Upravnistvo. ujuoijana, Knafljeva a — Telefon ŠL 3122, 8123, 8134. 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski 'rg 1. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. TelefOD št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien Št. 105341 Ljubljana, sobota », maja I939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. Turška politika Eden najvidnejših dogodkov v področju mednarodne politike je bil v zadnjih dneh poleg objave nemško-italijanske vojaške zveze nedvomno pakt o medsebojni pomoči, sklenjen med Turčijo in Veliko Britanijo. Vedno na novo se v zadnjih tednih delajo paralele z letom 1914. Kolika razlika je med politiko tedanje in današnje Turčije, pa med tedanjo in sedanjo Turčijo po notranji strukturi, zunanjem obsegu in celotni poziciji! 2e na splošno so ogromne razlike v nekaterih državah, kakor so danes in kakor so bile pred 25 leti. Turčija pa še prav posebno prednjači med njimi, kar se tiče razlike. Malokje so tako temeljito napravili križ čez preteklost kakor tu, se tako temeljito odmaknili od stare tradicije in vsega, kar je z njo v zvezi. Ob britansko-turškem paktu se ta ogromni prelom kaže še prav posebno učinkovito. Med osnovne črte turške nacionalne politike povojne dobe spada pred vsem prijateljstvo z Rusijo. V njem je ena najtrdnejših potez turške mednarodne vsmerjenosti. Niti za trenutek ni Ankara za vlade Kemala Ataturka omahovala na tej svoji poti, smatrajoč, da ji je prav naslonitev na Moskvo najtrdnejša opora v svetu. Pri tem pa je treba podčrtati, da notranja turška politika s tem ni bila niti najmanj prizadeta; v Turčiji se niso ves čas niti najmanj udajali komunističnim idejam v notranji politiki in tudi s komunistično propagando niso imeli kaj prida težav, a jim tudi niso niti najmanj prizanašali. Malokje so s komunističnimi agitatorji postopali tako ostro kakor ravno v Turčiji. V zunanji politiki se ni nič zgodilo, kar bi bilo v nasprotju z interesi Rusije, ne da bi se moglo ob tem govoriti o kaki zavisnosti. Pač pa se je diplomatsko sodelovanje naslanjalo tudi na gospodarsko kolaboracijo, pri čemer se je Turčija kot proizvajalec surovin s pridom uveljavljala na sovjetskem trgu, na drugi rtrani pa tudi kot konsument ruskih industrijskih izdelkov. Pod vtisom ruskih uspehov se je začela stopnjevati tudi turška industrializacija, kar prav sedaj ob sklepu pakta z Anglijo ni majhnega pomena. Druga osnovna poteza turške nacionalne politike je zadnja leta prijateljstvo in zavezništvo z Grčijo. Kar težko si ie predstavljati ta orjaški preobrat. saj je prva leta po svetovni vojni vladalo med obema državama največje nasprotstvo, ki je dovedlo celo do vojne in potem do grške katastrofe. Radikalno se je likvidiral ta spor s tem, da so se zamenjali stotiso-či prebivalstva in so narodne manjšine. ki so bile izvor nasprotij, domala povsem izginile. Zatem sta si soseda segla v roke in zavezništvo med Grčijo in Turčijo je postalo in ostalo druga vodilna poteza turške nacionalne politike do danes. Prijateljstvo z Grčijo je stvorilo osnovo za razširjenje zvez na balkansko stran. Prav zveza z Jugoslavijo je postala drugi vogelni kamen turške balkanske poliitke in Kemal je ponovno pokazal kako silno resno mu je za zvezo z našo kraljevino. Balkanska zveza se je stvorila ob izredno krepkem sodelovanju prav Kemalove Turčije. Na prednjeazijski strani je Turčija zainteresirana v dveh smereh. Kot mejaš Perzije, ali po novem Irana, ter Iraka je posegla zelo aktivno v razvoj političnih odnošajev s tem, da je dala pobudo za ustanovitev prednjeazijske-ga bloka, ki veže vse države od Egej-skega morja do britanske Indije.^ V tej zvezi je vsekakor Turčija vodilni član in njen vpliv najbolj merodajen, za kar jo najbolj usposabljajo moderna notranja preuredba ter odlična organizacija in radikalna smotrenost, ki so dosegle tako impozantne uspehe. Poleg tega je še iz predvojne dobe turški vpliv tudi v arabskih državah in teritorijih še vedno silno velik, sedaj toliko večji, ker je turška reformna politika dosegla tako vidne uspehe. Toda na azijski strani je še ena stran, kjer je turška zunanja politika prav posebno zainteresirana. To je v razmerju do Sirije, ki je v francoski mandatni UDravi. Turškim težnjam je bila Francija še v nedavni preteklosti zelo ugodila, ko je dovolila tako imenovanemu Aleksandretskemu san-džaku avtonomijo, ki pomeni dejansko toliko ko odločilno prevlado turškega živi j a in turške uprave. Tu bi Ankara rada še korak dalje in v tej ali drugi obliki priključila Aleksan-dretsko ozemlje, ki se po turško imenuje Hataj, turški republiki. Kako obliko bo zavzelo to prizadevanje in koliki bodo usoehi, to bi moglo v kratkem postati aktualno. Vendar opozarjajo informirani krogi, da ni pričakovati v tem pogledu prenagljenj. Na obeh straneh imajo interes na tem, da s predaleč segajočimi spremembami ne spravijo v slabo voljo Sirije in sploh arabskega sveta, ki bi želel Hataj ohra- CHAMBERLAIN 0 P Zunanjepolitični ekspoze v spodnji zbornici - Razvoj angleške akcije za ustanovitev »mirovne fronte« — Težkoč* 5« « ^^«s« - London, 19. maja. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je imel predsednik vlade Chamberlain v teku zunanjepolitične razprave velik govor, v katerem se je ba-vil s sedanjim mednarodnim položajem in posebno z angleško akcijo o ustanavljanju mirovne fronte. Izjavil je med drugim: Tudi sporazum z Nemčijo mogoč, če • • • Mnogo raje bi videl, da ne bi govoril o zunanji politiki, ker je sedanja doba doba napetosti, zaskrbljenosti in sumni-čenj. Toda popolnoma se zavedam, da vsako besedo, ki jo izgovorim, slišijo ne samo člani spodnjega doma, pač pa tudi po vsem svetu in da jo preiskujejo pod drobnogledom. Smatram, da more politika miru igrati vlogo tudi v onih vprašanjih, ki jih poznamo pod imenom kolonialna vprašanja. Strinjam pa se s tem, da mi nikakor nismo pripravljeni, da bi kupili mir za vsako ceno, za koncesije, ki vodijo samo do novih zahtev. Angleška politika ne sestoji v tem, da bi se ustanavljali v Evropi bloki držav s sovražnimi težnjami. Z Nemčijo bi se dalo razpravljati o pogojih trajnega miru, če bi Anglija dobila zagotovilo, da ne namerava izvesti nadaljnjih napadov ali uporabljati silo nasproti drugim državam. Na to vprašanje ne gledam s svojega osebnega stališča, pač pa s stališča angleških koristi v egoističnem smislu besede. Uvidevam, da vi ne morete ločiti angleških od svetovnih interesov. Največji od vseh angleških interesov je ohranitev miru. Glede izvajanj Lloyda Georga je Chamberlain omenil, da Lloyd George ni povedal ničesar nenavadnega ali celo usodnega glede postopkov, ki so v zvezi z angleškim poslaništvom v Pragi. Vse. kar je bilo storjeno, je posledica prejšnjega stanja. Zatem je zanikal trditve, da je finančni minister odobril, da se v banko za mednarodna plačila prenesejo tudi bivši češki računi ter pripomnil, da so bile odobritve samo v korist za tiste, ki so zapustili Češkoslovaško, ne pa v korist Nemčiji. Ustanavljanje mirovne fronte Jamstva, ki so jih dobile od Anglije posamezne države, so naletala na splošno odobravanje. To so bile metode hitrejšega postopanja, da dobe podporo in zagotovila oni krogi, ki so bili najpotrebnejši. Zaradi tega smo mi najprej dali jamstva Poljski in za tem Rumuniji. S tem pa še ni konec ukrepov, ki jih imamo pred očmi. Prva jamstva smo dali, da bi se preprečilo vsako nadaljnje poslabšanje položaja. Preostaja, da se ta postopek okrepi še s trajnimi aranžmani ter da poskušamo dobiti še dopolnilno podporo tudi od ostalih krogov, ki so za to pripravljeni in kj so voljni nuditi to podporo. Hočem poudariti, da ta politika ni politika ustanavljanja nasprotnih blokov držav v Evropi, blokov, ki bi bili medsebojno sovražno razpoloženi. Nikakor ne smatram, da je vojna neizbežna, dokler se ni začela Politika nasprotujočih si blokov držav se nam zdi v jedru nestalna in zaradi tega tudi nevarna. Mi zastopamo v politiki stališče, da ni niti enega vzroka za napad, ki bi onemogočil razpravo v duhu dobre volje glede vseh vprašanj, ki so mednarodno sporni. Angleško-turška pogodba Pogajanja s Turčijo so kmalu pokazala, da obstoje tudi razna vprašanja vojaškega značaja, ki so bila kmalu urejena, tako da sta obe vladi mogli že 12. maja podati izjavo, ki je doživela veliko odobravanje in nade v pogajanja z Rusijo i v spodnji zbornici i v javnosti sami. Po sklenitvi dogovora je vsa Turčija manifestirala občutek zaupanja in hvaležnosti za britansko prijateljstvo. Razmerje do Turčije se je utrdilo v dobi predsedovanja Ismeta Inenija. Recipročnemu značaju tega dogovora pripisujemo velik pomen. Dogovor se ne more skleniti kar čez noe in je bilo zato priporočljivo razčistiti, kako bosta na podlagi vzajemnih obveznosti nastopili Velika Britanija in Turčija v primeru kakšnega napada, ki bi rodil vojno v Sredozemlju. V tej izjavi smo izrazili svojo namero, da bomo v primeru vojne drug drugemu pomagali. Toda spodnja zbornica ve, da ta izjava sega čez okvir Sredozemlja. V tej izjavi se priznava potreba varnosti na Balkanu. V svojih konsultacijah smo se glede tega zedinili in bomo brez dvoma te rezultate ugotovili v dolgoročni pogodbi. Pogajanja z Rusijo Kar se tiče pogajanj z Rusijo, ni res, da britanska vlada koleba, češ da se ne strinja z ideologijo druge pogajajoče se stranke. Ponoviti želim, da to ni tako. Velika Britanija hoče najti najboljšo metodo za ustanovitev mirovne fronte, če bomo mogli najti način za pomoč in sodelovanje Rusije pri ustvarjanju mirovne fronte, ga bomo pozdravili. Mi ga želimo in ga iščemo. Glasovi, da podcenjujemo pomoč, ki bi jo mogli imeti od Rusije, so neutemeljeni. Mi smo ruski vladi svetovali, naj bi podala izjavo glode Poljske in Rumunije. podobno izjavi, Id smo jo mi dali Turčiji. Toda zdi se, da je sovjetska vlada mislila, da ta ponudba ni recipročna. Izjaviti želim, da ni britanska vlada nikoli imela namena zahtevati od ruske vlade, naj stori karkoli, česar ne bi bila sama pripravljena storiti. Mi smo zmerom pričakovali, da bodo dogovori recipročni, zato težko razumem, zakaj nekateri neprestano mislijo, da se v svojih predlogih izogibamo recipročnosti. Nam je do tega. da hitro dosežemo sporazum, toda spodnja zbornica naj ima v mislih, da mi v tem pogledu ne skušamo ustvarjati zveze med nami in drugimi državami, temveč samo iščemo pota in načine, kako se bomo uprli napadu. Ta politika se nam ne bi posrečila, če bi v želji, da dosežemo sodelovanje katere države, ustvarili nevšečnosti drugi državi, Id noče sodelovati t nami. Zato izjavljam, da je v tako važni in kočljivi zadevi potrebna neka opreznost. Cilj naše politike je ustvaritev fronte in je bolje ta cilj odložiti še za nekaj dni, kakor pa hitro neka j ukren'ti, če bi se potem pred našimi očmi neitaj že gotovega podrlo. Mislimo, da sovjetska vlada morda ni mogla doseči z nami sporazum v nekaterih vprašanjih, v katerih bi se lahko sporazumeli, če bi bila pripravljena naknadno obširneje proučiti vprašanja, zaradi katerih so nastale težave. Ne morem povedati, kako žal mi je, da je sovjetska vlada sklenila, da ne pošlje Potemkina v ženevo. Zasedanje sveta DN se je odložilo za teden dni samo zato, da se omogoči Po-temkinu udeležba. Po odložitvi zasedanja pa Potemkin ne more priti v ženevo, tako da lord Halifax nima možnosti osebno pogovoriti se z njim. Naš zunanji minister Halifax bo jutri konferiral v Parizu s predsednikom francoske vlade Daladierom in z zunanjim ministrom Bonnetom. Po teh konzultacijah je pričakovati, da bodo odstranjene zapreke, Id so do danes zavirale sklenitev dogovora z Rusijo. Upam. je končal Chamberlain. da bom potem vendar že mogel sporočiti spodnji zbornici, da je dosežen končni sporazum med obema državama. Potek seje Predlog o znižanju kreditov zunanjemu rr?~**+~stvu odklonjen London. 19. maja br Zastoj v pogajanjih z Rusijo in indiskrecije ruskih, kakor tudi angleških listov o angleških in ruskih predlogih za sporazum, ki so pokazali, da sta stališči ruske in angleške vlade še precej nasprotni, so bili razlog za zunanjepolitično debato, ki se je vršila danes v spodnji zbornici. Ob tej priliki je podal ministrski predsednik Chamberlain pomembne izjave, v katerih je med drugim poudaril, da je nastal v pogajanjih z Rusijo prav za prav nesporazum, da pa Anglija nima namena ustvarjati nekih vojaških zvez ki bi le še lahko bolj vznemirile svet nego »fronto miru«, ki naj bi za jamčila da v bodo če ne bo nobena mala država postala žrtev politike svojih sosedov. Formalni povod za debato so dali zastopniki opozicije, ki so vložili pri predsedstvu zbornice predlog, j naj se znižajo krediti za zunanje ministr- i stvo, ker izvaja politiko, ki je ni mogoče odobravati. Zbornica se je danes v nasprotju s svojim običajem sestala že v opoldanskih urah. Chamber'ain je govoril okrog 14. ure in dobri dve ur; pozneje je bila debata, v katero je poseglo v celoti 7 govornikov. že zaključena. Predlog opozicije za znižanje kreditov za zunanje ministrstvo je bil odklonjen. Veliko pozornost je pri tem vzbudila okoliščina, da se je izredno veliko število konservativnih poslancev vzdržalo glasovanja. Po formalni otvoritvi zbornične seje in prehodu na dnevni red. je prvi govoril stari liberalni leader Lloyd George. Na svetu, je dejal, je nastala splošna napetost, v kateri pričakuje javnost dan za dnem nov udarec proti obstoječemu stanju. Malo je verjetno, da bi kakšna država napadla neposredno Anglijo ali njene koionije in dominione, niti v sklopu Sirije. Nedvomno pa je. da bo mogla Ankara računati z dobrohotnim razpoloženjem na francoski strani, kar bo nedvomno bistveno olajšalo sporazum. Poleg vezav v naznačenih smereh je Turčija na prav poseben način zainteresirana na Dardanelah ter na dogajanju v vzhodnem Sredozemskem morju in še posebej v Črnem morju. Odveč bi bilo utemeljevati to povezanost, nešteti komentarji so te dni razmotri-vali, kako se je spremenila situacija v vzhodnem delu Sredozemskega morja z angleško-turškim paktom. Zlasti na- glašajo v angleških krogih, kako močno okrepitev je dobil z novim paktom otok Ciper, ki sam nima najboljših luk, a ima v maloazijski obali smiselno dopolnitev. Smatra se, da je težišče pakta v vlogi Dardanel, to se pravi, v bodoči vlogi Dardanel v zvezi s pogajanji in aranžmaji z Rusijo. Znano je, da obstoja poseben sporazum glede Dardanel, sklenjen vMontreuxu. Prav spričo tega so potrebne še nadaljnje podrobne določbe, ki so jih postavili na program bodočih razgovorov. I ker se vse države na svetu dobro zavedajo angleške moči. Toda tik za mejami nekaterih držav se pravkar vršijo vojaške inšpekcije. Od Libije do Severnega morja se premikajo čete. a nihče ničesar ne zve o njihovih namerah. Angleška politika dejansko stremi za ohranitvijo miru. To politiko je treba izpopolniti v toliki meri. da se nikdo ne bo upal nikogar napasti. Končna in popolna katastrofa pa »e bo mogla preprečiti le. če se bodo vse države, ki so interesirane na ohranitvi miru, združile v mirovni fronti Vladi je treba čestitati k sporazumu, ki ga je sklenila s Turčijo, toda položaj mirovne fronte bo še v izredni meri bo!j utrjen, če bo tudi Rusija vključena vanjo. Rusija je pripravljena staviti svoje vojaške in industrijske sile na razpolago demokraciji.^ upravičeno zahteva od demokratskih držav enake obveznosti, kakor naj bi jih ona sama prevzela Drugi govornik je bil vodja laburistične opozicije, major Attlee, ki je izjavil, da bo mirovna sronta perfektna šele tedaj, ko bo doseženo tesno sodelovanje Rusije. Anglije in Francije. Čeprav je angleška vlada doslej mnogo storila za ohranitev miru. ji vendar specifično pri pogajanjih z Rusijo ni mogoče oprostiti, da pogajanja tako zavlačuje in jih vodi v absolutni tajnosti. Nadaljevanje debate Chamberlainov govor je bil od večjega dela konservativnih poslancev sprejet z velikim odobravanjem. Naslednji govornik je bil konservativni prvak Churchill, ki je naglasil. da je v sedanji mednarodni politični konstelaciji največji angleški politični interes ta, da doseže z Rusijo podobno sodelovanje na političnem in vojaškem področju, kakor ga je s Francijo. Angleška vlada mora pristati na rusko željo, da se enako kakor Poljski in Rumuniji, zajamčijo tudi Litvi, Letonski in Estonski njeni interesi. Formacija mirovnega bloka bo zaključena dejansko in glede na svoje učinkovanje šele tedaj, ko bo v njenem okviru tudi Rusija. V ostalem pa tudi ni nobenega stvarnega razloga, zaradi katerega bi bilo upravičeno na tak način zavlačevati pogajanja z Rusijo in odklanjati njeno pomoč. Bivši zunanji minister Eden je v daljšem govoru naglasil. da se strinja s Chamberlainovo izjavo, da je namen angleške politike preprečiti vojno in ne povzročiti je. Toda metode. ki se jih vlada pri izvajanju te politike poslužuje, so nesprejemljive. Čim bolj trdno bo zgrajena fronta miru, tem bolje se bodo nasprotniki miru lahko prepričali, da je zaman vsak njihov novi poskus z nasiljem in grožnjami spremeniti karto Evrope. V tem spoznanju pa je tudi utemeljena nujnost angleško ruskega sporazuma. Nobenega političnega, ne vojaškega. ne psihološkega razloga ni za to, da bi bilo treba odkloniti načelo popolne recipročnosti kot osnove takega sporazuma. Vodja liberalov Sinclair je ugotovil, da je nemškemu in italijanskemu narodu treba samo jasno donovedati. da ju angleški narod ne sovraži, nego je prijateljsko razpoložen do njiju, a prav tako je treba povedati, da bi vsaka napadalna akcija, ki bi bila naperjena proti kakšni državi, za katero je Anglija dala svoja jamstva, izzvala vojno. Debato je zaključil kot zastopnik vlade državni podtajnik za zunanje zadeve Butler. Pojasnil je. da je angleška vlada v pogajanjih z Rusijo svoje prvotne predloge že spremenila. Anglija pa noče bloka držav, ki bi bil naperjen proti kakšni drugi državi, nego hoče ustvariti stanje varnosti, v katerem bo mogoče različna stališča in zahteve spraviti v sklad in realizirati s pogajanji, ne pa s silo. Anglija vojne noče povzročiti, nego jo preprečiti. Ob zaključku je zbornica prešla h glasovanju Predlog opozicije o zmanjšanju kreditov za zunanje ministrstvo je bil odklonjen z 220 : 96 glasovom. Pičla udeležba pri glasovanju je vzbudila občo pozornost. Večji del konservativnih poslancev, a tudi nekaj opozicijskih, se je glasovanja vzdržalo. Predvsem niso glasovali poslanci Ede-nove skupine, ki jih je okrog 45. kakor tudi ne prijatelji Churchilla. Duffa Coopra in še nekaterih drugih konservativnih prvakov. Zastoj v pogajanjih Kljub temu vlada tako v angleških kakor francoskih krogih optimizem London, 19. maja. z. Angleško-ruska pogajanja so znova prišla na mrtvo točko. Zadnji angleški predlogi niso našli razumevanja v Moskvi, ki slej ko prej vztraja na tem, da prevzamejo zapadne velesile garancije tudi za Litvo, Estonsko in Letonsko. Razlika v stališču obeh velesil pa ni toliko stvarnega kakor načelnega stališča. Glavno težavo tvori še vedno odklonilno stališče Poljske, ki odklanja tesnejše zveze z Moskvo, deloma tudi zato, ker se boji, da bi mogla ukrajinska narodna manjšina kdaj v bodočnosti igrati v Poljski enako vlogo, kakor jo je igrala nemška narodna manjšina v bivši Češkoslovaški. Angleški tisk pa je še vedno optimističen in smatra, da je končni sporazum zagotovljen. »Daily Express« naglaša, da je Anglija šla sicer do skrajnih meja, vendar pa je slej ko prej pripravljena storiti vse, da pride do sporazuma. »Daily Telegraph« pravi, da bo Anglija v polnem obsegu prevzela vse obveznosti, ki naj zajamčijo Rusiji popolno enakopravnost. Glede Francije ni dvoma, da se bo pridružila vsaki obveznosti, ki jo bo prevzela Anglija London, 19. maja. br. Ruski poslanik Majski je bil danes dopoldne znova v Foreign officeu. že včeraj je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Halifa-xom ki ga je tedaj informiral o stališču, katerega je zavzela angleška vlada na svoji seji v sredo o poslednjih ruskih pro-tipredlogih. Danes se je Majski sestal z državnim pod tajnikom za zunanje zadeve sirom Robertom Vansittartom. Izročil mu je noto ruske vlade, o kateri vsebini pa ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrefono-sti. Pariz, 19. maja. d. V tukajšnjih diplomatskih krogih so prepričani, da bo med Anglijo in Rusijo kljub velikim težkočam, ki še vedno obstojajo, končno na podlagi francoskih kcmpromisnJi predlogov le prišlo do sporazuma. Med obema vladama so sicer še vedno znatna nasprotja v naziranjih, ki pa se bodo dala premostiti. Angliji gre predvsem za to. da zagotovi Poljski in Rumuniji v primeru nemških napadov pomeč Rusije. V Londonu sicer verujejo v odporno voljo obeh teh držav, vendar bi jima radi še s pomočjo Rusije za kritične momente okrepili hrbet, posebno glede na razširjeno bojazen pred nemškim zračnim orožjem. V glavnem je bolj moralna kakor materialna pomoč, ki bi jo rada Anglija dosegla od Rusije.' V nsj: labšem slučaju bi se mogla Anglija tudi odreči pogodbeni formulaciji; kajti, ako bi se kdaj nemškim armadam posrečilo prodreti globoko na Poljsko ali v Rumunijo. bo morala Rusija vojaško reagirati tudi brez kakršnihkoli si bodi obveznosti. Rusija namreč nikakor ne more riskirati, da bd dobila namesto dveh vmesnih držav za zapadnega sore-da veliko Nemčijo. Nemška vojska se gotovo ne bi ustavila oto ruski meji, temveč bi se je v Hitlerjevi službi polastilo hrepenenje po Ukrajini. Anglija torej nima nobenega razloga plačati visoko ceno za pogodbeno ugotovitev česa takega, kar feg T BHOI94 &U «Ht» fiOlitik* Rusija zahteva nasprotno, kakor postaja večino bolj jasno, za svojo pomoč zelo visoko ceno : ona zahteva, da postane enakopravni član v zveznem obroču zapadnih velesil. Po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov zasleduje Rusija pri tem še posebne namene. S sklenitvijo vojaške zveze z zapadnimi velesilami bi dobila raca proste roke na Daljnem vzhodu. Vedno bclj se kaže namreč, da se bo vojna na Kitajskem vlekla še v nedogled, da postajajo šanse za japonsko zmago vedno manjše. Rusija bi se rada zopet polastila Mandžurije, kar pa bi bilo mogoče le, ako napade Japonsko na inandžurski meji, še posebno bi se mogla Kitajska zopet dovolj okrepiti. Ta napad pa bi bil mogoč samo tedaj, ako bi imela Rusija z vojaško zvezo z zapadìnjmi državami popolnoma zavarovan svoj hrbet v Evropi. Pri pogajanjih z Anglijo ščiti Rusija vsekakor v prvi vrsti svoje lastne interese in svoj lastni prestiž. Angleški interesi v vzhodni Aziji se na drugi strani nikakor ne krijejo z ruskimi interesi. Tako iz gospodarskih kakor tudi političnih razlogov Anglija nikakor ne želi, da bi postala Rusija na Daljnem vzhodu premočna. Nič čudno ni torej, ako Rusija zahteva popolno zvezo, in se na drugi strani Anglija zvezi odločno upira. Ako se bo francoski diplomaciji končno le posrečilo premagati to interesno nasprotje, potem bo nedvomno izvršila veliko delo. V nedeljo sestanek GaSencu-Markovič Beograd, 19. maja AA. Na pristojnem mestu potrjujejo vest o bližnjem sestanku zunanjega ministra Cincar-Markoviča z rumini s kim zunanjim ministrom Gafenoom. Sestanek bo v nedeljo 21. t- m. na Dunavu. Sestanek bo zasebnega značaja, namen pa mu bo izmenjava informacij. Angleška suverena v Ottawi Ottawa, 19. maja. AA. Angleški kralj in kraljica sta se danes ob 11. pripeljala v Ottawo. Generalni guverner Kanade je pozdravil kralja in kraljico na železniški postaji. Pred postajo se je zbralo 6.000 lju>-di, ki so navdušeno pozdravljali kraljevsko dvojico. Ob prihodu dvornega %4aka so oddali 21 častnih topovskih strelov. S postaje sta kralj in kraljica krenila v spremstvu dragonske garde v mesto. Uspel francoski polet preko Atlantika New York, ig. maja. AA, Letalo »Lieutenant de Vaisseau Paris« je preletelo Atlantski ocean. Odletelo je iz Biscarose v torek ter pri pelo v luko Washington, vojno pristanišče nedaleč od New Yorka. Letalo se je spustilo v Lizboni, Yorki in na Bermu JSkih otokih. Let je bil izvršen z izredno preciznostjo. Posadka je bila «talno v zvezi s francoskimi vojaškimi radiop:stajami ter postajo luke Washington Talna med Franclp In Italijo Fransija pripravljena pričeti uradna pogajanja, ako Italija ne bo zahtevala teritorialnih koncesij London. 19. maja. o. »Daily Mail« poroča iz Rima, da se vodijo tajna pogajanja med Francijo in Ita'ijo, ki so že precej napi edovala Francoska vlada je sporočila italijanski vladi, da je pripravljena pričeti oficielna pogajanja o italijanskih zahtevah, če Italija ne zahteva nobenih teritorialnih koncesij. Italijanska vlada je nato zagotovila. da so njene zahteve glede Tunisa, Dži- butija in Sueškega prekooa «amo pravnega značaja. Trdijo, da so bi a ta pogajanja v vatikanski knjižnici. Francijo je zastopal poslanik Francois Poncet, italijansko vlado pa grof Costuza, italijanski poslanik pri Vatikanu. Zlasti včeraj so trajala posvetovanja zelo dolgo. Nekaj časa j itn je prisostvoval tudi vatikanski državni tajnik kardinal Maglione. Nemčija In severne države V Nemčiji polagalo na pogajanja z baltskimi in skandinavskimi državami veliko važnost Kodanj, 19. maja. AA (DNB): Izdano je bilo naslednje uradno obvestilo: Ko je nemška vlada predlagala, naj se začno pogajanja za sklenitev pakta o nenapadanju na temelju vzajemnosti, sta obe vladi izmenjali misli, kar je dovedlo do sledečega rezultata. Danska vlada ki je že prej odgovorila Nemčiji, da se ne čuti ogroženo, je sedaj sporočila, da je pripravljena pričeti pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta, ki bi potrdil obstoječe prijateljske odnošaje in s čimer bi se izrazila volja obeh držav, da druga napram drugi ne bosta uporabljali nasilnih sredstev za reševanje medsebojnih vprašanj. Berlin, 19 maja. AA. (DNB): Nemški tisk komentira odgovore nordijskih držav na nemški predlog o sklenitvi medsebojnega nenapadalnega pakta ter pravi, da so odgovori dokazali, da je bila Rooseveltova poslanica sestavljena na napačn: osnovi. «Völkischer Beobachter« pravi, da so nordijske države že dolga leta imele z Nemčijo prijateljske zveze, da pa je Roosevelt navzlic, temu v svoji poslanici trdil, da Nemčija te države ogroža. Roosevelt je s tem samo vznemiril evropsko politiko. Tako nordijske države kak un tudi baltiške so s svojimi odgovori najbojše dokazale ne-osnovanost Rooseveltove poslanice. Danska je s svojim odgovorom dokazala medsebojno zaupanje, ki vlada med Nemčijo in Dansko. Iz tega se vidi tudi velika razlika, ki obstoja med angleškim sistemom garancij ter pakti o medsebojnem nenapadanju, ki jih sklepa Nemčija. Pariz, 19. maja. z. »Temps« poroča, da polagajo v Berlinu izredno važnost na pogajanja 9 skandinavskimi in baltskimi drža-vami. Nemčiji je predvsem do tega, da si zagotovi nevtralnost vseh severnih držav za vsak primer. V tem pogledu poagajo največjo važnost na stališče, ki ga bodo zavzele baltske države V Berlinu smatrajo, da je vloga baltskih držav izredne važnosti že zaradi tega. da so baltske države prehodno ozemlje za primer nemško-ruskega spopada. Zato polagajo na sklenitev primernega dogovora s temi državami še prav posebno važnost rada v Madridu Včeraj je bila v Madridu v proslavo Francove zmage svečana parada, pri kateri je sodeSovalo nad Zoo.ooo vojakov Madrid. 19. maja. AA. (DNB): Velika vojaška parada, ki se je danes začela v Madridu. pomeni uradni konec španske državljanske vojne. Parade se je udeležlo okoli 200.000 vojakov. Nekaj pred deveto uiro do-po'dne je general Franco v slavnostnem sprevodu prišel v Madrid. V njegovem spremstvu so bili vsi člani generalitete. Ulice. po katerih je šel sprevod, so bile slavnostno okrašene. Na vsej poti je množica ljudstva navdušeno vzklikala generalu Francu in Španiji. Pred začetkom sprevoda sita bila izročena generalu Francu lovorjev venec m posebna spomenica, v kateri so poudarjena zgodovinska dela generala Franca kot odrešitelja domovine. Prvim vojaškim oddelkom, ki so šli v sprevodu, je poveljeval vrhovni poveljnik osrednje španske armade general Saliquet. Zatem so sto- pali italijanski prostovo'jci pod poveljstvom generala Gambare. Sledile so čete generalov Solchage, Valina, Orgaza in drugih. Posebno številno so bili zastopani motorizirani oddelki in težka artiljenja. Vse tribune za občinstvo in diplomatski zbor so bile nabito polne Med drugimi je bilo opaziti tudi italijanskega poslanika grofa Violo. Vsi dopisniki iz Madrida poročajo da je bil že na vse zgodaj zjutraj Madrid z okolico podoben velikemu vojaškemu taborišču. Čete so bile že ob 8. zjutraj pripravljene za parado. Ponoči so v vsej Španiji goreli kresovi v znak zmagoslavnega konca vojne ter začetka nove dobe miru. V okviru teh slavnosti bo general Franco prvič sprejel v samostanu Escoriai pri Madridu v svojstvu šefa države diplomatski zboir. Palestini Demonstracije Židov pred poslopjem angleške uprave Vmes je moralo poseči tudi vojaštvo Jeruzalem, 19. maja. w. V Jeruzalemu so bili včeraj veliki izgredi. Po mestu so sidje ves dan demonstrirali ter vzklikali proti Angliji, ministrskemu predsedniku Čhamberlainu in kolonijskemu ministru Macdonaldu. Zgodaj popoldne je prišlo več tisoč Židov pred poslopje angleške uprave, kjer so protestirali proti angleški Beli knjigi o odločitvi palestinskega vprašanja. Ker so demonstracije postajale čim dalje hujše, je skušala polocija razgnati množico s penclreki. Nenadno so padli iz množice streli ter sta bila dva angleška vojaka hudo ranjena. Zato so angleške čete nastopile proti demonstrantom z orožjem ter so Fr: gram Članovega obiska v Berlinu Berlin, 19. maja. br. Danes je bil objavljen program Cianovega obiska v Berlinu-Italijanski zunanji minister prispe v Berlin v nedeljo dopoldne ob 11 Na postaji ga bo sprejel Ribbentrop z velikim spremstvom. K sprejemu bodo prišli tudi italijanski pos'anik Attolico. nemški poslanik v Rimu in nekateri člani nemške vlade. Še dopoldne bo Ciano po'ožil venec pred spomenik Neznanega junaka. Takoj nato bo obiskal zunanjega ministra. Ob 13-30 mu bo Ribbentrop vrnil obisk v hotelu » Ad Ionu«, kjer se bo Ciano nastanil. Popoldne se bodo pričeli zaključni razgovori o italijansko-nemšk' vojaški zvezi. > Ob 20.30 bo Hitler priredil Cianu večerjo" v stari kancelarski palači. V ponede'jek dopoldne bo siprejem v berlinski mestni hiši. Ob 11. dopoldne bosrta Ciano in Ribbentrop v novi kancelarski palači svečano podpisala italijansko-nemško vojaško zvezno pogodbo. Oba ministra bosta sama po radiu objavila podpis pogodbe. Nato bo Ciana sprejel kan celar Hitler. Sestanku bosta prisostvovala tudi Ribbentrop in italijanski poslanik Attolico. Ob 13. bosta oba zunanja ministra sprejela novinarje. Nato bo kosilo na italijanskem poslaništvu. Popoldne bo Ciano obiskal Göringa na njegovem privatnem stanovanju, zvečer pa bo banket v Ribbcntropovi privatni vili v Dahlenu. V torek zjutraj bo Ciano s posebnim vlakom odpotoval nazaj v Rim. Si^lor — slovaški poslanik pri Vatikanu Bratislava, 19. maja. o. Slovaška vlada je zaprosila pri Vatikanu agrement za bivšega ministrskega predsednika Karla Sidorja, ki naj bi postal poslanik pri sv. stolici. zvečer okrog 21. prepeljali že 85 ranjencev v židovske bolnišnice. Na angleški strani je bilo 10 ranjenih, med njimi 2 hudo. židovski demonstranti so podrli vse brzojavne drogove in razbili vse cestne sve tilke v okolici angleškega upravnega poslopja. London, 19. maja. w. Angleški listi poročajo obširno o židovskih izgredih v Palestini. V Jeruzalemu je moralo razen policije nastopiti proti židovskim demonstrantom tudi vojaštvo. Listi poročajo, da je bil na angleški strani en vojak ubit, 10 pa ranjenih, dočim je bilo na židovski strani sto ranjencev. Nemčija prevzame vse čsl. dolgove London, 19. maja o Po zanesljivih informacijah je angleško finančno ministrstvo izjavilo, da je pripravljeno izročiti 5 milijonov funtov češkoslovaških denarnih rezerv v Angliji mednarodni reparacijski banki v Baslu, ki naj bi dala to vsoto na razpolago nemški državni banki. Ta transakcija se smatra kot rezultat danes končanih razgovorov nemškega delegata dr. Wohltata z zastopniki angleške narodne banke in finančnega ministrstva. Angleška vlada doslej ni izjavila, koliko je češkoslovaških rezerv v Angliji, finančni krogi pa menijo, da jih je 20 do 25 milijonov funtov šterlingov, od tega 15 milijonov v zlatu. Dr. Wohltat je obljubil angleški vladi, da bo Nemčija prevzela vse češkoslovaške dolgove, tako državne kakor občinske v okviru sporazuma, doseženega v Londonu. Rcoseveltovo potovanje po Zedinjenih državah Washington, 19. maja. d. Predsednik Roosevelt namerava od,ti dne 15. junija na krožno potovanje po Zedinjenih drža>-vah. da bo v javnih predavanjih propagiral svoje nazore o potrebi revizije ne-vtralnostnega zakona. Postopek za odobritev šolskih knjig Beograd, 19. maja. p. Prosvetni minister je na osnovi zakona o učbenikih in zakona o glavnem prosvetnem s>vetu predpisal pravilnik, v katerem je podan postopek za izvajanje do'oób glede uporabljanja učbenikov na vseh šolah v koiratenei prosvetnega ministrstva. Pravilnik obširno določa način, kako se odo'ore učbeniki za te Sole. Vsak odobren učbenik bo odslej v veljavi . najmanj po 4 šolska leta, ' „Zastoj v sporazumevanju" »Slovenski dom< je ponat.snil iz beograjske »Politike« razmišljanje o ^zastoju pogajanj za sporazum med Srbi in Hrvati, ki ne bo dolg«, članek dokazuje, da se bodo pogajanja za sporazum nadaljevala in da se bo doseglo soglasje tudi v tistem, v čemer ga do sedaj še ni bilo. Med drugim pravi: »Če položaj nepristransko ocenimo, pridemo do zaključka, da sporazum Srbov s Hrvati ni mogoče ustvariti z dvajsetdnev-nimi razgovori. Zastoj, ki je nastal, more koristno služiti, da se pripravijo ugodnejši pogoji za sporazum. Ni treba misliti, da bo zastoj trajal dolgo. Treba je nadaljevati tam, kjer je stvar obtičala. Delo za sporazum se mora nadaljevati, ker ni končano. Razvoj političnega položaja se giblje torej naprej in ne nazaj.« »Hrvatski dnevnik« je objavil omenjeni članek »Politike« v celoti. Pravi pa o njem, da »ne vsebuje ničesar stvarnega. Besede, da sporazum ni časovno omejena potreba, so stare. Povsem odveč bi bilo še komentirati ta članek. To lahko opravi vsak inteligenten čitatelj sam.« „Seljački dom" o pogajanjih za sporazum Glavno glasilo HSS »Seljački dom« objavlja uvodnik, v katerem dokazuje, da je postalo hrvatsko vprašanje po volitvah 11. decembra 1938 najnujnejše državno vprašanje. Podrobno govori o pogajanjih za sporazum in nato nadaljuje: Razgovori so bili zaključeni. Pri njih se je pokazalo, da Hrvati vedo, kaj hočejo in kako bo treba rešiti hrvatsko vprašanje. Mislimo, da sedaj ne bodo mogli več govoriti na drugi strani, da ne vedo, kaj hočejo prav za prav Hrvati. Med temi razgovori se je poskušalo od gotovih strani zanesti razdor v hrvatske vrste z očitki, da pripravlja vodstvo hrvatskega narodnega pokreta izdajstvo nad hrvatskim narodom. Drugi so zopet mislili, da je nastopil čas, ko bi se dalo nekaj pribaran-tatL Hrvatski kmetski narod je danes politično popolnoma zrel in ve, kaj mora storiti. Ve pa tudi, da se mu njegov voditelj dr. Maček nikdar ne bo izneveril. Na sestanku narodnih poslancev HSS so bili sprejeti sklepi, ki dajejo dr. Mačku vsa pooblastila za nadaljevanje borbe za pravično hrvatsko narodno stvar do končne zmage.« Irvatski Nemci in sporazum V Osijeku izhajajoči nemški tednik »Sla-voniseher Volksbote« je prinesel članek o stališču hrvatskih Nemcev do sporazuma Članek med drugim pravi: »Tukajšnji Nemci, ki živimo s Hrvati v mestu in po vaseh, se posebno interesiramo za rešitev hrvatskega vprašanja. Čeprav pri zadnjih volitvah nismo glasovali za listo dr. Mačka, vendar želimo, da bi bilo to vprašanje že končno likvidirano. Pri tem hočemo, da nas Hrvati priznajo na tem ozemlju za činitelja, s katerim je treba računati, posebno ker je v zadnjem času nemško prebivalstvo na podeželju izpostavljeno različnim nasprotstvom s hrvatske strani. Ponovno naglašamo, da želimo Hrvatom vse dobro, v kolikor tudi nam dobro žele. Nadejamo se, da bo hrvatsko vodstvo vse storilo, da se protinemško razpoloženje, ki se tukaj pojavlja, spremeni v prijateljsko razpoloženje.« »Hrvatski dnevnik«, ki ponatiskuje te odstavke, jim pristavlja, da so očitki o protinemškem razpoloženju ncosnovani. Pri hrvatskih kmetih ne gre za nikako ne-razpoloženje proti Nemcem, temveč samo za nerazpoloženje proti političnemu nasprotniku, kakršno obstoja pač povsod po svetu. Na Nemcih samih je, da odpravijo vzroke nezaupanja in nerazpoloženja. Hrvatski katoliški dnevnik »Hrvatska straža« poroča, da je nedavno prejel škof dr. Dionizij Njaradi lastnoročno papeževo pismo, v katerem izreka papež svoje zadovoljstvo s pisanjem in delovanjem »Hrvatske straže«. O odstopu dosedanjega direktorja »Hrvatske straže« dr Janka Simraka objavlja dr Mačkov organ »Hrvatski dnevnik« beležko, v kateri pravi ,da je bilo sklenjeno že na zadnji škofovski konferenci v Zagrebu, ustanoviti nov hrvatski katoliški dnevnik, ki bo imel širšo osnovo, kakor jo ima sedaj »Hrvatska straža«. Episkopat želi zbrati okoli bodočega novega hrvatskega katob'Skega dnevnika vse tvorne sile hrvatske katoliške akcije, dočim je bila zastopana v »Hrvatski straži« samo ena njena skupina, t. zv domagojci. V zvezi s tem se vrše tudi pogajanja za fu-zijo med dosedanjimi tremi katoliškimi tiskarnami v Zagrebu v eno, ki bi bila v stanju izdajati novi veliki hrvatski katoliški dnevnik Kako vlogo bo igrala pri ustanavljanju tega novega dnevnika »Hrvatska straža«, še ni znano Nekateri zagovarjajo misel ustanovitve čisto novega lista, drugi pa predlagajo reorganizacijo »Hrvatske straže«, ki naj bi dobila novo uredništvo in eventualno spremenila tudi ime. Nova češka vojaka Predsednik praške vlade divizijsk' gene raJ inž. Eliaš je nedavno obvestil češko javnost, da bo v bližnjih dneh organizirana nova vojska protektorata, ki pa bo štela samo 7000 mož. Vanjo bodo pred vsem sprejeti dalje služeči podoficirji. Oboroženi bodo s karabinkami, pištolami in sabljami, oziroma bajoneti. Druge vrste orožja protektoratni »zaščitni zbor«, kakor se bo uradno imenovala ta vojska, ne bo Imel. Posadke zbora bodo porazmeščene v raznih vojašnicah po Češkem in Moravskem. Ker pa s tem še daleč ne bodo zasedene vse vojašnice, ki so v mnogih krajih velike in nove stavbe, so posamezne občine že stopile v pogajanja z vlado, da jim prepusti prazne vojašnice, ki bodo izpremenjene v šole. Sinagoge na češkem Glasilo sudetskih Nemcev »Die Zeit« ostro napada češkoslovaško narodno cerkev češ da je prevzela od židovskih cerkvenih občin v dar več sinagog, ki jih misli predelati v krščanske cerkve. List ji očita, da se tem sabotira protižidovsko usmerjenost širokih ljudskih množic. Dalje pravi list, da je bil ustanovitelj čsl. narodne cerkve dr. Herben in da je bil njen veliki pokrovitelj in duhovni vodja pokojni prezident T. G. Masaryk. Uprava češkoslovaške narodne cerkve objavlja v zve® 9 tem napadom v praSkih Banovinska skupščina omladine JNS v Ljubljani V nedeljo, 21. maja bo ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Kazine v Ljubljani redna banovinska skupščina Omladine Jugoslovenske nacionalne stranke s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, pozdrav in poročilo predsednika g. inž. Jožeta Rusa, 2. imenovanje zapisnikarjev, 3. izvolitev verifikacijskega odbora^ 4. poročilo tajnika g. Andreja Uršiča, 5. poročilo blagajnika g. Dušana Verbiča, 6. poročilo nadzornega odbora, 7. poročilo verifikacijskega odbora, 8. volitve, 9. poročilo g. dr. Branka Vrčona, 10. nagovori članov vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke, 11. sprejem resolucije, 12. slučajnosti in zaključek skupščine. Legitimacije za skupščino izdajajo udeležencem sreske organizacije OJNS, v Ljubljani pa tajništvo OJNS v Kazini . Banovinski odbor OJNS Žrebanje »Jutrovlh« nagrad Kakor smo že v razpisu našega letošnjega nagradnega tekmovanja sporočili in pozneje večkrat ponovili, bodo razpisane nagrade po žrebu razdeljene med one, ki so pravilno zložili sestavljenko (avtomobil) ter pravilno rešili vseh šest nalog. Žrebanje bo danes v veliki dvorani Kazine in se bo začelo ob 10. dopoldne. Žrebalo se bo javno pod nadzorstvom kr. notarja dr. Andreja Kuharja. Trajalo bo potem do 13. ure, nadaljevalo pa popolne od 15. ure dalje, dokler ne bodo izžrebane vse nagrade Dostopno je vsem udeležencem tekmovanja. Da pa se omogoči njegov nemoteni potek, se morajo vsi, ki mu bodo prisostvovali, brezpogojno podrediti vsem navodilom prirediteljev. Prevrat leške politike Konec britanske „sijajne osamljenosti" — Bistvena sprememba v javnem mnenju — Chsmfeirlain lani in letos London, 15. maja. Britansko javno mnenje preživlja velike spremembe. Anglija doslej — z izjemo svetovne vojne — še ni bila nikoli tako dalekosežno zapletena v evropske zadeve, kakor je sedaj. Čeprav se je v zadnjih letih že zelo razločno čutila ozka povezanost angleških in občeevropskih interesov, je vendar v odločilnih trenutkih prevladovalo ln zmagalo mnenje, da mora otoška kraljevina ostati daleč izven vseh evropskih diplomatskih sporov in da sme vanje posegati vselej le kot pomirjajoči posrednik. Prei je samo Francija smatrala, da so njeni interesi ozko povezani in da je nje varnost zelo zavisna od splošnega evropskega miru, danes pa tudi Angleži že uvi-devajo, da je mir kolektivna stvar, kakor je kolektivna tudi vojna, saj se nihče ne more izogniti njenim posledicam. Od leta 1924., ko so v Ženevi razpravljali o enotnem sporazumu proti napadalcu in je samo Anglija s svojimi dominioni preprečila ratifikacijo ženevskega protokola, je bilo treba celih 15 let, da je Anglija spremenila svoje stališče »sijajne osamljenosti«. Ti dogodki, ki jih vsi poznamo, so namreč ogrozili britanske imperialne interese ter britansko trgovinsko premoč Anglija je mnogo izgubila na ugledu in na zaupanju, kar je zelo hudo prizadelo občutljivi britanski ponos. Zato danes že nekdanji najhujši pristaši britanske »sijajne osamljenosti« kakršni so London-derry, Beaverbrook, Lothian in drugi, podpirajo novo Chamberlainovo politiko. Kriza, ki jo je lanskega septembra preživljal svet. je tudi Anglijo privedla do tega, da je začela drugače gledati na potrebe svoje državne obrambe. V septembru ni bila pripravljena niti angleška vojska niti angleško javno mnenje. Javnost se je zavedela resnosti položaja šele po Mona-kovu in vojna bi jo bila zalotila popolnoma nepripravljeno. Pripravljenost vojske same pa osvetljuje najbolj dejstvo, da je bilo v Hyde parku postavljeno nekoliko protiletalskih topov muzejske starosti in da pripravljena municija niti ni bila istega kalibra. V zadnjih par mesecih pa se op?^ znatna sprememba. Brzina angleškega oboro- listih izjavo, da ni prejela nobene sinagoge v dar od židovskih cerkvenih občin, marveč da je nekoliko teh poslopij kupila, ko so ji bila na ponudbo, ter da jih bo preuredila v svrhe svojega bogoslužja. V tako preurejenih cerkvah bo dovolila tudi drugim krščanskim organizacijam službe po njihovem obredu. Kar pa se tiče ustanovitve češkoslovašhe narodne cerkve, dr. Herben ni bil med njenimi ustanovitelji Masaryk pa ne samo da ni bil njen pokrovitelj in duhovni voditelj, marveč je splošno znano, da tej cerkvi ni bil prav nič naklonjen. Cerkveni zbor češkoslovaške narodne cerkve bo v kratkem skbcal občni zbor vseh občin, da bodo njihovi zastopniki izglasovali spremembo imena. Cerkev se bo odslej imenovala češka narodna cerkev. Nemške kolonije Na Dunaju je bilo prošlo sredo veliko zborovanje pristašev nemške kolonialne misli pod predsedstvom bavarskega državnega namestnika generala von Eppa. Zborovanja se je udeležilo okoli 10.000 oseb. ki jih je predsednik pozival, naj bodo pripravljeni za dan, ko se bo Adolfu Hitlerju posrečilo izposlovati povratek nemških kolonij, da takoj zasedejo svoja, v naprej določena mesta. Zborovalci so izrazili svojo neomajno voljo za tem da se nemškemu narodu vrnejo kolonije in vsakega Nemca preveva globoko prepričanje, da bo Hitler ugodno rešil tudi to važno vprašanje nemškega naroda. „Rim—Berlin—Tokio" V Berlinu je izšla prva številka v italijanščini in nemščini tiskane revije »Berlin - Rim - Tokio«. Častni direktor revije je nemški zunanji minister Ribbentrop. Revija pravi v uvodniku, da bo krepila gospodarske in kulturne zveze med tremi zavezniškimi državami. V prvi številki so članki o japonski umetniški razstavi v Berlinu, o umetniških razstavah v Rimu, o nemških ln italijanskih filmih. Revija objavlja tudi opis treh prestolnic zavezniških držav, o katerih pravi, da so »sredi-I šča dinamične energije in izviri nove sve-( tovne filozofije«. ževanja je naravnost, mrzlična. Časopisi poročajo da se izdela sedaj že po 800 letal, po 100 tankov in po tri vojne ladje na mesec Pripravlja se civilna protiletalska obramba in načrtna izpraznitev Londona, kar je gotovo zelo težka in zamotana naloga Uvedena vojaška dolžnost bo dala v treh letih armado 800.000 mož. Vsak dan pa se oglaša še na tisoče mož in žena v dobrovoljske odrede, za katere agitirajo vsi listi z ogromnimi oglasi, na vseh važnejših trgih pa vise velikanski lepaki. Angleško javno mnenje obdeluje vztrajna propaganda, ki je v stanu pridobiti miselnost Angleža za stvar, pri kateri se mora odreči osebni svobodi, kakor jo pojmuje Anglež. Dočim bi lani v septembru zaradi pogubne politike vlade nihče ne vedel, zakaj mora iti v vojno, bi danes že nihče ne bil presenečen če bi bil mobiliziran na obrambo Gdanska. kakor je to nedavno na javnem zborovanju izrekel sam predsednik vlade Chamberlain. Danes ti tudi najbolj konservativna angleška žena z največjo gorečnostjo dokazuje, da ne bi šlo za Gdansk. marveč za vse kaj več. Preobrat javnega mnenja v Angliji je zadnji čas posegel v najširše kroge naroda. Ta sprememba v notranjosti je dovedla tudi do spremembe v zunanji politiki. K prejšnjim obvezam do Francije, Belgije, Portugalske in Egipta je prišel sedaj še dogovor o vzajemni pomoči s Poljsko in Turčijo ter enostranska obljuba pomoči Rumuniji in Grški, pravkar pa se razpravlja tudi o politični in vojaški zvezi z Rusijo Tradicionalne angleške »sijajne osamljenosti« ni več. Anglija je danes angažirana na evropski celini enako kakor katerakoli evropska velesila. Vendar pa je ena stvar evropskemu človeku popolnoma nerazumljiva: da more tako politiko voditi prav tisti človek, ki je še nedavno odpustil Edena, ker je zagovarjal baš to politiko. Kaj takega bi na evropski celini ne bilo mogoče. Britanska miselnost pa vse to dopušča. K opazki la-buristov, da je obljubil, da ne bo uvajal splošne vojaške dolžnosti, je Chamberlain na kratko odvrnil: »Spremenil sem svoja mnenje.« Angleško javno mnenje jemlje take preproste izjave na znanje in je ž njimi zadovoljno, ker veruje v Chamberlainovo osebno poštenost in sodi, da mora biti položaj zelo resen, ako celo Chamberlain, ta vneti pristaš miru, mora spreminjati svoje prepričanje. Zato je danes njegov položaj trden in, kakor se zdi, tudi v stranki neomajan. Dr. L. K. Iz finančne službe Beograd, 19. maja. p. V finančni službi so napredovali v 6. položajno skupino na ozemlju direkcije v Ljubljani za podpo-verjenike finančne kontrole: Josip Likar, Janez Lepe j, Ivan Gorišek, Marjan Klobučar, France Prebil, France Videnič, Mar. tin Tomažič, Benjamin Kocjan, in Mihael Lončar. Premeščena sta bila poverjenika finančne kontrole Marko Madjerič iz šoštanja ▼ Makarsko in France Tornine obratno. Žrtve krvne osvete Beograd, 19. maja. p. Iz Peči poročajo, da so pod čakorsko planino postali trije bratje žujo žrtev zahrbtnega napada. Vsi trije so bili ustreljeni. Pravijo, da je bil napad izvršen v krvni osveti. Nenavaden vlom v Sarajevu Sarajevo, 19. maja. o. V pretekli noči je bil izvršen v prostorih pevskega društva »Trebevič«, kjer ima svoje prostore tudi društvo »Hrvatska žena« nenavaden vlom. Vlomilec je razbil omaro, v kateri je shranjena nova zastava »Hrvatske žene«, ki je bila razvita preteklo nedeljo, ter je izpulil iz njenega droga več spominskih žebljev, med njimi tudi žeblje dr. Mačka, nadškofa dr. Sariča in drugih. Nekateri mislijo, da je to storil, ker je menil, da so žeblji res zlati, drugi pa smatrajo, da gre za politične razloge. Vremenska napoved Zemunska: Po večini oblačno j» vsej državi, le ponekod bodo okoli poldneva nevihte, zaradi katerih bo temperatura nekoliko padla. Dunajska: Zelo izpremenljivo vreme, po večini hudo oblačno, možnost neviht, temperatura se ne bo mnogo spremenila. Naši kraji in I|iir. W474/*5. * Zobje potrebujejo temeljito čiščenje vsako jutro in zvečer z zobno pasto Chlorodont. Potem izgine zoprna zobna prevla-ka. Kdor dopolnjuje zobno nego z uporabo ustne vode Chlorodont, dela pravilno, ta svoje zobe pokaže in ni se mu treba bati neprijetnega duha iz ust. (—) * Za binkošti v Benetke za din 450 s hrano in stanovanjem : v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica telefon 22—50. (—) * Vodstvo splitskega pnrodoslovnega muzeja, katerega je ustanovil in vodil do svoje tragične smrti prof. Umberto Giro-metta, je bilo od splitskega mestnega odbora zdaj poverjeno dr. Tonku šoljanu, ki se je pri tej ustanovi že prej uspešno udej-stvoval. . HOTEL CRISTALLO Prvovrsten Čarobna lega ob obali. Sobe z razgledom na morje z loggio. Lastno kopališče na obali. Restavracija na terasi in vrtu. Cristallo-bar. * Smrt najbüijotfcu *siamskega teologa na Balkanu. Po dolgi bolezni je umrl v Sa-rajevu v starosti 58 let Muhamed Tufo profesor visoke šeriatsko-teoioške akademije v Sarajevu in član ožjega sveta islam skega verskega poglavarstva. Pokojni Muhamed efendi Tufo je bil najboljši islamski teolog na vsem Balkanu ter ugleden strokovnjak za šeriatsko pravo. Rodil se je v Sarajevu, kjer je dovršil srednjo šolo, pravne in teološke islamske študije pa je z odličnim uspehom dovršil v Carigradu. Ko se je vrnil domov, je bil sprejet v državno službo, a ker nj hotel službovati pod avstrijsko upravo, je službo 1. 1902 zapusti; ter se posvetil znanstvenemu delu. Najpomembnejši njegovi znanstveni knjigi sta »Uvod v tolmačenje K urana« in »Uvod v tolmačenje Hadisa«. Za svoja znanstvena dela je bil deležen visokih priznanj in uvrstil se je med islamske teologe svetovnega slovesa. Z znanstvenim delom se je privatno bavil do 1. 1926., ko je spet stopil v državno službo kot docent šeriatske šole. Zelo aktivno je sodeloval pri novi ustavi islamske verske zajednice. * Čolni društva "avskih čuvajev. Pred dvema letoma je bilo v Zagrebu ustanovljeno društvo savskih čuvajev, da bi bila ob Savi med kopalno sezono redna služba, ki bi preprečevala številne nesreče neoprez-nih in neveščih kopalcev. Društvo so ustanovili požrtvovalni idealisti, ki so že prej preprečili mnogo nesreč. Takoj po svoji ustanovitvi je društvo zaznamovalo vsa nevarna mesta v Savi in člani društva so se požrtovalno izmenjavali v službi Ustanovitelji društva so seveda računali s podporami, ki jih bo dobivalo prepotrebno društvo, a zdaj po dveh letih se vidi, da so bili ti računi v marsičem preveč optimistični. Nadzorstveni službi ob Savi je najbolj potrebna nabava motornega čolna, a ker vsi apeli na oblastva in javnost niso imeli pričakovanega uspeha, prirejajo člani društva zdaj po Zagrebu zbiranje prispevkov za nabavo motornega čolna. Na ulicah in trgih razpostavljajo modele takega čolna ter predočujejo mimoidočim hvalevredne namene ter upravičenost nabiralne akcije. * Pred otvoritvijo nove bosanske železniške proge. Dela na ozkotirni železniški progi Ustiprača—Foča se bližajo svojemu koncu. Tir je že položen do postaje Usti-kolina in je od tam do Foče še kakih 8 km. Vsi železniški objekti so že gotovi in bodo do konca prihodnjega meseca lahko dovršili tir do Foče ter bo nova ozkotirna železniška proga že 1. julija v prometu. SPECIALITETI „NEPTUNA" ZA VAS: f SKUŠ1-FILEJT — SARDINE BREZ KOSTI - GOURMAND - TURIST-PROIZVODI - NAJVEČJIH DOMAČIH TOVARN NEPTUN D. D. — SPLIT * Koča na Mlinici (okoli 1500 m) v Karavankah, ki jo je lani postavila triglavska podružnica SPD (Dovje-Mojstrana) v krasni legi pod Plevenvicami nad Vel. Kepo in Dovško Babo, je bila 17. t. m. odprta. Do koče je le dve in pol ure hoda s postaje Dovja-Mojstrane. Turisti, pridite! Iz Lpblpsis u— Razvitje praporov Z4utOrogovega stega skavtov Ljubljana Ul bo v nedeljo 21. t. m. na Rožniku. Mlado skavtsko društvo je v svoji kratki dobi pokazalo odlične rezultate v vzgoji članstva, kar dokazujejo kracni prapori ki so plod pridnih rok članic stegovega sveta in ostalih članov. Simpatije, ki jih Zlatorogov steg uživa, izpr.čuje število prijavljenih spominskih žebljičkov (preko 50). ki bodo zabiti v drogove praporov ob razvitju. Stego-vemu praporu bo kumoval g. ban. praporu turjaške čete ga. Slatnarjeva. praporu volčičev (najmlajših skavtov) pa ga. Zo-rova. Slovesnost se prične ob 8. dopoldne, ko bo v rožniški cerkvi skupna sv. maša Ob 9 bo v gozdiču poleg cerkve razvitje po 10- pa pohod proti skavtskemu domu v Kolodvorski ulici 3 Naši skavti bodo korakali po cesti na Rožnik, Erjavčevi cesti. Gradišču šelenburgovi ul ci. Tyrše- vi cesti in Tavčarjevi ulici do Kolodvorske ulice, kjer bo razhod. vrst koionjske vode, odlično parfu-rniranih — toči v vsaki količini in po nizkih cenah Parfumerija »VEN L S«, Tyrševa 9 I u— Cesto v Rožno dolino so tu in tam posuli z gramozom. To je zaradi cestnih jam ume tno in prav Ni pa prav, da so pustili ostre, debele kose gramoza kar križem razmetane po cesti. Za kolesarje pomeni tako k. menje velikansko sitnost — če vozijo po vozni cesti, jim ostri, iz-bruš eni kosi gramoza lahko vsak čas pre-režejo gume ali pa se znajdejo nenadoma na tleh kakor se je to že nekajkrat zgodilo. Ce jih pa zamika vožnja po stranski pešpoti, sledi neizogibna kazen. In tudi za pešce ni prav nič prijetno brusiti in rezati si podplate pri prehodu čez cesto. Ali ne bi mogel mestni valjar nekoliko tudi Cesto v Rožno dolino spraviti v red? u— Nesreča železniškega čuvaja. Včeraj zjutraj so z vlakom pripeljali v Ljubljano 42-letnega progovnega čuvaja Antona Šuštarja iz Mošenika pri Litiji. Pri nočnem obhodu proge je po nesreči padel v jarek pod nasipom, da je dobil precej hude notranje poškodbe. Kdor potuje v Italijo ali iz nje skozi Sežano, naj ne pozabi, se poceni in prav dobro pokrepčati s kraško šunko in izvrstnim kraškim teranom, v Sežani, v novi kaverni. Za obisk se priporoča vodja DUŠAN PIRMAN u— Prošnja dobrim ljudem. Siromašna mati štirih nepreskrbljenih otrok, žena brezposelnega delavca, prosi kakšno dobro gospo v mestu, da bi proti majhni odškodnini sprejela v službo njeno 141etno hčer. ko, pridno, zdravo dekle. Poizve se pri g. Petrič, Wolfova ulica 10. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Karytkova ulica št. 18, telefon št. 36-24. Premiera ŽARAH LEANDER velefilma It ama v modrem Rež. V. Turiansky. — Soigralci: Willy Birgel, Paul Hörbiger, Karl Schönböck. Idrijski krožek. Jutri bo izlet v Čatež—Zaplaz. Odhod z vlakom ob 8.05 z glavnega kolodvora. u— Prva produkcija šole Glasbene Matice bo v petek 26. t. m ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nastopil bo mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca in šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Je. raja. Poleg tega nastopi še nekaj gojencev oddelka za klavir, violino in čelo. 2 filma Isochrom SVILA JE SVILA! Nobena druga tkanma nima tako izrazito lepih barv in nI tako lahka in mehka kot vprav svila. — Za Vašo obleko ali blu. eo si jo kupite lz mavrično-pestre zaloge, ki jo imajo pri tvrdki: BRATA VLAJ, wolfova 5 mmummmmm Pevski zbor Glasbene Matice se danes ob pol 14. odpelje v Zagreb pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča na koncert v počastitev 701etnice muzikologa, mons. Janka Barleta. Koncert bo ob 20. v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. u— Pošta Ljubljana 5 na Zaloški cesti štev. 1. od 22. do 25. maja t. 1. zaradi sna-ženja uradnih prostorov ne bo poslovala s stranicami. Obč.nstvo naj se blagovoli posluževati ostalih pošt v Ljubljani. u— Za Vič, Rožno dolino in okopco bo v nedeljo 21. t. m. zvečer pravi dogodek, ko se bodo po večletnem presledku spet enkrat izvrstno zabavali ob priliki gostovanja šentjakobčanov. »Košček sreče« je igra, ki bo vsakogar zadovoljila. Ker je to edino gostovanje v tej sezoni in je bila dvorana viškega Sokola vedno nabito polna. če so prišli v goste šentjakobčani, si osiirbite vstopnice pravočasno. Dnevna blagajna bo poslovala v nedeljo od 9. do 12. v Sokolskem domu. A. URE IN VSA DRUGA LEPA BIRMANSKA DARILA Vam nudi zelo poceni tvrdka FUCHS, Ljubljana ŽIDOVSKA ULICA 3. u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. seja upravnega odbora. Seje se morajo udeležiti tudi načelniki sekcij. — Tajnik I. 3ING0 BO LJUBLJENEC VSAKOGAR! u— Venec mariborskega zdravniškega društva je položil ob spomenik prof dr. Eda Šlajmerja g dr Rudolf del Cot tajnik zdravniškega društva v Ljubljani, s čimer popravljamo včerajšnjo napačno navedbo. Iz Maribora a— 201etnico vzornega naredno-obramb-nega kulturnega delovanja proslavi drevi in jutri »Jadran«. Na tisoče koncertov, nastopov, obmejnih izletov ter drugih sodelovanj ima za seboj. Ves čas i e posvečal »Jadran« svojo posebno pažnjo naši meji, kjer živi danes okoli 400 vzornih narodno zavednih posestnikov, ki so se s posredovanjem »Jadrana« naselili ob meji. Bogata in obilna ie ta bilanca nesebičnega delovanja, ki ji bodo dale mariborske narodno obrambne ter druge organizacije najlepše priznanje s tem, da se po svojem članstvu udeležijo nocojšnjih in jutrišnjih slovesnosti. Društvu prisrčne čestitke in toplo priznanje za opravljeno veliko delo! a— Danes jubilejni koncert »Jadrana« v veliki dvorani Sokolskega doma pod vodstvom pevovodje g. prof. U. Vrabca. Nastopi tudi baritonist Kamušič, ki si je že pri svojem zadnjem nastopu pridobil simpatije naše publike in pokazal odlične sposobnosti. Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji Zlate Brišnik. V nedeljo dopoldne 12. t. m. pa je slavnostni občni zbor v veliki dvorani Narodnega doma, h kateremu vabimo vse članstvo in prijatelje »Jadrana«. (—) a— Sokol Maribor L Da se društvo oddolži svojemu ustanovitelju starosti dr. L. Pivku, izda jutri ob priliki svoje lOletnice posebne znake z njegovim likom. S tem, da si kupimo znak, bomo najlepše počastili dr. Pivkov spomin. a— Pobegli deček. Dijak Josip Novak s Tezna je odšel pred dvema dnevoma od doma in se odtlej ni več vrnil domov. Zaskrbljeni starši so prijavili zadevo policiji, ki poizveduje za dečkom Vzroki pobega niso znani. a— Iz gledališča. Drevi »Hollywood«, jutri zvečer zadnjič »Upniki na plan«. Veljajo znižane cene. DANES PREMIERA izredno zabavnega filma, polnega vedrega razpoloženja in izvr8tne k°mUte- DEDIČ MILIJONOV _____________ Oskar Sima. V glavni vlogi priljubljeni in nadvse popularni komik HEINZ RÜHMANN. Botrce — Botrčki! Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1:6.3 — lepo torbico in za Din 320.— katerega kupite v specijalni fototrgovini Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA c. 8 kateri se tudi zaveže, da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi za praznike! Zunanja naročila izvršujemo poštnoobratno! Kdor še ni videl lepot podzemeljskega sveta, ta naj gre na binkoštno nedeljo v Postojnsko jamo. Ta dan bo ob 16. v jami koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. V Postojno bo vozil posebni vlak, za katerega se priglasite lahko pri »Putniku«, potovanje stane 75 din. Film nudi vsakemu gledalcu dve uri Produkcija: Majestic film, Berlin. prijetne zabave in veselega razvedrila! Kino Sloga, tel. 27*30 a— Spet je šel pod vlak obupan človek Je to 32-letni raznašalec peciva iz šobra Ivan Oman. Ko se je včeraj popoldne bližal brzovlak Mariboru, se je Oman vrgel pod lokomotivo, ki ga je popolnoma raz-mesarila. tako da ga ni bilo mogoče več spoznati. Kolesje ga je prerezalo na dvoje. Vzrok obupnega dejanja so bile težke gmotne razmere. Oman je prodajal pecivo in je zaostal s plačilom za 3000 din. Materi in očetu je večkrat dejal, da se je naveličal življenja in da pojde pod vlak. Zdaj je svojo grožnjo res izvršil. a— Nov vlom. Neki vlom.lec je včeraj vdrl v stanovanje železniškega uradnika Ivana Volavška v Einspielerjevi ulici. Stanovanje je ocprl s ponarejenim ključem in odnesel 3.500 din. Po vlomu je stanovanje spet zaklenil in izginil brez sledu. Ker je znani vlomilec Maixler že za zapahi, je torej na delu drug vlomilec, ki straši po maribor: kih stanovanjih. a— Tudi šport je lahko nevaren. Med vajami s kopjem na športnem igrišču SK Maratona je neki športnik po nesrečnem naključju zagnal kopje proti 171etnemu dijaku Emilu Stumbergerju s Koroške ceste 19. Kopje se mu je zapičilo v gornje levo stegno, tako da so reševalci morali Stumbergerja prepeljati v bolnišnico. a— Se zmerom vlomilci. V stanovanje zasebnice Marije Medanič iz Gledališke ulice 4 so se vtihotapili drzni vlomilci j ter odnesli zlato verižico z obeskom, zlato ; zapestnico ter 1800 din gotovine Meda-ničeva je oškodovana za okoli 3.000 din a— Mlad pokvarjenec je 13letni deček, ki je v zadnjem času na spreten način kradel denar iz blagajne na hočki železniški postaji. Končno se je posrečilo zalotiti ga, ko je odprl predal, iz katerega je pobral ves denar Denar je zapravil z nekim llletnim tovarišenl v Mariboru-Fanta so izročili v varstvo vzgojiteljev, ker je brez očeta in matere. a— Iz mariborske tekstilne industiije. Predilnica Zelenka & Co bo obratovala še do 10 junija. Včeraj so dobili odpoved tvorniški nameščenci. Odpoved je zaenkrat samo pogojna. Tkalnica bo še vnaprej obratovala. Ce bi se sedanje nepri-like nadaljevale, pa je verjetno, da bodo z julijem ali avgustom ustavili tudi obrat tkalnice S tem bi bilo prizadetih okoli 300 delavcev in delavk. Objekte dosedanje predilnice je ponudila tvrdka v nakup mariborski mestni občini za garaže mestnih avtobusov za ceno 1,175 000 din. Objekti so cenjeni na 1.900 000 din. a— Nevarnega tihotapca so zajeli na Sobru. Gre za znanega Antona Galiča iz Zagreba, pri katerem so našli okoli 400 vžigalnikov, več tucatov igralnih kart in druge tihotapske predmete, ki so mu jih zaplenili. Kazen bo zelo občutna. a— Nepoboljšljiv vlomilec je 421etni Gašper Pepevnik iz Dravograda, ki je bil že osemkrat kaznovan zaradi raznih vlomov. Včeraj se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom zaradi vloma, ki ga je izvršil 14. februarja t. L v stanovanje trgovca Ivana Babiča na Trgu svobode, ko je odnesel zlatnino in druge predmete v skupni vrednosti okoli 18 000 din. Mali senat ga je obsodil na 18 mesecev robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Doslej je presedel Pepevnik v zaporih več ko 10 let. Iz Celja e_ širši odbor Občtnske organizacije JNS v Celju je imel v sredo v Celjskem domu sejo. ki jc bila polnoštevilno obiskana. Predsednik g. dr. Ernest Kalan je podal izčrpno in zanimivo poročilo o političnem položaju, zla:ti o hrvatskem vprašanju. Njegove poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, nakar je sledila debata, v katero je poseglo več odbornikov, e— Trgovec Davorin Golob oproščen. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj nadaljevala razprava proti trgovcu Davorinu Golobu iz Celja, ki je bil obtožen, da je pred leti fingiral vlom v svojo trgovino v Kapucinski ulici. Na včerajšnji razpravi je bilo prečitano mnenje izvedenca, ki je potrdil verjetnost Golobovega zagovora glede množine blaga, ki je bilo ob času vloma v zalogi. Scd šče je Davorina Goloba oprostilo. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan. e— Koncert CPD. Kakor smo že poročali, bo priredilo Celjsko pevsko društvo, ki dopolnjuje letos 45 let svojega plodo-nosnega delovanja na umetniškem in narodno kulturnem področju, svoj redni pomladanski koncert v soboto 3. junija. Ob tej priliki bo počastilo odličnega slovenskega skladatelja in svojega nekdanjega pevovodjo Antona Lajovica ob njegovi 60!etnici. Zato bo prvi del sporeda obsegal zgolj njegove skladbe in sicer 5 mešanih zborov, ki jih bo pelo CPD. in 3 samospeve, ki jih bo zapela gdč. Valči Hey balo va, operna pevka iz Ljubljane. e— Opoz°rÜo vojaškim obveznikom. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Vsi vojaški obvezniki, rojeni v letih 1889. do 1901., ki imajo poškodovane stare vojaške izprave iz L 1921., ki so svetlo rumene barve in imajo mehke platnice, morajo te izprave zaradi zamenjave oddati najkasneje do ponedeljka 22. t. m. privo-jsškeim oddelku mestnega poglavarstva v sobi Stev. 19. e— Ciani združenja gostilnlčarsklh obrti v Celju se obveščajo, da dobijo od mestnega magistrata v Celju predpisane cenike, ki jih je tiskala Zvezna tiskarna v Celju, v zadružni pisarni po zelo zmernih cenah. Člani naj se poslužujejo od združenja izdanih cenikov. (—) e— Iz star»katoliške cerkve. Jutri, ▼ nedeljo, ne bo službe božje zarad cerkvene sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja bo na binkoštno nedeljo. e— ZdravnišKo dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel jutri g. dr. Drago Hočevar v Koleočevi ulici. Iz Zagorja z— Poročila sta se na praznik vneboho-da v frančiškanski cerkvi živinozdravnik g. dr. France Rutar iz Zagorja in gdč. Ivanka Drnovškova, hči posestnika m rudniškega restavraterja v Zagorju. Na večer pred poroko smo se poslovili od obeh v So. kolskem domu. Vrlima pobornikoma sokol-ske ideje želimo vso srečo in jima iskreno čestitamo! Zdravo! z— Sokolska tombola preložena. Zaradi nepredvidenih zaprek je tombola ki bi se morala vršiti jutrišnjo nedeljo in za katero se ves okoliš zaradi krasnih dobitkov močno zanima, preložena na drugo nedeljo 28. t m. z— Večja zahteva po higieni. Na sresko načelstvo v Litiji je bilo poslanih več ovadb zoper prodajalce živil. Novi strožji predpisi so sicer potrebni, vendar bi se kontrola lahko vršila tako, da se ne bi ovirala prodaja, posebno na javnem prostoru. Na semanji dan 12. maja so imeli kontrolni organi mnogo opravka s prodajalci živil. Seveda pa je potrebna kontrola tudi pri mesarjih v obratovališčih in pri prodaji po hišah, ki je razširjena posebno v Zagorju. z— Učiteljsko zborovanje v Zagorju. Danes bodo zborovali učitelji iz litijskega okraja, ki so včlanjeni v JUU. ob 9 v Sokolskem domu. Poleg prosvetnih in stanovskih vprašanj so na dnevnem redu še predavanje topliškega učitelja g. Adamiča o zgodovini Zagorja in poročilo zagorskih učiteljev g. Janeza Koprive in g-Franca Kluna. kako se naj uporablja epi-diaskop v sodobni šoli. Predavanje bo združeno z demonstracijami Zborovalci si bodo ogledali dopoldne še obrat v rudniku, popoldne pa rudarsko naselbino v Kotredežu in novo, na poseben način urejeno strugo tamkajšnjega potoka. Iz Ptuja j— Bojne tekme ptujskega Sokola. V ničarja. V četrtek ob 18. je bil pogreb bojne tekme članov našega Sokola Tekmovali bodo 3 km proge na kolesih in 1 km v teku preko ovir. na telovadišču v Ljudskem vrtu pa bosta met granate in streljanje. Istotam se ob 15 začne telovadni nastop dijakov gimnazije in meščanske šole. j— Pogreb tragično preminilega železničarja. V četrtke ob 18 je bil pogreb tragično preminilega železničarja g. Ignacija Repiča, ki so ga našli razmesarjenega na progi. Sprevoda se je udeležilo nešteto njegovih prijateljev, tovarišev in znancev iz mesta in okolice Na pokopališču v Rogoznici je pred odprtim grobom zapelo železničarsko pevsko društvo dve žalostinki, govorniki pa so se v lepih besedah poslovili od pokojnika. Lahka mu zemlja! Iz KOČEVJE. APZ! Jutri popoldne ob 3. bo velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, še je čas, da si preskrbite vstopnice in obiščete to izvan-redno prireditev APZ, ki bo brez dvoma predstavljala dogodek prve vrste. (—) JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo in ponedeljek ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Trije mušketirji« po znanem romanu Al. Dumasa. Film največjega obsega. Med dodatki tudi risana šala in Para-mountov zvočni tednik. — Sledi »Koncert v Tirolah«. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20.30 in jutri ob 15.15 in 20.30 film »Poslednji Mchikanec«. Za dopolnilo Paramcuntov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danea in jutri zgodovinski velefilm »Rdeči plašč«. V glavni vlogi: Konrad Veidt. (—) DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja drevi ob pol 21. in jutri v nedeljo ob 5. in pol 9. zvečer veliki glasbeni pevski film »Idol opere« ter bogat dodatek. Sledi: v sredo in četrtek »Dama s kamelijami«. (—) LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Na bulvaru«. Naslednji film 27. 29. t. m. in sicer ?Dama s kamelijami«. (—) Stara žaga je zgorela Trata, 19. maja V noči na praznik so imeli v Todražah, ki spadajo v traško občino, velik požar. Ogenj je zajel žago posestnika Matije Jenka in jo upepelil do tal Zaga je bila oddaljena kaka 2 km cd človeških bivališč in se je spričo tega gašenje zakasnilo. Vsa zgradba je bila lesena in precej stara, da je imel ogenj lažje delo. Kakor kaže, je ogenj tlel že ves dan. Lastnik Jenko je izjavil, da je naložil dan pred požarom dopoldne v gašperček nekaj kuriva Delal je potem ves dan do 19. ure, a ni opazil ničesar sumljivega. Pečico je imel Jenko v zasilni, z lesa zbiti sobici kraj žage, cevi pa so bile speljane tako, da je zelo verjetno, da je pričelo tleti žaganje. Ko so ljudje, oddaljeni več kilometrov, zapazili ogenj, je že bila vsa žaga v plamenih, ki so naglo prehajali na deske, hlode in drva. Na kraj požara je prvi prihitel posestnik Janez Kavčič iz Zgornje Dobrave s svojima sinovoma Janezom in Francetom. Gašenje pa je bilo zelo težavno, ker niso imeli kaj pripravnega vzeti v roke. Ogenj se je videl daleč po Poljanski dolini. Ljudje so prišli pomagat od vseh strani Mnogi so se pripeljali s kolesi Skoda gre v lepe tisočake. Jenko je hudo prizadet, ker zgradbe ni imel zavarovane. Med drugim je pogorelo tudi osem kubičnih metrov jelovih drv. Ostalega lesa, hlodov in desk pa še mnogo več. »JUTRO« St 116 ======_================ g ===================================== Sobota, 20. V. 1939. (jìospodarstvo Kako se pobira prispevek za narodni obrambni Sond Poročali smo že, da je finančni minister izdal navodila za odmero in pobiranje posebnega prispevka za narodni obrambni fond. Ta prispevek se pobira po posebni lestvici v višini 20—33% na predpis neposrednih davkov, razen davka na poslovni promet (splošnega in skupnega) luksuznega davka in vojnice. Za osnovo odmere prispevka služi skupni predpis neposrednih davkov, ki se vknji-žujejo sumarno v glavni davčni knjigi ene občine (odnosno ene davčne uprave, če jih je več na teritoriju ene občine). Osnovo tvorijo torej predpis zemljarine, zgradari-ne, pridobnine in družbenega davka s posebnim davčnim dodatkom, rentnega davka, lei se odmerja po razporedu, in samskega davka. Od oseb, ki plačujejo pavšalno pridobni-no in se predpis ne knjiži v glavno davčno knjigo, kakor so: potniki, potujoči agenti, obrati iz druge skupine točke 3., čl. 42 zakona o neposrednih davkih (potujoči obrati, agenti zavarovalnih izven službenega odnošaja, prodajalci srečk razredne loterije) se posebni prispevek odmeri in pobere hkrati s pridobnino. Osnova posebnega prispevka pri prodajalcih srečk razredne loterije je davek po čl. 59. zakona po ne- posrednih davkih po odbitku onega dela, ki pripada občini, odnosno banovini. Davkoplačevalcem ki plačajo davek na dividendo, se posebni prispevek odmeri in pobere hkrati z dividendnim davkom. Pri rentnem davku, ki se odtegne pri izplačilu po čl. 71 zakona o neposrednih davkih (n. pr. od hranilnih vlog) se posebni prispevek odmeri in pobere hkrati z rednim davkom. O osebah, ki plačujejo uslužbenski davek z odtegljajem, se posebni prispevek odmeri in pobere istočasno z davkom in na isti način, kakor uslužbenski davek. Od oseb, ki plačajo uslužbenski davek v znamkah se pobere posebni prispevek v gotovini istočasno z uslužbenskim davkom. Delodajalci so dolžni hkrati z uslužbenskim davkom pri plačilu prejemkov odbiti posebni prispevek in ga v gotovini izročiti ob koncu vsakega meseca pristojni davčni upravi. 1% izredni prispevek pride v odmerno osnovo posebnega prispevka za obrambni fond, prav tako samski davek, ki se odmeri poleg uslužben-skega davka. O priliki izdajanja davčnih kart za hišno služinčad se pobere posebni prispevek v gotovini, pri čemer služi kot odmerna osnova polovica pavšalnega zneska uslužbenskega davka na služinčad. Trgovlssska pogajanja z Nemčijo Včeraj je odpotovala v Köln naša trgovinska delegacija, ki jo vodi pomočnik zunanjega ministra M'livoj Pil ja. Pogajanja bodo tudi tokrat v okvi.ru stalnega jiigoslo-vansko-nemškega gospodarskega odbora, ki bo zasedal v Köinu. Predmet razgovorov stalnega odbora bo. kakor je bilo že prej sporazumno določeno, v prvi vrsti gospodarska vključitev Češke in Moravske v Nemčijo in s tem v zvezi tudi ureditev od-nošajev z jugoslovanskim gospodarstvom. Znano je, da je Jugoslavija imela s Češkoslovaško tesine gospodarske vezi na podlagi preferenčnih sporazumov. Zdaj je treba vse to spraviti v sklad z novimi razmerami. Razen pomočnika zunanjega ministra Mi-livoja P ije so v našem zastopstvu še prvi viceguverner Narodne banke dr Ivo Belin, načelftik v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Lazarevič, načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Sava Obradovič, višji inšpektor v kmetrskem ministrstvu Milan Tupajič, upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine • k. Miljutin Petrovič, genera ni ravnatelj Pnzada Edo Markovič in šef odseka v Narodni baaki dr. Nenad Pevec. Gospodarske vesti iz Slovaške Prizadevanja sWaske vlade, da bi čimprej spravila v tek izvoz v inozemstvo, s čimer bi dobila možnost uvoza najnujnejših surovin in drugih potrebščin, le počasi napredujejo. Slovaški finančni minister dr. Pružinsky vodi nadalje pogajanja s češkoslovaško Narodno banko, ki naj bi novi slovaški Narodni banki odstopila del svojih zlatih in deviznih rezerv. Guverner slovaške Narodne banke dr. Karvaš je bil ponovno v Pragi, vendar glede odstotnega deleža, ki naj ga dobi Slovaška, še ni prišlo do sporazuma. Zaradi deviznih težkoč je nastopilo pomanjkanje onih surovin, ki jih mora Slovaška uvažati iz inozemstva, in so morali nekateri obrati ustaviti delo. V trgovinah zlasti primanjkuje kolonialnega blaga, ki ga mora Slovaška plačati v devizah. Izčrpane so tudi založbe čevljev v trgovinah, ker je zaradi neurejenega vprašanja plačilnega prometa nastopil zastoj v dobavah iz Bat'ovih tvor-nic v Zlinu. Tvrdka Bata ima sicer dva obrata na Slovaškem, ki pa ne moreta kriti celotne potrebe. Potrošnja čevljev se ceni na 5.2 milijona parov na leto, medtem ko ima čevljarska industrija na Slovaškem le kapaciteto 1-2 milijona parov in mora Slovaška sedaj več nego 2 3 potrošnje kriti z uvozom. Zato se vlada trudi, da se čimprej poveča produkcijska kapaciteta slovaških tvornic. Slovaška vlada je izdala uredbo, s katero je dobila državna kmetijska zveza monopol za izvoz goveje živine. Izvozni presežek cenijo na 40 000 do 50.000 glav na leto. Na novo je morala Slovaška urediti tobačni monopol. Rezerve tobaka in cigaret bodo zadostovale le za kratek čas. Na Slovaškem so štiri tobačne tvornice, ki imajo 1.400 delavcev. Te tobačne tvornice so se prej v znatni meri oskrbovale s slovaškim tobakom. Področja, kjer se je prideloval tobak, pa so po večini odpadla po določitvi novih mej z Madžarsko. Sedaj ima Slovaška le še v okolici Nitre nekaj tobačnih kultur, kjer se na 60 hektarjih pridela 1-000 do 1-2C0 stotov tobaka. V državni kovnici denarja v Kremnici, kjer so prej izdelovali ves ko. ani denar za češkoslovaško republiko, so v zadnjem času izdelali nove slovaške p-tkronske kovance iz niklja, ki bodo prišli v kratkem v promet. Izdati nameravajo tudi srebrna kovance po 10 in 20 kron. Sedaj je na Slovaškem v prometu še za okrog 300 mHijonov kron češkoslovaških kovancev. Po uredbi o reorganizaciji denarja ima slovaška vlada pravico izdati za 200 kron kovancev na osebo, kar predstavlja v celoti kont'ngent 500 milijonov kron. Slovaško finančno ministrstvo pripravlja tudi uredbo o ustanovitvi slovaške razredne leterije, od katere si obeta znatne dohodke. Pos°ben odb->r za lesno gospodarstvo je sklenil, da se uvede s 27 majem kontrola izvora lesa. Ta odbor bo izdajal izvozna dovoljenja. Gbarske vesti = Načrt uredbe o sanaciji zadružnih zvez. S finančnim zakonom za tekoče proračunsko leto je ministrski svet dobil pooblastilo, da na predlog kmetijskega in finančnega ministra izda uredbo z zakonsko mo"'io in s to uredbo predpiše ukrepe za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez. P-ed tremi tedni je v tej zvezi kmetijsko ministrstvo objavilo poziv vsem zadruznim zvezam, ki smatrajo, da jim je potrebna sanacija ali da so jim potrebni drugi ukrg- pi, naj se z dokumentiranimi predstavka-mi do 1. junija obrnejo na kmetijsko ministrstvo. Iz Beograda poročajo, da so v kmetijskem ministrstvu izdelali načrt uredbe o sanaciji zadružnih zvez. Ta načrt proučujejo sedaj v finančnem ministrstvu. Finančni efekt te uredbe bo odvisen od samih zahtev zadružnih zvez, ki bodo apelirale na državno pomoč za sanacijo. Pri zvezah, ki bodo reflektirale na pomoč pri sanaciji, bo izvršena stroga revizija, na podlagi katere bodo izdani ukrepi glede pomoči pri sanaciji. = Ustanovitev instituta za gospodarska proučevanja. V trgovinskem ministrstvu pripravljajo uredbo o ustanovitvi instituta za proučevanje gospodarstva. Ta institut bo ustanovljen po vzorcu sličnih ustanov v drugih državah. Za izdajo uredbe je trgovinski minister pooblaščen v finančnem zakonu, ki pravi, da bo institut za proučevanje gospodarstva samostojna gospodarska naprava in da bo imel nalogo, sistematično proučevati gospodarsko življenje v sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi ustanovami in dajati obvestila o stanju gospodarstva in o njegovem razvoju. = Trgovinsko ministrstvo pripravlja nove uredbe. Glede na pooblastilo po § 94. finančnega zakona pripravljajo v trgovinskem ministrstvu načrt uredb o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o pospeševanju turizma. V tej zvezi pripravljajo tudi uredbo o sanaciji gostin?kih obratov odn. hotelske industrije. Nadalje pripravljajo uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine in uredbo o spremembi zakona o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. = V češkoslovaškem kliringu imamo že 3 milijone kron terjatev. Nedavno smo poročali, da je prišlo do popolne izravnave salda našega dolga in je Narodna banka opozorila naše izvoznike, da bo odslej izplačevala nakazila našim izvoznikom po kronološkem redu. Zaenkrat bo ostal sedanji obračunski tečaj 1.50 din za Kč nespremenjen. O tem vprašanju bodo razpravljali na zasedanju nemško - j ugoslo-venskega stalnega gospodarskega odbora, ki se danes prične v Kölnu. Po najnovejših informacijah iz Beograda imamo v češkoslovaškem kliringu že 3 milijone Kč terjatev in se ta saldo dviga. V Narodni banki pa proučujejo predloge, ki so bili nedavno predloženi, da se zasigurajo terjatve naših izvoznikov. = Odobren ja za izvoz konoplje daje Narodna banka. Z okrožnico od 16. maja je Narodna banka obvestila pooblaščene denarne zavode, da morajo do nadaljnje odločbe dobiti od Narodne banke odobre-nja za izdajanje potrdil o zavarovanju valute za izvoz konoplje v inozemstvo, ne glede na to, ali se konoplja izvozi v klirinške ali neklirinške države. Vsi pooblaščeni zavodi so pozvani, da dostavijo Narodni banki seznam izdanih potrdil za zavarovanje valute za izvoz konoplje, počen-ši od 1. januarja t. 1. s točno označbo domače tvrdke, dneva izdaje, količine, vrednosti in države, kamor se je konoplja izvozila. = Reorganizacija Šipada. Ministrski svet je na predlog ministra za gozdove in rudnike predpisal uredbo o organizaciji Gozdno industrijskega podjetja Sipad d. d. 5 to uredbo se urejajo pravni in finančni odnošaji med državo in Šipadom, ki se reorganizira, ob poostritvi kontrole dela in odgovornosti uprave tega podjetja. Z uredbo se odstranijo tudi vzroki, ki so onemogočali samostojno in neodvisno poslovanje. — Likvidacija tvornice »Penkalaor. Za 31 maja je sklicana 27. redna letna skupščina družbe »Penkala tvornice« d. d. v Ze °rebu, na kateri bodo delničarji sklepali o likvidaciji družbe. Tako bo prenehalo poslovati podjetje, ki sta ga pred tremi desetletji ustanovila podjetna m aeilna brata Edmund in Mavro Moster m je v kratkem zaslovelo po vsem svetu. Spremenjene gospodarske razmere, zlasti uvozne omejitve v številnih državah pa so povzročile, da je podjetje izgubilo inozemske odjemalce in je tvomica v zadnjih letih le še životarila. _ pomanjkanje premoga v Nemčiji. Zaradi znatno narasle potrošnje in zaradi prometnih težkoč občutijo v Nemčiji pomanjkanje premoga in koksa, kar predvsem povzroča, da Nemčija ne more premoga izvažati. V zadnjem času so morali nemški premogovniki odstopiti izvozne do. bave angleškim premogovnikom. Te dni je bila v Beogradu druga licitacija za nabavo 590 vagonov premoga in koksa za potrebe naših železnic. Te licitacije se je udeležilo 6 ponudnikov, ki so stavili svojo ponudbo že na prvi licitaciji. Licitacija je pokazar la, da so vsi ponudniki vztrajali na prejšnjih cenah le nemški ponudnik je ceno zvišal, in sicer pri koksu kar za 9%. Iz tega se da sklepati, da so Nemci zvišali ceno, ker ne morejo premoga dobaviti. 2e v I prvem letotajem četrtletju je bü nemški ' izvoz premoga za Va manjši nego lani, v zadnjem času pa je še bolj nazadoval. Nemčija bi morala dobaviti Braziliji 200.000 ton premoga v kompenzacijo za uvoz brazilske kave. Tega premoga pa ne more dobaviti in ponuja sedaj dobavo angleškim premogovnikom. = Prepoved prodajanje Smetane v Nemčiji. Nemški minister za prehrano je te dni izdal odlok, po katerem je izdelovanje smetane za nadrobno prodajo tudi v letnih mesecih prepovedano. Ta prepoved je bila izdana zaradi tega, da bo razpoložljiva smetana na razpolago za predelavo v surovo maslo, ki ga primanjkuje. S posebno naredbo je bilo obenem urejeno vprašanje dobava smetane za bolnike. Glede uporabe smetane v Avstriji in v sudet-skem ozemlju bodo izdani posebni ukrepi. — Nemški turisti smejo pri povratku v Nemčijo vzeti s seboj 10 mark. Narodna banka je izdala naslednjo okrožnico: Pooblaščeni denarni zavodi se obveščajo, da smejo nemškim potnikom in turistom prodati pri odhodu iz naše države v zamenjavo za dinarje, ki izvirajo od realiziranih turističnih čekov do 10 mark v kovanem denarju. Z ostankom neporabljenih dinarjev se mora postopati po dosedanjih predpisih. = Visoka aktivna trgovinska bQanca Češke in Moravske. Praški statistični urad je objavil prve podatke o zunanji trgovini protektorata Češke in Moravske od dneva zasedbe po nemških četah, t. j. od 16. marca, pa do konca aprila. V tem razdobju poldrugega meseca je znašal izvoz iz protektorata Češke in Moravske 1205 milijonov K, uvoz pa je znašal le 852 milijonov K, tako da je bila trgovinska bilanca za to razdobje aktivna za 352 milijonov K. Visoka aktivnost bilance je predvsem posledica težkoč pri uvozu. = Povišanje delniške glavnice. Prva srbska tvornica letal 2ivojin Rogožarski d. d. v Beogradu je sklenila povišati svojo delniško glavnico od 2 na 6 milijonov din. Borze 19. maja Na j ugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nadalje nespremenjeno 13.80. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje na osnovi tečaja 258 din za funt. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31.50, v Beogradu pa je bil promet po 31.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala po 461 (v Beogradu je bil promet po 459— 459.50). Zaključki so bili še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 60—61, v 7°/o Blai-rovem posojilu po 94.75 (v Beogradu po 93.25) in v delnicah PAB po 214. DKV IZL Ljubljana. — Oficielnf tečaji: London 206.65—209.85, Pariz 116.67—118.97, New York 4396.75—4456.75, Curih 995—1005, ! Trst 232.45—235.55, Amsterdam 2367.50— 2405.50, Berlin 1776.12—1793.88, Bruse 1J 751.50—763.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.82—147.12, New York 5459.51—5519.51, Curih 1233.85 —1243.89, Amsterdam 2937.61—2975.61 Bruselj 932.45—944.45. Curih. Beograd 10, Pariz, 11.78, Londor 20.8225, New York 444.75, Bruselj 75.70 Milan 23.40, Amsterdam 238.75, Berlin 178.4250, Stockholm 107.25, Oslo 104.62 Köbenhavn 92.95. Praga 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. KKKKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 460 — 461.50, 4% agrarne 59.50 den.. 4% severne agrarne 60.50 — 60.75, 6% begluške 87.50 den., 6% dalm. agrarne 86 den., 7% stabiliz. 99 den., 7% invest. 99.50 — 100.50, 7% Seligman 100 den., 7% Blair 94 — 95, 8% Blair 101.50 — 102; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 214 — 216, Trboveljska 180 — 185, Gutmann 43 — 51, šečerana Osijek 75 — 90, Jadranska 300 — 310. Beograd. Vojna škoda 459 — 461 (459 — 459.50), za maj — (459), za junij — (458.50). 4% agrarne 61 — 62, 4% severne agrarne 60.25 — 60.75, 6% begluške 89 — 89.25 (89), 6% dalm. agrarne 87.25 — 87.50 (87.50), 7% invest. 101 — 102, 7% Seligman 100 — 103, 7% Blair 93.25 — 93.50 ( 93.25), 8% Blair 102 — 103 (102.50), Narodna banka 7400 den., PAB 216 — 218. ■ Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 19. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 79.125, za julij 74.375, za sept. 74.125; koruza: za sept. 51.75. + Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: 78/79 kg baška 142 — 144; sremska 142 — 143; slavonska 144 — 145; banatska 138 — 139. Rž: baška 137 — 139. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 170, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski ir. slavonska 147 — 149; Koruza: baška 100 — 102, baška pariteta Indjija in Vršac 101 »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; >7« 145 — 155; >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: baški 110 — 112.50, sremski 105 — 107.50, ba-natski 102.50 — 105. ŽIVINA '+ Na svinjski sejem 19. t. m. so okoliški kmetje pripeljali 330 rilcev, prodanih pa je bile 224. Cene so bile naslednje: prasci, 5 — 7 tednov stari 100 — 120. 7 — 9 tednov stari 130 — 145, 3 — 4 mesece stari 210 — 290, 5 — 7 mesecev srtari 320 — 480. 8 — 10 mesecev stari 480 — 525, leto dni stari 730 — 990 din. Cene svinj'am so bile naslednje: kilogram žive teže 6 — 8 din, mrtve teže 8—11 din. Umor v Jatni bo sojen v Novem mestu Preiskava v Radečah je zaključena — Ivan Zupan in Ana Knezova sta bila oddana okrožnemu sodišču Radeče, 18. maja Vse zadnje dni, ko je prišel na dan grozoviti umor posestnika Jožeta Kneza s Pre-lesja pri Št. Ri^ertu so imela oblastva polne roke dela, da so dognala vse okoliščine, kako je bil zločin izvršen. Zdaj je preiskava zaključena in Tadeško okrajno sodišče je odredilo, da je močna orožniska patrulja odvedla morilca Janeza Zupana in pokojnikovo vdovo Ano Knezovo v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Tretji aretiranec Fric Grošičar, posestnik iz Čre-teža. ki je brat Zupanove žene, je bil izpuščen takoj po zaslišanju. V zapore je bil odveden le zaradi vmeševanja v uradno poslovanje. Ko so orožniki napovedali aretacijo njegovi sestri Ani, se je brat Fric preveč razburil zatrjujoč nedolžnost svoje sestre. V preiskavi so prišle na dan nekatere tehtne podrobnosti. Janez Zupan in Ana Knezova sta spočetka tajila vsak sum. Res, prvi sledovi so tudi kazali, da je bil izvršen nad nesrečnim zgodnjim potnikom le roparski umor. Saj je imel mož ob odhodu z doma s seboj preko tisoč dinarjev, uro, verižico in še nekatere druge vrednosti. Ko so našli po večdnevnem iskanju njegovo truplo skrito v Jatni v samotnem kotu pod kupom smrečja, je imel Knez vse žepe obrnjene. Ljudje so culi v prvi zori strel kake pol ure daleč od Svibna. Tudi svibenjski župnik g. Sela ga je čul in ni slutil nič zlega. Ves okoliš je prepričan, da gre glavna zasluga za pojasnitev umora vrlim orožnikom. Saj so se že čuli glasovi, kdo bi znal priti v poštev za roparski napad. Del govoric pa je vrgel sum na Zupana in Knezovo Ano in orožniki so zbrali toliko do- kazov, da so začeli zasliševati oba. Ana je priznala, da je vedela, kako napeto razmerje vlada med njenim možem in njenim prijateljem Zupanom. Tudi je izpovedala, da je vedela, da bo nekoč prišo do krvavega obračuna. Da bo pa 26 letni Janez tako kmalu spravil njenega moža s sveta, si ni mislila nikoli. Mladi ženi je laskalo, ko ji je Zupan pripovedoval, kako udobno življenje si bosta uredila, ko njenega moža ne bo več na svetu. Spočetka sta se Jože Knez m Ana dobro razumela. Šest otrok se jima je rodilo v zakonu, pa je drugega za drugim pobirala sušica, mož sam je bil močno boleh en. Zupan pa je kar sanjal o sreči, ki ju potem čaka na Knezovem gruntu. To je Ano premotilo, da je pletla grešne misli, sanjala o sinrti svojega moža in o sreči z mladim sosedom. Janez po aretaciji ni kazal obžalovanja. Zakrknjeno je korakal iz radeških zaporov v Prelesje in v Jatno, kamor so ga trdo uklenjenega odvedli, da je izpričal ves dogodek na kraju samem. Pokazal je, kam se je skril v goščavi in čakal nesrečnega mo žo. Ko je oddal nanj strel iz puške, je hladnokrvno zavlekel žrtev s poti in jo prekril 9 smrečjem. Pobral je mrliču, kar je našel vrednega, da bi speJjal sled na drugi tir. Vrnil se je še v ranem jutru na dom in je skril očetovo puško spet nazaj v strešno slamo na hlevu, skril pa je tudi Kne-zevo srebrno uro in verižico. Zločin, izvršen v samotnem predelu naše Dolenjske, je osamljen in je zgražanje našega ljudstva dokaz, kako vse obsoja dogodek, ki je uničil srečo trdne kmečke hiše. Za razpravo pred novomešk-m senatom vlada veliko zanimanje. | Jure Ziiponič^J Črnomelj, 19. maja Stara belokranjska loža se redči, hrasti padajo. Tako je omahnil v naročje bele žene v svoji veliki loži znani belokranjski gospodar Jure Zupanič iz Gribelj, zadet od kapi, ko je nadzoroval delavce. Za-plakala je žena in troje hčerk-sirot, ko je pripeljal sluga mrtvega gospodarja domov. Lilo je brez prestanka v nedeljo, ko se je pomikal velik sprevod proti gribelj-skemu pokopališču. Preden ga Je sprejela belokranjska zemlja v svoj objem, se je sesul razmočeni grob, kakor da noče sprejeti žrtve, ki jo je bila iztrgala bela žena družini in posestvu. Prišli so Gribeljcl, Cerkviščani, Krasinčani in hrvatski sosedje, ki so pokojnega čislali in se poslovili od njega z željo, da Bog daj lahko njegovi blagi duši. Pokojni Jure je bil iz znane rodbine Zupaničev, koje pradedje so se naselili kot slobodnjaki iz sosednje Hrvatske v Gribljah. Ta slobodnjaški duh je zgledno preveval vso rodbino, kakor malokatero v Beli Krajini. Kot oseba je bil Jure lep človek, pravi plavolasi Slovan, kot človek plemenit, ki ni poznal ne maščevanja, ne očitanja. Njegova dobrota mu je večkrat prihajala v gmotno škodo, ki jo je trpel brez jadikovanja. Rojstna hiša mu je dala brata, znanega borca za jugoslo-vensko idejo, člana Jugoslovenskega odbora v Londonu ln bivšega ministra dr-Nika Zupaniča ter dobrovoljca jurista Mateta, ki je moral konec vojne umreti kot invalid v Avignone \ Franciji, Hl|a je akademika Nika podpirala, ko Je študiral na Dunaju in bival pred vojno v Srbiji, in je plačala ves tisk njegovih prvih predvojnih publikacij. Zato ni čuda, da je imela hiša vso vojno na vratu avstrijsko žandarmerijo in policijo. Od sedmih bratov je bilo 6 vojakov — najmlajši je bil še mladoleten — in dva sta položila življenje na žrtvenik domovine. Pokojni Jure je bil človek, ki je trdno veroval v Jugoslavijo in ni bil nikdar ma-lodušen ali vetrnjak, kakor se je to ob Kolpi večkrat dogajalo. Z njim ugasne veja gospodarjev v domu Zupaničev, ker ni moških potomcev. Med brezami in oranicami spi sedaj prijatelj Jure poleg staršev in sinka, kateremu ni bilo dano, da požene iz njega nov in čil rod mladih Zupaničev, ki bi jim bili stari posnemanja vredni vzorniki. Jure, Boog! Ivan Pogačar f Radovljica, 19. maja Sinoči je umrl mož, ki je vreden, da mu posvetimo nekaj vrstic. Ta mož je Ivan Pogačar, posestnik in čevljarski mojster, p. d. Majč v Predtrgu pri Radovljici. Pravim, mož, ker če gre komu ta naziv, tako gotovo pokojnemu Majču. Od mladih nog do smrti je bil značaj, ki lahko služi nam vsem za vzgled. Naroden in napreden, se ni odmaknil od začrtane poti in se ni oziral na to, da je obrtnik in da bi ga kdo zaradi njegovega prepričanja bojkotiral. Prav zato so ga vsi pošteni ljudje spoštovali. V najhujšem Času med vojno, ko je bil vsak nacionalist na črni listi, je vodil takrat še samostojno občino Predtrg in 9e ni plašil, pri vsaki priliki pokazati se odločnega, narodnega in, kar je bilo za one čase še ikoraj nevarnejše, naprednega in srbo-ìlskega človeka. Kot vnet godbenik je •tal med ustanovitelji godbenega društva Lipa«, ki je bilo prvo po vojni, ki je .osilo glas slovanske glasbe med narod. Toda ne le sam, tudi vsa njegova številna družina hodi očetovo pot. Njegova iiša je izrazito sokolsko gnezdo, iz katerega so izleteli Sokoli in Sokolice po_ misli, po srcu in po krvi, kakor si jih že.imo .x>vsod in kakor jih tolikokrat marsikje pogrešamo. Močno kosi smrt v naših vrstah: lani so šli od nas zaporedoma bratje dr. Vo-ves, Cebulj in Türk, sedaj se jim je pridružil naš Majč. Tako se redčijo vrste starih borcev in bi bilo obupno, če bi gledali samo smrt in ne bi občutili poleg nje brstečega in rastočega življenja. In če je zrl nesmrtni pesnik Gregorčič v smrti samo presnavljanje in obnavljanje, ne bodimo mi drugačni. Za nami je mladina in usoda nam bodi naklonjena in daj nam take, kakršne je vzgojil naš pokojni Pogačar. On je pisal svoj živi testament vse življenje, pišimo ga tako tudi mi in lahka nam bo ločitev od tega sveta! — Ivan, počivaj v rodni zemlji, ki si jo ljubil nad vse in ki te bo priklenila k sebi kakor mati, iz dna srca ljubeča, z vso dušo skrbeča in z vsako mišico trpeča za deco, ki ji je dala življenje, veselje in bridkost. S—r. Nov učiteljski grob V Ptuju je včeraj umrla ga. Vlasta Bi-tenčeva, rojena Rajšp, hči nadučitelja Josipa Rajšpa. Službovala je v raznih krajih v Slovenskih goricah, zadnje njeno mesto je bilo na Runču. Ko je bila premeščena v Ptuj, tega mesta zaradi bolezni ni več nastopila. Bila je izvrstna učiteljica in vzgojiteljica, ki je vzgajala deco v nacionalnem duhu. Nedavno se ji je izpolnila želja, da je bila premeščena v Ptuj k svoji družini, toda nemila usoda jo je iztrgala iz kroga družine. Bodi plemeniti ženi časten spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! »JenuSa« v filmu Ljubljana, 19. maja V kinu Union imajo zopet češki film: je to »Pastorka«, delo režiserja M. Cika-na in izdelek filmskega podjetja »Lloyd film« v Pragi in Brnu. Ta ljubljanski kinematograf nam je pokazal že lepo vrsto čeških filmov in o nobenem ne moremo reči, da bi razočaral boljše gledalce, ki iščejo v filmu tudi lepote, idei, vsebine. Nekateri filmi so se izkazali kot prave mojstrovine igralske umetnosti in filmske tehnike. Tudi »Pastorka« se uvršča med filme, ki potrjujejo dober glas češke filmske proizvodnje. Film je izdelan po drami Gabriele Preis-sove »Jeji pastorkiha«, ki so jo prvič uprizorili 1. 1890 v praškem Narodnem di-vadlu. V njeni avtorici, ki še živi v Pragi, cenimo Slovenci svojo zvesto prijateljico, avtorico »Koroških povesti«, »Potočnikove Trude« in drugih spisov iz slovenskega življenja. Ga Preissova je bila dolga leta reden gost na Bledu. »Jeji pastorkina« je njeno najuspelejše dramatsko delo. Sloveči češki skladatelj Leoš JanäCek je sprejel to delo za libreto svoji znameniti operi »J e n u f a«, ki so jo uspešno uprizorili tudi v ljubljanski operi. Filmska »Jenufa« se odlikuje po razkošni opremi in razgibanem življenju, ki ga označujejo premnogi slikoviti prizori. Tudi ta češki film je posnet iz kmečkega življenja na Slovaškem. V prvem delu nadomešča pomanjkanje izrazito dramatske snovi s številnimi živimi podobami iz kmečkega življenja, v drugem dramatska napetost zra9e in doseže višek v končnih prizorih, ki sodijo med najlepše momente v čeških filmih, kar smo jih videli v zadnjem času. Vsebina tega filma je dokaj preprosta: Jenufa, pastorka ponosne zvo-narjeve vdove, ki nima svojih otrok, se zaljubi v nekoliko lahkomiselnega Steva. Njun odnos ne ostane brez posledic. Jenu-fo pa ima rad Stevov brat Lazo, ki jo zaman zalezuje. Naposled se odloči za hudobno dejanje: napade z nožem Jenufo in ji skazi lepi obraz. Lahkomiselni Stevo jo zaradi tega zapusti. Med tem mora Jenufa priznati svoji krušni materi, kaj se ji je zgodilo. Ponosna kmetica, ki je bila trdno prepričana, da ne bo mogel nihče zapeljati lepe pastorke, se odloči, da jo do poreda varuje v skriti sobi in pove ljudem, da Jenufa služi na Dunaju. Lazo prihaja pogosto vpraševat in kmalu po porodu se mu oglasi Jenufa in mu razodene svojo skrivnost. Zvonarjeva vdova je še vedno prepričana, da nihče ne ve o pa-storkini sramoti in da reši njeno srečo in čast, umori otroka in ga v burni zimski noči sama pokoplje, pastorki pa pove, da je umrl, medtem ko je ona ležala v vročici. Naposled se Jenufa odloči za drugega brata. Tik pred poroko pa pride na dan zadeva z otrokom. Zvonarjevo vdovo, ki iavno prizna svoje zločinsko dejanje. odženejo v cerkev, ženin pa tudi po tej katastrofi obljubi Jenufi svojo zvestobo v bolesti in nesreči. V filmu, ki je prepleten s krasnimi prizori iz ljudskega življenja na vasi. nastopajo Dostalova, Glaserova. Bohač, Vojta in drugi odlični češki igralci. Film je vreden toplega priporočila. Festival narefeih plesov in pesmi Beograd. 19. maja. p. V prostorih velesejma je bil včeraj otvorjen veliki narodni festival narodnih plesov, pesmi in noš. Pred 4000 gledalci in zastopniki najvišjih oblasti, med katerimi so bili nekateri člani vlade, minister dvora Čclak Antič, zastopniki gen era'nega štaba, upravnik dvora polkovnik Leko in župan Ilič, ga je otvoril prosvetni minister čirič. ki je v svojem govoru naglasil odlike naših narodnih plesov in pesmi ter izrazil željo, da bi festival dal narodnim umetnikom pobudo za nadaljnje gojenje naših narodnih običajev. Na snočnjem programu so bili slovenski narodni plesi ter narodni plesi iz Djevdjeli-je, Skoplja, črne gore, Bana ta in subotiške okolice. Od Slovencev sta nastopili dve skupini, ena dekliška ter skupina fantov iz črnomaljske okolice Danes so na programu rasai i je, znameniti narodni piesii iz Južne Srbije. Postani in ostani član Vodnikove družbe! jfòjj^iìmstójsi^.t.......o--o-- - HtftW. ..............» ............. ~ - v , , .. ... .................... ^ Potapljači iščejo corpus delicti čuvajna ura v potopljeni ladji ki moli na poi1 iz vode. Po polurnem plezanju so se vrnili na kopno, a novinarjem, ki so tam čakali senzacionalniih novosti, niso hoteli povedati ničesar. Nasprotno pa so novinarji dozrnaili, da so bili poskusi potapljačev, da bi našli v notranjosti ladje Franckovo čuvajino uro (Franck je imel v usodni noči, kakor smo poročali, stražni obhod), doslej zaman. Potapljače nameravajo poslati še enlknaft v notranjost ladje, kajti ta ura se zdi preiskovalnim sodnikom važna priča, ki bi mogla povedati marsikaj o tem, na kakšen ■način je Franck v nočd požara opravljal svojo službo oziroma kako je ni opravljal. Dve takšni čuvaj™ uri so že našli, vendar ne tiste, o kateri piarvi Franck, dia jo je izgubil, ko Je poaragal gasit Kdor dr g*nr> j am V >p1je sam vanjo pade ... (»Politiken«) Pročelje parlamenta v Ottawi so okrasili s kraljevo krono, zraven nje pa so postavili zastave Zemlje za tri č Vsega je dovolj, treba je samo najti ključ za pravilno razdelitev Po naročilu kanadske vlade je gospodarstvenik Frank E. I.athe iz Ottawe precenil naravne zaloge sirovi 11. S tem naj bi ugotovil, ali je res. kar pravijo mnogi preroki, da se bo ta ali ona zemeljska sirovina v doglednem času izčrpala, kar bo spet resno ogražalo civilizacijo. Že okrog 1. 1800. je sloviti Malthus izrazil bojazen, da bo število Zemljanov naraščalo hitreje nego možnosti njih vzdrževanja Na njegovi domnevi temelji znano neomalthuzijansko gibanje, ki smatra omejitev porodov za najboljše zdravilo zoper vse gospodarske in socialne stiske. Kanadski profesor pa je prišel na podlagi temeljitega raziskovanja do prepričanja, da bi mogla zemlja mirno prehraniti trikrat toliko ljudi, kolikor jih živi sedaj na njej. Vse težave za preživljanje izvirajo iz tega da vprašanje razdelitve še na rešeno. Tudi kar se tiče obleke, gradbenega materiala, kurjave in električne sile, ni potrebno, da bi si delali sive lase. To si bomo lahko privoščili še dolgo dobo, prav tako kakor različen luksus, ki ga smatramo «danes za življenjsko potrebo. Nekatere redke kovine se bodo v doglednem času sir eer izčrpale, toda v teh primerih je treba računati s tem, da bo našlo človeštvo prrav 'tako dobra, in še boljša nadomestila Evropske zaloge železa bodo trajale še kakšnih 160 let, ameriške celo 320 let. Zaloge pre-moga pa se bodo izčrpale, če jih bodo izkoriščali v sedanjem tempu in obsegu, celo šele v 5000 letih. Kako važno pa je vprašanje razdelitve, je najbolje razvidno rta primeru premoga. 73 odstotkov vseh rezerv premoga je v Severni Ameriki. Seveda pa so prognoze za posamezne dežeile, če upoštevamo razdelitvene težave, precej neugodne. Prof. Lathe je objavil razpredelnico, iz katere je razvidno, da so glede različnih naravnih zakladov poedine dežele v zelo različnih položajih. S premogom se lahko popolnoma same preskrbijo britski imperij, USA. Rusija Francija s kolonijami, Nemčija itd-, Italija in Japonska pa le delno. Z železom so bogato založeni britski imperij, USA, Rusija, Francija s kolonijami, Nemčija le delno, Italija in Japonska pa sploh ne, bakra imata le britski imperij in USA dovolj, Rusija in Japonska bo4j malo (toda Rusija utegne imeti v svojih še neraziskanih predelih zadostne zaloge), Francija, Nemčija, Italija pa nič, petroleja imata le Rusija in USA dovolj, druge izmed omenjenih dežel pa so v tem pogledu na slabem. Seveda pa se glede teh sirovin in drugih položaj za poedine dežele, zlasti za Rusijo, bistveno izboljša, če se najdejo možnosti za izkoriščanje zalog, ki jih smatrajo danes za neporabne. Kot primer za to navaja prof. Lathe dušik. Če bi pred 50 leti postavljali kakšne podobne razpredelnice, tedaj bi morali za vse omenjene dežele ugotoviti, da se s to surovino ne morejo preskrbeti. Med tem pa smo se naučili pridobivati dušik iz zraka, tako da je njegovo navajanje v razpredelnici sploh odveč. Takšne možnosti obstoje za bodočnost tudi glede drugih siro-vin( n. pr. če bi uspela rentabilna proizvodnja vsakovrstnih snovi iz morske vode) in če to upoštevamo, lahko rečemo, da človeštvo še dolgo ni v nevarnosti, da bi mu zmanjkalo sirovin. Treba je najti le nove načine izkoriščanja in pameten način razdelitve. Lerä Halifax, častni doktor francoske Francoska univerza v Grenoblu je obhajala prošle etni 600 letnico "vojega obstoja. Ob tej priliki so imeli svečano ceremonijo. ki so sc je udeležili mnogi rektorji in odposlanci tujih univerz. V dolgem sprevodu so defilirali dijaki in profesorji zavoda.. Slednjih je bilo nad 200. Na slavnost je bil povabljen tudi angleški zunanji minister Icrd Halifax, ki pa se je v zadnjem trenutku opravičil. Bil je v odsotnosti promovi ran za častnega doktorja grenobelske univerze. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Poljski vojni minister v Parizu Poljski vojni minister Tadej Kasprzyeki je obiskal Pariz ln je obiskal frane, min. predsednika Daladiera, s katerim se je dal slikati ©äkepavanja pri Termopilah Izjava grškega arheologa atenskim novinarjem Gi^ki arheolog profesor Marinatos je dal atenskim novinarjem naslednja pojasnila o uspehih svojih odkopavanj pri Ter-mopilah: Ugotovili smo popolnoma točno, da se je nahajalo bojišče bitke pri Termopilah na kraju, kjer je zdaj kopališče. Naslai-njajoč se na Herodotovo besedilo, smo kraj bitke iskali in ga srečno našli. Po drugi strani pa smo ugotovili, da je soteska, v kateri je padel Leonidas s svoji- Vsi iz enega lonca mi tristo junaki v prav majhni oddalje. nosti od sedanjega kopališča, na desni strani ceste, ki drži v Atlanto. Našli smo mnogo človeških okostnjakov, toda ta okostja najbrže niso ostanki junakov, M so padli v bitki pri Termopilah. Kosti junakov ležijo namreč v posebnih grobnicah. Pri najdenih okostnjakih gre nedvomno za kosti ljudi, ki so umrli pozneje. Pri kopanju na hribčku .smo odkrili ostanke raznih zgradb, katerih značaj in pomen še ni dognan v kronološkem pogledu. Zdaj iščemo »Poliandrion«, t. j. skupino grobnico Leonidovih junakov. Našli smo mnogo puščic na kraju, kjer se je vršil boj s Perzijci. Puščice so izvrstno ohranjene in bodo izročene grškemu muzeju. Nemški : ìcelar Hitler je pri ogleda Siegfriedovega obrambnega pasu na zapadu sedel za mizo z vodilnimi častniki nemške vojske. Kosilo je bilo zelo skromno: gervlrali so go nemškem vzoren eno samo jed Kakor poročajo pariški listi, se nagibajo mornariški strokovnjaki sedaj k razlagi, da prekomonn.ik »Paris« ni postal žrtev zločinsko podtaknjenega požara, temveč da je imel ta požar naravne vzroke. V ladijski pekarni, kjer so ogenj najprej opazili, so v noči ob odsotnosti pekarni škega osebja gorele peöi. Dejsitvo, da so ogenj opazili istočasno baje na treh različnih mestih, razlaga »Candide« s tem, dia so bili ti prostori drug nad drugim in jih je vezal eden izmed ladijskih dimnikov. Preiskovalni sodniki so te dni odredili poseben krajevni ogled V spremstvu 19-letnega stewarda Cezarja Francka, ki so ga zaprli zaradi suma, da je eden izmed povzročiteljev požara na »Badsu^ so odali na trup pogorele ladje, Japonci, dragulji in zlato Dolgotrajna vojna s Kitajsko je japonske finance tako izčrpala, da so se japonske oblasti zatekle k svojevrstnemu ukrepu. Prepovedale so nošenje draguljev in zlatega nakita, ki se mora izročiti državni blagajni, »da se domovina podpre v težkih časih«. Od 17. do 24. maja zbira šolska mladina od hiše do hiše tudi vsakovrstne kovinske predmete, v Tokiju bo te dni konferenca draguljarjev, ki se bodo posvetovali. od česa bodo živeli potem, ko bo japonska vlada izpraznila njih zaloge. Jačanje britske mornarice Tempo oboroževanja angleške mornarice postaja z vsakim dnem brži. Zdaj dobivajo angleške vojne ladje po 80 novih topov na mesec. Večinoma so to protiletalski topovi. Dočim so imeli v Angliji pred dvema letoma samo tri tvornice za izdelovanje topov preti letalom, jih imajo zdaj 28. Zaščitnih oklepov za ladje proizvajajo danes angleške tvornice desetkrat toliko, kakor 1. 1P35. Po svetovni vojni je dosegla angleška mornarica zdaj zopet svojo absolutno jakost ter se prilbižuje jakosti 1. 1918., ko je nadvladovala vse druge mornarice na svetu. Francoski Mdro-plan »Lieutenant de Vaisseau Paris« je te dni odletel v New York čez Azore Slučajno prijet bandit Srečna roka pogumnega železniškega sprevodnika Lani pod jesen je poljska policija odredila zasledovanje bandita Chmielevsikega. ki ima na vesti sedem umorov in ubojev ter nešteto vlomov. Po vsej državi so iskali razbojnika, ki pa se je zasledovalcem urnel umakniti vedno o pravem času. Zdaj so ga končno prijeli. Bilo je v vlaku na progi Kovel—Varšava, ko je stopil železniški sprevodnik v vagon in zahteval od potnikov vozne karte. Že pri vstopu mu je oko obstalo na sumljivi trojici moških. Ko se jim je približal, I sta dva planila skozi okno drvečega vlaka. tretji pa je potegnil samokres. Toda sprevodnik jc bil umejši od moža z revolverjem. Izbil mu je orožje iz rok in ga zvezal z vrvtjo, ki jo je imel v službeni torbi. Šele pozneje se je pokazalo, kako srečno roko je ime! sprevodnik, kajti moški, ki ga je prijel, ni bil nihče drugi kakor Chmie-lewski, strahovalec Varšave in mnogih drugih poljskih mest Pojavljal se je zdaj tu» zdaj tam. Plenil je blagajne po železniških postajah in kradel po tvornicah. Zasledovalci so ga zaman iskali leta in leta Kjer je naletel na odpor, je Chmielewski ustrelil vsakogar, ki se mu je postavil po robu. Bandit ima na vesti poleg umorov in ubojev nad sto roparskih napadov in vlomov. Toliko jih je že doslej priznal preiskovalnemu sodniku. Ko bo register gre-hov popoln, pride v ječo, iz katere ga no bodo tako kmalu izpustili. Prvi vpoklici rekrutov na Angleškem V angleški zbornici je pristojni minister pojasnil, da bo prvi kontingent angleških rekrutov pozvan pod orožje ine 1. juinija. število rekrutov ki morajo biti ta dan vojaški oblasti na razpola^go, znaša 50 tisoč. Velik požar na Poljskem V Mlavi blizu vzhodne pruske meje je izbruhnil požar, katerega je s svojo neprevidnostjo povzročil neki deček. Zgorelo je 21 hiš in 40 gospodarskih poslopij, v hlevih je ogenj uničil tudi 20 konj. človeških smrtnih žrtev ni bilo, pač pa je dobilo več ljudi nevarne opekline. Škrlatinka na Danskem V Kodanju razsaja zdaj nevarna epidemija škrlatinke, ki ne napada ramo otrok, ampak tudi mnoge odrasle. Samo v bolnišnicah imajo okoli 140 bolnikov v otroških in zrelih letih, mnogo več takšnih bolnikov pa se nahaja v domači oskrbi. Tako so sprejeli angleškega kralja v Kanadi Poneverbe ssa Francoski pošti Policijski komisar pariške četrti La Muette je dal aretirati 23 nepoštenih poštnih uradnikov in pisme-noš. dodeljenih poštnemu uradu v Rue Singer. Uradniki so poneverjali vrednostna pisma, vzorčne pošiljke in vrednostne predmete, šestnajst uradnikov so takoj zaprli, proti ostalim je uvedena disciplinska preiskava. Iz dosedanje preiskave izhaja, da so kradli predvsem pisma, namenjena rezer. visioni francoske vojske. Kongres za vojno medicino v Ameriki Na zborovanju mednarodne zveze za vojno medicino v Washingtonu je poročal italijanski senator prof. Castellani o zdravstvenih ukrepih v italijanskih kolonijah. Njegovo poročilo se je tikalo posebno razmer v Abesiniji in je zbudilo veliko zanimanje. Kongresa vojne medicine v Washingtonu se udeležuje 40 svetovnih držav. ANEKDOTA Ko je bil Grillparzer že v visoki -taro-sti, so ga imenovali za člana gosposke zbornice. Neki tovariš ga je vprašal, ka-i»o je mogoče, da navzlic svoji hudi na_ glušnesti vedno pravilno glasuje. »Gledam pri tem pač vedno na kneza Windischgrätza « je odgovoril pesnik. »Ce ta vstane, obsedi m — in če on obredi. potem vstanem jaz. To je pač enostavno.« VSAK DAN ENA Nesreča ameriškega zrakoplova Ameriški zrakoplov »K 2«. najmanjši vodljivi zrakoplov ameriške mornarice, se je Ob pristajanju s takšno silo zaletel v zemljo, da se je razklal na dvoje. Posadka 96 JC rešila po čudežnem naključju. Sreča v nesreči je bila, da je bil zrakoplov polnjen a helijem, sicer bi se bila ponovila katastrofa »Hindenburga«, ki je Ameriki in vsemu svetu še v živem spominu. Rekord Lloyda Georga David Llody George, bivši angleški ministrski predsednik med svetovno vojno je dosegel rekord v vršenju parlamentarne službe. Te dni je minilo 49 let. odkar je bil prvič izvoljen v britanski parlament. Ostal je član zbornice ves čas do danes to bo prihodnje leto obhajal parlamentarno petdesetletnico. Zgodovinski dogodek v Kanadi Prvič v zgodovini Kanade se je primerilo, da je inozemsiki diplomatski zastopnik pri angleški vladi izročil svoja akre-dttivna pisma angleškemu kraJju na kanadskih tleh. To je bil novi poslanik Zedinjenih držav v Ottawi, minister Noper. Danski prestolonaslednik v Londonu Danski prestolonaslednik je te ini v spremstvu svoje .soproge dopotoval iz Amerike v London, kjer se je ustavil za nekaj časa. Dvojica je odpotovala na ime-nje vojvode Ccmnanghtskega, ki je ded prestolonaslednikov© soproge. Kulturni pregled i Prešernov • FIJ11 v Vrbi Jutri bo izročen javnosti Prešernov dom v Vrbi. Plemenita akcija, ki ji je stal na čelu kot predsednik odbora za nakup Prešernove rojstne hiše rektor Aleksandrove univerze prof. dr R Kušej in v kateri so se uveljavili z delom ta nasveti mnogi naši kulturni delavci, je obrodila zaželeni uspeh: Prešernov dom v Vrbi prehaja v simbolno lasrt vsega naroda, postaja eno izmed njegovih kulturnih svetišč. Da je v tem primeru »beseda meso postala«, za to gre hvala slovenski mladini in seveda predvsem našim požrtvovalnim učiteljem in profesorjem, ki so kljub neprijaznim časom izvedli nabiralno akcijo skoraj po vseh šolah in zbrali lepo vsoto, h kateri so tudi nekateri javni in zasebni darovalci prispevali večje ali manjše deleže. Tako je bil z nabranimi prispevki omogočen nakup hiše, ki je odzibala toliko Ribičevih rodov in v kateri je zrasel tudi genialni avtor »Poezij«. Obenem so potomci tega rodu dobili na svoji stari grudi drugo hišo. Otvoritev Prešernovega doma v Vrbi je v slovenskem kulturnem življenju dogodek. ki ima, skoraj bi rekli, simbolni značaj. Prvotna zamisel Prešernovega muzeja, v katerem bi bilo zbrano vse, kar nas spominja našega največjega pesnika, se je umaknila ideji, da se Prešernova rojstna hiša restavrira v tip gorenjske kmečke hiše. kakršna je bila v časih, ko se je pod njeno streho rodil eden največjih repre-zentantov slovenskega duha. Dom pesnikov bo tako obenem kulturno-historični spomenik, kar ustreza značaju našega naroda, v katerem je bil kmečki rod bolj kakor pri velikih in starejših narodih trdna opora in poglavitni vir vsega narodno-kul-turnega preporoda Saj so izšli naravnost iz kmečke hiše skoraj vsi naši vodilni možje. Ta tesna vez med kmečko hišo in slovensko kulturo dobiva sedaj v Prešernovem domu v Vrbi svoj vidni izraz, sedanjemu rodu kakor tudi poznim zanamcem namenjeni spomenik, ki pričuje o zvezi med narodnim genijem in kmečko hišo V tem pogledu je ta ideja srečna ne le po svoji simbolni vsebini, marveč tudi po svoji originalnosti. S Prešernovim domom v Vrbi ne dobiva svojega domačega svetišča samo naš nesmrtni pesnik, marveč je postavljen spomenik tudi njegovemu rodu. Ribičevim iz Vrbe, katerih obstoj je dokazan za več stoletij nazaj. Iz njihovega rodu niso izšli samo nešteti, brezimeni vrli gospodarji, ki so v dobri soseščini opevane-ga Sv. Marka obdelovali domačo grudo, marveč tudi mnogi izobraženci, komaj znani, tihi kultumi delavci med svojim narodom. Tako dobiva svoj originalni spomenik tudi eden najstarejših in najznamenitejših kmečkih rodov. Z njim vred so počaščene vse slovenske kmečke rodbine, ki varujejo naša tla, zvesto izročajoč plug iz roda v rod; stare korenine, ki so vzdržale skozi vekove vse spremembe naše narodne usode na teh politično nevarnih tleh, kjer tolikokrat viharjev jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar Samo! Tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije. Prešernov dom bo prevzela v pravno last banovina, ki bo skrbela za njegovo upravo. Njegov simbolni lastnik pa bo — kakor rečeno — ves narod, ki je po svoji mladini dom odkupil in ki bo poslej romal v Vrbo kot na božjo pot svoje narodne kulture. V tej lepi krajini, v zavetju naših gora, blizu Blejskega jezera in z razgledom na mogočni masiv Triglava v kralju, ki je navdihnil mnoge Prešernove pesmi, bodo zlasti kulturni delavci in mladina češče obnavljali svojo prisego zvestobe Prešernovemu geniju. Sem bodo prihajali, kakor prihajajo pri drugih narodih v domove in na grobove svojih vodilnih mož. V krasni spominski knjigi, ki bo poslej razgrnjena na Prešernovem domu, se bodo vpisovali ti kulturni romarji od aiizu in daleč. Naj bi nam bil Prešernov dom v Vrbi to, kar je Ukrajincem ševčenkova mogila: sveti kraj domovinske ljubezni. Zlasti mladina, ki je dom kupila, naj bi vzdrževala njegov kult in širila njegovo slavo! Dve sto režij pr©5, šesta Vprizoritev Piskačeve „Velike skušnjave Sezona za sezono mineva, toliko in toliko iger gre preko odra. občinstvo si zapomni g avne junake, morda dobre epizode — toda na tistega, ki je vdahnil knjigi osnovo za odrsko življenje, ki je rekonstruiral in dopolnil, prelil v barvo, okvir, besedo, dogajanje izbral igralce, jim dal napotke za vloge, jih kontroliral, jim svetoval, jih hvalil in grajal jim vlival poguma, sploh storil vse. da bi igra čim bolj ustregla pisateljevi zamisli — na tistega se občinstvo ne spomni. Režiser je vedno nekak Cyrano pod Rok-saninim balkonom, ki insccnira in poganja dogajanje in je duša vsega, toda jumaki-igralci se pno kakor Cristian na balkon — da jih nagradi Rok sa na — uspeh. S temse-veda ne mislim reči, da samo po režiserjevi zaslugi, kajti največji del uspeha je plod njihovega truda, toda zanj prejemajo od občinstva svojo nagrado — ploskanje in pohvalo, režiser pa je vedno nekaka Pepelka, ki ostane ob strani. In vendar je režiser tista edina, za uspeh igre odgovorna oseba, kajti če ne razume osnove, idejne vsebine ali zastavi svoje delo v tej smeri napačno, gre igra po zlu, pa naj so igralske kreacije ena sijajnejša od druge. Od režiserja je odvisno. če zna vsebinsko šibko napisani igri podložiti širšo osnovo, če zna izluščiti iz nepomembno prikazanih trenutkov velike učinke, če zna napraviti iz nečesa mnogo in iz niča nekaj, in predvsem: iz umetnine — umetnino. Predlansko sezono je praznoval prof Šest dvajsetletnico svojega gledališkega dela, letos po dvajsetih letih gl ed. po vojni pa praznuje zopet v nekem smis'.u jubilej: dve-stoto režijo. V dvajsetih letih dvesto režij da povprečno 10 režij v sezoni Vsaka režija stane tri tedne peturnega dela dnevno, dvestokrat tri tedne--- V teh dvesto režijah je poleg večjega dela dramskih, tudi lepo število opernih režij. Če se spominjamo nazaj, vidimo, da je režiral prof. Šest najbolj pester repertoar, ki si ga lahko mislimo: vprzonl je celo vrsto Shakespearj e v ih iger (z Othel'om ravno 13) ponavljanja niti niso šteta — Goetheja, Schiller ja. Rostanda, Molliera. Büch-nerja. Ibsena. Strindberga, Hasenclever ja, Wildgan sa, Schnitzlerja, Hoffmannsthala in seveda predvsem veliko število domačih del, počenši s Cankarjem, pa do najmlajših pisate'jev. Ob takih '"ubilejih je navada, da se vpiraša jubilanta, kaj si želi v bodočnosti? Dejal je: » Tale dela mi še leže na streu«: nekaj Shakespearejev: — Coriolan in Richard III., Tirso di Molina: Don Gii z zelenimi hlačami. Marloweov »Eduard IV«, Mada-chova: Tragedija čioveštva, Ibsenov: Peer Gyn t in R ostandovi: Romantični. To so dela velikega formata, in naš oder je vreden da zažive na njem. Naključje je hotelo, da je naneslo tako, da bo njegova dvestota režija veseloigra in siicer delo Karla Piskora, kateremu je letos enkrat že pomagal do uspeha. Zrežiral je »Upniki — na plan«! Na vprašanje, kako opravičuje v istì sezoni že drugo delo istega avtorja »Velika skušnjava — gravi da ie zato zapadel vs- liki skušnjavi, ker je tega vredna, in »Bolj kot kdaj prej se mi zdi v današnjih dneh upravičeno vprizarjati češke avtorje, seveda samo dobre — in naravnost naša dolžnost je igrati njihove igTe. d bodo čutili, da naše simpatije do njih in besede o bratstvu in slovanski krvi niso samo puhle fraze. temveč, da nam je njihovo mišljenje tn čustvovanje, ki nam govori iz njihovih iger, zares blizu. Njihova dela, — govorim o lahkih, ki sem jih režiral v zadnjih sezonah — imajo kljub lahkoti vendarle vsako svojo nekoliko tehtnejšo vrednost. Piskof ima vrlino, da zna sodobno življenje na prijeten način prikazovati potom ljudi, ki siicetr ne rešujejo nobenih problemov. Dotika se slabih strani in pokaže za-resme vrednote in pravo pot Njegovi ljudje so preprosti in so majčkenega kalibra, a imajo ravno za današnji dan svojo vrednost.« V zgodbi o poneverjeni dediščini je prekrasno scretscendiral moralno kakovost značajev: Najsr.abša je kleptomanka Alba velika sakomnica, glavna oseba v igri (igrala jo bo Nablocka), njej enakovreden značaj je mladi dandy Pine (Gale), nekoliko manj pokvarjena je filmska igralka Helga (Danilova), ki ji je denar, katerega je pripravljena zamolčati, samo možnost za ostvar-jenje poklicnih ciljev, tretja je kuharica Urša, ki ji prav za prav ni do njega, a ji služi vendarle v podkrepitev osebne samozavesti in strahovanje gospodarice. Svetel značaj je dedinja Štefi (P. Juvanova). Id ji ni do njega in se zna vdati v usodo, ko ji splava dediščina po vodi; najbolj pozitivni primeri pravih poštenjakov pi so: poslanec Petrač (Gregorin) njegova hčerka Li-da (V. Juvanova), in dedek (Daneš). pripravljeni poravnati vsake krivico in se celo žrtvovati v lastno škodo če je treba. Na značajih zgrajeni zaplet veseloigre ki pokaže dogodke okrog iskanja dediščine, njene poneveritve in druge zelo zabavne komplikacije, bodo proti koncu sezone prav dobrodošlo razvedrilo za občinstvo. Maša SI. Zapiski MODERNI FRANCOSKI ROMANT1ZEM Beograd v maju Pred dnevi smo bili Slovenci v Beogradu deležni redkega predavanja. Obiskal nas je profesor na tukajšnjem Francoskem institutu, g. Emil S i c a r d ki se je ljubeznivo odzval povabilu Akademske sekcije Društva Slovencev v Beogradu in predaval o modernih francoskih romantikih. Uvodoma se je predavatelj spomnil francosko-slovenskega prijateljstva, ki ima svoje zgodovinske korenine v solnčni dobi slovenske preteklosti pod Napoleonovo Ilirijo. G. Sicard je zanimivo predaval o mladih sodobnih francoskih romantikih: Mont-herlantu, Chamsonu, Ropsu in Nizanu. O štirih avtorjih neposredne povojne generacije katerih pisateljske niti se shajajo v skupni točki: iskanju morale kot posledice nemira ki je prodrl v njihove duše. Henri de M o n t h e r 1 a n t je ta nemir odkril med svetovno vojno. Ko se je iz nje vrnil, je bil on tisti, ki je ustvaril s svojimi deli izrazit prehod med predvojnimi avtorji in mladimi sodobnimi romantiki. Ker ne najde dovolj trdnih zakonov za moralo v religiji, niti v tradicionalni morali, meni, da si mora človek izoblikovati moralo v samem sebi. Temelj te morale naj bi bil v sili in borbi. Predavatelj nam je prikazal Montherlantovo pojmovanje te moči, ki naj bi imela svoj izvor z ene strani v borbi proti samemu sebi, z druge pa v borbi proti zunanjim elementom, končno proti živali in — ženi, če hočemo slediti redu, ki ga je Montherlant sam naznačil. Toda taki, čisto osebni morali, je bilo treba dati širšo osnovo: bilo je treba najti tudi moralo socialnih skupin. To, kar sled. nje imenujejo čut do domovine — to naj bi bila ona morala, ki naj bi spajala poedince v večjo skupnost André Chamson, ki je občuti! isti nemir, iSče rešitve v reorganizaciji sveta 03 osnovi sgrave goedincev io aarodov Njegova družabna kritika Je internacionalna, vendar se končuje z razočaranjem. Nasprotno temu ima Daniel Rop s obeležje optimista. Njegov optimizem izhaja iz socialnih vidikov, ki jih naglaša močan katolicizem. Nemir je prišel v njem Se bolj do izraza, kakor pri obeh navedenih piscih. Ta nemir je gonilna sila znatnega dela njegovih tvorb. Rops ne pada v razočaranje kakor Chamson, niti v novo moralo Montherlantovo, marveč ostaja na terenu tradicionalne morale, ki jo samo preveva in niansira njegov socialni duh. Končno se Paul N i z e n nezadovoljen z maralo moči, kakor jo zamišlja Montherlant, prav kakor s Chamsonovimi razočaranji in s tradicionalno moralo Ropsa vrže na poskus nove socialne zgraditve sveta. ★ Tako nam je odlični predavatelj g. prof. Sicard v pičli uri prikazal značilne like iz elite današnjih francoskih romantikov, pravca, ki ga označuje to, da se vsi njegovi pisatelji, najsi izhajajo še s tako različnih vidikov, srečujejo na terenu naroda (nacije). Njihov pojem morale se očitno stopnjuje od poedtnea do rodbine in od rod- | bine do najvišje edinice — nacije. G. prof. Sicardu smo slovenski intelektualci v prestolnici iskreno hvaležni za njegovo lepo ta jasno predavanje, ki so ga označevale znane odlike francoskega duha: točna postavitev ta omejitev idej in njih veren prikaz v duhu izkustev in zdravega razuma Predavanje je bilo prav dobro obiskano ta je pokazalo živo zanimanje tukajšnjih slovenskih in tudi srbskih krogov za francosko kulturo. Mario Sublc Prešeren v češki revljL Pravkar izišli novi zvezek »Ceško-jihoslovanske revue« (Praga) prinaša v zvezi z devetdesetletnico Prešernove smrti kratki esej v Prešernu. ki ga je spisal B. Borko. Karel òapek in Lne Durtain. Znani francoski pisatelj Luc Durtain je pravkar izdal v Parizu svojo prireditev drame Karla čapka z naslovom »L' Epoque ou nous vivons« in jo opremil z uvodom o osebnosti ta delu tega reprezentativnega češkega pisatelja S P « K T Zanimivosti z beograjske tekme Zmaga Jugoslavije nad Anglijo je izzvala povsod po svetu ogromno presenečenje Zmaga »belih orlov« nad angleško reprezentanco je izzvala v vseh jugosloven-skih športnih krogih razumljivo navdušenje. Je pa tudi uspeh, kakršnega se nismo mogli nadejati, tem manj, ker naša enaj-storica ni mogla nastopiti v prvotno določeni postavi. Mnogo jih je bilo, zlasti pa v Zagrebu, ki so bili prepričani, da ne bo mogoče nadomestiti Joža Matošiča ta Gla-serja. Pri tem niso računali na borbenost beograjskih igralcev, ki so se zavedali, da leži zdaj na njih vsa velika odgovornost in so se zato vrgli s še večjo zagrizenostjo v boj ter zaigrali s podvojenimi močmi. Jugoslovenska izbrana enajstorica je pokazala srčnost, ki ji je moraJa kloniti tudi prislovična mojstrovina najslavnejše nogometne nacije na svetu. Rekordni obisk Čeprav so igrišče BSK izdatno povečali in je bila za tekmo izredno visoka vstopnina od 20 do 150 din, je bilo igrišče zasedeno do poslednjega kotička. Navzočnih je bilo nad 20.0000 gledalcev. Računajoč, da je vsakdo povprečno plačal po 40 din, so na blagajnah nabrali 1,200.000 din, kar je dozdaj pri nas edinstven primer. Kljub visokim izdatkom — angleška reprezentanca je menda veljala 1000 funtov, torej nad četrt milijona din in še raznih drugih stroškov, pri čemer odpade znaten znesek na odškodnino za igrišče — je vse-kako savezna blagajna zabeležila velik dobiček. Našim igralcem so za nagrado izplačali po 3000 din. Zanimanje tujega tiska in agencij Vsi večji angleški listi so poslali v Beograd svoje posebne poročevalce, enako vse evropske tiskovne agencije. Beograjski dopisnik angleške agencije »Reuter« je imel z igrišča posebno telefonsko zvezo in je vsakih 10 minut javljal poročilo o poteku v London. Ko je ob polčasu javil, da vodi Jugoslavija 1:0, mu v Londonu niso verjeli in je moral rezultat trikrat ponoviti. Dopisnik švicarske agencije je moral po tekmi javiti 500 besed v telegrafskem stilu, madžarski 600, DNB in Stefani pa po 800. Je to dokaz, koliko važnosti so polagali v svetu za beograjsko srečanje. Poročila londonskega tiska Londonski večerniki so preko cele strani javili beograjski izid. Londonski šport- ni krogi sploh niso mogli razumeti, da je njihova reprezentanca izgubila Znano jim je bilo, da je njihova enajstorica kljub neodločeni igri v Milanu pokazala veliko su-periornost angleškega nogometa nad italijanskim ta so bili zato prepričani, da bo imelo njihovo moštvo lahko delo nasproti Jugoslaviji, zlasti pa zaradi težav pri sestavi moštva, ker so hrvatski igralci odpovedali sodelovanje. Zato se v nobenem poročilu niso spuščali v komentarje, čeprav si je bila večina poročil edina v tem, da je bila zmaga Jugoslavije zaslužena in da je jugoslovensko moštvo predvedlo igro, ki je ni nihče pričakoval. Dogodki na igrišča O veliki izenačenosti obeh moštev nam priča statistični grafikon, ki ga je objavilo včerajšnje »Vreme«. Po njem posnemamo, da je moral jugoslovenski vratar posredovati 22krat, angleški pa 7krat. Angleži so mimo našega gola streljali 14 krat, naši pa mimo angleškega 17krat. Kotov je bilo proti Angliji 6, proti Jugoslaviji 5. prostih strelov proti Angliji 4, proti Jugoslaviji. Outov je bilo za Anglijo 26. za Jugoslavijo 25. Nekatere izjave Naš savezni kapetan BoSko Simonovid je takoj po tekmi, med katero je pokadil več zavitkov cigaret, izjavil: Tudi če koga ni, se lahko igra brez njega, čeprav so jih tovariši zapustili, so se naši igralci borili herojsko in izvojevali zmago. Nočem nikogar posebno hvaliti, vsi so se borili junaško in so zasluženo zmagali. Sodnik Capdeville je izjavil: Zmagal je požrtvovalnejši team odločno zasluženo. Presenetila me je homogena igra jugoslo-venske ekipe. Angleži so bili tehnično mnogo boljši, toda jugoslovenski igralci so igrali z velikanskim elanom. To je odločilo. Glanwls, vodja angleške ekipe: Moštvo Jugoslavije je bilo boljše. Obe strani sta igrali izvrstno. Nismo pričakovali takega izida. Tudi vsi angleški igralci so lojalno priznali, da je bila zmaga Jugoslavije zaslužena, njihov kapetan Hapgood je pa celo pripomnil, da je Jugoslavija imela možnost zmagati s še večjo razliko. Še o šentviški dirki Podrobni tehnični rezultati prve slične prireditve v Jugoslaviji O uspeli motociklistični dirki na avto-uiobilski cesti od št. Vida do Medna, smo poročali že včeraj. Na prireditvi, ki je bila prva take vrste v Jugoslaviji, se je zbralo blizu 10.000 gledalcev, med katerimi je bilo zlasti mnogo Gorenjcev, ki so se pripeljali večina na kolesih. Sličnih velikopoteznih prireditev pri nas še nismo vajeni ta zato so reditelji, čeprav jih je bilo nad 100, le s težavo vzdrževali red. Tudi na to se bo moralo občinstvo navaditi, če bo hotelo, da bomo imeli še kdaj slične tekme. Motoklub Ilirija namerava spričo velikega uspeha, obdržati tovrstno prireditev vsako leto na svojem sporedu. Glavno zanimanje je vladalo seveda za vožnjo obeh favoritov, Ljubljančana šiške ta Zagrebčana Uroiča. Kakor smo že poročali, je dosegel šiška v smeri proti št. Vidu na 2 km dolgi progi največjo hitrost dneva 50.6 sekund, kar znaša 142.28 km na uro. Pri prvi vožnji je potreboval 53.2 sek. in ga je zato Uroič, ki je v obeh smereh vozil enakomernejše, v skupni oceni prekosil. Uroič je namreč potreboval proti Mednu 51.4 sek., obratno pa 51.8 sekunde. Po končani dirki je bila zvečer v hotelu Bellevue razdelitev nagrad. Tekmi je prisostvoval tudi najznamenitejši motociklistični strokovnjak Lajoš Kabes, ki je izjavil da so že pri prvi taki tekmi v Jugoslaviji dosegli rezultate, ki v Evropi nekaj pomenijo. V naslednjem podrobni tehnični izidi: Kategorija do 125, tur.: 1. Šimenc Vinko (Hermes) DKW 3:31 (povpr. brzina 64 km), 2. Drofenik Ivan (Hermes) DKW 4:03.4. Kategorija do 250, tur.: 1. Pengov Marjan (Avtoklub) DKW 2:38.8 (povpr. brz. 96 km), 2. Medved Dušan (Avtoklub) DKW 2:39.2, 3. Puhar Franc (Ilirija) Puch 2:42.4, 4. Fuis D juro ( I. Hrv. Motoklub) DKW 2:46.4, 5. Peric Josip (Hermes) Zündapp 2:58. Kategorija do 350, turne: 1. Vidmar Stane (Ilirija) Puch 2:09 (povpr. brzina 104 km), 2. Ziherl Miloš (AvtoklubDKW 2:12, 3. Trampuž Emil (Ilirija) Sarolea 2:20.2, 4. Bar Vinko (I. G. M. K.) DKW 2:30.2. Kategorija 500, tur.: 1. Cerne Feliks (Ilirija) Opel 3:18.6. Kategorija 1000, ter.: t Mlklavčič X» (Ilirija) Zündapp 1:58.8 (123.7), 2. Glebov Aleksander (MK Pohorje) BMW 1:59.4. Kategorija 250, sport.: 1. Uroič Anton (I. Hrv. Motoklub) DKW 1:52 (128.56), 2. Breznik Dušan (Avtoklub) Guzzi 2:15.2, 3. Kovačič Drago (Avtoklub) Guzzi 2:15.6. 4. Božič Anton (Ilirija) Triumph 3:19.8. Kategorija 350, sport.: 1. Uroič Anton (I. Hrv. MK) DKW 1:53 (127.20 km), 2. Jesenovec Slavo (Ilirija) Horex 2:10.4, 3. Toplak (Celje) Zündapp 2:10.6, 4. Lapa jne Jule (Ilirija) Horex 2:13, 5. Hren Herl (Ilirija) NSU 2:14.6, 6. Novak Franc (Ilirija) Zündapp 2:16, 7. Mrak Josip (Hermes) AJS 2:24. Kategorija 1000, sport.: 1. Uroič Anton (I. Hrv. Motoklub) NSU 1:42.6 (140.08 Ì km), 2. šiška Janko (Ilirija) BMW 1:43.8, 3. Jurčič Nikola (I. Hrv. Motoklub) BMW 1:44, 4. Cihlaf Jože (Avtoklub) BMW 1-48.4, 5. Maček Jože (Ilirija) BMW 2:15, 6. Majerholdt (I.G.M.K.) NSU 2:35.6. 7. Nadižar Rajko (I.G.M.K.) NSU 2:48.8, 8. Česen Janez (Ilirija) Ariel 3:04. Prikolice: 1. Lah Ivan (MK Pohorje) NSU 2:18.8 (103.74 km), 2. PavUViktor (Avtoklub) Harley 2:36.8, 3. šmuc Lojze (Avtoklub) Harley 2:44.8, 4. Roje Alojzij (Ilirija) Harley 2:47.2. Nedeljski dvojni spored na Igrišču Ljubljane Kakor smo javili, se bo jutri, v nedeljo vršil na igrišču ob Tyrševi cesti dvojni nogometni program: v goste sprejema Ljubljana koroškega prvaka KACa ta SK Celje. Obenem bo to prva mednarodna tekma letos v Ljubljani. Celovški KAC je klub, ki ga ne sme nihče podcenjevati. Posebno nevarni so gosti na domačih tleh, kjer veljajo za nepremagljive, na tujih tleh pa znajo neprijetno iznenaditi nasprotnika. Moštvo tvorijo krepki fantje, ki se jim tudi pomanjkanje tehnike ne more odrekati. Kar je najbolj tateresantno: jutrišnji gost je prvi, ki prihaja k nam iz Nemčije. Kako odnosno v koliko so v novih okoliščinah napredovali, tudi to nas bo zanimala Pred to mednarodno nogometno tekmo bosta nastopili enajstorlci Celja in Ljubljane. Poslednja bo preizkušala nekaj novih sfi, za kar bo ta tekma prav pripravna. Saj so znani Celjani kot požrtvovalno moštvo, ki prisili tekmeca, da razvije vsa svoje znanje. Jutri torej bo dvojni nogometni program. SK Ljubljana- Postavi moštev za tekmo proti KACu ta SK Celju sta na običajnem mestu. Juniorji igrajo prvenstveno tekmo z Jadranom na igrišču Jadrana ob 10.30. Zanimivo srečanje na zelenem polju t, Celju. Jutri ob 16.30 se bo pričela na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med člani Okrožnega in Sodniškega odbora LNP iz Maribora in Celja Moštvi bosta nastopili v naslednjih postavah: Maribor: Grbec—Miheljak, Vidic—Amon, Jenko, Glavič — žoher, Lovrec, mag. Maver, Kopič, Konič. Celje: Hobacher—Rein-precht, Horjak—Ochs, Presinger, Weber — Oberlindtner. Rupar, Veble. štokelj, Wagner. Za tekmo vlada zelo živahno zanimanje. + V četrtek so bile razen med Jugoslavijo ta Anglijo še nekatere meddržavne tekme. V Bruslju je Francija premagala Belgijo 3:1. v Bukarešti pa Romunija Letsko 4:0. Madžarska je igrala z Irsko v Budimpešti 2:2. Italijanski pokal je dobila Ambrosiana, ki je v finalu premagala Novaro 2:1. Iz Trbovelj t_ Praznik SoKojske mladine bo pri nas jutri v nedeljo ob 301etnici trboveljskega Sokola in njegovega mladinskega odseka. S posebno prisrčnostjo in vnemo bo ta praznik proslavila sokolska mladina in se bo v sprevodu zbralo nad 700 mladih Sokolov in Sokolic iz kraja in okolice. Po cesti skozi naš delavski kraj se bo vil zmagoslavni sprevod sokolske mladine. Dečji prapor je že razstavljen v Sokolskem domu Izdelan je po načrtu akademskega slikarja Frana Stiplovška. Na lepe jubilejne prireditve smo že opozarjali, opozarjamo pa še enkrat na. vzidanje spominske listine in žare s prstjo z Oplen-ca v temelj spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ter na razvitja dečjega prapora, ki bo ob 16. Dolžnost naše javnosti je da se v največjem številu udeleži te lepe prireditve sokolske mladine ter da okrasi svoje hiše z zastavami ta cvetjem. Naš*? ^I^^Pice DRAM A Sobota, 20.: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 21.; Trideset sekund ljubezni. Izven. Izredno 'znižane cene od 14 din navzdol. Premiera nove češke veseloigre z naslovom »Velika skušnjava« ki jo je napisal Karel Pistof., avtor »Upniki, na plan':, bo drevi za premierski abonma. Delo prikazuje lakomnost dedičev, poneveritev najdenih vrednostnih papirjev, in različne zelo zabavne prizore v zvezi s tem dejanjem. Nastopili bodo: v glavni ženski vlogi Nablocka, nadalje Gregorin, F. in V. Juvar-nova, Danilova Rakarjeva. Drenovec, Daneš, Bratina, dve vidnejši moški vlogi bosta igrala Gale in Brezigar. Režija je prof. Šesta. »Trideset sekund ljubezni« je izvrstna veseloigra italijanskega komediografa Benedetti ja, ki jo je vprizarjala naša drama v letošnji sezoni z velikim uspehom. Po daljšem premoru jo bodo ponovüi v nedeljo zvečer, po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol, ki bodo omogočile vsakomur, da bo preživel zabaven večer. OPERA Torek, 23.: Traviata. Izven. Gostovanje Eve Bandrovske-Turske. Gostovanje odlične umetnice, Poljakinje, Eve Bandrovske-Turske bo v torek 23. t. m. Pevka bo nastopüa v partiji Violete v Verdijevi operi »Traviata«. »Hamburger Anzeiger« 18. maja 1937 piše o njeni »Traviati«: »...bila je izrednega formata, da z besedami ni mogoče izraziti občutja sreče, ki je prevzelo vse gledalce. Morali bi navesti najpomembnejša imena koloraj turk preteklosti, če bi jo hoteli primerjati. Bandrovska-Turska je osebnost, ki je zmožna pevskega ta igralskega ustvarjanja s popolnim obvladovanjem tehnike, kakršno je žal le redko najti. Ta način petja, kre-tanja ta izražanja je najvišji vzpon, ki ga je mogoče doseči po popolnem znanju in je to, kar res zasluži ime: umetnost. Njena Violeta je bila umetniško razodetje verdi-janske ženske pojave. Mojstrstvo njene umetnosti, pravega belcanta je elektrizi-ralo in očaralo poslušalstvo od parterja do galerije.. .«.Vse umetniške ocene s prvih evropskih ta ameriških gledališč omenjaj« to umetnico s podobnimi besedami, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 19.: Zaprto. Sobota, 20. ob 20.: Hollywood. Red D. Nedelja, 21. ob 20.: Upniki, na plan. Znižane cene Zadnjič. R D I Sobota, 20. maja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in Mikijeve dogodivščine. — 17.50. Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (g. Fr. žen). —- 19: Napovedi, po. ročila. — 19.30: Nac. ura: Dr. Julije Baia-monti, narodnjak XVTH. stoletja — 19.50: Plošče. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog: V znamenju bika se sonce premika — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 16.45: Plošče In narodne pesmi« — 20: Narodni običaji. — 21: Orkester. — 22.15: Lahka glasba — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Zbor in orkester. — 22.20: Ples. — Praga 20: Vesel večer. — 22.10: Lahka glasba. — Varšava 19.15: Orkester, zbor in solisti. — 21: Operetni večer. — 23.15: Plesi. — Sofija 19: Mandoline. — 20: Koncert na čelu. — 20.55: Lahka in plesna muzika. — 22.30: Bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18: Dunajske pesmi. — 20.15: Zabaven večer. — 22.30: Lahka godba ta ples. — Bemn lf : Vesela muzika — 20.15: Vojaški vač*-22.30: Ples. — 24: Nočni konc chen 19: Mali orkester. — 20. * Češkega lesa — 22.20: Saksoibister. — 22.50: Ples. — Pariz 1* ka glasba. — 20: Prenos opere »C Postani in ostani t Vodnikove jšen nastop: Lado Še-t.nc, Novo mesto. 12543-1 Vzgojiteljico zdravo, popolnoma izvežba-no v francoščini, sprejmem preko počitnic k 2.-gimna-? j.flki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večje mesto na deželi«. 12546-1 Kuhar (prvovrstna moč) dobi mesco za letoviški hotel. Poletna in zimska sezija. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«. 12571-1 Trgovski pomočnik mlajša moč, železninar, ki ima veselje tudi za prodajo koles, vsestransko zanesljiv lepega obnašanja, dobei prodajalec, dobi mesto. Ponudbe pod »Dober prodajalec« na ogl. odd. Jutra. 12544-1 Foto pomočnico ali pomočnika za vse delo, agilno, sposobno moč potrebujem. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela in nekaj lastnih del poslati na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod br. 53211. 12556-1 Gradbenega tehnika sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten«. 12593-1 Več natakaric solidnih, tudi starejših, zs ob nedeljah, sprejme gostilna Martine, Zg. Šiška. 12585-1 Far.t služil pri konjenici, priden, pošten., dobi boljše stalne mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12573-1 Dobrega cirkularista potrebujem. Nastop službe t.koj. Plača po dogovoru. Parna žaga Cv.ir, Ravne, p. Kočevska reka. 12551-1 Brivskega pomočnika izpomagača za en teden, išče za tako: »Salon Vena«, Gradišče 4. 12584-1 Starejšo žensko pisarniško moč veščo hrvaščine in nemščine, sprejme hotel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. K. 303«. 12617-1 Dekle vajeno samostojne kuhe in drugili hišnih del, staro 35 —40 let, sprejmem 1. junija.. Metka Kovač, Marenberg. 12566-1 ysaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje riaslova 5 din. Dajmanj ši znesek 12 din Šivilj, pomočnica ali sobarica stara 19 let, pridna in poštena. želi službo takoj. Naslov poštno ležeče št. 24, Črna pri Prevaljah. 12589-2 Natakar soliden in pošten, išče na-meščenje v boljši restavraciji, najraje v Ljubljani ali na Gorenjskem. Nastopil bi 15. junija. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Dobra služba«. 12607-2 Mladenič 24 let star, že vojaščine prost, trgovsko naobražen. išče namestitve kot sluga, inkasant, skladiščnik ali stično. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pošten in -igilen«. 12359-2 Uradnica z večletno industrijsko prakso, z odličnim izpričeva-lom, želi premeniti službo za 1. julij ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in skromna«. 12576-2 Brivski pomočnik dober delavec išče službo v boljšem salonu. Gre tudi za sezono. Nemec Adolf, Ča-kovec. 12588-2 II Vajenci (ke) - ■■«•M:iui!ti!>iniMnnii?"Tfiniifmmmitm;ni?>n!!u-Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aU dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Pekovskega vajenca 14—16 let starega, za takojšen nastop, iščem. — Vsa oskrba v hiši. Intihar Ivan, Nova vas pri Rakeku. 12552-44 Frizersko vajenko sprejme takoj salon Izabela, pod Trančo 2, Ljubljana. 12604-44 Zaslužek Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Vsaki osebi, družini audl stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-valmca nogavic In pie tenin, Maribor. 123-i ILLLL J* deseda 1 din, davek lin za šifro aH dajaiijF naslova 5 din. najman > ši znesek 17 din Prevzamem zastopstvo manufakturne, pletene ali galanterijske stroke proti proviziji za mesto Novi Sad. Mikovič Marko, Novi Sad, Skerličeva 13. 12555-5 G. T Rotman: S ?£gazom — $kr©g sveta Toda čez nekaj časa je jokaje in tar-ìaje prilaval Mirko in povedal, kaj se je bilo zgodilo. Zvečerilo se je, in zapuščen ca sta žalostno sedela drug pri drugem. Gospod Jodelberger je bil vključil radio, otožna pesem se je razlegala po puščavi. Tedajci pa... Potnike za prodajo moškega perilj za dravsko, savsko, primor sko, zetsko banovino, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra provizija«. 12575-5 Seseda i din, davek 3 din za šifro ali dajanjf naslova 5 din. najman: šl znesek 17 din Sveže črešnje Ia, trde, kg din 4 in 4.50, košarice 30—40 kg. Piščan ce komad din 9, zaboji po 25 komadov, razpošilja fkc voznina G. Drechsler, Tuzla 12568-33 Prodàitjti Beseda 1 din, davek din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Štorja za strope betonsko in drugo železo, rezana pločevina, cement in vsa druga železnina stalno po nizkih cenah na zalogi ! FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska 1. 1241-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Elegantno jedilnico s kavčem, v najsolidnejši izdelavi, ugodno proda — Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ul. 6. 12597-12 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj ši znesek 17 din Denarni zavod malega človeka te hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Liubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti. 178-16 Družabnika s cca 150.000 din spreme trgovsko podjetje. — Zaželjen verziran potn.k Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Mariboru pod -.Rentabilno*. 125?2-16 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Trajne kodre najnovejšim aparatom »Wella 1939«. Salon Pajdaš, Brežice. 12559-30 Shramba in popravilo krzna čez poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05. 185-3C Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pozor, gostilničarji! Dalmatinec vzame v najem gostilno takoj ali po dogovora v Ljubljani ali okolici, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dalmatinec«. 12569-17 Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najman t ši znesek 17 din Hišo ali vilo kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 150.000«. 12578-20 Posestvo, mlin z žago venecijanko na 4 liste, poleg lepo posestvo v industrijskem okraju radi bolezni naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Ljubljana, Moste. 12540-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanj» naslova S din. najman) ši znesek 17 din Enosob. stanovanje kopalnico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12574-21 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Mladoporočenca iščeta stanovanje (kuhinja, soba in kabinet). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna najemnika«. 12580-21a Enosob. stanovanje ali garsoniero v sredini mesta za takoj ali pozneje, išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejša«. 8418-21a Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Za 1. VI. 39. Eventuelno z dvema posteljama. Tomšič Terezija, Ambrožev trg 3, II. nadstr. 12601-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, poseben vhod, oddam gospodu. — Tyrseva 37. Vprašati I. nadstropje, desno. 12562-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Rožna ulica 3. 12603-23 Solidnega sostanovalca sprejmem po nizki ceni v preprosto in snažno sobo. St. Petra nasip 43, buffet. 12520-23 Uli Iščem stanovanje za svojega sina srednješolca za september z vso prvovrstno vestno oskrbo. Ponudbe pod »Dobra oskrba« na ogl. odd. Jutra. 12545-23a cs&ss Gospodična srednjih let, dobra gospodinja, z imetjem vrednosti 200.000 din išče radi slabega poznanstva tem potom gospoda od 40 let dalje, po možnosti z državno službo ali z gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »111«. 12567-25 Katera gospodična vdova ali ločenka, bi hotela posoditi mlademu 26-letne-mu 10.000 din, po poklicu strojni ključavničar. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kasnejša ženitev«. 12590-25 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Naročniki »JUTRA« za 10.000 din. Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Poljskih tračnic ca 7 kg na meter, kupimo ca 200 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tračnice«. 12486-7 INSERIRAJ V„JUTRU" l Živčno razrvanim Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna osta-relost — Ole j, to Je danes, na čimer mnogi trpe. Medtem Je znanstveno dognano, da uravnoveša ekstrakt »Ka-Le-Fluid« živčni sistem in krepi organizem tako, da postane človek zopet močan in za delo sposoben. — Brezplačno detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. — »Ka-Le-Fluid« 6e dobiva v lekarnah. — S. br. 10537-33. ZAHTEVAJTE GUMO v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah Dobro obrit-dobne volje ! ROTBART Uk Absolventka, Agilna, Bo-kser, Brez posredovalcev 222, Brezhiben, Brez posrednikov, Čista, iskrena, Cvetoča pomlad, Cel dan odsotna, Dve osebi. Dober delavec, Dobra kuharica, Dobro, Dom 6, Diskretnost, Dobra kupčija. Drž. uradnica. Din 120 tisoč. Dobra žena. Dober plačnik, Francosko, Gotovina, Gotovina 200.000, Hipoteka 222, Inventar, Iskrena bodočnost, Idealna bodočnost, Inicijativa, Ideali, Idealnost, Izredna prilika, Kuharica, Karijera, Letos, Lokal, Lepa prilika 77, Maj, Manufak-tura. Marljiva in točna. Nastop takoj 7, Natančnost, Nizka cena, Obroki, Osamljena, Opis, Odpotovanje VISOKOVREDNI BELI CEMENT LILJAN PROIZVOD TOVARNE »DALMATIA« D. D. KASTEL SUČURAC PRI SPLITU ZA FASADE, STOPNICE, TERACO, UMETNI KAMEN, CEMENTNE IZDELKE ITD. ZASTOPSTVO IN ZALOGA: M. GREGOVIČ LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA št. 37. — Tel. 39-48 700, Polovična cena. Perilo, Provizija, Prometna točka, Prilika 77, Pridnost in po štenost. Resen kupec, Reden plačnik. Sorodna duša. Sode, Skrben, Situirana, Solnčno sanovanje, Stanovanje, Sobe, Samostojna, Sava, Sreča, Spreten proda jalec. Šofer, Tudi začetnica. Tiha sreča, Takoj oddamo. Točen plačnik, Ugodna prilika, Ugodno 888, Ugodno 1112, Vinotoč, Vloga, Varčna gospodinja. Zmožna in zanesljiva, Zanesljiva Ra kek, Zanesljiva 28, Zmožen garancije, Zobotehnični vajenec, 77, 60, 300.000. ,a.,uC banovi noinV, Nega lepote zanimivo brošurico dobitf brezplačno ,ako javite naslov z dopisnico : Superba, Zagreb, Ilica 64. 11843-37 f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je dne 18. maja za vedno zapustil naš predragi soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Janez Po Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o bleke, perilo in vsa praktična oblačila pri Preskerju LJUBLJANA Sv. Petra cesta 1 CONTINENTAL mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrlnjska 30. posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 20. maja ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Radovljici. RADOVLJICA, dne 18. maja 1939. KAROLINA POGACAK roj. KOLMAN, soproga; IVAN, LOJZE, ŠTEFAN, NIKO, sinovi; JUSTI, MARICA, KAT1, SLAVICA, hčerke — in ostalo sorodstvo. a ZAHVALA Po smrti našega dobrega trgovca v Mežici se iskreno zahvaljujemo prečastitemu g. dekanu, vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izkazano so-žalje; vsem darovalcem lepih vencev in šopkov in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. V MEŽICI, dne 21. maja 1939. Mira Brundula, trgovka, soproga Sonjica in Vlasta, hčerke Umrla nam je danes, dne 19. maja naša srčno ljubljena soproga, mamica, hči, sestra, svakinja in teta, gospa VLASTA BITENC roj. RAJŠP UČITELJICA V PTUJU Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 21. maja ob 15.30 iz hiše žalosti v Ptuju, Vičava 52, na mestno pokopališče. PTUJ, 19. maja 1939. Žalujoči: RUDOLF BITENC, soprog; MAJDA, BREDA, hčerki; RAJŠP JOSIP, oče; MILAN, ZORAN, brata; M4RICA, sestra — in ostalo sorodstvo. f ■■ - 'V, Kmmi f ■ f- t>, Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »jutra* Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. fc<2t tiskaroarja Fran Jeran. — ga inaeratni da) Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,