pet sto korakov vse pečene podrobnosti kuhinje. Da! Lačna sva bila, Ivan in jaz. Porabila sva počitnice po prvem semestru sedmega razreda ter se radostnim srcem odzvala povabilu na pristno kmečko ženitovanje, kjer poznajo temeljito dobra dela usmiljenja, kjer nasitijo lačne in napojijo žejne. Sicer bi lahko oblekli tudi nage, ker sem izgubil po poti dva gumba, moj prijatelj je pa pustil svoj ovratnik doma menda iz previdnosti, da mu ne "bi nagajal preveč med večerjo. Prišla sva in sprejem je bil veličasten : vsem znancem in neznanim gostom je predstavil naju gospodar sam. vesel, da ni-s\a odbila njegovega povabila. Odkazali so nama mesti pri dolgi. belopogrnjeni, in kar je najvažnejše: prepolni mizi. Jedilnega listka nočem popi-savati, ker ne bi prišel do konca, ker bi začela Klio, boginja vesoljne zgodovine, cediti sline, ki bi jih bilo gotovo za majhno pl'ho. Obžalujem, da imam sani" pet prstov na vsaki roki. čim več bi jih imel. tem več bi jih oMiznil pri takih spominih. K vsakemu jedilu me je lakota . k vsaki merici pa žeja navdajala z neukročenim pogumom, kakor je navdajala Jeftejeva prisega njegove čete v znani Gregorčičevi pesmi. Tik mene je sedelo kmetsko dekle, ki je vkljub svojemu 18. letu že prekoračilo meje telesne vitkosti in se približevalo pragu onih barak, v katerih se razkazuje za 20 vinarjev občinstvu po vaseh in mestnih sejmih najdebelejŠe ženske. Ime je ji bilo Natalija. Ko sem se ne malo začudil njenemu gospodskemu imenu, mi ie povedala, da so svoj čas dajali doma mleko gospej notarjevi in ker je očetu tako ugajalo no-tarkino ime, so krstili njo kot prvo hčer za Natalijo. Vsi, vsi smo se radovali. Edino nevesta je zavračala vsako jed, ker je hotela ostati slovenskemu reku :."Braniš se ko kmečka nevesta." Premišljal sem občutke, ki morajo obhajati mlado nevesto, ki jo celo tako omrači-jo, da bi darovala najlepši kos pečenke, najdebeleiše puranovo stegno, najpikantnejšo kranjsko klobaso za gorak poljub svojega ženina. Občutki, občutki napravijo res največ neumnostih Toda idealno poslopje mojih misli se je kmalu porušilo! Šel sem namreč na sveži zrak in opazil mimogrede nevesto samo v svoji sobi. Skozi priprta vrata sem gledal, kako si je virtuozno rezala svinjsko kračo, med tem ko so krasile velik krožnik pred njo dobre klobase, med tem ko je caroval pred njo liter vipavca. K* sedaj sem razumel njeno sramežljivost pri večerji! Ideali! ideali! P»ilo je ponoči*. Dobra kapljica je zasedla vse postojanke po glavah zbranega omizja. Zabava je postala živahna: kar naenkrat vstane Ivan, pomižkne mi skoraj nevidno in začne pravcati "toast." Nazdravil je nevesti, nazdravil ženinu, pozdravil zbrane goste, potem se pa spusti s kolosalno zgovornostjo na drugo polje in vsaka tretja beseda je bila tujka in vedno manj So ga razumeli poslušalci. Govoril je o Likurgovem zakonodaj stvu glede metafizičnega paj-čolana. akustičnih nikraskopov, navduševal se je za njegove probleme v petrefaktičnih sonetih bodečih hidravličnih atmosfer, navajal hipnotistične recenzaci-je njegove ominozne iznajdbe na fatamorganističnem polju pte-rodaktilskih korifej itd., dokler se ni začela jokafi nevesta menda pod vplivom svojih izletov v bližnjo sobo. Ko jo je pa tolažil govornik z nežnimi besedami: "U tolaži te bobnečo Niagaxo svojih kristalnih solza," so se spustili vsi v jok in s solznim očesom čestitali Ivanu k njegovemu govoru. Vsi so se divili l Opozoril sem ženina na običajni odgovor in primerno zahvalo. Branil se je sicer, češ, da ne zna govoriti, da je že pijan. Stopila sva pred hišo, hodila gor in dol in najmanj desetkrat sem mu ponavljal: "Zbrani gostje! Kakor vam znano sem se danes poročil. Ža-libog, da ga imam že malo v glavi; upam, da se imenitno zabavate ; bodite prepričani, da je vaša zadovoljnost moja sreča. Zahvaljujem se vam za vaš o-bisk in da bi se še večkrat sni-dli zdravi in veseli, to je moja želja!" * i Moj učenec je bil prebrisane glave in slednjič se je naučil. Vstal je. njegova nevesta ga je pocuknila v strahu, da lahko pokaži s kako neumnostjo dobri vtis prejsnega govora, toda ženin se ni zmenil za njeno bojazen in začej: "Slavni gostje T Kakor vam znano, sem se danes žalibog poročil. Upam. da imate že malo v glavi in prepričani bodite, da je to moja sreča. Zahvaljujem se vam za vaš poset, in da bi še večkrat prišli na moje ženitovanje, je moja želja!" Molk, presenečenje. Še nikdar niso opazili navzočni kmetje govorniške žile pri ženinu. Sedaj se pa niso brigali za vsebino govora, strmeče uho je slišalo !e njegov glas in "Saperlot, ta pa mora biti pri prihodnjih volitvah naš starejšina! Kje se je pa naučil? Imenitno! Govori pa že kakor kak poslanec! Gospod se naj grejo le skrit, še na našega patrona dan ne govorijo tako lepo, kakor ženin!" take in enake opazke so švigale po zraku kakor hrošči po majnikovem mraku. Refošk. harmonika in nešteta množica parov se je vrtila po mali sobi. V gnječi sem bil tudi jaz; zdaj mi je stopila Scila v osebi moje plesalke na nogo s težo 97 kilogramov, zdaj mi je polomila Karibda v osebi trdega-kmeta s komolci najmanj pet reber in v resnici liki Odisejeva ladja sem se zibal med takimi neudobnostmi. Deske na podu so imele namreč tako hribovja, take doline, da sem stal zdaj na vrhuncu, dva polkina koraka naprej pa sem obtičal v globoki dolini, da sem s strahom zrl na svoje bLižnje pare, ki bi kaj lahko stopili s svojimi podkovanimi čevlji na moje rame. Potil sem se, mučil tudi, toda zabava ie bila imenitna in še dolgo potem so se spominjali kmetje na to krasno ženitovanje. Proti jutru pa sva "šla" (sit venia verbo) z Ivanom proti domu in vsi psi. mladi, stari, majhni. veliki, pudelni. dakelni, mop-si, doge itd., niso nama dali miru, ker so zapazili, da nosiva hudega mačka . . . ' Vsakikrat. ko si kdo pusti srečo ''prerokovati", je gotovi del izgubi, če več ne. toliko gotovo, kolikor plača ciganki za prerokovanje. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) je prišel zopet nazaj iz starega kraja in je otvoril neki našel j e- niški urad v New Yorku. Najbolj značilno za tega bivšega socija je pa to, da je razvil nad svojo gFavo monarhistično zastavo. Ta mu sedaj najbolje ugaja. Tak ti-ček je torej Kristan- Iz čigar korita zoblje, temu slavo poje! Pa kaj je Kristanu za prepričanje, glavno je, da mu vlada daje "pare,'' to je kar on ljubi? Pa še nekaj bi rad pristavil. Katoliški cerkvi so tako silno nasprotni protiverski fanatiki. Pa vendar je ravno katoliška cerkev in sv. stolica največ sa-maritanskega dela izvršila v Rusiji. Tisočem je rešila življenje pred lakoto, mrazom in drugim pomankanjem, v katera jih je pahnil boljševizem. In to dela še vedno naprej kljubtemu, da boljševiki more njene predstavnike v Rusiji. Kaj taklga ne more vršiti nobena organizacija na svetu, ker tako odprtega srca nima nihče kot katoliška cerkva, katero podpira božja ljubezen. Po katobških cerkvah smo imeli kolekta za stradajoče ruske sirote, katere so katoliške pomožne akcije reševale pred gotovo smrtjo. Kaj pa vi ta "rdeči bratci"? Ste li vi tudi taki? Ali se ne spominjate več, ki ste kolektaLi za miljonski fond pod pretvezo, da bo šlo za revne sirote v domovini in za neodreše-no Primorsko? Pa ste dali Ie en ficek slov. sirotam v domovini? Povejte nam ! Vidite taki ste vi! Vi kolektate, a ne daste več iz svojih rok. Katoliška cerkev pa je dodanes pomagala reševati reveže pred lakoto in drugim gorjam še vedno, pa naj si je to bilo že doma na lastnih tleh, ali med tujci ali kjerkoli. In vi se upate blatiti katoliško cerkev? Za božjo voljo ne blamirajte se tako neumno. Sicer se bodo vam vrabci in žabe smejale. Končam in se o priliki še o-glasim. Pozdravljam vse naročnike tega lista kateremu želim obilo vspeha. in da bi skoraj postal dnevnik. . M. C. -o- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. V sem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mia-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh Vse, kar je v zvezi z listi Edinost, I Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za rax-j širjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. Chicago, 111. — Spomini na zadnjo nedeljo nam nočejo izpred oč% Kako pa tudi, ko smo se morali pa tako smejati Matičku, njegovi Nežiki in Lipetu. Da zares prav imenitno ste izpadli obe igri tako "Kakršen gospod — tak sluga" in "Kje je meja?" Nekateri seveda ljubijo lepe resne drame, toda same drame se ne more vedno predstavljati, narod ljubi kaj veselega kaj smešnega, da se nasmeje od srca. Nekaj takega pa predstavljata omenjeni igri. Prva pokazuje vojaškega sluga, navihanca, ki je v odsotnosti svojega gospoda poročnika doma sam zaigral poročnika, potegnil svojo dekle Ne-žiko, si privoščil dečka — Lipe-ta itd. Vsi prizori pa so zvezani z velikim humorjem. Vse to je predstavljal tako izborno, kakor bi nihče drugi ne mogel Matiček, katerega je igral g. Joe Fajfar. ki je imel glavno ulogo v prvi igri. Tudi ostali igralci kot poročnik Muhič, ki ga je predstavljal g. John Stare, zatem poročnik Šalič. ki ga je igral g. John Prah, rekrut Lipe Butec." ki ga ie igral g. Frank Mali, zatem Medvedar. ki ni i-mel miru, da bi .mogel pojesti pofrigane jetrca, ga je predstavljal g. Louis Železnikar in dekleta Nežika Matičkovo dekle je predstavljala gdč. Mici Ko- porc, hčerko polkovnika Raden-skija je predstavljala gdč. Millie Kozjek, vsi so prav izborno re-šiK svoje uloge v kolikor jim je pač najbolj bilo mogoče. Druga igra "Kje je meja?" pa so predstavljali: Križa polgrun-tarja je igral jako izborno kot kak resen kmet g. John Sajovec. Kraza, njegovega soseda pa je igral g. John Šimec, ki ga je tudi dobro predstavljal. Najboljša v^teJ pa je bila Marijana Križeva žena, ki jo je predstavljala gdč. Brigita Špenko. Ta pa je igrala tako naravno kmečko ženo, da bi jo boljše nobena ne mogla. Pri igrah je poglavitno, da igralci govore glasno, in to j"e Marijana tudi naredila. Zraven njene kretnje in njena gorenjska "špraha" vse to je napravilo izvrsten vtis na občinstvo. Le škoda da se večkrat ne pokaže na našem odru. Križevo hčerko pa je predstavljala gdč. Ana Koporc, ki je svojo ulogo še tudi dobro igrala. Le malo tiho govori, drugače je dobra igralka. Zatem pa Zveriga uradniški "šribar" z visokim cilindrom, kil Ra je predstavljal g. Frank Avguštin ml. Zveriga je v resnici bil tipičen starokrajski uradnik in je svojo ulogo dobro predstavljal. Sploh vsi brez izjeme zaslužijo pohvalo. Občinstvo je bilo z igroma jako zadovoljno, in vsi so se povoljno izražali o igralcih. Igra se je igrala za družbo sv. Mohorja, ki nam vedno kaj zabavnega priredi. Udeležba je bila obilna, kljubtemu, da je bil v nedeljo pr\tj najlepši spomladanski dan in da je mnogo ljudi šlo ven v parke na zrak. katerega ljudstvo po velikih mestih zelo pogreša. Tudi na zabavi zvečer je bilo obilo razvedrila in šolska dvorana skoro polne natlačena. Družba sv. Mohorja je s to prireditvijo zopet veliko pridobila tako v gmotnem, kakor tudi v moralnem oziru. Druge novice iz naselbine: — Poročila sta se v cerkvi sv. Štefana ženin Andrei Kovačič doma iz Poljan pri Škofji Loki z nevesto Antonijo Oblak doma iz Škofje Loke. Priči sta bila: Mr. Peter Čemažar in Mr Mike Kavčič. — Kakor ženin in nevesta, tako tudi obe priči so vsi zavedni katoliški Slovenci. Ženinu in nevesti iskreno častitamo in želimo obilo blagoslova božjega v novem stanu ! — Krščeni so bili v cerkvi sv. Štefana: — Mr. in Mrs. Jos. Zor-ko sta dobila krepko hčerko, ki so jo krstili za Ano. Kumovala sta Miss Mary Soško in Mr. Anton Zorko. — Družina Mr. in Mrs. Joe Kreslin je dobila tudi čvrsto hčerko, ki so jo krstili za Ano. Kumovala sta Mr. in Mrs. Zalik. Družina Mr. in Mrs. Martin Belovicha je dobila krepko hčerko, ki so jo krstili za Mary. Botra sta bila Mr. in Mrs .John Fraus. — Družina Mr. in Mrs. Steve Salay je dobila čvrsto hčerko, ki so jo krstili za Josephine. Kumovala sta Mr. in Mrs. Anton Farkas. — Družina Mr. in Mrs. Ivan Račič se je rodil sinček, katerega so krstili za Ernesta . Mati Mrs. Emilija Račič je umrla minuli mesec, a sinček je zdrav in čvrst. Kumovala sta Mr. in Mrs. Jack Muha. — Naš preč. g. župnik Rev. P. Kazimir Zakrajšek je prejel iz Clevelanda, Ohio prežalostno vest. da mu je tamkaj umrl njegov brat Mr. Jože Zakrajšek, ki je že dalj časa bolehal v želodcu na raku. G. župnik je odšel na pogreb svojega brata, ki se vrši jutri. Preč. g. in vsem so- S. P. D. iv. Mohoija USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. 1921. t Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Leo Mladich, 1929 West 22nd Place. Podpredsednik, John Jerich, 1847 West 22nd Street. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Fale. st. 1921 West 23rd Street. Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ucsich, 1901 West 22nd St Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. P. M. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st. Organizator, John Petrovčič. URADNO GLASILO: "EDINOST." Družba zboruje vsako pno nedeljo ob pol 2 uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega ta/nika ali pa predsednika. m POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. NAZNANILO. Chicago, 111. — V nedeljo dne 6. maja se vrši zopet redna mesečna seja Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja. Na dnevnem redu je več važnih stvari, radi tega se prosi vse člane in članice, da se prav gotovo vsak (a-) seje udeleži. Seja se prične točno ob 1 :30 popoldne. Na seji boste čuli tudi poroči- lo o izidu zadnje veselice in i-gre. Obenem se prosi tudi vse tiste, ki so se vpisali pri sobratu tajniku za sprejem v našo družbo. da naj gotovo gredo do nedelje k zdravniku, da jih preišče. V nedeljo pa pridite na sejo, da boste sprejeti, kakor to zahtevajo družbena pravila. S bratskim pozdravom ODBOR. rodnikom pokojnega Mr. Jože Zakrajšeka izražamo tem potom naše globoko sožalje! Rajnkemu pa naj sveti večna luč in naj spava V miru v ameriški zem- Iji! MIMOGREDE. Prosvetarji hočejo dokazov, kdaj je še kak rdečkar oslepa-ri! delavce in jih na led speljal. Gospoda pri Prosveti! Ali ste tako kratkega spomina? Ali je res treba za vsak slučaj vas prijeti za nos in peljali k faktom ? Kaj pa imena kot Haywqod, Fisher sta vam kaj znana. Če ste že pozabili ELIH. Španski spisal p. L. Coloma ije Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Ločila pa se je Condesa de Albornoz »od drugih sorodnih značajev, imela je neko posebno sramežljivost. V drugih zakonih sta zakonska pocobna paru psov, zvezanih z eno verigo, ki jezna, vlečeta vsak na svoj kraj, nasa dva zakotnska pa sta bila ▼edno skupaj. On je njo nadlegoval s svojimi nerodnimi ljubeznivostmi, ona pa mu jih je vračala in se delala plaho, otroško, prostodušno institutko— v resnici pa je bilo njeno srce polno brezstidnega cinizma. Sicer so se pa Villamelonu uresničile sanje življenja. Žena mu je porodila deklico in dečka, ki bi naj nadaljevala njegov rod in podedovala slavno ime. Svojo rento, ki je zadostovala za obede, je združil z rento svoje soproge, ki je bila ravno dosti o-bilna za večerje. Seve, za obed« in večerje, prirejene po vseh najboljših pravilih kuharske umetnosti. Villamelon je namreč vedno imel v časti svoje žepri rojstvu tako močne zobe in nož iz čistega zlata, ki mu ga je bil podaril njegov visokorodni boter. Bil je velik jedec, obenem pa tudi izbirčen gastronom, gourmand in gourmetn ; sod brez dna, kar je zadevalo količine, ki jih ie pojedel in popil, obenem pa inteligenten Brillat-Savarin glede kakovosti jedi m pijače in glede načina, kako jih je zaužival; gluh za tožbe svojega želodca, ki mu je včasi napravil usodne moralne pridige o prebavi j an ju. Pa tudi njegova soproga je bila srečna. Brezstidna, brezobzirna, je z vso drznostjo svoje ženske narave stremila le za eno željo, le za enim ciljem, ki ga ji je narekovala njena brezmejna častiželjnost; da bi mogla zagospodovati celemu svetu, biti povsod prva, da bi se ji vse klanjalo in se sukalo krog nje in njenih zadev. Nihče ni mogei povedati, kako je to, da uživa Currita v pre-stolici prvenstvo. In vendar se ji je vse klanjalo, popolni cabal-lero in elegantni postopač, spoštovana senora in brezčastna ženska. Nobeden teh ni tajil, da jo vse ženske prekašajo v lepoti, marsikatera v plemstvu, mnoge v bogastvu — vsi pa so priznavali, da je v brezstidnosti prva. Ali je bila morebiti ta njena brezstidnost vzrok njenega pr-vaštva? Morda vsled tiste bojazljive popustljivosti in odjenlji-vosti nasproti grehu in brezstidnosti, ki je po našem mnenju glavna krivda naših višjih krogov v Madridu in vir vseh njih hudobij ? Ali morebiti privedejo pregrešne strasti, olepšavane in prikrivane, morebiti privede ozračje, prenapolnjeno z miazmi slabih zgledov.,gotove sloje naše družbe v zmote tistih neizobraženih narodov, ki najgrše božanstvo najbolj častijo in molijo-? Naj nam zadostuje, da smo omenili dejstva, ne bodemo jih razkrajali . Vrnimo se h Curriti, ki je ta V£?er prišla v hišo njukese d§ ! sam Bara, ]| In Gorito ji je ponudili veguero, močno, da bi vrgla na hrbet krepkega moža. Currita si jo je nažgala s preprosto žveplen-k© in dukesa jo je pričela zragovar jati: "Pripoveduj sedaj, prijateljica, pripoveduj!" Currita je puhnila oblaček dišečega dima v zrak. "Kaj pa naj vam pripovedujem? Saj ie vse veste!" "Torej je res?" je vprašal Butron plašno. •"Prav gotovo res!"-- Kosmati Butron je sklenil roke nad glavo in Izabela Maza-can jje ošinila z zmagoslavnim pogledom osuplo družbo. Dukesa pa se je jezno zravnala in razdražena zaklicala: "In to pripoveduješ tako hladno? — Si upaš priti povedat sem v -mojo hišo--- Currita se je navidezno zavzela, prestrašila. S svojimi belo-sivimi, sedaj tako otroško plašnimi očmi je pogledala naokrog in rekla z jokavim glasom otroka, ki mu grozijo s šibo: "Ampak — sporazumimo se! Kaj pa je tisto, kar veste —?" "Da si imenovana za prvo dvorno damo Cisterne," je zaklicala Izabela s povzdignjenim glasom. "Jaz —T je vzkliknila s sramežljivo nevoljo device, ki ljudje dvomijo o njeni čednosti, — "In vi ste verjeli _?" "Nihče ni verjel, prav nihče ne !*' Butron je to zakričal in se oddehnil kakor orjak, ki so mu odvalili goro raz prsi. "Nihče ni dvomil o tvoji poštenosti, niti trenutek ne, ljuba moja, in verjemi mi, da_" "Jezus, ti ljudje! Ti jeziki! — Kako z'asucejo vsako najmanjšo stvar!" Curriti je pojemal glas in obrisala si je s finim robcem iz oči solzo — pravo ali navidezno? — pri tem pa je dala videti na prsih lepo belo lilijo in zlato zapestnico na roki. okrašeno z velikimi briljanti, ki so bili združeni v ime ''Isabel II.'I "Stvar je jako preprosta," je nadaljevala zopet s svojim sladkim. mirnim glasom. "Včeraj so se posvetovale o imenovanju prve dvorne dame. kajti v resnici, uboga Cisterna je čisto osamljena —, in ničesar drugega ni bilo, prijateljice! Minister de Ultramar si je vtepel v glavo in nasvetoval — mene!" "Brezstidnež!" je vikniia Leopoldina. "In tvoj soprog ga še ni zabodel?" "Zaslužil bi! Pa Fernandito, ta ubožec, je navsezadnje pravzaprav tisti, ki je vse to zakrivil," je pravila Currita z glasom potrpežljive žene. "Trudil se je, da bi njegov prijatelj Tuan Velarde postal tajnik Don Amadeja in je govoril z ministrom. Minister mu je ustregel, seve. Pa s tem je dobil pogum, — osmeiil se je, da mi gre narediti — kaj takega . . . Saj sem dejala Fer-nanditu: ako tem ljudem ponudiš prst, zgrabijo kar za celo roko. Nazadnje, draga, je minister osebno prišel k nam in mi ponujal Razume se, da nisem sprejela. Fernandito ga je prijel in skregala sta se. Jaz bi bila skoro umrla od strahu! Vsak trenutek sem se bala, da ga bo vrgel na cesto in ga pozval na dvoboj. Končno je minister odšel in ušesa je fmel čisto rdeča, in vedi Bog. kaj bo sedaj vse govoril o meni iz maščevanja —. To je vse! In zato sem mislila, da ste mi napravili kako šalo. ko sem vstopila in slišala himne in videla Goritov pozdrav__" P.utron je nTdolgo prikimaval; dukesa pa se je pomirila; hotela je popraviti prejšni napad in je rekla živahno: "Kaj bi si bili tudi mogli kaj drugega misliti —?" in prijela | jo je za roko, na kateri je nosila Currita zlato zapestnico z napi-f som "Isabel." in in n^?™ TRAGEDIJA V. DRUŽINI, jati za mir. Pristaši proste ve najbrže ne bodo odgov ampak bodo nadaljevali 2 iztrebiti uporni duh mej PSzd ravljala je na desno m le^o s svojim nedolžnim smeh-Ijajetfi: "Hvala, hvala, ljubi moji!" in šla med zvoki himne Done Marije Viktorije naravnost k dukesi. Ta se je napol vzravnala v naslonjaču. "Čast, komur čast!" jo je ogovorila in jih vrnila poljub. Posadila jo je poleg sebe in vsa družba jo je obdala. Currita je odklonila ponujeni čaj ter prosila za čašo whis-kyia. Tisti čas je morala dama iz visokih krogov znati pušiti s finim okusom močne smodke in piti opojne pijače. Velespoštovani Butron ji je ponudil smodko. "Aj ne, ne," ga je zavrnila z melodijoznim glasom, "to je sama slama. Daj mi ti močnejšo, Gorito!" 'Isabel," in jo nežno poljubila. 'Ako postaneš dvorna dama Cisterne, zaslužiš, da se ti iz- Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa Oskrbi, dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC slovenski mesar 19ta West 22nd Street, Chicago, 111. Phone t Canal 6319. Pri hjemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače " Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! premeni tate ritnica takoj v železne okove!" DOMAČE PIY0! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: j "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. M AL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, Double Wear POVABLJENI STE da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate ^zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih! Za može in mladeniče OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah $22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800——1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. Malta, Mont. —- Predvčerajšnjim so našli renčarji kakih 25 milj od tukaj v leseni kempi, v kateri je živela ^družina James F: Hovey-a, 4'so družino mrtvo razun ene Hoveyeve hčerke. Hčerka je povedala, da se, je oče brez povoda raztogotil. ustrelil najpj-vo svojo soprogo zatem dva majhna otroka in zatem še sebe. Njo pa je udaril, da je padla v nezavest, ki pa je pozneje prišla k sebi. Oblasti izjavljajo, da je Hovev mogel zblazniti. -o- INDIJCI SANJAJO O UPO-STAVITVI IZLAMSKEGA CESARSTVA. Carigrad. — Iz Angore se poroča, da se je mej indijskimi rodovi pričela širiti ideja o združitvi vseh mahomedanskih narodov v eno močno unijo. Na ta način bi se osnovalo najmočnejše cesarstvo na kontinentu bližnjega vzhoda in deloma dalinega iztoka. Več izobraženih indijcev je dospelo v Angoro na posvetovanje glede te zadeve. Angležki krogi v Londonu so vsled teh vesti silno vznemirjeni. -o- DE VALERA ZA MIR. Dublin. — De Valera vodja irskih republikancev, o katerem so trdili, pred par dnevi da je ujet in pozneje zanikano, je včeraj izdal mirovno proklomacijo na vse svoje pristaše. Obenem ie obvestil tudi predstavnike proste države, da ie pripravljen sesti k mirovni mizi in se poga- kanci, ki so zadnje čase zelo slabili. -o- FORD BO V KRA' NAJBOGATEJŠI ČLO*' VEK NA SVETU. Detroit, Mich. — Henry ^ gradi po več krajih osrednji zapada svoje tovarne. V Ke tucky ima že številno svojih lastnih prempgorovov. P0 J,[;n nesoti gradi svoje avtomobil^ tovarne. Sedaj se poganja, da prekupi dve železniške pr'Qfe Napravil bo tudi svoje lastne varne in jeklarne. Tako bo Ford neodvisen v vseh ozirih gle(je materiala. S tem pa pravijo ekonomi se bo njegovo bogastva dvignilo na tako stopnjo tekom deset let, da bo Ford najboga-tejši človek na svetu. -o- FARMA NA PRODAJ. V največji slovenski farmar-ski naselbini na Willard, Wis. je na prodaj farma obsegajoča 35 akrov zemlje s štirimi novimi poslopji. Farma se nahaja zraven železniške postaje, cerkve, šole. pošte in prodajaln. Do mlekarne (Cheese factory) je samo 5 minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika: FRANK KOBAL, 1900 W. 22nd Street. CHICAGO, ILL. J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111 Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski oapir. Naiboliše delo. nainižie cene. Roiaki obrnite se vselei na svoiega roiaka! RUSKI KOMUNISTI PRIČA KUJEJO SVETOVNE RE- ~ VOLTE. Kopenhagen. — Vsi komunistični lokali p0 vseh večjih ev-ropejskih mestih so prejeli posebne cirkularje direktno i2 Moskve, s katerimi ruski komunisti poživljajo proletariat celega sveta na skupno revolto. V vseh večjih mestih se pripravljajo vojaške oblasti, da zatro vsak poizkus revolucije. Danes se pričakuje, da bo tekla kri v več krajih Evrope. IZPLAČILA v ameriških dolariih še vedno izvršujemo v zasedenem ozem-liu v Italiji. Nemški Avstriii in drugod. V I ugoslavin ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to seda i izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar Da potnikom, ki rabijo dolarie za na pot preskrbimo dolarie. Dolarske čeke pa še vedno* lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. 7.a dolarske pošiliatve računamo sledeče pristoibine: do i SiS.oo po qo centov. — ooXio računamo 1 cent in pol od dolar ia. ali po Si.so od sto dolar iev. H tem pristojbinam ie še prid jati za vsako posamezno nino. oošiliatev centov za o^št- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabivnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglaJ sati v listu "'Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenska domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate iri kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtoplejc priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas. kakor vprašajte nas za cene, predno odtaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil . Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' T 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098. 3E