St. 4. V Gorici, due 10. oktobra 1918. Letuik I. Lzhaja v Gorici vsak četrtek popoludne. Yelja do konca leta na mesec K 1-50. Posamezne številke se dobivajo v laznih go- riških ttafikah in trgo- vinah po 30 vin. UnluM OlnALA Inserati po dogovoru. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Gori- ške Straže" v Gorici, Gosposka ulica, štev. 4. Dopisi pa na uredni- štvo .Goriške Straže", Gorica; ulica Orzoni, št. 31. Rokopisi ge ne vračajo. Jasni se! Slar/a je predla nem Slovancm ob zaCetku vojne. Siina preganjanja so uprizorili Nemci med Slovani na severu in na jugu. Cutili smo vsi, da nas hoče program „iztrebljenja" res iztrebiti, nemška vladoželjnost je v svoji domišljiji napravila Čre7 slovenska trupla most Velenemčije do Adrije in Črnega mcrja. A vojska je Nemce polagoma strez- nila. Iz absolutističnih "sanj so prešli na misel hege- monije. Ko se SIcvanov ni dalo iztrebiti, zamislili so si nov načrt. Nemški kurz. V A-.striji je treba razločevati gospodujoče narode in hlapčujcče. To misel je oblekel min. pred- sednik Seidler v ltpo obliko, ko je zahteval v Av- striji „ncmški kurz" ter je nazval Ntmce hrbtenico države. A tudi s ttm ni slo. Zaslonj so ponujali naši drfavniki mir. Sovražnik ni zaupal njihovim izjavam, ko je vide), kako besede nasprotujejo dejanjcm. Brest-litovski in bukareSki mir je pokazal sveiu, kako neodkritosrčna je naša dipSomacija. Eno reče. drugo misli, tretje stori. V dejanjih državnikov ni bilo opaziti rcsne volje, dati vsem narcdcm prave svobode. Da. Se tedaj, ko so se spravili na to, da pro- učujejo in rešijo naše jugcsiovar.sko vprašanje in pokažejo sovražnikom svojo dozdevno dobro voljo, so cdkrili nehote svojo volčjo naravo. Casopisi so neprestano smešili fiaše jugoslov. stremljenje. Cen- zura jim je pcmagala. Tisza je v nemški službi Srbe kar za zajutrek privoščil Bulgarcm. Jugoslovanom je obljuboval, da jih strejo in se je rogal njihovi zahtevi po samostojni državi. In to še pred nekate- rimi dnevi! Min. Spitzmüller je v Bosni svaril pred samo- odločbo narodov. Husarek pa je še zmirom plaval v nemškem kurzu. Prememba v Avstriji. Tcda zadostoval je le en sam močen sunek na Balkanu, in Nemci so se kar nagloma streznili. Vdarec v Bulgariji je zlomil kar črez noč vsenemško velikansko trmo. — Zapihal je drug veter in Nemci so po vetru morali obrniti svoj plašč. — V državni zbornici je prvi posl. Mataja (kršč. soc.) zapustil prejšnje nemško stališče in se zavzel za samo- odločbo narodov, za federalizacijo Avstrije. Zbrali so se na Dunaju nemški državniki in ponudili mir sovražnikom na podlagi Wilsonovega programa. Sprejeli so vse njegove točke, tudi ono, ki zahteva priznanje svobodnega in avtonomnega razvoia avstrijskih narodnosti (točka 10). Obscditi so morali militarizem, ker so sprejeli točko 4. o razoroženju držav, o razsodišču in zvezi narodov (točka 14). — Ob te; novici so se oddahnili nenem- ški narodi, a zastokali so Nemci. Z žalostjo se po- slavljajo od stare Avstrije in gledajo z jezo na mlade države, ki imajo v kratkem vstati enakopravne poleg njih. — Nemške sanje o nadvladi so se raz- blinile kakor pene na vodi. Da, celo tega, kar so Slovanom prej tako zamerili, so se hitro sami okle- nili: Zahtevajo tudi za-se svobcdo, pravico samo- odlcčbe. Seve svobcde jim ne bo treba iskati, ker jo uživajo v polni meri. Za federalizacijo Avstrije. Zanimiva je resolucija, ki so jo na konferenci nemških strank predložili zastopniki nemške sccialne demokiacije, ki slove: „Zastopniki delavstva v AvsUiji priznavajo samoodločbeno pravico slovanskih in roman- skih narodov v Ävstriji in zahtevajo enako pra- vico tudi za nemški narcd v Avstriji. Priznavamo pravico slovanskih narodov, da si osnujejo svoje lastne narodne države, brezpogojno in za vselej pa odklanjamo, da bi se nemška ozemlja podvrgla tern narodnim državam. Zahtevamo, da se vsa nemška ozemlja Avstrije združijo v nemško- avstrijsko državo, ki naj svoje cdnošaje z drugimi narodi Avstrije in z nemško državo uredi po svojih lastnih potrcbah. Pripravijeni smo, da se z zastop- niki češkega in jugoslovanskega naroda na tern te- melju pogajamo o preosnovi Avstrije v federacijo svobodnih narodnih obČinstev". Dunajski tednik „Der Friede" priobčuje članek, iz katerega posnemamo naslednje: „Kako se vendar svetovna zgodcvina obrača! Ljudje, ki smatrajo sedaj federalizem za napol bolj- ševiški oziroma jakobJnski sistem, v svoji nedolžni nevednosti ne slutijo, da na svetu ni nič manj jako- binskega nego federalizem. Ob tem pa stavijo ti ljudje bolni avstrijski državi neprestano za zgled sliko zdrave nemške države, in to po pravici. Ampak ali ni ravno Nem- čija vzor močne federacije? Mož, čegar podoba, ovenčana z modricami, stoji na oltarju naših nem- ških antifederalistov, Oton Bismarck, je dal Nemčiji njeno zvezno ustavo. Nemški narod, četudi odnekdaj združen po jeziku in običajlh, si svoje mogočne države ni hotel zgraditi drugače, nego da se je ozi- ral tudi na najpodobnejše krajinske razlike; ne Ie svojim glavnim plemenom, marveč celo pododdel* kom je naklonil blagoslov avtonomnega razvoja. V Avstriji pa, kjer stanuje toliko popolnoma različnih narodov, naj bi bila rešitev države edino le v brez- pogojnem centralizmu. AH je to nemško mišljeno? Na srečo ta politični nezmisel nikakor ni mnenje nemškega naroda v Avstriji. Socialna demo- kracija alpskih dežela se je pred kratkim izrekla za federalistične reforme; a tudi med meščanskimi vo- lilci najnespametnejših nacionalističnih kričačev mora biti zelo veliko logično mislečih Ijudi, ki iz- previdijo, da tako imenovani nemški centralizem v Avstriji ne pospešuje niti nemštva, ki je vsled njega prišlo v hudo stisko, niti države, ki mora vsled njega propasti. Te Ijudi bi le morali znati najti in jih združiti! Ne le Nemčija črpa svojo moč iz zvezne ustave, marveč tudi britanska država je federativna tvorba, in na lasine stroške moramo občudovaje priznati mogočno silo, ki tiči v ameriški zvezni republiki. Federativna Avstrija bi mogla biti ravno tako trden sestay, in sicer ravno zato, ker pri nas piemen ne ločijo med seboj geometrične črte na zemljevidu kakor v ameriških državah in ker med njimi ne leže oceani kakor med angleškimi dominiji, marveč so nerazrešljivo zraščeni in prepleteni med seboj. Ni res, da Avstrija ne bo edina, ako Ja svojim naro- dom avtonomijo; ali ni vsemu svetu očita resnica, da sedaj ni edina in niti biti ne more? Kdor je proti preosnovi države v zmislu fede- ralizma, je — naj še tako patriotično deklamira — proti Avstriji. Novi tok v Nemčiji. Še večja notranja prememba se je izvršila v Nem- čiji. Pri vladanjuso imeli glavnobesedosedo pred krat- kim ycjaski krogi in avtokrati. — Enfenta je ponovno izjavila, da se s tako diplomacijo Nemčije ne bo pogajala, dokler ne pride ljudska volja do veljave. In glejte, sunek na Baikanu ja namah vrgel prejšnje mogotce od krmila države. Vlada se je parla- menlarizirala in sprejela v svojo sredo zastopnike vseh zborničnih strank in celo 7 socijalnih demo- kratov. V mirovni ponudbi so sprejeli, Cesar so se prej tako krčevito branili. Pripravijeni so odstopiti Alzacijo in Lotaringijo, pripravijeni izprazniti in obnoviti Belgijo, da, sprejeli so načeia, po katerih bo treba premeniti mir sklenjen z Rusijo in Rumu- nijo. Tudi poljsko vprašanje se ima rešiti v poljskem zmislu. — Slovo morajo dati militarizmu. Kolika prememba v par tednih ! A potrebna je bila ta prememba, potrebno to spreobrnenje Nemcev. Sedaj se je še-le našel temelj, ki omogočuje vsem narodom prost razvoj sedaj so dani pogoji za sklepanje svetovnega trajnega miru. Da, vojska je res sola, zelo učinkovita, a silno draga in grozna! — Iz seje načelslva S. L. S. v Gorici. V čelrtek, dne 3. oktobra t. j. se je vršila seja načelstva S. L. S., v kateri so se uredile nekatere notranje zadeve stranke in se je zavzelo stališče v raznih tekočih vprašanjih. Zlasti navajamo sledeče : 1. Načelstvo je izbralo svoj posebni izvrše- valni odbor s tozadevnimi pooblastili. V ta odbor so se izvolili gospodje: Mons. dr. Jos. Lican, prof, bogcsl., dr. lvo Novak, odvetnik in dr. Ignacij Kobal, prof, in stolni vikar. 2. Odobri se konečno pravilnik konsor- cija »Goriške Straže". Potrdi se načelo, da preneha biti član načelstva, ki bi ne bil hkratu konsortist lista. To pa poslancev ne zadeva. Predsednikom konsorcija se odioči načelnik stranke. Ustvari se finančni odsek konsorcija, ki ima skrbeti za financiranje lista, za upravo, sploh za gmotne zadeve lista. V ta odsek se izvolijo: g. dr. Novak, g. dr. Kobal, in g. Anton Rutar, ekonom centr. semenišča. Osnuje se tudi uredniški odsek. Tfmu se poveri skrb za urejevanje lista in vse, kar je s tem v zvezi. 3. Sklene se, da se ustanove krajni odbori S. L. S. Poverjenike v pqsameznih krajih naj odlo- čijo cdborniki načelstva iz dotičnega okraja. 4. Sklene se ustanovitev posebnega sklada v strankine svrhe z imenom «5kl ad S. L. S." Želi se, da plača v ta sklad vsak somišljenik na leto po 1 K. Nabiranje naj se vrši po zaupnikih stranke, katerim izda načelstvo posebno legitimacijo. — Nato so se vzele v pretres nekatere zunanje zadeve. 5. V zadevi ljudske prehrane se zaprosi «Narodni svet" naj čimpreje prične delovati na- kupna posredovalnica Zivil. — Iz posameznih krajev naj se naberejo natančni podatki o aprovi- zaciji, ki jih načelstvo vporabi v posebni spo- rn eni ei, ki se predloži na Dunaju. Sklene se izreči hrvatskemu banu toplo zahvalo za obljubljeno pomoč, ki naj se nakloni slovenskemu delu dežele. 6. Jugoslovanski klub se naprosi, naj deluje na to, da se v obnov. odseku sklenjeni zakon o vojni odškodnini spopolni. Odškodnina naj se prizna ne le za stvarno škodo, temveč tudi za zgub- Ijeni, resnično dokazani dobiček. K cenitvenim komi- sijam naj se pritegne več domačih izvedencev in ljudskih zastopnikov. 7. Načelstvo se izreče proti vsakemu povišanju in pobiranju davkov v begunskem ozemlju, kar naj se sporoči v ravnanje našim gg. drŽ. poslancem. 8. Prošnja za železniško zvezo Sv. Lucija- Tolmin-Kobarid-Bovec-Trbiz in Sv. Lucija-Idrija, in prošnja za izpopolnitev vodovoda na Krasu naj se potom naših drž. poslancev piedloži na pri- stojno mesto. 9. Izreče se imenom slovenskega ljudstva protest proti temu, da bi se pri mirovnem po- gajanju ali kako drugače kak slovenski del G or iške ali celo Gorica odstopila kaki tu- ji državi. 10. VIado naj se opozori na beneške Slo- ve nee, da jih z dobrohotnim ravnanjem, z nastav- Ijenjem slovenskih učiteljev itd, pridobi za-se. 11. Načelstvo se izreče za skorajšnjo sklicanje goriškega deželnega zbora. Store naj se pri vladi v to potrebni koraki. 12. Načelstvo naj vpliva na goriško glavarstvo za hitro rešitev prošenj za begunsko podporo. 13. Načelstvene seje S. L. S. se bodo odslej obdržavale vsak prvi četrtek v m es ecu. Odlomki sovorov iz dnega zbora. Ob zadnjem zasedanju državne zbornice so aystr. Slovani po svoji mirovni skupni izjavi pono- vili v krepki obliki svoje zahteve po narodnem uje- dinjenju. Tu prinašamo nekaj odlomkov njihovih govorov. Govor dr. Korošca. V govoru načelnika Jugoslovanskega kluba je avstrijska vlada dobila odgovor na vse nespretne poskuse, započete v zadnjih letih v jugosiovanskem vprašanju. Pred vsem je dr. Korošec prečital skupno izjavo o stališču vseh Jugoslovanov napram Buria- novi mirovni poslanici. Burianova mirovna nota je nesposobna, da bi nas približala miru, ker ne stoji na stališču samoodločbe. Hussarek se je osmešil s § 19. držav- nega osnovnega zakona, kateri baje s pomočjo raz- sodb državnega sodišča deli enakopravnost. Bilo je jako efektno, ko je mogel govornik ravno iz dobe, ko je bil Hussarek naučni minister, dokazati, da se ravno Husjarek v zadevi koroških Šol ni hotel uklo- niti razsodbi državnega sodišča. Govornik je poudarjal, da avstrijska vlada ni legitimirana, da govori v imenu zatiranih narodov, ampak Ie v imenu Nemcev in Madžarov. Hussarek v primeri z Seidlerjem ni nič napredoval. Pred vojsko bi se morebiti zadovoljili z avtonomijo, sedaj je prepozno. Mi vsi zahtevamo popolno svobodo ali pa naj nas zadene smrt. Glede Jugoslovanov onstran Kolpe je bil Hus- sarek bolj zgovoren. Dejal je, da ima okvir, ali nima podobe, pa tudi okvira ni našel. Ko je govornik govoril o dchodu do morja in izjavil, da so Jugoslovani pri- pravijeni eventualno v našem ozemlju preostalim tujerodnim drobcem dajati možnost prostega razvo- %M ja, je pöslanec dr. Rybaf zaklical: „Dobijo naj ^' n 19." (Burna veselost v celi zbornici!) Nato je dr. Korošec obračunai z grofom Tiszo. Besede so padale ostro in brezobzirno. Take lekcije grof Tisza še ni dobil. Ali je dal cesar grofu Tiszi naročilo, da nastopa tako odbijajoče? Vabila so prcnašali detektiri. Povabljene je Tisza grdo nahru- Jil. Ponudil jim ni niti stola. Vprašanje je, ali je bilo grofu Tiszi naročeno, da izusti tudi pretnjo, da bodo Jugoslovane prej uoičili (zermalmeln), nego sami poginejo? Vsako govornikovo Izjavo o grofu Tiszi so spremljali oslri medklici. Bluthund, Schuft, Verbre- cher so bili še mili klicl v primeri z drugirhi. Po- slanec Jarc je zaklical: „Zakaj predsednik ne brani avstrijskega parlamenta, ki ga je Tisza v Sarajevu tako kruto razžalil!" Buren smeh je zavladal po zbornfci, ko je dr. Korošec povedal izjavo grofa Tisze, da bodo Bolgari za zajutrek snedli Srbijo. Velikanske ovacije so nastale, ko se je dr. Korošec zahvalil Bosancem, da so po štirih letih vojske izrekli nasproti grofu Tiszi tako možato zah- tevo po samoodločbi. Držali so se kot možje, kot ponosni orli. Končno je dr. Korošec na kratko, a humori- stično odpravil najnovejšo korifejo pri reševanju ju- goslovanskega vprašanja, skupnega finančnega mi- nistra barona Spitzmiillerja. Govornik je zaključil z izjavo solidarnosti Ju- goslovanov s Čehi in Poljaki, na kojih sodelovanju slejkoprej zidamo in zaupamo. Ko je govornik končai, je hitelo gotovo 100 poslancev k njemu in mu častitalo. Govor posl. Staneka. V razpravi na Hussarekov govor je povdarjal načelnik „Ceskega Svaza" posl. Stanek: Višek te vojske, ki je Čehoslovaki niso hoteli in pred katero so svanli, je Že prekoračen. Od njih pričakovani in napovedani izid je Že pred nami in se ne da več odložiti. Svetovna zgodovina tira v pogubo one, ki so to zaslužili. Dva sveta si stojita v tej brezprimerni vojni nasproti kot sovražnika. Ena izmed teh skupin rep- rezenlira srednji vek. Prevzetno je zapisala na svoje zastave izrek: „Moč gre pred pravico." Nem- ški dun, ki ga vodi ta parola, si je domišljal, da je on upravičen in poklican vladati nad svetom. Mo- gočniki Avstrije-Ogrske so se mu rade volje prldru- žili v želji po nasilju in sili. To politiko podjarmlje- nja so le izdavna izvajali proti nenemškim naro- dom. Storili so to zato, ker so pričakovali, da bo končno prišla ura, ko bodo mogli vse te tako ob- sovražene slovanske in romanske narode iztrebiti. Zgoditi se je moralo, kar smo jasno videli naprej in tudi izrazili: Vsi narodi, pri katerih ni ljubezen za mir in svobodo samo na jeziku, so se združili, da za vse case store neškodljivega grozečega nem- škega duha, ki je pokazal svoj cvet v nemškem mi- litarizmu in nemški avtokraciji. Posl. Stanek nadaljuje: Mi hočemo utrditi edin- stvo našega naroda v lastni politični organizaciji. HoČemo fronto treh slovpnskih držav od Gdanskega preko Prage do Adrije. Proti delni rešitvi češko- slovaškega vprašanja, ki bi se omejevalo na to- stransko ali samo na ogrsko ozemlje češko slovaš- kega naroda, se zavarujemo že naprej. Kar se tiče priklučenja Bosne in Hercegovine Ogrski, poudarja- mo svojo polno vzajemnost z jugoslovanskimi brati. Govornik izjavlja, da je edina pot, po kateri bi se moglo priti do miru, sprejetje Wilsonovega progra- ma. (Odobravanje in ploskanje pri Cehih.) Poslanec Spinčic. je v svojem govoru opozarjal, da je monarhija, ka- tere moč tvorijo Slovani, v vojni, ki so jo nemški državniki označili za vojno med germanstvom in slovanstvom, na strani germanstva. Tako je prisi- lila svoje Slovane, da so se bojevali proti lastnim bratom. Jugoslovani besedam avstrijskih vlad nič več ne »verjamejo; tudi besede nemških socialnih demokratov jih ne bodo zvabile. Vse ponudbe o preosnovi odklanjajo. Slovenci, Hrvati in Srbi vseh jugoslovanskih pokrajin se hočejo združiti v samo- stojni državi. Svoboda ali smrt! Posl. Glombinski izjavlja: Prav pogosto se je označila ta vojna ket nemška vojna in nemški državni kancler v. Beth- mann je izjavil, da je ta vojna prav za prav samo vojna med Germanstvom in Slovanstvom. Prav za prav bi bilo naravno, če bi provzročili prelom z Nemčijo, ki se hoče bojevat1! proti Slovanstvu. Pri Poljakih je prišlo do preokreta, ko so vi- deli, kako se ž njimi ravna in ko so spoznali, da se bojujejo baje tudi proti Slovanom v notranjosti. države. Poljakom centralne države niso prav nič pomagale ter ne pričakujejo od njih nobene pomo- či, pač pa pričakujejo potnoč od velikega civilizira- nega sveta, ki bo pristopil k mirovnemu kongresu. Centralne države so nastopale napram Poljski kot zavzeti in v vojni zavojevani deželi. Poljsko vprašanje js mednarodno vprašanje. Ravno tako so mednarodna v'prasanja tudi vprašanja naših bratov Jugoslovanov in Čehov. Konslrukcija monarhije se naslanja na duali- zem. Ta dualizem pa se naslanja zopet na nadvla- do Nemcev in Mažarov Ker zahtevajo tudi Slovaki samoodločbo in državno skupnost s Čehi. nimamo v monarhiji prav nobene institucije, ki bi mogla odločati o vseh teh vprašanjih. Češko vprašanje je mednarodno, še bolj med- narodno je jugoslovansko vprašanje. Jugoslovani ne žive samo v Avstriji-Ogrski. marveč tudi v ßosni in Hercegovini in v Srbiji. Niti avstrijska, niti ogr- ska vlada ni kompetentna odlučati v tem vpraša- nju, marveč je kompetenten edinole mednarodni kongres. Vsled tega niso niti Čehi, niti Jugoslovani iz- dajalci, če zahtevajo rešitev svojega vprašanja na mednarodnem kongresu 1 — — Iz navedenih govorov se vidi nerazrušna vza- jemnost med Cehi, Poljaki in Jugoslovani. Taka vzajemnost mora privesti do vspehov. Bliža se ura, ko se odpre lepša bodočnost avstrijskim Slovanom ! — „Povzdignite glave, ker naše odrešenje je blizu* kličemo z dr. Korošcem. Nauki za begunce. (Dalje) 6. Povedali smo že, Ja se glavarstva branijo dajati begunsko podporo tisiim, ki se ne morejo vr- niti v prejšnja stanovanja, in dajejo le tistim, ki se ne morejo vrniti v lastne biše, ker so porušene. Se- daj pa razglaša glavarstvo v Tržiču vsem begun- cem, ki so se vrnili iz tujine pa se naselili v bliž- njth vaseh, hoteč si tako rešiti begunsko podporo, da naj se vsi vrnejo v svoje domače vasi in da bodo dobivali tudi doma begunsko podporo, dokler ne bodo domače vasi uvrščene v kategorijo A in še dva meseca naprej. To je modra naredba. Upamo, da jo bodo izvrševala tudi druga glavarstva. Mnogi bi se bili vrnili domov in si uredili za silo svoj dorn, a so se bali drakonične naredbe, da bi izgu- bili begunsko podporo. 7. Kornur je v tujini pritikala podpora 4 K na dan, mu pritiče tudi doma. Nekatera glavarstva niso hotela dajati starim očetom "in materam, po 4 K, češ, saj živijo v družini. Ta razlog za begunske družine ne velja, ker begunske družine ne morejo nikogar podpirati, ker so brez sredstev in jih mora država vzdrževati. Komur se je krivica godila, naj se oglasi. Še je čas, da se krivice poravnajo. Druga inŠtanca je namestništvo, tretja notranje ministrstvo. Begunci smo dovolj trpeli, dočim so drugi bogateli. 8. Pri odmerl begunske podpore se ne smejo upoštevati vzdrževalni prispevki po zakonu od dne 27. julija 1917, ali po naiičnih predpisih zlasti na podlagi cesarske naredbe z dne 12. junija 1915. Ta cesarska naredba je važna za družine tistih, ki so bili premeščeni v neaktiven stan ali ki so v vojski umrli, ker določa, da jim sme vlada dajati še na- dalje vzdrŽevalnino, ki se ne sme upoštevati pri od- meri za begunsko podporo. 9. Pravico do begunske podpore imajo tudi ti- sti, ki so bežali vsled vojske le v sosednjo občino na pr. iz Pevme v Gorico. Goriško glavarstvo dela v tem oziru nekaterim krivico. Nekatere družine iz Pevme, ki prebivajo v Gorici, nimajo še danes be- gunske podaore. Oglasijo naj se pri posredovalnici v Gorici, ulica Municipio 4. Oglasijo naj se tudi tisti, ki so vsled vojske morali bežati iz svoje hiše v drugi oddelek iste občine. Vsem tem pritiče tudi naknadna podpora do zneska 500 K. Čas za te pro- šnje je še, ker je v tem slučaju vlada kriva, da niso o pravem času prosili. 10. Ker so ti, ki so ostali v Gorici med itali- jansko okupacijo, največ trpeli, je posredovalnica za Goriške begunce vložila prošnjo, naj bi se tudi tem dala podpora, ker so sedaj najbolj potrebni, Ob be- gu iz Gorice so Italijani vlekli s seboj tudi te Go- ričane ter jih potem pustili deloma v Korminu de- Ioma v Vidmu in drugod. Ko so se ti ubogi vrnili v Goiico, so našli svoja stanovanja popolnoma ople- njena. Prav bi bilo, da bi vlada priskočila na po- moč tudi tem sedaj najbulj potrebnim. Oglasijo naj se vsi pri posredovalnem pomožnem ^odboru, ulica Municipio 4. 11. Mnogim beguncem so nemški župani na Spodnjem Avstrijskem pobrali pole, s katerimi so potegovali vzdrževalno državno podporo. Podpore niso od takrat več potegnili. Nekateri so se vrnili Že domov, a vojaške podpore ni več od nikoder. Vsi ti naj se oglasijo, ker so nemški Župani delali tu- di tarn krivice beguncem iz sovražnosti do Sloven- cev in Italijanov. Begunci morajo priti do svojih pravic. (Dalje priliodnjič.) Obnovitev Goriške. Odškodnina za čiščenje zemljišč. — Ko- liko njiv, travnikov in vrtev je deloma ali celotno pokvarilo vojaštvo ne samo tik in v bližini vojne črte, ampak tudi v ozadju. Ceste so širili v njive ali jih gradili kar skozi njive ter jih tlakovali z debelim kamenjem ter s prodom posuvali. Cele njive in travnike so posuli s kamenjem in prodom za svoje „pprke" t. j. taborišča voz, tapov i. dr. ali pa za barake in šatorišča vojakom. Grive, rebri so skopavali in rušili zlasti za skladišča municije. Zi« dovi in plotovi so bili ob cestah in med zemljišči uničeni. Takrat, namreč lani, so nam razna poveljstva obljubljala, da bodo vojaki oziroma vojni ujetniki v pozni jeseni, čez zimo in v zgodnji spomladi vse to izčistili, zravnali in popravili. Prišla je pomlad, itak zelo pozna, pomoči pa ni hotelo biti od nikoder. In edino pametno so storile prizadete družine: od starčkov do otrok vse je hi- telo čistiti zemljišča, da so jih mogli vsaj za silo obdelati. Pri dobro obiskanem sliodu v Tolminu dne 16. julija, ki so se ga vddežili tudi gospodje od Obnovitvenega urada v Gorici, se je sprožilo vpra- šanje tudi o gori omenjenem predmetu in pa, kdo bo plačal veliki trud in zgubo časa dotičnim druži- nam, ki so opravile nujno potrebno ali ogromno delo, ki jim ni tikalo in to celo ob tako pičli in šibki hrani ? Na predlog je obljubilo vodstvo Obnovitvenega urada izdati in med prizadete razdeliti posebne tis- kovine, na katerih naj bi dotične; družine pestavile izkaz, koliko dnin in koliko stroškov v gotovini so imele s čiščenjem svoj.h zemljišč. Obnovitveni urad >je končno z dnem 3. okt sporočil, da se te tiskovine prirejajo in da se čim prej razpošljejo. Ko dojdejo, naj jih vsakdo vcstno izpolni, — kdor jih pa ne dobi, naj jih zahteva pri županstvu oziroma pri Obnovitvenem uradu. A. Odsek za obnovitev. — V odseku za obno- vitev je domobranski minister Czapp izjavil, da je skupna vlada pripravljena, da pokrije vojne škode iz skupnih dohodkov, izvzeti so le razkošni pred- meti. OJškodnina se bo izplačala le za obnovitvena dela. Vojna poroöila. Jugozapadna fronta. ltalijanska ofenziva je prenehala, da bo v kratkem zopet stem večjo silo zopet začela, če si bo sovražnik hotel v tent kratkem času, ki ga še ima na razpolago, pridobiti kaj več uspehov kakor pri zadnjih poizkusih. Če Italijan ne bo napadel tekom oktobra, potem sploh ni več računati z večjimi boji na italijanski fronti, ker bo v hribih kmalu zapadel sneg, v nižini pa nastopi deževje. Giornale d' Italia zato tudi vzpod- buja na zacinjo, odiočilno ofenzivo sedaj, ko ima Avstrija zopet dve fronti in ko se bliža mir ter je treba, da stopi Italija k mirovni mizi kot popolna zmagovalka. V Albaniji se naši umikajo po načrtu. BjI- garska katastrofa v Macedoniji ni ostala brez vpliva na našo albansko vojno črto; avstrijske čete so vsled tega prostovoljno ostavile Berat, ki so si ga bile v zadnji protiofenzivi tako hitro zopet osvojile, in se umikajo polagoma proti severu. Italijan sledi Ie polagoma, previdno, ker mu je, kakor pravi nje- govo vojno poročilo, premagati zaradi slabega vre- mena mnogo ovir. Napad na DraČ in poizkus vdreti v to mesto z morja se je sovražniku ponesrečil. Tudi v Srbiji so se morali naši pred Srbi, ki se sedaj bojujejo le na lastnih tleh, nekoliko umakniti, ker zbirajo svoje čete v novlh. izpremenjenim raz- meram odgovarjajočih postojankah. Iz Bolgarije morata Avstrija in Nemčija tekom štirih tednov odpoklicati vss svoje vojaštvo. Zapadna front a. Nemci se še vedno umi- kajo. Trudijo se sicar junaško, da bi našli pod se- boj trdna tla, zato se zadnji čas tudi nekoliko po- časneje umikajo, Položaj postaja za Nemce vsak dan opasnejši, cesar Viljem je sam priznal, da je stvar resna. Znamenita Hindenburgova črta je po angleških po- ročilih na severu popolnoma predrta. Tudi nemške izgube so baje zelo resne: okolu 250.000 mož samo na ujetnikih, 3600 kanonov, 23.000 strojnih pušk. Poleg tega je prišlo napadalcem v roke mnogo voj- nega materijala, ker Nemci pri umikanju niso imeli vedno dovolj časa, da bi ga bili uničili ali pa s seboj vzeli. Fronta v Palestini. Turško vojno poročilo se tolaži stem, da Angleži po zavzetju Damaska ni- so še iznova mnogo napredovali. Današnja naša vojna poročila torej niso po- sebno vesela in zadovoljiva; veselo in zadovoljivo pa je dejstvo, da bo posledica ravno tem poročijom premirje in mir, potem bojnih porocil ne bo treba več ne pisati, ne brati. Politični ppegled. Živimo v veliki dobi, lahko rečemo v tako ve- liki dobi, kakor je ni še doživel ta svet. Dogodki prehitevajo dogodke, komaj jih dohitevamo, naglo živimo, kakor še nikdar. Države se prenavljajo v svoji notranjosti, mi gledamo in opazujemo s pri- držano sapo, kam nas dogodki privedejo. Vojna nas tlači že peto Ieto, vsi hrepenimo po miru, a le ni izhoda iz tega predolgega vojnega meteža. Bolgarija se je udala, kralj Ferdinand odstopil. Pa je nekaj počilo tain doli na Balkanu, naša zaveznica, Bolgarska, je od po ved al a, zmu- Čena po dolgih bojih je onemogla in zaprosila so- vražne nam države za premirje in mir. Dne 29. sept, se je podpisalo premirje med bolgarskimi od- poslanci in vrhovnim poveljnikom orijentske armade v Solunu. Kakor hitro so bolgarski zastopniki po- goje za premirje sprejeli, so se p