55. številka Ljubljana, v ponedeljek 9. marca. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRI Iihaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 g\d., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raonna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od eetiristopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat, ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in ti p r avniBtvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. DpravniStvu naj sr blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Našim domačim klevetnikom! Omolknila je bojna tromba, končan je boj in na Ščit povzdignili so volilci gorenjskih in notranjskih mest moža, ki jim ni obljubil ničesar za to, ker 8i je bil v svesti, da ničesar storil ne bode. V tem oziru postopal je g. Anton pl. Globočnik pošteno, tega priznanja mu odrekati nečemo in ne moremo. —Da je navzlic temu jasnemu Bvojemu „programu" zmagal in vrhu tega zmagal tako nenadno, za to zahvaliti se ima g. vladni svetnik v zasluženem pokoji klerikalni naši in pa nemčurski stranki. — Prvi pri tej volitvi ni Šlo za to, da bi si priborila vsaj sposobnega poslanca, marveč jedino za to, da zapreči izvolitev kandidata odločne in napredne stranke, in naj bi bil ta kandidat tudi veren kot Windtborst in zgovoren kot Emilio Ca-stelar. — Nemčurska stranka pa je ravnala po starem aksijomu, da je mej dvema zlema treba izvoliti manjše. Vse to je dognana stvar, in o tem, kako bodo združili ta resultat gg. volilci s svojo razsodnostjo, se nesmo namenili pisati danes. — Tudi naravnih posledic domačega našega razpora na boj za obstanek, ki ga bore složni naši bratje ob periferiji tužne nam slovenske domovine, nečemo razmotrivati. Srce se nam krči pri tej misli, a zakon narave je pač tak — — dal Bog, da bi ubogi naš narod i to neizogibno krizo prestal srečno in brez škode. Danes je naš namen osvetliti način, na ka-keršen se je bojevalo zoper nas, ter označiti „in perpetuam rei memoriain" sredstva, kakeršna so se uporabljala v zadnjem volilnem boji zoper stranko, čije jedina pregreha je ta, da jej je blagor naroda nad vse. V tem pogledu pa pač ne moremo globoko dovolj izraziti grenke svoje indignacije in rodoljubne svoje žalosti, kajti, za Bogu, daleč smo prišli. Pred par tedui rodila se je v Ljubljani nova politična združitev „Slovensko društvo", kateremu so stali pri zibeli najodličnejši, od vsega naroda priznani prvoboritelji in pa mladi, za blagor naroda iz dna svojega srca uneti rodoljubi. — Hipoma pridobilo si je to društvo prijateljev v vseh slojevih naroda v ožji naši domovini, ker je poudarjalo takoj pri prvem javnem nastopu, da se bo borilo zgolj za srečno bodočnost naroda in da baš zatega-del ne bo pustilo trgati iz src deci naši svetih resnic naše vere. To društvo priporočalo je volilcem gorenjskih in notranjskih mest in trgov za izvolitev v državni zbor mladega moža neomadeževane preteklosti in polnega rodoljubnega naudušenja, sposobnega za težavni in odgovorni ta posel duševno in telesno. — Odločil pa se je za kandidaturo ta mož — in to izrecno poudarjamo — še-le, ko se je osvedočil, da je v zadregi za poslanca označena volilna skupina. »Katoliško politično druStvo" prejemši to vest, postavilo je našemu kandidatu nasproti takoj svojega i. s. v osebi moža, katerega je moralo v to prisiliti še le z anćlom na vse človeške slabosti in v prvi vrsti na človeško ničemurnost, moža, o katerem je bilo in moralo biti to društvo z vsega početka prepričano, da druge sposobnosti za državno-zborski mandat nema, nego pasivno volilno pravico. A to bi bilo gospodom ne glyde na narodno disciplino, katere bi se oni lahko pri nas učili — (vidi volitev v dolenjskih kmetskih občinah in pa v Ljubljauski okolici) še odpustili! A na kak način bo je zaprečila izvolitev našega kandidata! — Zares „dirficile est satvram noii seribere". Priznamo, boj je bil hud, tudi mi smo na mizo položili vašega kandidata, ter si ga ogledali na vse strani, pala je morda v strasti boja tudi od naše strani marsikaka preostra beseda, a pošte nja vašemu kandidatu nesmo kratili, ne, tega nesmo storili! In vi? Uvidevši, da inače ni mogoče zaprečiti izvolitev našega kandidata, jeli ste krasti na njemu poštenje, tedaj ste z lažmi, z obrekovanjem pričeli begati volilce. — Ožigosali ste uas — dobro v svesti si podlosti tucega natolcevanja — kot brezverce, kot stranko, katere jedini smoter je ta, da iztrga narodu iz srca vero in up na Boga! — Izumili ste LISTEK. Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom. (Zgodovinska povest K o Id o Muli uske g a; iz čc&cino prolotU V. Hi! nkov IĆ.) Daljo.) Pregledavši prineseno knjigo pravi Ilans, da pojde s to čudovito, in ko prebere vse od korena do hrasta, govorila bode Lucija kakor kakov švabski kričač. Po tem razgovoru sedel je preceptor v istini več doma, a le iz strahu pred zarotivšo se mladino, v čemer ga je na povelje pana Simona potrdil tudi nadvornik. Prišlo je tako daleč, da se je Nemec iz dulzega časa in nekako iz dvorljivosti zaljubil tudi v Lucijo. Vsaj, ko se je jedenkrat Skolastika, ki je bila zaradi ohranitve spodobnega obnašanja na povelje pana Simona prisotna, globoko nagnila čez zaboj, v katerem je nekaj iskala, dlesk-nilo je nekaj pri mizi, in ko se je teta naglo ozrla, bila je nečakinja vsa zarudela. Druzega ni mogla nič opaziti, kajti Luciji Hansu ni bilo treba klicati ,nečičetu, ona ni kričala. Na večer je Ilans vender zmerom odšel od doma, a omejil se je na tri krčme na trgu, kjer je imel Okrašovsko hišo vedno pred očmi, v mraku pa se je lepo odpravil domov. To vedenje preeeptor-jovo v/.bujalo je v mestu pozornost, ker pa je bafi tiste dni mesto v dveh zadevah pri svetovalstvu za apelacije vsled prizadevanja doktorja Matevža s Krvnilova z dobrim uspehom prodrlo, postal je Hans v mestu kot sorodnik doktorjev imeniten ter bil klican v najboljše obitelji; da so preprečijo vse zlovoljnosti, bilo je zajedno v svetovalstvu sklenjeno, da ima sluga županov glodati na to, da se precep-torju od mladine zopet kaj ne prigodi. „Uš imamo v kožuhu", dejal je župau, „a kaj pomaga, prenašati moramo to, kakor si že bodi." Sam pri sebi pa je mislil: „Ako se bojite za hčere in žeue, pazite nanje." Pristavil pa je, naj bi svetovalci doma in v sosedstvu mladino opominjali in svarili. Temu je svetovalstvo pritrdilo, a ko so takoj drugi dan dečaki iz Podbranskega mlina Hansa zagnali v vodo, kjer se je skoro utopil, bili so kaznovani in slugi je bilo naročeno, naj v nekoliki daljavi, tako da ga ne opazi, Nemcu sledi na vseh njegovih izletih, da bode takoj lahko pomagal, ako bi mu pretila nevarnost. Pan Simon je bil sedaj kakor na trnji. Kadar koli je odšel od doma, bilo je prvo njegovo upra- vi, grešeč na nevednost ljudstva, najnesramuejše opazke, slepili ste volilce, da tu gre proti izvolitvi človeka, ki je bogotajec, antikrist, človek, ki je v svojih spisih trdil, da je imela Božja Porodnica šestero otrok (!!), ki je skrunil sveto razpelo Itd.! Na najgroznejši način zlorabeč obleko svojo in duhovno oblast svojo grozili ste volilcem, da stori smrtni greh vsakdo, ki voli našega kandidata, da mu tacega greha noben duhovnik odvezati ne more, da bo milostivi škof sam daroval sv. mašo za volilce Globočnikove itd., s kratka, vse božje kazni klicali ste na nas uboge naprednjake. Gospoda, ne ugovarjajte uam, da ne govorimo resnice, da pretiravamo, za vse predstojeće trditve in za vsako posebej imamo dokaze. Naše ljudstvo je verno, zbegali ste ga koneeno s svojimi lažmi in ko so vam priskočili na pomoč še nera-čurji, bila je zmaga vaša. Nam pa so bile v očigled tem aesramuostim vezane roke, kajti jedina oblast, katere dolžnost bi bila ustaviti to klevetstvo, ta vaša vrhovna du hovna oblast molčala je, ter zadovoljuo zrla, kako bujno dozoreva to, kar je sama sejala! In zategadelj, gospoda, obračamo se danes do vas samih, obračamo se do vas morda zadnjikrat, z zahtevo, da prekličete vsaj sedaj, v svesti Bi žalostne svoje zmage, neskončne svoje laži ali pa nam dokažete, kar ste govorili. To dolžni ste sebi in pa goljufanemu narodu. Kdor izmej vas se čuti prostega vsacega greha in kdor ve le za j e.k en slučaj, da bi bili mi vedoma skušali rušiti v narodu verski Čut, ta naj vrže prvi kamenj v nas ! Dokler pa resnice in opravičenosti svojega natolcevanja ne dokažete — in to se vam nikdar posrečilo ne bode, do tedaj pa vam kličemo mi: gorje klevetniku svojega brata in trikrat gorje takemu klevetniku, ako nosi duhovski plašč! Dovolj! — Storite, kar vam veleva čut poštenja, kolikor ga imate Se v srci, pazite, da se ne bodo v grobu obrnili zbog vašega herostatskega početja oni probuditelji naroda, ki jih nazivljate vi sanje, kje je preceptor. Po zadnji kopeli delj časa ni imel povoda poupraševati, ker se Hans ni ganil z doma; a tudi to pauu Simonu ni bilo po vfteči in Bicer iz upravičenega uzroka, kakor se bode pokazalo- Župan se je vrnil iz svetovalnice, bil je nekaj pozabil. „Kje je preceptor?" bilo je prvo uprašanje, ko je stopil v sobo ter Hansa ni videl nad herbarijem. Niti Lucija, niti Skolastika, da, niti nadvornik ni mogel odgovora dati na to. Panu Simonu se je ta reč čudnu zdela, kajti v ta čas Nemec ni hodil z doma To mu ni dalo miru. Uzrši na trgu slugo, poupraša ga. A ta Nemca ta dan ni dobil na izpregled; letal je naglo od jednega vratarja do druzega, ki so bili od njega poučeni ter potem poročil, da ga tudi ti lhbo videli, da torej ni šel iz mesta; on sam se ni ganil izpred vrat svetovalnice in bi ga bil moral videti v mestu, pa ga ni. Pan Simon ae vrne domov in tu mu starina rica Zoubkovka pri vseh svetnikih zatrdi, da Nemec ni šel od doma. Simon preišče dvorišče in hišo do pod strehe, miš bi bil našel, a o Nemcu ne duha ne sluha. Ostal je le še jeden kraj, kamor doslej župan še ni bil stopil — stanica gospo Ljudmile. (Daljo prih.) po krivici svoje prednike in pred vsem pazite na to, da ne boste sami iztrgali narodu iz srca vere v katoličanstvo, kakeršno učite vi, kajti to ni več vera ljubezni, to je vera sovraštva! Nazaj tedaj, dokjler je čas! In ako ne, tedaj skušali bodemo ohraniti narodu vero v bodočnost tudi brez vas in zoper vas. Sveta naša stvar mora zmagati, a vam zgodovina ne bode dala zasluge za tisti odrešilni dan, ko se bodo obistinile tudi nad našim narodom — trpinom besede Izv.ehčnrjeve: Vatani in hodi, tvoja vera ti je pomagala. — 11 — Po volitvah v Istri. (Iavirui dopis.) Kakor veste, izvršile so se prvotne volitve „ridueijarjev" (volilnih mož) na korist slovanskima kandidatoma, gg. Vek. SpinčiČu in dr. Matku L a g i n j i in to za prvega jednoglasno, za druzega pa z zadostno večino. Zdaj pa poslušajte, kako se je končala volitev, katera je bila včeraj, dne 4- t. m. V kmeLskih občinah iztočne Istre in na Kvarnerskih otokih izvoljen je mesto odstopivšega poslanca dosedanjega, g. dr. Diuka Vitezica in sicer z 169 glasovi od 170 volilnih mož gosp. Ve-koslav Spinčić, deželni odbornik Istrski, tor^j takorekoč jednoglasno. „ Prvikrat je to" pravi „Naša Sloga", „v osemnajstih let.h, da je izvoljen poslanec za državni zbor v kmetskih občinah Istre brez opozicije in jednoglasno." Toda pri volitvi druzega kandidata, gosp. dra. Matka Laginje zgodilo se je včeraj „guusuo nasilje", kateio opisuje »Naša Sloga" z naslednjimi vrstami: „Včeraj se je dogodilo v Poreći tako gnusno nasilje, da mu ga je težko najti pura v politiškem življenji prosvetljemh narodov. V žolč bi morali po-makuti pero, da barem približno ožigosamo iuiamui čin, katerega je včeraj storila italijanska stranka nad istrskimi Hrvati. No, resnost predmeta samega nas sili, da si ohranimo vso mogočno hladnokrvnost svojo in da predočimo v verni sliki to brezsramuo dogo d bo. Včeraj so volile vse kmetske občine v Istri poslanca za državni zbor. Ob uspehih v treh iztočnih okrajih govorimo na prvem mestu. Evo, kako se je vršila volitev v treh zapadnih okrajih. Okolu poludneva smo prejeli iz Kopra, kjet volijo vsi volilni možje onega politiškega okraja — brzojavno vest, da se je volitev izvršila v najlepšem redu "i da je glasovalo 65 volilnih mož za dr. Laginjo, a '23 za dr. Vergottinija- Nekoliko pozneje dojde uam vest iz Vodujana, kjer je bilo volišče za politiški okraj Pulj, da je glasovalo za dr. Laginjo 13. a za dr. Vergottinija 29 volilnih mož in da je volilna komisija protizakonito uničila dvo]ico naših volilce?. Iz Poreča, kjer je bilo tretje volišče kmetskih občin onega okraja, ni bilo dolgo nikakeršnega glasu. Od vseh strani so nas obletavali z brzojavnimi uprašanji, kaj je s Porećem, kako ide- v Poreču? .... Okolo peti- ure dojde nam vest iz Poreča, da je volilna komisija uničila devet volilnih mož naših, da imata sedaj oba kandidata jednako število glasov ter da hude takoj ožja volitev. Zdaj jedva se nam je zasvetilo pred očmi. Zdaj smo se Še le Spomul(l urožuje Poreškega lističa in krika službenih 1 j ud ij iz Poreča po oboroženi pomoči. — „L' latria" pisala je namreč v poslednji številki na dveh mestih, da so sicer res propali Italijani pri izvolitvi volituih mož v zapadni Istri, no, da ni še izrečena poslednja beseda („Non e detta ancora r tilnina parola, la tjuale sara data appena merco-Wdi prosimo, 4. maržo.") Gospoda v Poreču je torej že naprej vedela, kaj bode storila in kako bode dospela do večine dne 4, marca. Zasnovali so načrt, da se jednostavno uniči toliko hrvatskih volilnih mož, da bodo imel italijanski kandidat večino in ta peklenski načrt so izvedli o belem dnevu. C. kr. politiški poglavar in namestuiški svetovalec gosp. vitez Kluschegg je slutil, kaj bi se moglo, ali kaj se bodo dogodilo, pa je opetovauo prosil svoje predstojnike za oboroženo pomoč. On je vedel, da bi moglo priti do ljutega upora, ako izvrši italijanska gospoda kakov nezakoniti čiu, pa se je hotel za čusa osigurati sa nj i h obrambo. Znano nam je namreč iz povse verodostojnega vira, da je g. Elusehegg bil tukaj (v Trstu) in opetovano od namestništva zahteval pomoč in to — kompanijo vojakov. Takšuo pomoč so mu odrekli, ker so pri namestništvu dobro vedeli, da se bodejo hrvatski volilci, kakor i ostali naši ljudje vedli mirno in dostojno. Dalje pripoveduje „Naša Sloga" kako da so v Poreču, kjer je bilo samo 67 volilce v, volili do četrte ure jiopoludne, dočim so v Kopru, kjer je bilo 88 volilnih mož, izvršili volitev ž«) okolo poludneva — „zavlekli so volitev jednostavno za to, da se uajpreje izve uspeh volitve v Kopru in Vodnjanu, pa da se potem v Poreču uničit o liko hrvatskih volilcev, d a u u š k a n d i d a t n c d o h i večino." ,Mi čujemo" končuje „Naša Sloga" svoj članek „razuzdan smeh in divje veselje v Poreču, v Pazinu in Bujah zbog te laži-zmage nad Ht vat i-barbari in divjaki, nu i mi pravimo mirno in hladno: da ni še mej istrskimi brigunti in mej nami zatečena zadnja beseda." Pristavljajoč še opomnjo, da je proti gore-njemu, „nasilju" ugovarjalo vseh devet odklonjenih volilcev pod načt-lništvom navzočnega deželnega odbornika g. Vekoslava Spinčiča, in da se je sam g. namestnik izrazil, da se volitev dr. Vergottinija ne bode potrdila, pohvaliti nam je vzgledno disciplino in jekleno značajnost vrlih hrvatskih volilcev, kateri se neso premaknili niti za las v svojem prepričanji, dasi so jim lahoni ponujali za pojedine glasove po sto do tisoč goldinarjev . . . Slava torej junaškim !>ori!cein za oslobođenje tužne Istre, katera se bode naposled i dejanski izvršila — navzlic vsem uasilstvom brezsrumne drhali lauonske! Bog in Slovani! Politični razgled. Nog rani e dežele* V Ljubljani, 9. marca. Drža vn ozborske vol it ve. Nemški liberalci na Dunaji tudi pri ožjih volitvah v soboto neso imeli sreče in so podlegli s tremi kandiduti. V Hernalsu voljen je princ L i eliten s te in z 4320 glasovi, Krona wetter dobil je samo 3179 glasov; v okraji Margareteo zmagal je dr. Lueger z 2163 glasovi, liberalni Goihardus dobil je 1524 glasov. V okraji Wieden zmagal je antisemit Hauck z 2972 glasov, liberalec Matscheko dobil j«- 2772 glasov. Samo v okraji Alsergrund zmagal je liberalni kandidat W rabe t z z 2084 glasovi, antisemit. VVarmnth dobil je 1856 glasov. Akopram na splošno razmerje ta volitev ne bode baš posebno upiivala, je vender Dunajska volitev za nemško liberalno stranko hud moraličen udarec, ker je pokazala, da ta stranka na Dunaji samem nema odločilnega upliva. Dožive'a je popolni poraz. Do sobote bilo je znanih 273 volitev (od 353 članov, kolikor jih šteje poslanska zbornica), ki se razđele tako-le: 88 nemških liberalcev, 37 Poljakov, 31 Mladočehov, 10 staročehov, 4 Čehi (divjaki), 26 klerikalcev, 15 antisemitov, 18 konservativnih veliko-posestnikov, 13 Slovencev, 8 Iiusiuov, 8 nemških nacijonalcev, 5 Bnmunov, 2 nemška konservativca, 13 Italijanov. Nemška liberalna stranka zgubila je 9 mandatov, ker pa je drugod pridobila jih 6, je za zdaj samo za tri na zgubi. Ali poraz na Dunaji in na Nižjem Avstrijskem jo je moralično jako oškodoval na njenem ugledu Mladoeehi v državnem zboru Kakor naznanjajo „Narodni Listy", bodo Mlado-čehi za počitek državnega zbora izdali proklamacijo in naznanili svoj program, o katerem poprej govoriti bi bilt> nepolitično. Za alijance Mladočehi ne boldo beračili, ker ni dvomiti, da se jih bode iskalo in prosilo za pomoč — Na vsak način nastopijo Mladočebi kot kompaktna masa v tolikem številu v državni zbor, da ni mUliti, da bi tam ostali tako osamljeni, kakor bi to radi dokazali vsi oni, katerim je sijajna zmaga odločnih Mladočehov seveda jako nepovoljna. Kon/erettea avstrijskih škofov. Razni škofi dospeli so včeraj na Dunaj, drugi pridejo danes in se bodo nastanili v kolegiji re-demptoristov, mej njimi knezoškol' Sekovski dr. Zwer-ger in knezoškof Ljubljanski dr. Missia. Knezoškof Kahu nastanil se bode v minoritnkem samostanu. Koj ko doidejo še ostali škofje pričela se bodo posvetovanja. Kakor nam kaže skupni pastirski list gledd volitev, se avstrijski Slovani nemarno uadejati kaj posebnega od teh posvetovanj. V nanje dr/a ve. li uska nota, katera se je izročila bolgarski vladi po nemškem geueralnem konsulu, ki zastopa ruske podanike, omenja, da bolgarska vlada izganja mirne ruske podanike, druge pa, ki so nevarni, da celo obdrži v državni službi. Zahteva se za dva taka mirna podanika, ki sta bila izgnana, da se jima dovoli vrniti se v Bolgarijo. Dalje ne pritožuje ruska vlada v noti proti iztiravanjem, katera pogosto izvršuje bolgarska vlada. Omenjata se dva slučaja, jeden iz 1. 1886., drugi iz lanskega leta. Italija in trojna zveza. Na interpelacijo Ferrarijeve glede vnanje politike, odgovoril je ministerski predsednik Rudini, da nikakor nema namenu, da bi razruševal trojno zvezo ali pa deJal na to, da bo spremeni stališče Italije. Voanja politika Italije hoče mir v Evropi, v Afriki pa želi ukrepiti se v svojih kolonijah. Črna vojaka t* Rusiji bode se v najbližji bodočnost temeljito preustrojila. Že od nekdaj obstoječe „opolčenje" bode se jednotno ustrojilo in priklopilo kot poseben faktor vojski, ter se samostojno razredilo po posamičnih orožjih. Nove volitve »a rti »umsko zbornico bodo v treh ali štirih tednih se vršile. Ministerstvo Florescu ostane torej do te dobe. H is marekova handida t a ra v Hanoveru se pretresava mnogo po nemških no-vinah Narodno-liberalua stranka je ne vidi posebno rada. Ker je socijalno-demokratično živelj v tem volilnem okraji precej močen, je celo mogoče, da bi Bismarck prišel v ožjo volitev z socijalno-demokra-tičnim kandidatom. V angleškem parlamenta je bila te dni živahna debata o preustrojenji volilnega načina. Radikalni poslanec Stansfeld, kakor tudi liberalni Hovvorth predlagala sta razne spremembe. Gladstoue poudarjal nepravičnost sedanjega volilnega sistemu. Tudi liberalni unijonist Chamber-lain zagovarjal je temeljito spremembo volilnega reda, samo, da zdaj ni pravi čas za to. Pred vse*m treba je rešiti socijalno vprašanje. Predlog Stans-feldov jo bil potem odklonjen. Dopisi. Iz 1'oMtojiiic 6. marca. [Izv. dop.] Gospod kapelan, namreč tukajšnji, izrazil se jo baje, proti nekim volilcem, da, kdor bode dr. Majarona volil, ne bode dobil odveze pri velikonočni spovedi. Gospodu kapelanu in njegovim tovarišem po stanu moramo povedati, da naj nas s tem nikar no plaši, ker v njih tolažbo jim moramo povedati, da, ako je uže tako daleč prišlo, so jih mi prav lehko iz-ogibljemo in to še najbolj v cerkvi. Gospodje dr. Deu, Bakarčič, Fran Inocente in teb tovariši so pa smelo veseli, ker so že sedaj gotovo za več let, odvezo svojih grehov dobili, toraj jim ne bode treba tudi letos mučiti se z velikonočno spovedjo, kakor se niso že več let. Kakor se vidi, dorastli bodo iz nekaterih sedanjih kapelanov duhovniki, kateri bodo človeka precej „ferdumali" ali pa precej izveličali. No, Mahnič sme biti ponosen, ker vsled njegovega uka postali bodo nekateri kozli ovni, iz ovčič napravili se bodo pa morda kozli. Taki bodo čudeži preroka Mahuiča. V* No 11*«* ii tokega 6. marca. [Izv. dop] Marsikdo je težko čakal na izid naše državnozhorske volitve, katera se je vršila včeraj. Mnogo jih je bilo, ki so tužnim srcem obžalovali čudni razpor, ki je bil nastal mej dosedaj tako stolno stranko na Notranjskem. In kdor pozna naše razmero nasproti graščini hasberški, ta se je mogel smelo bati, da bode, dosedanji državni poslanec, velespoštovani g. dr. Ferjančič podlegel kot kandidat nasproti imo-vitemu in visokorodnemu graščaku Il.VVmdischgratzu. Dolgo se je tuhtalo in tuhtalo, vse mogoče kandidate so izbirali, pa le pravega dobiti niso mogli, kajti dobro je bilo znano nasprotni strank?, da Notraujci smo, ne samo v domišljiji, nego tudi v istini zavedni. Naposled prišli so na to, da postavijo kandidata, od katerega, odnosno od očeta njegovega, je marsikateri volilec tako odvisen, da bole primoran zani glasovati, četudi proti svoji volji. Tako so pa tudi računili, da bodo poslednji primorani tudi druge volilce pregovoriti, da bodo oddali svojo glasove graščaku. Račun bil je sestavljen izvrstno ali notranjski zavedni volilci, so ga, kot odločni ne bojazljivi poštenjaki, popolnoma prečrtali. Podložni, oziroma sluge VVindischgriitzove, letali so na vse strani ter nagovarjali, prosili, pridušali, Žugali in pretili volilcem samo, da bi jih za mladega kneza pridobili. Ali vse zaman. Notranjski, jeklenega značaja možje, pokazali so svetu, da, dokler se Nanos ne upogi e, se tudi oni ne. H l4i'U«> na Dolenjskem 5. marca. [Izv. dop.] Dne 2. t. m. imeli smo volitev novega občinskega odbora. Pregovor veli, da se vsem ljudem ne more ustreči in tako bilo je tudi v nas. Gosp. župniku volitev ni bila po volji, dasi ravno si je veliko prizadeval. Že v nedeljo pred volitvijo poslali so cerkvenega služnika vabit može k sebi, da bi jih pridobili na svojo stran in ž njih pomočjo izvolili novega županu. Toda njih delo bilo je zelo neuspešno, ker občina ne mara tacega župana, kakerš- nega bi gospod Župnik radi. Njih kandidat ni moškega govora, zdi se vsacemu preveč čmerikast, tudi ni priljuden in sploh ni upati, da bi bil dober župan. Občinstvo je s pozo tlo, da sila ni mila. Zato izvolili smo druge vrle in vsega zaupanje vredne može. Domače stvari. — (J u r. e t. p h i 1. dr. Fran vitez Miklošič f) Slavnega pokojnika sinova: Fran vitez Miklošič, sodiški pristav in poročnik v evidenci 3. brambovskega dragonskega polka in Moric vitez Miklošič, sodiški pristav in nadporočnik avditor v reservi izdala sta „parte", v katerem so naštete vse njegove odlike in dostojanstva. Pokojni Miklošič bil je pravi tajni svetnik, vitez reda železne krone drugo vrste, vitez Leopoldovega reda, imetelj častnega znamenja za znanost in umetnost, član mirovnega razreda pruskega reda „pour la merite" za znanost in umetnost, imetelj ruskega reda sv. Stanislava druge vrste z zvezdo in ruskega sv. Ane reda druge vrste, veliki križ srbskega reda sv. Save prve vrste, komander reda „Zvezda rumunska", vitez bavarskega Maksimilijanovega reda za znanost in umetnost, mehikanskega reda „Naše ljube gospe Guadeloupske", imetelj raznih svetinj, c. kr. dvorni svetnik, biv.ši rektor in profesor na vseučilišči Dunajskem, član cesarske akademije znanosti na Dunaji, član akademij v Parizu, Berolinu, Pragi, Budimpešti, Monakovem, Peterburgu, Krakovem, Bu-karestu, Zagrebu, Belemgradu, Rimu, častni član „Matice Slovenske1 in mnogih drugih učenih tu-zemskih in inozemskih društev. Našteta odlikovanja kažejo, koliko ugleda je imel pokojnik v najvišjih in v učenih krogih. Slava njegova razširila se je po vsem omikanem svetu in če pogledamo na dela njegova, moramo se uprav čuditi brezprimerni delavnosti, ki nam je sestavila toliko i.i tako izvrstnih proizvodov, ki so pač sijajen spomenik „aere pe-rennius". Ni nam možno, našteti vseh njegovih slavnih del, omenimo naj torej le njegova epohalna dela: „Die Formenlehre" in „Die Lautlehre der altslovenisc hen Sprache", „Die vergleichende dram-matik der slavisihen Spracben", „Radices linguae palaeoslovenicae", „Lexicon palaeo-slovenico-graeco-latinum", „Acta et diplomata graeca medii aevi", „Slawische Bibliothek" itd. Njegova preiskovanja in dela obsezala so razen slovanskih tudi drugo jezike. Spisal je mej drugim tudi izborno razpravo „Ueber dio Mundarten und VVaiiderungen der Zi-geuner Kuropas". Zadnje njegovo veliko delo bilo je: „Ueber die turkischen Elemente in den slavvi-scdien Spracben". To delo završil je lansko leto, potem pa začel svoje preiskave o srednjeveških lovih s sokoli, o bistvu epične narodne pesmi itd. Do Badnjega dne bil je neumorno delaven in obogatil nas je s toliko in tako izvrstnimi tleli, da se o njem pač sme trditi, da v svojem življenji ni niti jednega dno zamudil. Hvaležnega srca stojimo ob njegovem grobu in le probritko čutimo, kakega duševnega velikana smo v njem izgubili. Narod slovenski, zlasti pa razumništvo naše, mej katerim je toliko njegovih bivših učencev, šteje ga in ga bode štel mej svoje najslavnejše sinove in spomin njegov bode večen. — (Volitev v v e I e p o s e s t v u Kranjskem.) Grof Hohenvvart prišel je bil pretekli teden nalašč z Dunaja zaradi te volitve, in sklical je bil shod veleposestnikov. Pokazalo se je na shodu, da bi narodna oziroma konservativna stranka tudi v najsrečnejšem slučaji ne zmagala, kajti izmej 99 veleposestnikov jih je lo 39 bilo na tej strani V soboto bila je volitev in izvoljena sta baron S e h w e-gel in banu Tuufferer. Dobila sta vsak po 63, konservativna kandidata grof M a r g h e r i in Srečko Stare po 22 glasov. — (Iz Trsta) se nam piše včeraj zvečer: Ravnokar končali s rutinij. Ivan vitez Nabergoj dobil je 1644 glasovi Maroner 516, Pahor 47. Volilci, prepe\ajoč slovanske pesmi, korakajo [to mestu. Pred vojašnico bo se ustavili ter zapeli gologlavl cesarsko pesem. Naudušenjo brezmejno — (Državnozborske volitve v Istri) V skupini mest bil je voljen dosedanji itulijauski poBlanec dr. Ludovik Rizzi z 2738 glasovi. Slovanski „ziihlkandidat" umirovljeni polkovnik Alojzij vitez Deskovie dobil je 566 glasov. Poročila ne katerih listov, kakor da bi bil voljen slovanski kandidat žalibog neso mogoča pri obstoječih razmerah in so ueistinita. — (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek 10. dan marca 1891 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega odseka poročilo o gospoda Martina Terpotca ponudbi glede ceste pri njegovi hiži. III. Finančnega odseka poročilo ob inštalaciji vodovoda v novi mestni vojašnici. IV. Šolskega odseka poročilo a) o računih meRtnih ljudskih šol glede dotacij za šolsko leto 1889 90; b) o tiskarskem računu glede letnega šolskega poročila pro 1889/90. V. Vodovodnega ravnateljstva poročilo a) ob izvrševanji uavrtalnih del 1891. leta; b) ob uredbi mestnega vodovodnega urada; c) o name ščenji vodovodnega montfirja; č) o dopolnitvi vodovodne cevne mreže; d) o navodilu za vodovodno knjigovodstvo; e) o naročbi rezervnega stroja /a sesalno postajo v Klečah VI. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv. — (Naš „razglede valeč") nam piše iz Trsta dne 8. marca: Sedeč med veselo trumo zmagovalnih volilcev-okoličanov, naznanjam Vam z radostuim srcem, da je izvoljen državnim poslancem g Ivan vitez Nabergoj! Ravnokar je stopil v dvorano in gromoviti „Živio" ! pozdravil ga je iz stoteruih grl. Dva pevska zbora: „11 a i d rib" iz Rojana in „Adrija" iz Barkovelj, vrstita se v prepevanji narodnih pesinij — baš zdaj se raslega pO dvorani Goiuiišakova pesem »Slovenec sem!" Radost nepopisna! Okrog našega viteza zbrani vsi veljaki! Vsakemu žari z obraza iskreno razkošnje zbog sijajne zmage. Volitev trajala do dveh po-polttdne — skrutinij zvečer do šestih — Mauroner propal, ž njim pa tudi „don Pacor" navzlic vsem plakatom in napisu na Da ne I o vi hiši gori pri obelisku . . . Živeli zavedni okoličanje Tržaški! — (Družbe sv. Cirila in Metoda) podružnico na Vranskem je 9. prosinca tega leta dovolilo štajersko c. kr. uamestništvo. — Ko javljamo to veselo vest, razvijajočega se Slovenstva, priporočamo «>b jednem imenovano svojo najmlajo nadebudno hčerko slovenski blagohotnosti. Vodstvo družbe sv. Cirila i n Metoda. — (Akad. d r u š t v o „S 1 o v e n i j a") položilo je na rakev svojega častnega člena viteza Fr. Miklošiča ukusen venec. Ob jednem je sklenilo, da se preostanek nabrane denarne svote pošlje društvu „Sv. Cirila in Metoda". — Spominjajmo se i oh žalostnih prilikah naseda ' Ji koristnega č Iskega društva ! — (Slovanska akad. društva na Dunaji) na čelu jim naša „Slovenija", bodo se korporativno udeležila pogreba Miklošičevega. — Po- drobneji popis sledi. — (Koncert G er bi će v) bil je prav sijajen v vsakem obziru. Navzlic temu, da so južne sape vabile vun iz mesta, zbralo se je prav mnogobrojno in odlično občinstvo, da je bila dvorana popolnoma polna. Zares i/.boren program izvajal se je povsem izvrstno, in snu g. koncertantu hvaležni za lep umetniški užitek, ki nam ga je podal, kakor je bil gotovo tudi on zadovoljen, videč, da naše občiustvo prizna iu ceni njegovo vsestraasko delavnost. Prvo številko programa Jana Galla trospev „Na vrtu slavček t", pele so gospa Gerbieeva, in gospodični Dane š e v a iu M o o s o v a prav dobro in jim je občin>tvo živahno odobravanje izreklo. H. pl. Kaan „Pri preji", transkripcija s Dvofako-vega cikla skladb „1/. Šumave" (rokopis) je bri-lantna koucertn točka, ki je dala g Boff neiatru, novemu učitelju „Glasbcne Matice", priliko pokazati se občinstvu kot pravega virtuoza na svojem inštrumentu Solidno igranje, jasno frapiranje iu brilantua tehnika, to so lastnosti, po katerih se odlikuje mladi umetnik Glede skladbe bi rekli, da je morda čve-teroročni Dvorakov original bolji od te transkripcije. Izvršitev pa jo bila sijajna in je občinstvo z burnim priznavanjem odlikovalo g. HofTmeistra. Iv. Zajca „Lastavicain" in pa lastno skladbo „Milotiuka" pel je koucertant z isto dovršenostjo v prednašanji, kakor smo jo vajeni pri njem. Posebno lepo pel je piano in mezza voce in pokazal svojim učencem, kako se raorn peti. Da je bil tudi on živo odobravan pač ni treba pristavljati. Cveterospev „Pred slovesom" je skladba Gerbičeva, prav dobro po načinu narodnih popevk zložena, katero so peli z dobrim uspehom g. Pavšek, Branke, Lile k in Deč-man. Želeli bi, da se ta „ad hoc" sestavljeni cveterospev stalno ustanovi. Veliko arijo iz poljsko opere „Halku" od Mouiuszka pela je gospa Gerbičeva prav dovršeno. Težka arija, ki ima mnogo dramatičnega rtcitativa iu prav lepo stopnjevanje našla je v gospe* Ger-bičevi prav izborno in spretno interpretinjo, ter jo je občiustvo prav živahno odlikovalo za ta lepi komad slovanske glasbe, ki nam ga je tako izborno predstavljala. BrilantnaLisztova fantazija na motive iz opere „Rienzi" od Wagnerja podala je g Hoffmei.stru na novo priliko, pokaztttise v uajboljem svitu. Škoda, da za to silnih zvo-kovih efektov poino skladbo izborni igralec ni imel na razpolaganje boljega instrumenta, kakor bi bil za take skladbe neobhodno potreben. G. Hoffmeister bil je tudi v tej skladbi tako živo odobravan, da je moral pridejati še jedno Chopinovo skladbo. „Glas-bena Matica" si sme res čestitati, da si je pridobila tacega mojstra igralca za učiteljsko moč. Zadnja točka bila je šesterospev iz Smetanove „Prodane neveste", „Rozmijsli si Mafenko", katerega so prav izborno peli gespa Gerbićeva, gospodični Daneševa iu Moo8ova in gg. Pavšek, Dečman in Paternoster. Prelepa skladba pela se je tako izborno, da je napravila globok utis, akoravuo zgubi nekoliko, sneta iz okvira opernega. Živo odobravanje bilo je zasluženo plačilo vrlim prednašalcem. —i. — (Pevski večer „Slaven") v čitaluiških spodnjih prostorih vršil se jo včeraj prav dobro in jo bil prav dobro obiskan. Vse točke programa izvršile so so v občno zadovoljnost in se je posebno odlikoval g. Meden v treh samospevih „Podoknica", „Oblačku" in v Volaričevi „Oj z Bogom ti planinski svet". Spremljevula je na glasoviru prav spretno gospodična Ivanka Medenova. Zbori pod vodstvom g. pl. Janušovskega peli so ne prav dobro in je občinstvo iztažalo svojo zadovoljnost. Škoda je le, da s" pevski v>'čer in pa Gerbičev koncert nesta tako razredila, da bi ne bila po nepotrebnem delala drug drugemu konkurence. V tem oziru bi bilo v interesu dotičnih, ki prirejajo koncerte in pevske večere, kakor tudi občinstva, ki jih pohaja, želeti, da se taki nepotrebni in kolikor toliko škodljivi kon-kiirenci iaogne kar največ mogoče. Služilo bode na dobro obema. Naj bi se na to ozir jemalo in v tem oziru postopala malo bolj ekonomično. — (Društvo za varstvo lova na Kranj skein). Včeraj popoludne ob 4. uri imeli no lovci in prijatelji lova shod, na katerem je bil razgovor ob ustanovitvi tacega društva. Udeležba bila je nino-gobrojna, došlo je do 70 sv. Huberta častilcev iz Liubljane in ■/. dežele. Sklicevatelj shoda g. Viktor Gal le pozdravil je prisotniks iti jim kot predsednika i idlagal rin a učil proknratorja, g. dr. Račića, ki fe bil z vsklikom vsprejet. G. dr Račič je potem v svojem govoru utemeljeval potrebo tacega drnštva in naposled nasvetu val, da se sklene, ustanoviti tako društvo. Nasvet ta se je vsprejel in sklenilo se je, da se voli odbor, ki ima sestaviti pravila, katera bode predložil občnemu zboru, Klicanemu v namen. V omenjeni odbor bili so izvoljeni gg.: Bamberg Otomar. Ga Ud Viktor, Friderik Kavčič, grof. Rud M a r a, h eri, dr. Jos. Račič, Regoršek in dr. Ivan Tavčar. — (Zna m e n j e čas a.) Iz Krauja se nam piše: „G. Japelj, župnik v Goricah, prosil je dovoljenja za kremo. To bode isvestno krčma na katoliški podlagi." (Dolga zima.) Kakor ne poroča s Ko-roSkega, je tam večina jezer še zamrzneua Po celovškem jezeru se še vedno prav veselo drsajo. Nadejati se je, da bodo južne sape zadnjih dnij kmalu otajale led, in da bode skoraj konec zimskemu sportu. — (Poštne hranilnice.) Kakor povzamemo uradnemu listu, zuašalo so pri poštni hranilnici vloge za Kranjsko v preteklem mesecu v hranilnem prometu 15.966 gld. v chek-prometu 543.099 gld. Skupaj 559.065 gld. Izplačila so znašala za Kranjsko v hranilnem prometu 14.061 gld, v chek-prometu 207.019 gld. Skupaj 221.681 gld. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri sobotui prvi obravnavi zatožen je bil 20 letni Janez Japelj iz Virda, ker je 25. jauuvarja t. I. zvečer Jakoba Možino udaril z vilami pu glavi tako, da je še isto noč umrl. V Marijančkovi gostilui so prišli omenjeni dan fantje skupaj, j>ričelo se je besedovanje, in tudi brez pehanja ni bilo. Drugi gostje pomirili so fante. Proti JO. uri napotila sta se Janez iu Jaka Možina proti domu. Pred Japeljevo hišo prične jih Janez Japelj, kateri je že prej iz krčme šel, pBovati, vzame iz domačem hleva vile in prestriže jima koucem Japelj novo hiše pot« Pričelo se je zopet besedovanje, iu Janez Japelj udari z vilami Jakoba Možino po glavi, da so se vile zlo- mile in se je Jaka Mo/ina zgrudil takoj na tla, in že tisto noč umrl. Zatožeuec svojega zločina ne taji, in bil je obsojen na štiri leta teške ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom vsakega 25. dne ja-nuvarja. Pri drugi obravnavi zatožen je bil 28 letni Peter Furlan, kočijaž v Postojini, že večkrat kaznovan. V noči od 14. do 15. novembra 1889 ulomil je šiloma v občinsko pisarno v Postojini, tam vzel jedno uro vredno 7 gld., in jedno pipo, vredno 2 gld. Imel je še namen prisvojiti si vsebino blagajne, v kateri je bilo vrednosti okolu 27.000 gld. Predal leseno podstave VVertheimove blagajnice je šiloma odprl, tudi se sicer močno trudil, a ni se mu posrečilo odpreti blagajnico. Obsojen je bil na tri leta teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trst 8. marca. Nabergoj izvoljen s 1644 glasovi. Italijanski protikandidat Mauroner dobil 516 glasov. Središče 9. marca. Oddani 104 glasovi. Vse dobil je dr. Ivan Dečko Ljutomer 9. marca. Dr. Dečko dobil 38, nasprotnik 40 glasov. Celje 9. marca. Po silovitej volilnej borbi, kakeršne še ni bilo, dobil dr. Sernec 447, Forregger 541 glasov, torej propali s samo 94 glasovi. Leta 1887. propali za 173, leta 1885. pa za 224 glasov, torej velikansk narodni napredek. Zoper nas volili skoro vsi uradniki, zadnji sodnijski sluga prišel. Vodja okrajnega sodišča v Rogatci, pristav dr. Schmied iz Rogatca k volitvi prišel. Praga 9. marca. Ker reke naraščajo, ustavljen je promet na progi Veliki Vosek-Kolin. Ker so se železnični mostovi zrušili, se promet na progi Velik Vosek — Kraljevi Gradec še ni pričel. Dunaj 9. marca. Več škofov prišlo semkaj k škofovskim konferencam, ki se jutri prično. Lvov 9. marca. Nasproti poročilom o preganjanji zidov v Galiciji, zlasti v Kolomei, je uradno dognano, da se je red in mir kalil le v Slobodi llungurski, kjer so velike naftine jame in so bili v soboto in nedeljo delavski izgredi, pri katerih so bili ranjeni trije židje in jeden žandarm. Št. 4G/R. Slavnemu uredništvu Časopisa „Slovenski Narod" v Ljubljani. Oziraje se ua §. 19 tiskovne postave prosim slavno uredništvo, da naj popravi telegram v številki 51 Vašega list« z dne 4. marca t. 1., kakor sledi: Ni res, da je bilo uničenih 10 glasov z imenom dr. Anton Gregorčič brez predikata, ampak med temi sta bila dva namenjena dr. Tonkliju, eden med temi je bil, kteri se je glasil dr. Anton Gabrielčič, drugi se je glasil dr. Jožef Gregorčič in ostali so se glasili dr. Anton Gregorčič brez navedenja sta-novališča in brez predikata. Ni res, da je žandarmarija došla celo iz Gorice, res je le, da je bil tukaj slučajno en orožnik iz Gorice na odpustu, kteri pa ni službe opravljal. Konečno tudi pristavljam, da ni res, da bi bil red uzoren. V Tolminu, dne 6. marca 1891. Grof Miroslav Marenzi, c. kr. okr. glavar. Lijutlitko nkiInI\ii. Moli-ovu „ Fr un con k o tganje" dajo ravno tuko uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in uleaih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tiirhlauheu 1». V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Slo 11-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom« 3 (4—8) Piccoli-jeva esenca za pospešuje in meja s svojim razmehčn jočim učinkom prebavljonjo. 1 steklenica 10 kr., zabojčuk z 19 ateki ^Id. 1-ati. 8 (81-9) 5*! ■K 8 „LJUBLM1I wr. sitoji 3 /a VM leto gld. l.OO; xa pol Ii»Im KUI.2.30; za eelrl letu «1.8. 1.15. Eioterfjiie *» recite 7. marca. V Trstu: 5, 7, 52, 77, 18. V Linci: 71, 17, 8, 88, 77. Tujci: 8. marclja. Pri Malici: Hiener, EBainger, Silberstern, Singer z Dunaja. — Ftlrat iz Velike Kaniže. — Porta s hčerami iz Londona. — Dr. Globoenik iz Kranja. — Ranzenhofer iz Gradca. — Terpotic iz Terbovelj. Pri Slonu: Habenicht z Dunaja. — Kttttnig, To-niutti, Stossin iz Celovca. — Dr. Schmidinger iz Kamnika. Žužek iz Kranja. — Hočevar a Krškega. — Baron Apfal-trern iz Gorice. — Leinauer iz Gradca. — Steinmetz iz Sarajeva. — L»urenČek iz Brežic. Pri havarNktm dvoru t Brati Ottovitz iz Beljaka. Pittano, Visintini iz Belciane. — Benedicič iz Kočevja. — Spanrig iz Št Jurja. — Pri Jušnem kolodvora : Partel, Hellman, Te-desehi iz Trata. — Bait, Dornig iz Tržiča. — Trojanski is Trojane. Tržne cene v Ljubljani dne 7. marca t. 1. K". k' Špeh povojen, kgr. . j*l.;kr.[ Plenica, hktl. . . . 6169 H6i Kož, „ ... 5J50 Surovo maslo, „ '!—170! Ječmen, , . • 4 80 Jajce, jedno : . , . li—!2*K <)■*!«. , . . . 3 25 Mleko, liter . . . . H 8 i Ajda, „ . . , 5 3« Goveje meso, kgr. il — «0 i Proso, „ ... B 9< Telečjo „ , 1,— 60 Koruza, , ... 5 50 Svinjsko , „ !— r>6 Krompir, . ... ! 9 21 Kostrunovo a „ —Kol Loca, „ ... 10 — li-^O1 Grah, , . . . 10 — Golob...... -24, I Fižol, , . . . 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 96 Maslo, kgr. '— 90 Slama, „ „ . . . I 31! Mast, „ Špeh friften — 8fi Drva trda, 4 □uietr. i 680 r>2 i mehka, 4 „ I 4 «0 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v. tro v i Nebo Mo-krina v mm. 7. marca 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 739 1 mm. 738'1 mm. 7381 mm. 4 0° C 7-oC 6-6« C si. jzh. si. jzh. si. jzh. jasno obl. obl. 0 00 mm. ' 8. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-6 mm. 7374 mm. 737-2 mm. 5-6» C 10-6° C 6 4« C si. jzh. si. jzh. si. jzh. obl. obl. obl. 1 000 mm. | Srednja temperatura 6*1° in 7 5°, za 3-6° in 4'9° normalom. nad dne 9. marca t. 1. (Izvirno tolegrafičito pori čilo.) g Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5n/u m. -ona renta .... Akcije narodne hnnko . . Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... G. kr. cekini ...... Nemško marke..... 4°/0 državne srečko I* 1. 1854 Državne srečko i/. I. 1h*>4 8gerska zlata renta 4°/a . . fpirska papirna renta 5°/0 . Dunava rug. srečko f>0/„ . Bađolfove Brečke . . Akcije anglo-avHtr. banke včeraj — dane« Kld. 92 0:> — KM . 9205 92 — J 92 05 . i 10 10 n 110 40 . KH y-r> 101 90 , 984 - 987 — • 308- 307-25 , 114-80 u 115-— 9 11 n 9 12 m IS 42 B6<85 *™~ * f 6 40 950 k'd. 135i *ld. 86 kr. 100 . 180 — • 104 i, 65 ii 101 . 15 ■ 100 gld. 121 n ■ •sat listi . 113 . 75 100 gld. 184 . 25 • 10 „ 20 ! 50 120 . 166 _ 220 b t Zahvala. Za mnogobrojne izkaze srčnega sočutja, za prelepe vence in za obilo udele-žitev pri sprevodu nepozabne naše matere, oziroma stare matere in jtašče, izrekamo tem potoni najsrčnejšo zabvalo. (188) Obitelj Pogačnik. Nakup palic. Drenove mladike iu berale iz jesena, psi kovino in drena knpujo v vsaki množini za visoko ceno (168—1) v Sinnrl tuni pri Liliji. Oznanilo. Letošnji rodni zbor kranjskega odseka,,Prvega občnega uradniškega društva Avstro-Oger-ske", pa tudi letošnji redni zbor „Hranilnega ln posojilnega uradniškega društva v LJubljani" bode t a v nedeljo dne 5. aprila 1891 todno ob 10. url dopolndne v maglatratnl dvorani. Dnevni red kranjskega odseka: 1. ) Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske sploh in z ozirom na kranjskega odseka odbor. 2. ) Poročilo o že pri lanskem zborovanji pretresovanera vprašanji glede /.nižanja zavarovalnih premij. 3. ) Potrditev računa odborovega za minolo leto 1890. 4. ) Volitev novih odbornikov za opravilno )eto 1891. 5. ) Posamezni naaveti. Na dnevnem redu zbora hranilnoga in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30. društvenih pravil. Dnevni red se naznoni p. n. društvenikom po pravilih pismeno. V Ljubljani, dne 7. marca 1891. Kranjskega odseka uradniškega društva odborovi predstojnik: Sxm.©leJ. Hranilnega in posojilnega uradniškega društva odborovi načelnik: Bregar. (187) Društveuik: _^k_. Svetek, Gostilna katera je jedina na mestu, kjer bode imelo nad tisoč delavcev pri grajenji železnica Celje Velenje jedno leto dnij največ opraviti, Me «l)Bjoo{tooSfc Št 4402. [178—2) a. s V zmislu §. 15. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljauo (zakon z dne 5. avgusta 18S7. I,, št. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so za letošnjo dopolnilno volitev občinskega svčta soHtavljeni in da se smejo o«l «lauoN naprej l-l «lnij tukaj pregledovati in zoper nje ulagati ugovori. 0 pravočasno uloženih ugovorih razsojal bode občinski svet. IVIo^tni magiNtrat I ^jiiljlJiiiiMKi dne 0. marcu 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'. 34