Križi in težave otročjih let J IY. Mlada tatiča. ^l Boljšega človeka nisi lahko našel, kakor je bil pe-M kovski mojster Janko, ki je imel lastno hiSo in je živefl z vsemi sosedi v miru in prijateljstvu. Vsakemu je radfl postregel, če je le mogel. Posebno je otroke rad imel.l Veselilo ga je, če so se zbrali v velikem številu na nje-govem dvorišču in se radostno igrali. Če ni bilo drugače, se jim je še sam pridružil in se vdeležil otročjega raz-vedrovanja; seveda je pridnim otrokom razdeLil veliko kruhkov zastonj ali pa na pol zastonj. Toda hud in neizprosno oster je pa tudi znal biti mojster Janko, ako je pri kakem otroku zapazil kaj ne-dostojnega ali celo zlobnega, kakor vam bode razvidno iz naslednje dogodbe. Nekega dnO, bil ,je ravno semanji dan, priplazita se pred pekovo hišo dva dečka; če ju sodim po velikostr, bi rekel, da še nista prestopila desetega leta. Hodila sta . že veC Casa po sejmišči okrog prodajalnic; a ker jima je kmalu denarja zmanjkalo, sta se tudi sejma naveli-čala, čeravno sta še sto in sto reči videla, kterih je poželelo njuno mlado srce. S tako obilnimi željami pa s praznim žepom toraj ju najdemo pred pekovo hišo. Zdaj stopita v vežo. Ni-kogar ne zagledata. Vrata pa so odprta na stežaj v družinsko sobo, pa tudi v prodajalnico. Eden izmed njiju se bolj plaho ozira, drugi pa drzno stopi v prodajalnico, kjer na oknu zagleda dokaj »drobižac. Kakor bi skrit zaklad naSel. zaklit-e: »Hehej, za ta denar bi se dalo na sejmišči že kaj prida kupiti — jedač in igraO, slad-karij in lepotij!« Hitro naniigne (ovarišu, naj brž. hifi gledat, kaj je naSel; ob enem kazaje na vabljivi kupček denarja. Tudi lernu se zbudi poželjivost. po tujem blagu. Kar natihem, ^mM^^m^|------rj- proti vratoin, brezposveto- j^^^^^^^^^HH :r <":e ji znabiti vanja se takoj f^^^^^^^^^^H) 1 kdo ne bi vi-sporazumeta: S^^^H|^^HHHH^, I del. Ko rni-žestaobapri- ^^^E7^W 'fpf^_ .L: slila, da sla pravljena ' *^ -»»^^j^^g dovelj varna. krasti. Samo 1 Ijg^M '^r7rf^W^m^f\ 8re ec^en Prav zadržuje. Ne- m .r--- *w /;^JM/' ^nfif prsfih do de-miruo se ozi- -J Tg~ [T ~" "^>v,4iH narja in xn rata zdaj po |i ' ^,; )-• ^T~~JH njim Se drugi denarju zdaj mli^m*' hamk 'NLJL_-S^B ravno tako tiho in glej! — mlada hudobneža že stegujela svoje tatinske prste po denarju in urno spravljata v žepe, ko-likor moreta v naglici dosefii. Zdaj pa hočeta enako skrivaj ubežati, kakor sta prisla, le samo — hilrejfce, seveda. Toda — slrali in groza! — ravno ta trenotek, ko se umikala, se oglasi debel in močan glas, da se ua vseh udih streseta. >St.ojta!* jima zagrtni na ušesa de-beli »bas«. Tako hudo sfa preplasena in tako zelo se jima noge šibijo, da še bežali in leči ne morela. Plalio se ozirata, kakor zid bleda, od kod je neki prišel la strahoviti glas. Se-Ie zdaj zagledata peka, ki je potepuba r vef: časa tiho opazoval, onadva pa ga nista zapazila. Zdaj seveda ne Oaka dalje, marveč urno plane nnd tatova in ju zgrabi s kTepkima in trdima rokama, cla «p jima zdi, kakor bi ju z železnimi kleščami držal. »Potepuha«, zopet zagrmi in krepko polresa uboga jetnika, »potepuha, kaj imata tukaj iskati?« — »Kii*«, pravita z zaniolklim glasoin zlobna taLiCa, ter se za^jieta jokati. prositi in izgovarjati, kakor bi bila vsa nedolžna. Toda skušeni tnojster ne verjame solzam in besedam, marveč preišče jima žepe, kjer se kmalo oglasi ukradeni denar. Potem ju pa še primora, da morata tudi saraa 7. besedo potrditi, da sla ga ukradla. Tatinska dečka zdaj pač nista mogla niC druzegalB pričakovali, kakor da bosla prav obC-utno kaznovana;B in gotovo bi ne bil mogel nihče peku zameriti, ko bifl jima bil odšlel lepo Slevilo prav »gorlcih.« A tepsti dobrifl mojster ni hotel, marveč neko drugo ne manj brifkoB kazen si je izmislil. I V pekariji je bilo ravno iz.praznjenih dvoje velikih^ vreč. Te si ukaže prinesti. Zdaj zapove tatovoma, dafl morata v vrečo zlp='i V"ii-'";|;""" • mata, jokata in prosita, a iv m t r ¦ -a notri, mojster prosljiv, uio- tiNtli (^SHP^kVB^m mislite, kako rata ga ubo- ftj^il-^^^^^rvri^^'^] liudo je bilo ta, in ko sta r