id# N»b1ot — Addrasa: nova doba «117 St. Clair At«. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še >? m X E H Ji As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. StEV. 2 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 8TH 1930 — SREDA, 8. JANUARJA 1930 VOL. VI. — LETNIK VI. I DOMOVI Sl°venski Narodni Do- rKan •POles: naših podpornih 'ttien'i!Z ac*'' na.i pomembnej si 'ki jih je postavi) , ^ j’ To velja v sploa-Slovenske Domove, v Velikem Clevelandu, mi,, J° dl-ugih slovenskih ‘L • Ker ®®ven( nase baš te dni vr-,j,^a občni zbor del-h, ^°Venskega Narodne-»> »« St, Clair Ave.. v ftem 110 °dveč, če se V* ■ 1Iles^u nekoliko omeni lovetin ]Porrien tega Doma. Ciai) 1 Narodni Dom na ^Ve' V Clevelandu je ‘iDov *0 v r s t na slovenska v Ameriki, ki najpogovarja TEDENSKI PREGLED PS kulturnim n n a j v e č je slovenske r0j f. v tej deželi. Zuna-te ^odo dobili o veliko-vbanove malo točnejše ^ Se pove, da ta Dom , okrogl0 Jev svoto 325 tisoč Je s **od zgradil ta spo-6 * in da je Slovenski f šče, “i D, °m v resnici narodnj? Se najbolj jasno vidi ■h, ni a>iski lastnina kakšne m t L 7Ce skupine, ampak, da stništvu naroda. "i Zv ^ SloVl zastopane vse Društva vseh ez, ki imajo tu svo- anke, samostojna pod Ustva, Slovenski Sokol, damska društva in iiei 7eilske skupine lastu- S. N. Doma. Poleg SL Jejo mnogo delnic tu Posamezniki. r)a Venske skupine, brez Idv j^-^zličnost njih delo Hij, ^rez ozira na različ- jja?. Verskega ali politic ^ču^rail''a’ se v S. N. Do lin lj0 domače, ker se za ’ ua ■*- ta Dom pripada fote,-ni tnm nobena skupi- iejja rana in nobena zapo- UNIJSKI URADNIKI delavcev ženske oblačilne industrije v Clevelandu naznanjajo, da je z dnem 7. januarjem proglašena generalna stavka vseh tovrstnih lokalnih unij. Prizadetih je okoli pet tisoč delavcev. UPANJE za ozdravljivost jetike je zbudil dr. W. C. White, je 1. januarja na zborovanju ameriških znanstvenikov poročal, da je odkril novo sredstvo proti tuberkulozi. Gre se za tubekulozni bacil in način, ako istega odstraniti od telesih celic, katere napade. “ / V BOSTONU je obrežna straža pred nekaj dnevi ustrelila s strojnimi puškami štiri osebe na morju. Protestnega shoda, ki je temu sledil, se je udele- ilo nad 10 tisoč ljudi. Zborovalci so si pošteno privoščili prohibicijo, Antisaloonsko ligo, prohibicijske uradnike in obrežne stražnike. Po shodu jejnno-žica navalila na rekrutno postajo in vse razbila. Tam naha-ajoči častnik je bil pretepen, oda se mu je končno posrečilo pobegniti v taksiju. V ZVEZNEM KAPITOLU v Washingtonu je dne 3. januarja nastal ogenj in povzročil koli $7,000 škode. Dober teen prej so imeli požar v Beli hiši. “Mj je°m vseh. ta na^rt> P° Katerem 4 °ni zgrajen in za-% 11?!lnciran> najbolj i ne, o tem so bila Mnenja različna, toda juic k;if h ‘j j/ ly / ’a „lr di>' L tP' ni»' Je Slovenski Narodni \ J11 za sedaj tako važna. Je fyj~’ Je Dom tukaj, ki S* 8W kult urnim potrebam %] ~'enske naselbine, da Všteva kot neobhod-0 ustanovo in da se i. PlSec teh ra vrstic pra\ in< polagoma VT Joži Sl številni rojaki ki ti ^n°, .ie Dom 'V naše turo j ene Jave v S. N. Domu "n. In pod dobrim nad-i;. ^fe.v u se prijateljsko % !U serifa in mlajša Slove-i s,. Radina lahko pri Ni'*> K^°je drugorodne pri 4ti ^ se ji bilo treba da se 1 11 Počuti popolnoma ta tiičij 'V d- ^aSa m^adina- nekako podre j e :j N. Doma je tudi V ^ladinska šola- v Hi ^ Hl1p°dučuje turojena .0!adina, ki sicer po W ls«e KSi« šole, v materi višjih razredi Sol, V slovenščini tudi U. *>» S8Jt s° zelo zadovoljivi Mladinsko šolo 0 ze odrasla mla v nižjih in viš- NEPISMENI LJUDJE EKSPRESNI VLAK Pennsylvania železnice je pozno zvečer 3. januarja pri mestecu Shreve, Ohio, trčil v šolski “bus,” na omogočile različne panoge znanosti v pretečenem letu, toda ž( rilo za nepismenosti ni v tej deželi tako natančno, kakor v ne-caterih evropskih ali celo azi-jatskih deželah. V Indiji se, na primer, zahteva za izkušnjo o pismenosti, da sodi človek v stanu pisati krat-co pismo prijatelju in čitati njegov odgovor. V Združenih Državah pa se pri ljudskem štetju e vprašuje, da-li dotičnik zna čitati in pisati. To seveda znižuje odstotek nepismenosti, kajti mnogo ljudi je sram, da so nepismeni, in dajejo lažnjivi odgovor. FLIS. -------o------ BOJ PROTI KORUZNEMU ČRVU V Zedinjenih državah se prideluje ogromne množine koruze. V nekaterih državah srednjega zapada je koruza sploh glavni pridelek farmerjev. Dasi se koruza v tej deželi večinoma porablja za krmo živine, preši-čev in perutnine, in le malo za direktno ljudsko prehrano, je pridelek koruze velikanskega pomena za narodno gospodarstvo. Pred par leti pa se je vtihotapil iz Evrope koruzni črv, ki povzroča ogromno škodo na koruznih poljih. Zvezni poljedelski department se trudi na vse načine, da prepreči širjenje tega škodljivca, toda dozdaj more beležiti le še male uspehe. Importirali so neke vrste muhe, ki so naravne sovražnice koruznega črva, in s temi muhami ga upajo polagoma premagati. Na poljedelski poskuševalni-ci v Monroe, Mich., skušajo nevarnosti koruznega črva priti v okom od druge strani. S križanjem domače koruze z neko južnoameriško koruzno vrsto so vzgojili posebno koruzo, katere koruzni črv ne mara. Triletne poskušnje so dokazale, da je nova koruzna vrsta stopro-centno odporna proti črvu. Seveda bo poteklo še nekaj let, predno bo dovolj semena na razpolago, da bodo farmerji lahko obsejali svoja polja s tc novovrstno koruzo. LETALO SLUŽI VEDI V Mehiki se razprostira velika pokrajina Yucatan, katere dober del je na zemljevidih popolnoma nepopisan. Mehiške džungle skrivajo veliko število ostankov in razvalin davne izumrle civilizacije, ki zanimajo starinoslovce in sploh ves sodobni civilizirani svet. Dozdaj so našli v Mehiki že okoli 1200 krajev, ki skrivajo zanimivosti davne civilizacije. Sodi se pa, da neprodirne džungle pokrivajo še stotine razpadlih mest in templjev, katerih raziskovalci še niso našli. Nabiralci “chicle,” ki se rabi za žvečilni gumij, so pri svojem poslu večkrat slučajno zadeli na razvaline starih mest, in njihovim stezam so sledili znanstveniki. Ekspedicije, ki bi se podajale na slepo srečo iskat starinskih razvalin v goste džungle, bi mogle računati le na slučajne uspehe. Zgodilo bi se lahko, da bi si ekspedicija napravila pot skozi džunglo le nekaj čevljev proč od razvalin, pa bi jih skozi goščo nihče ne opazil. Pred par meseci je bilo poro-čano, da je naš letalski polkovnik Lindbergh v družbi svoje soproge in nekaterih znanstvenikov napravil več poletov nad džunglami pokrajine Yucatan in pri tem odkril štiri dosedaj neznane kraje z zanimivimi razvalinami. Letalci seveda v džungli niso mogli pristati, pač pa so dotične kraje fotografirali t$r označili smer in odda ljenost od gotovih znanih točk. Z zraka je možno videti večje razvaline, četudi so močno za-rastle s tropičnim rastlinstvom. Tudi tlakovane ceste izumrlih Maja Indijancev je možno z zraka opaziti, četudi so močno zakrite z rastlinstvom, ker je rastlinstvo na takih krajih drugačno kot v okoliški džungli. Do tako najdenih starinskih razvalin si ekspedicije lahko izsekajo skozi džunglo najpri-pravnejšo in najkrajšo pot. -----------------o------- PROTI SLABI SAPI GLASOVI Z RODNE GRUDE Pevci Glasbene Matice iz Ljubljane so na svoji pevski tur neji v Franciji želi povsod sijajne uspehe in ovacije. Pariz in druga velika mesta s# sprejela Matičarje kar naj prisrčne j še. Po izredno toplem sprejemu in sijajnem uspehu Glasbene Matice v Dijonu so posetili naši pevci obe naj večji mesti vzhodno Francije, Grenoble in Lyon. Bivanje Matičarjev v obeh teh mestih se je razvilo v tako prisrčne in tako oduševljene manifestacije francosko-jugosloven-skega prijateljstva, da tega tudi po pariških Matičnih triumfih ni mogel nihče pričakovati, Ovacije pevkam in pevcem na docela razprodanih koncertih so bile nepopisne in zbor je moral vedno znova ponavljati in dodajati naše lepe pesmi. Še bolj presenetljiv in še bolj pomemben pa je triumf Matice v Ženevi, v tem krasnem mestu, ki se mu na vsak korak pozna, da se razvija v prestolico vsega civiliziranega sveta, od kar si ga je izbiralo za svoj sedež Društ^ vo narodov. Matičarji so nastopili na svojem zadnjem koncertu v ogromni dvorani, ki si je zagotovila mesto v svetovni zgodovini ker se v njej vrše plenarne skupščine Društva narodov. Zgodilo sp je, česar od razvajene, že povsem kosmopolitsko usmerjene Ženeve ni pričakoval niti naj večji optimist; ogromna dvorana ji? bila polna mednarodne in domače publike. In to kritično, rezervirano in razvajeno občinstvo se je ob izvajanju naših pesmi takq razgrelo in navdušilo, da ovacije niso hotele ponehati in da se je moral zbor, ko je bil že odstopil, zopet vrniti in ponovno peti. ženevski zaključek je tako sijajno kronal uspehov in sadov polno Matično turnejo. VSAK PO SVOJE Nehigijenično stanje ust in grla je najnavadnejši vzrok za slabo, oziroma smrdljivo sapo. Slaba sapa je velika neprilika za tistega, ki jo ima, a še bolj za druge, ki pridejo v bližino. Ta neprilika pa se največkrat da lahko in poceni odpraviti z raztopino navadne pecivne sode. Pol žličice pecivne sode (bicarbonate of soda) naj se raztopi v kozarcu vode in s to raztopino naj se dobro izpere usta in izgrgra grlo. To naj se vrši v rednih presledkih. V skoro vsakem slučaju bo to odpravilo slabo sapo ali pa preprečilo nastanek iste. Raztopina sode je koristna tudi za zobe, ker nevtralizira kisline, ki se zbirajo okoli zob, in s tem preprečuje njih gnitje. 2. strani). I T A L I JANŠKI prestolona slednik princ Humbert se je poročil z b e 1 g i j s ko princezinjo Marie Jose dne 8. januarja. Poročne ceremonije je opravil kardinal Maffi. Bicarbonate of sod# se za more kupiti v vsaki lekarni m tudi v mnogih grocerijah in je primeroma zelo poceni. Raztopina ne more škodovati četudi pride v želodec. Mnogi jo celo priporočajo proti kislemu želodcu. Kdor ima ali misli, da ima slabo sapo, pač lahko poskuša jo odpraviti s tem priprostim ir cenim sredstvom. navedeno dokazuje, da je tudi v “povprečnem” letu 1929 znanost in civilizacija i|apredovala z velikimi koraki. Začetkom decembra je umrl v škofjeloški ubožnici Pavle Šubic, brat šubicev-umetnikov, star 68 let. Pokojnik je imel mnogo skupnega z umetniki Šubici, bi) pa je posebnost med petimi brati. Dasi je obiskoval le tedanjo enorazredno poljansko šolo, si je ? marljivim čitanjem že \ mladih letih pridobil širše duševno obzorje. Bil je jako na darjen. Imel je silno dober spomin in pripovedni talent. Tudi % slikarstvu je bil nadarjen po zatrdilu pokojnih bratov. V slikarsko umetnost ga je uvedel oče Štefan v Poljanah, navodila sta mu dajala tudi brata Janez in Jurij. Brata Janez in Jurij sta večkrat govorila o njegovem slikarskem talentu, njegov bližnji sorodnik, pokojni ravnatelj Ivan Šubic, pa je večkrat zatrjeval, da je bil Pavle posebno genijalen v kompoziciji barv. Nemirna kri pa Pavlu ni dala miru. Z doma pridobljenim znanjem o sli karstvu se je podal takoj po svetu in so ga zlasti v južnih krajih Hrvatske imeli za večnega popotnika. Slikal in preslikal je nešteto kapel in znamenj. Neredno življenje pa je ubijalo njegove moči in njegov talent. Tudi vid mu je pešal vedno bolj. Pri vsem pomanjkanju in ves nadležen pa je večkrat zatrjeval, da bo preživel vse Šubice. In to se je tudi zgodilo. Bodi mu lahka zemlja. Škoda, ki jo je povzročil na božični večer požar na Beli hiši v Washingtonu, ni krita z zavarovalnino. Res lep vzgled dajejo gospodje v Washingtonu hišnim posestnikom širom dežele ! Požar v Beli hiši pa ni povzročil samo materijalne škode, ampak je precej okadil tudi našo narodno čast. Američani, ki smo bili tako ponosni na našo Belo hišo, sfe bomo zdaj za nekaj mesecev morali zadovoljiti z Zakajeno hišo. ❖ Nedavno so poročali časniki, da sta se dva zaljubljenca poročila potom telefona. To je zelo idealno, a še bolj idealno bo, če bosta še v nadalje živela “potom telefona.” V takem slučaju bo mož vsaj včasi imel zadnjo besedo, in tudi tepsti se ne bosta mogla. Samo telefon se bo včasi znašel pod mizo ali za vrati. * Na Švedskem si oblasti belijo glave, kaj naj store z jetniš-nicami*, ki se vedno bolj praznijo. Morda bi bilo priporočljivo vpeljati prohibicijo po ameriškem vzorcu. * Neki znanstvenik je prona-šel, da vsak poljub prikrajša življenje dekletu za 10 sekund. Po tem računu bi nekatera 20-letna dekleta morala biti že par-sto let v večnih loviščih. * Najnovejša formula za hitro finančno karijero v tej deželi je sledeča: Najprej postani pro* hibicijski uradnik, in ko dobiš vpogled v vse tozadevne zvijače, posveti se butlegarstvu! * Mi povprečni plebejci, ki moramo delati najmanj šest dni v tednu, pa nam kljub temu konci tedna ali meseca težko ostane kak kvoder za deževne dni, večkrat lamentiramo radi naše revščine. Pa nismo nji še naj večji reveži, kajti če nimamo materijalnega premoženja, imamo vsaj imena. Naj bodo ta imena kakoršnakoli že, naša so, in vsaj nam se dopadejo. Kdor je poslan za daljšo ali krajšo dobo v hišo pokore, oziroma v ječo, izgubi za tisti čas svoje ime; v nadomestilo pa mu dajo vsaj številko. 'Največji revež tega časa, oziroma najbolj beden med bednimi je, po mojem mnenju, tisti rojak v Pittsburghu, ki je sploh brez imena in nadomestila in ki se je javil uredniku Nove Dobe V pismu brez podpisa. Ali pa morda ima ime, pa je tako, da se ga sam sramuje, in v takem slučaju je res pomilovanja vreden. Odkar stoji ljubljanski rotovž, se menda še ni zgodilo, da bi imel v svoji špehkamri pravo opico. Ljudi, ki so imeli človeško “opico,” ker so preveč pili, (Dalje na 2. strani). Omenjeni junak brez imena predlaga v svojem pismu — če namreč njegovo slovnico prav tolmačim — da bi se naše uradno glasilo tiskalo v “slovensko-kranjskem,” nemškem in angleškem jeziku. Jaz na svojo roko seveda njegovi želji ne morena vstreči, lahko pa mu svetujem, da “vzdigne” tozadevno inciati-vo. Poleg slovenske - kranjšči-ne in nemščine lahko zahteva v iniciativi še madžarščino, italijanščino, romunščino, skipetar-ščino itd. Nato bodo seveda prišli drugi sobrati z iniciativami za slovensko štajerščino, slovensko koroščino, slovensko-go-riško-gradiščanščino in slovensko tržaščino, ker bodo pač hoteli, da so reprezentirane vse bivše slovenske province nekdanje Avstrije, ne samo Kranjska. (Dalje na 2. strani). if “JVoxta 'Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J? IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. NO. 2 Cilji in načrti. Kdorkoli hoče v življenju doseči kakšne uspehe si mora najprej postaviti gotov cilj, potem pa si za dosego istega setaviti vsaj približni načrt postopanja. Kdor nima nikakih ciljev, ne more biti posebno koristen član človeške družbe, pač pa je mnogokrat samo coklja napredku. Človek brez cilja je podoben ladji brez krmila, s katero se poljubno igrajo viharji in jo največkrat razbijejo na pečini. Kdor živi brez ciljev “tja v en dan,” kot pravimo, kdor se brezpogojno zadovolji z razmerami kot so, je le malo boljši od brezumne živali. Cilji morejo biti mali in bližnji ali pa veliki in oddaljeni. Potrebni pa so vsi, in so takorekoč glavni predpogoj vsakega napredka, vsakega uspeha. Gotove cilje ima dijak in učenjak, farmer in uradnik, obrtnik in trgovec, rudar v podzemskem rovu, letalec v zračnih višavah itd. Naši cilji so nam nekake zvezde vodnice, nekaka solnca, h katerim hrepenimo. Ako dosežemo enq zvezdo, se nam brž zablišči druga še svetlejša, proti kateri nas vleče nadaljno hrepenenje. Življenje brez ciljev bi bilo podobno svetu zavitemu v gosto meglo, po kateri bi tavale izgubljene duše kot strahovi. Naši cilji so tiste luči, ki nas vodijo po življenjskih potih Včasi seveda ne dosežemo ciljev, katere smo si postavili, toda na poti k njim smo vendar nekaj napredovali. Iz tega vzroka so bili tudi nedosegljivi cilji koristni, ker so tvorili gonilno silo naše aktivnosti. Za dosego vsakega cilja je seveda potreben načrt. Načrt mora imeti arhitekt za zgradbo nebotičnika, načrl mora imeti lovec, da ukani piano divjačino, načrt mora imeti zdravnik za izvršitev operacije, načrt mora imeti farmer za obdelovanje polja, načrt mora imeti trgovec za nabavo in prodajo blaga, načrt mora imeti tovarniški delavec za izplačan je dolga na svoji skromni hišici, načrt mora imeti pisatelj predno spiše knjigo in načrt mora imeti celo urednik predno napiše članek. Načrt je vedno velike važnosti, kajti od istega je največ odvisno, da-li bomo postavljeni cilj dosegli ali ne. Čim boljši je načrt in čim bolj je v skladu ,z obstoječimi razmerami, tem bolj gotovo nas bo povedel k cilju. Seveda tudi pri načrtih vsi delamo napake, ker smo pač ljudje, toda če se iz jeh napak kaj naučimo, naš trud vendar ni bil zaman. Vsi, ki smo živi in se tega zavedamo, si v začetku leta postavimo kakšen cilj ali celo vrsto ciljev. Ob enem si za dosego istih delamo tudi načrte. Naši cilji gredo morda za izpopolnenjem izobrazbe, za izboljšanjem gospodarskega stanja, za lepše in prijetnejše družabno življenje itd. V prvi vrsti se ti cilji in z njimi združeni načrti navadno tičejo nas samih in ožjih krogov, v katerih se gibljemo. Mnogi pa se zavedamo, da bi bila naša dolžnost nekaj koristiti tudi našim kulturnim in podpornim organizacijam, našim bratom po krvi in jeziku, naši naselbini, deželi, v kateri živimo, in človeštvu v splošnem. Glede vsega tega imamo naše cilje in načrte, in če bomo po teh načrtih delali, bo gotovo nekaj doseženega. Brez ciljev ni pravega življenja in bre.z načrtov ne moremo pričakovati uspehov. To velja tako za posameznike, kot za velike ali male skupine. Naj bi tudi člani društev J. S. K. Jednote, posebej pa šfe novoizvoljeni uradniki istih, ki so v tem mesecu zavzeli svoja mesta, ne pozabili, kolike važnosti so cilji in načrti za življenje organizacije. Cilj nas vseh v tem letu bi moral biti: večja in boljša J. S. K. Jednota. Načrte v dosego tega cilja pa bi moralo napraviti vsako posamezno društvo v soglasju s krajevnimi razmerami. NA BREGU Nijt bregu stojim in v morje strmim: Pod mano srdito valovje Rohni ob kamnito bregovje; Do neba praši se megleni dim, V obraz mi brizgajo pene Od skalne stene; A stena skalna Ostane stalna, In jaz se na robu ne ganem, Viharju kljubujem, ostanem! Ko v steno valovje, usode vihar Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, potreti nikdar, Usode sovražne besneči vihar! (Simon Gregorčič.) LETNA SEJA GLAV NEGA ODBORA Revizija knjig in letna seja glavnega odbora se bo vršila v tednu od 20. januarja. Sobratje glavni nadzorniki, glavni predsednik in glavni blagajnik naj si svoje potovanje uredijo tako, da bodo v Duluthu v pon-deljek zjutraj, dne 20. januarja, kjer se bo na Northern National banki pregledalo Jed-notine bonde. Krajevna društva in posamezniki, ki imajo predložiti kako stvar glavnemu odboru, naj izvolijo to prijaviti na urad glavnega tajnika ne pozneje kot 22. januarja. V smislu pravil se imajo letne seje vdeležiti glavni predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik in vsi člani glavnega nadzornega odbora. Mogoče bc glavni predsednik pozval na letno sejo tudi dr. Archa, ker ima glavni urad predložiti od' boru več takih zadev, pri katerih bi rabili nasvet in mnenje vrhovnega zdravnika. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje s prve strani) je bilo tekom stoletij v tistih špehkamrah že na tisoče. Toda resnična, živalska opica je bila prvič zaprta po mestnem ječarju Anno Domini 1929 in po od-gonu poslana dalje v Zagreb. Dospela je iz Avstrije preko meje prav do Radovljice, kjer jo je zgrabila roka pravice. Ni bila navadna opica, nego umetnica, potujoča komedijantka, ki se je klatila križem sveta s trebuhom za kruhom. Zelo inteligentna, mojstrsko izvežbana in jako energična velika opica. V špehkamri je prirejala brezplačne predstave in osupljala gledalce s svojimi umeteljnost-mi. Celo ječarjev veliki volčjak je zijal in ves razburjen strmel nad bitjem, ki se mu ni zdelo niti človek niti žival. Močni, a krotki pes je stal,pred opico ves zamišljen iri je hotel' pnKŽHen vsaj s šapo potipati, da dožene, ali je resnica ali pa le utvara domišljije. Volčjak je torej kakor preiskujoči zdravnik položil svojo šapo opici na ramo in jo pozorno ogledoval. Toda takoj se je prepričal, da je zagonetno bitje pred njim resnično iz mesa in krvi. Opica mu je namreč bliskoma prisolila z roko tako zaušnico, da je volčjak cvileč odskočil ter jo rohneč odku-ril. Z opico vred so imeli v fld-gonškem zaporu* tudi trop hr-vatskih ciganov. Ko jih je bilo treba po železnici odpraviti v ožjo domovino, je naenkrat vzrasel težak problem: kdo plačaj voznino za opico ? Zakaj voznina se plačuje le človeškim, ne pa živalskim odgoncem. Zakon je jasen in noben paragraf ne pozna opic odgoncev. Kaj storiti? Opica vendar ne sme ostati v Ljubljani, kjer imamo itak vsak dan opic že mnogo preveč! Končno se je izrekla salomonska sodba: opico vzemi cigan v naročje kakor otroka. Tako se je odpeljala opica umetnica v družbi ciganov vendarle v Zagreb, od koder jih pošljejo še dalje v — domovinsko občino. Romantika v južnih krajin Jugoslavije še ni izumrla, kar dokazuje tudi primer /vaškega mladeniča G j ure Uzelca, ki se je zagledal v lepo Milo Mikuličiče-vo v okolici Petrinja, a do ženitve ni moglo priti zaradi verskih predsodkov. Zato je Gjuro sklenil, da svojo miljenko odvede s silo. Naprosil je tri tovariše, naj mu pomagajo pri ugrabljen ju lepe Mile. Ko je mladenka nekega dne prala ob potoku so jo prijeli in odvedli v Uzelče-vo klet, kjer so jo nekaj časa imeli zaprto. Vest o ugrabljen ju Mile je prišla tudi oblastvom na uho. Uzelac in njegovi pomagači so morali pred sodnike in so bili obsojeni vsak na mesec dni težke ječe, in sicer pogojno na pet let. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) In potem bo še kdo prišel z iniciativo, da se adoptira brezdomovinske sirote, kot so: rezijanska, prekmurska, ameriška in havajska slovenščina. Pa se bomo vse leto 1930 lepo pregun-cali v samih iniciativah. * Posebno izrazit in zanimiv pa je junak brez imena z očitki pikantnih razposajenosti, katere spravlja v zvezo z mojo malenkostjo in mladimi strežajkami v restavracijah. Bogovi, nikdar nisem vedel, da sem tak bad boy. In kar je še bolj čudno, zdi se, "da nihče v Clevelandu ni vedel. Iz 150 milj. oddaljenega Pittsburgha pa je, kljub dimu in megli, videl prerok-svetlovi-dec. Kolikor mu manjka pri imenu, mu je dodano pri očeh. * Seveda mi ne pade v glavo, da bi se izgovarjal glede očitanih razposajenosti, pač pa mr veže dolžnost, da se zahvalim za kompliment. Saj vam .je znana tista štorija o revnem črncu, katerega je njegov beli sosed vprašal, če mu more menjati bankovec za dvajset dolarjev. Črnec je odvrnil, da “žal’’ takega bankovca ne more menjati, prisrčno pa se zahvaljuje za kompliment. Jaz smatram tiste očitke za kompliment, na tihem mi je pa odkritosrčno žal. da očitki niso resnični. * Ako pa so dotični očitki morda samo dobrohoten “h i n t,’ kakšnih prilik bi se v življenju lahko poslužil, pa se jih ne — pa bohlonaj! Toda, ako pride vsled tega do kakšnega “pohujšanja v dolini Šentflorjanski,’' ne bom jaz tisti, ki bo dobii biblijski mlinski kamen na vrat. . . * Končno pa moram priznati, da je svet vseeno lep in zabaven in da k pestrosti istega včasi nehote pripomorejo tudi junaki brez imen. Taki neznani junaki nas opo'zarjajo na prilike, nam daje,K migljaje in nas obsipljejo's komplimenti neže-nirano in brezplačno. Njih ne7 prostovoljni humor je neprecenljiv. Omenjeno pismo me je spravilo v razigran smeh v mrzlem in kislem petkovem jutru, in na smeh mi je šlo ves dan potem. To je naravnost zlata vredno, posebno v teh težkih zimskih dneh, ko tako zelo pogrešamo solnca in je pomlad še daleč za gorami. A. J. T. NAŠI NARODNI DOMOVI (Nadaljevanje s prve strani) N. Doma obeh sekcij lahko označimo kot ustanovo, ki ,jc> cenita in ljubita obe generaciji, starejša in mlajša. Ta šola je v čast in kredit S. N. Domu, in pri tem mu dozdaj ni bila tudi še v nikako finančno breme. Konvencija delničarjev in zastopnikov Slovenskega Narodnega Doma, ki prične danes zvečer s svojim zasedanjem, katero se bo nedvomno raztegnilo na par nadaljnih večerov, bo gotovo posvetila največo pozornost gospodarski strani podjetja, kar je pravilno. Zborovalci pa naj bi imeli pred očmi tudi, da je za Dom življenjske važnosti, da ostane res narodno središče, zbirališče in svetišče. Slovenski Narodni Dom naj ne postane domena kakšne gotove stranke ali struje, ampak naj ostane tudi v bodoče tak kot ga označa njegovo lepo ime. Cilji vseh Slovenskih Domov širom te dežele se v splošnem krijejo s cilji S. N. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu, ki je največa tovrstna ustanova med ameriškimi Slovenci. Vse take ustanove naj bi bile nad strankami, res zbirališča, središča in svetišča vseh, ki so slovenske krvi, res le—Slovenski Narodni Domovi! 0------------- Naš prihodnji cilj naj bo 25,-000 članov v obeh oddelkiji J. S. K. Jednotk- Z doseženim številom 20,000 se ne smerno zadovoljiti. DOPISI Chicago, Ul. Staro leto se je poslovilo od nas in pričelo se je novo. Prijatelji in znanci si medsebojno voščijo srečno in veselo Novo leto. Kaj bo prineslo dobrega ali slabega, kateremu izmed nas, pa ne ve nobeden. Dokler obstoji dežela na kapitalističnem sistemu, ostane povprečnemu delavcu izboljšanje le pri željah. Po navadi gre prej na slabe j še kot na boljše. Tudi tukaj v Chicagu gre delavcem bolj trda, posebno onim, ki ima jo družine, ker je zaslužek na-pram draginji jako pičel. V mnogih slučajih je pa še delo težko dobiti. Pri vseh naših križih in težavah pa na društvenem polju še dovolj dobro napredujemo. In da se preveč ne dolgočasimo v dolgih zimskih večerih zato skrbijo chicaška društva z različnimi prireditvami. Tudi žen sko društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ je sklenilo prirediti veselico na večer 18. januarja v Polski Sokolski dvorani na 1921 W. 22nd St. Sklep veseličnega odbora je bil, da mora ta veselica prekositi vse druge, kar jih je bilo društvo dozdaj še priredilo. Zabavati se mora staro in mlado. Izvrstna godba bo igrala najnovejše “jazz” komade, kakor tudi starokrajske valčke in polke. Da nobenemu ne bo treba lakote in žeje trpeti, zato bodo skrbeli bartender ji in kuharice. Obljubljene so tudi potice. Največji kos dobi sobrat urednik, ako se veselice udeleži seveda. (Pri bogovih, kaj mi povzročate skomine, ko veste, da nimam aeroplana! Op. urednika). Vabljena sir vsa bratska društva in vsi prijatelji “Zvezde,” da nas poseti-jo na tej prireditvi. Pri tej priliki naj tudi omenim, da je društvo spremenilo čas in prostor društvenih sej, V letu 1930 se bodo naše seje vršile vsako tretjo sredo v mesecu v Polski Šokolški dvorani na 1921 W. 22nd St. Prihodnja naša seja se bo vršila 15. januarja. Vse članice so prošene, da se omenjene seje udeležijo in po možnosti predlagajo eno ali več novih prosilk. To bo najlepše voščilo za Novo leto J. S. K. Jednoti. Pozdrav vsem članom in članicam JSKJ, Chicažanom pa na svidenje na veselici Zvezde 18. januarja! Agnes Jurečič, tajnica dr. Zvezda, št. 170 JSKJ Chisholm, Minn, Članice društva Danica, št. .150 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila 12. januarja v navadnih prostorih Med drugimi važnimi točkami, ki jih bo treba na tej seji rešiti, bo tudi izvolitev novega društvenega zdravnika, ker je prejšni umrl. — Torej, članice, pridite na sejo polnoštevilno in privedite kaj novih kandidatinj seboj. Tudi za mladinski oddelek nabirajmo nove člane, kajti v mladini je bodočnost. Začnimo z agitacijskim delom takoj v prvem mesecu leta! Članicam, ki niso bile navzoče na zadnji seji, 'naznanjam, da je bil za leto 1930 izvoljen sledeči odbor: Marga- reth Janezich, predsednica; Ivana Dolinar, podpredsednica; Mary Žurga, tajnica; Agnes Debelak, blagajničarka; Frances Hren, zapisnikarica; Kate Ambrozich, bolniška obiskovalka in zastavonoša; Karolina Geržin, Mary Kordish in Mary Prijatelj, nadzornice. Vsem članicam našega društva in sploh vsemu članstvu JSKJ želim mnogo sreče v leti: 1930. Mary Žurga, tajnica društva Danica, št. 150 JSKJ. Enumclaw, Wash. Tu hočem nekoliko poročati o izidu vseslovenskega shoda, katerega so bila sklicala {ukaj-šna slovenska društva na das Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 * Kat. Jednota Inkorporirana 1 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glarni odborniki: Predsednik: ANTON ZBASNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, j*8-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, I*1-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mino- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, & 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min"' 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. „ P1 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chic1*0’ Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Micb- 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 0 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne PJ" naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja vp sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov Ln D spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. j;p(f Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov iD ^ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cl*lr Cleveland, Ohio. ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JU8oS*°VjglS za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se s{ fi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev , obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko usta'novi z ® j# članicami. u _____ h Pro ■ eti ious atte Ho tlie s, like ( K floya 22. decembra. Sestanek se je obnesel nepričakovano d o b r o. Odzvalo se je 15 slovenskih in hrvatskih društev, en političen klub in en zastopnik za Čeho-slova^e. Zborovanje je poteklo v naj lepšem redu in harmoniji. Ustanovili smo Vseslo-vansko-ameriško zvezo. Pravi temelj tej zvezi pa hočemo dati na prihodnjem zborovanju, ki ga bomo sklicali enkrat v prihodnjem poletju. Med tem časom pa naj rojaki agitirajo med našimi ljudmi kar največ morejo za to prekoristno idejo. To ne bo kakšna podporna organizacija, kot so na primer naše Jednote in Zveze, ampak Vseslovanska-ameriška zveza bo. bolj prosvetnega značaja. Zato se prosi vse, ki se količkaj zanimajo za stvar, da se o tej zadevi posvetujejo in pridejo na prihodn j i sestanek' z dobrimi in koristnimi predlogi in nasveti. Moj namen bi bil, da bi se uvrstilo v naša pravila med drugim tudi sledeče točke: Po- magati Slovanom do boljše izobrazbe, seznaniti jih z ameriškimi postavami, pomagati jim pri dobivanju državljanskih papirjev, jpomagati tistim,'ki sc v nevednosti kršili postave ter jih je zadela kazen, pa nimajo sredstev za obrambo, pomagati s kolektivno pomočjo onim, ki so po kakšni nesreči postali veliki reveži itd. To omenim le mimogrede, da bodo rojaki lahko razmišljali ali bi bili moji nasveti koristni ali ne. Nadalje naj bi bil namen Vseslovan-sko-ameriške zveze prirejati shode in veselice, da s tem navdušimo one, ki se sramujejo svoje narodnosti in da privežemo bolj nase našo mladino. Potom tega nas bodo začele druge narodnosti bolj spoznavati in ceniti. ■ Rojaki, čas je, da bi se tudi Slovani začeli zavedati in prebujati. Ako bi bili začeli slično delo naši očetje in se organizirali, bi Slovani lahko danes marsikaj narekovali drugim narodom. Saj je Slovanov do 200 milijonov na svetu. Toda prebrisanci drugih narodov so nas razcepili in zasejali sovraštvo med nas, tako, da so se slovanski narodi začeli sovražiti med seboj. Slovani prihajamo nedvomno vsi iz ene družine, toda tekom stoletij in tisočletij smo se razšli in si formirali različna narečja, tako da dandanes v nekaterih slučajih skoro ne razumemo drug drugega. Starši, učite vaše otroke svoj jezik, saj škodovati jim ne more, koristi jim pa lahko. Koliko potrošijo mnogi ljudje, da se naučijo več jezikov! Vaši otroci pa se lahko z malim trudom in brez stroškov naučijo govo- dV^ riti, pisati in čitati v ^ ^ zikih. Le malo Pr^°^j|| P 4er, > c ■efoi r6« s včasi in nekaj pouka to je vse, kar vas stane-ali drugi se izgovarja- L.’trc‘t: more otrokom to korist' j da vsak je lahko za^° da škodovalo jim got°v°^ii j%th, in otroci, ko pridejo v ‘e ’ bodo za ta majhen ležni. jj Kdor želi kaj več zye ' se obrne na podpisane#8^ j Ve thj naj pazi na zapisnik, ** ^ občen v tem listu, ako ^ edništvo hotelo napra ur uslugo. (Seveda, dra£e „ »fJS Op. uredništva.) lim vsem rojakom rike srečno in zadovolJi 1930. Matt Petc^fght; R!l, BorllS, Enumclatf' The ‘it 1(V | jlfor, i*’1 H Vq ’%. "»tu Pro ove It j5 “Ui •ŽE '«11 f 'H V °up Mi, 'Jht Pittsb^j, _ Leto 1929 je min11*0 t() 1 Wa, njim bodo pozabljene vS^ 3Upr, ve in trpljenje posafli6^ Pozabljen pa ne bo J l)f)] ber ali Štefanov dan. ^ je društvo sv. Štefana ° ^ ve 28-letnieo svojega obstal ^ ever ta namen je priredi*0 J Jhe j banket članom in nji*11 H6 ijem Slovanom. L °W bila popolna. Odrasli*1^, > ^ nad 250 in do 175 ^ A r lelo in slišalo se je me' jrj, * pozdravljanje in božic]1f' J , he,.( voletne čestitke so ^ 1 H ev vale na vseh straneh- JJ Vtis, k a t e r e g a s® J >men j eni večer,, me Je *\,v ? J w mnenju, da je društvo J .ctiCg fana res priljubljeno 11 ^ \ bratsko društvo. 1’°^ ^ je našim gostom čenko s kranjskimi * ^ in slovenskimi poticam1, ^ ^ i^ je nadkrilil solnčn0 , ^ic ohijčan. vf Razšli smo se kas«0 ji -% ^ V b« leto- $ k e vošili srečno Novo, (jr^i df ° tem mestu se v imen^, « H j. naj iskrenejše z a h v a vsem našim gostom, ^ V ^ o i posetili omenjeni ve^il , || (1 hvala gre tudi PeV1 /j * štvu Prešeren, ki nas ^v. s svojimi narodnimi P da smo res mislili, da ° Štefana v naši lepi s Jt vini. f.) ;, P% 30, maP' i bo! in Irf l*ir Current Thought. A thought about editorials you have been following the editorials on this page, you Iftftlk - — - - »ably noticed that the central thought contained in ■Ul i H e trials dealt directly with the status of your lodge. s^ggestions had been mentioned which might improve Increase in the membership ^ncJa*ce at the meetings. Itheg br°ught out, is taken for granted that all members lljjlj C. U. are ardent supporters of this movement. We it8 0 See our organization become the leader in the scope it]0v , • That can be accomplished only, of course, with ^ SuPport of each and every member. Purpose off these editorials is primarily to induce the poSiUjjJ Sive some thought concerning their own lodges, *,*t " fir h Way s^muhite interest among themselves. It was inf °Ped that the readers would take it upon themselves the S. S. C. U. in general of the activities of their ^hat one group can accomplish may prove as an e for another group to do the same. Ideas are then |]y je^. Suggestions for improvement in one lodge may a number of lodges. They may all have the same :ev s Ji J1»“L itJ* dveb v;< t ,ne. a, ^l*ei is# *got0' ovo11 / leta’ trud vedet* eP* kit* iO {onc11 roifl roljn" ^qualities, and not be a aware of them until they are shown Do They Make an Impression? ^.you read an article that is of special interest, it is t#1 to either apply the contents to yourself or to your *»- ' course, depending upon the nature of the article, when an improvement is suggested, such as making ^tractive, you invariably compare your lodge with is being criticised. If the suggested improvement 0ne that Si 8,Satisfactory to your way of thinking, you will eventually «v lc*ea before your lodge. Later on this particular idea ,0Ve'e to be the parent of successive ideas, all tending to jj.? the existing conditions. . n t to be wondered then at the relative size of different '>e jjj11 the same community. One denomination will possibly fon ’ee times the number of another, both having the same cities to inrrpnsp WViv is this sn? ‘2ati increase. Why is this so? Because the larger !°ti availed itself of all possible opportunities and l5erniit itself to become lax. Every new idea was A] air Consideration. This does not mean that any 1 'ciitj. notion should be brought before the meeting and ' 'cll But' Same importance that a fruitful idea is given is one to know the differentiation between fertile atf, ■w8. and just momep^ary glances? By discussing it with ■ a ]./^forehand and receiving a few criticisms* Then, hav ;I) i's , added information, you can bring out the central uul° ^Vlth great effectiveness to your fellow-members. In ,A" ~ —" ‘ idea may receive great enthusiasm and plenty er cuts in Colo.—Here’s wish- lil° ji)i 'fee ^>0(ly the best of luck nl ?[. ■ ^30, including the 0\v Now I will proceed *ele lih }\ * h ,v°u what a wonderful la<%) :V etlVer is to live in. ie^5jJ 'V jlie|thingj js a privilege J jlier e state of Colorado, fV ev are 365 days of sun-year; thus previdni, H » e'°Us sunbaths and a P° #6 tan. The beautiful is put to a One can go I/ in ’Hlc , - snow ifir. Purpose. istl-V bating on it—and i n it --sV^W^e for m Ite water in cleaning ni- ;0-V j bave % fci ‘?5|V iiw" °f other towns have s^e\,eSS^°n that we pull in *%>ks Of 0lJ; ¥ tq/'flf! le_^oods. And as fdr ga dt* % if icai i in1 y ol). i t, at 9 p. m. every ,%sio;ut they suffer under ’ aS We rareiy go to r ' of niidnight. While *4 hft ^°U dear readers ‘II> **. and .............. to ^ 1ri(t the lake, we hike >, (fr. fountains and get go possibly Ni18 ^ore reasons unknown.) fel] we have very ows raised in this °h. «0^ b°y! You just are them with any kV v, ^es- And have we ^ assi°nate cowboys? ^ . See them. When a °Ve> you stay loved. Š ^°ft TWave length is get-W,think ^ better ”atever you do, be the New Year’s Jer h nnie P ,n6|'w:0— Sh r Mehlin. j Can you give & to arrest the de- CONTINUE TO WIN Joliet, 111.—J. S. K. J.’s No 66 lodge is continuing its winning streak by mowing down the Occident Bakers in two out of three games, and duplicated the same feat against the Joliet Rivals. As individual games count, the SS. Peter and Paul Lodge bowlers won four out of six games. Bluth was the shining star in the first series, knocking the pins over for 204, while Grego^ rash made 216 points in the second series for the J. S. K. J.’s, being also the high man of the two competitive teams. No. —o- Jevitz, 66 S. S. C. U RULING FEW h. of Ni*. a c°ld? (jj- Certaidly; I cad s as a dudfailig reb- Facts Rule Contrary Industry has become a pow-erful force in the modern world, but not so powerful that it can’t be taken over by the government or the people of any country. Russia had in dustry, and not only industry but an intrenched aristocracy in 1916. What happened to them? France had the same thing, and, again, what happened? Appealing as it may sound to suggest that a small group of men, not one of whom occupies an official position, can get together and prevent war by merely agreeing to do so, it im plies an oligarchy which this democratic age would find hard to stomach. --------o-------- “Soo Beezum has settled in Detroit. How come?’J , “Well, that’s the first town his creditors could catch him in.” SPIRIT OF S. S. C. U. I enter homes where luxury reigns. I am at home in the poorest cottage in the land. I soothe the sorrowing. I bring comfort to grieving homes where the judgment seems hard to bear. I teach little children to be upright, stalwart citizens and to love the flag. 1 am mother and father to little children whose parents were taken from them. The yearning of my heart for these little ones brought forth a Haven where they can live and grow and play—thus becoming useful, happy citizens. have compassion on those whose steps are weak and failing. For them I have builded well. I bring flowers and good cheer to those whose brows are racked with pain. I make neighbors, friends, and I bring companionship to those whose paths are lonely. Some come to me satisfied with half-way accomplishment; others come timid and loath to make an attempt. I say to all: “Attain, attain! The best that is in me I give to you, you will give less to me.” I watch as they grow and develop, like a seed seeming brown without promise and with the sun and the rain becomes a flower—a joy to all. Great things do they do. My pride is just. I am needed throughout the broad land. As long as there is suffering to bear, as long as humankind warms to the teachings, as long as the world needs mothers to guide young steps and to ease the burdens of life with unfailing kindness and unfaltering encouragement, I am needed. 1 have endured many years. My heart is understanding, my sympathy infinite. I am the spirit of service. I am the S. S. C. U Frank Jaklich (Lefty), No. 180 S. S. C.U. Editor’s note: Frank Jaklich has won first prize of $5.00 for one of his articles submitted and published in the New Era Supplement. Mary Schleis, Cecho-Slova-kian, who came to the U. S. 17 years ago, has become heir to millions following the death of W. Savin, retired millionaire broker, for whom she.formerly worked. She was the fourth wife of her employer. When Savin retired he sold his seat on the New York Stock Exchange for $475,000, for which he had paid $5,000 30 years before. John “Doggie” Prelesnik of Eveleth, Minn., has joined the Rangers hockey team again. He was a regular player on the team two seasons ago. While Jagunich, under contract of the Kansas City Plamors, has been “farmed” to the Marquette club to gain more experience. Regular Sunday Slovenian hour ‘broadcast on Jan. 5 over Station WJAY, Cleveland, O., was stretched to an additional 45 minutes; program began at 2 and ended at 3:45 in the afternoon. Mrs. “Mitzi” Grdina, the girl with a “thrill” in her voice, was the outstanding performer. SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, Joliet, 111,, is looking for bowling games with any other S. S. C. U. teams, particularly the Cleveland, O., S. S. C. U. teams. All teams that are interested in such an arrangement should communicate with the writer for further details. COLORADO SUNSHINE LODGE SPORTING BITS BANK CHAINS Bank chains are coming rapidly, 273 already being in existence, each with a big bank or a holding company as its center. The chain banks number 1,850 in 39 states, with resources of $13,275,000,000. States having more than 10 bank chains are New York, Pennsylvania, New Jersey, California, Texas, Iowa, Kansas and Illinois. Nebraska has nine. At their San Francisco meeting, the bankers applauded the statement of Max B. Nahm that “a bank is an intimate community alliance between customer and bank officers, which should not be bought or sold.” The communities themselves are not in favor of banking monopolies. -Or PERSONS BORN BETWEEN DEC. 21 AND JAN. 19 GLASS BUILDING Glass brick, made in France, will be used for the first time in America with a new type of plate glass as outside covering for the top seven floors of the 65-story Palais de France on Broadway, New York City, which is to be French commercial headquarters in this country. An American innovation will be to crystallize a part of the glass of the seven upper stories, so that in the daytime it will have more varied reflective surface for the sun’s rays. At night, whether lighted from within or by flood-lights, it will give off a more diffused light than if clear. That is pretty, but the lower stories will be the ones most in need of light. Persons born in the latter half of December or first half of January enter life under the influence of the sign Capricor-nus (Saturn). They are thus influenced toward a materialistic attitude toward life and its affairs. They are somewhat cold and calculating by nature and more or less haughty and exclusive. They never permit impulse to override reason. They never suffer from the misery of indecision; their minds are quickly made up. The men are apt to seek distinction and careers in the political world and have capabilities of becoming outstanding leaders. They carny out big undertakings with ease and seldom embark upon any enterprise that does not promise excellent results. Many speakers, scholars and teachers come from the Capricornus-born. They have a great thirst for knowledge. Wherever ambition may lead them, they pursue their ends with calm, quiet deliberation, sometimes amounting to over-caution. They should love and marry early in life. The women of this sign have more tender dispositions than the men, but even they tend to examine carefully the materialistic advantages of a proposed alliance, and are ‘ not inclined to “love at first sight.” These women are not often socially popular, for they have independent, imperious natures that make it difficult for them to accommodate themselves to manners and conditions of which they do not approve. Of the months of the year, March and November are designated by astrologers as the most favorable for persons born under this sign', and preference is extended to Saturday as their most favorable day. Denver, Colo.—Election of officers was held at our last meeting. And, judging by the outcome, the Colorado Sunshine Lodge, No. 201, should have a banner year in 1930. Rudolph Smole was elected president, succeeding Joseph Cessar, who declined the renomination. A good speech was made by Rudolph Smole, in which he assured us that he would give his loyal support to tha Colorado Sunshine Lodge. Louis Pozelnik was re-elected as vice president. He was present at every meeting during the past year and presented some good ideas concerning sports. Quite a bit is expected from him during the coming year. Frank J. Smole (the writer of this article) was re-elected as secretary. (I have attempted to fulfill the position of secretary to the best of my ability, and it seems as though the Colorado Sunshine Lodge has progressed somewhat during my tenure as secretary. I only hope that the lodge continues to show such great interest and make this lodge the largest of the S. S. C. U.) Mary Modic was elected recording secretary, succeeding Helen Skull, who was unable to accept the renomination owing to outside conflicting conditions. In a speech following the election, the new recording secretary expressed her view on what the members should think of. She emphasized the vagueriess of the word “can’t.” She also added that if the officers get -plenty of support from the members, the success of the Colorado Sunshine Lodge is inevitable. Louis Maring was elected treasurer. He is a hard-work-ing person, having his heart and soul set on promoting the activities of the lodge. It was through him that we made a name for ourselves in Denver. Undoubtedly you will hear more from him. Three good trustees have been elected. They are Rudolph Jelniker, chairman, Joseph Peterlin ahd Stella Zupančič. We expect great co-operation from this trio, and undoubtedly they will live up to our expectations. They will also see to it that plenty of fun will be in evidence at our picnics and parties. And now, brother and sister members of the Colorado Sunshine Lodge and members of the S. S. C. U., be sure to give plenty of support and co-operation to your officers. Help them in every way possible to build up your lodges, making the year 1930 one of the best and most successful years in the history of S. S. C. U. You will hear from us oftener than you have in the past. We also hope that you will keep in close contact with us, so that we can help one another and make a grand success of all our affairs. Frank J. Smole, Secretary No. 201 S. S. C. U. -------------o------- “HOLY NIGHT, SILENT NIGHT” GIRLS’ LEAGUE ORGANIZED S. S. C. U. LODGES OF CLEVELAND, O., TAKE NOTICE A league devoted entirely in the interest of the girls has been organized in Cleveland, O., and is headed by Vera Kushlan, physical director of the women’s department' of the St. Clair Bathhouse. This league will promote sports for girls and has been organized primarily to get the Slovenian girls interested in inter-fraternal activities. Basketball is the initial adventure. According to the present plans, the first game will be played on Jan. 13 in the bathhouse gymnasium. All S. S. C. U. lodges that wish to have a girls’ basketball team entered should send two representatives to the next meeting, which will be held on Thursday, Jan. 9, at 7:30 p. m. in the St. Clair Bathouse, on St. Clair Ave., between E. 62d and E. 63d streets. It costs nothing to enter a team in this league. Each lodge will necessarily have to have its own timekeepers and scorekeepers, thus eliminating this type of expense. Girls may or may not have uniforms, this being reserved to the individual groups. Again we want to remind you that two representatives of each lodge wishing to enter the league must be present at the next meeting, preferably the coach and the manager of the team. • It is hoped that at least one S. S. C. U. team will be represented. Girls of George Washington Lodge have evinced considerable interest in entering a basketball team. Collinwood Boosters, Betsy Ross and Cavaliers, take notice and see if you can organize a girls’ team. And if you wish to be represented, by all means come to the next meeting, Thursday, Jan. 9. This is the opportunity that the Slovenian girls of. Cleveland, O., have been waiting for. By all means, take advantage of it. It is one of the best means to increase the female membership of your lodge, as it gives the girls a chance to show their wares in athletics. More and more the supposed weaker sex is coming into the limelight, and we can see no good reason why the Slovenian girls should not be given an opportunity to manifest themselves. The Inter-Lodge League, of which much has been written in our sports column, has been organized for some time. It carried through a very successful indoor baseball league, and is now assuming greater responsibilities in the matter of bowling. However, it is taking care of the male species only. It is hoped that the Inter-Lodge League, of which Heinie Martin is president, will continue the good work it has done to date. o- NEW RECORD The song entitled “Holy Night, Silent Night” was written by a German composer named Father Joseph Mohr. This pretty little carol was written for Christmas in 1818, while Mohr was an assistant clergyman at Lauren, on the Salza, near Salzburg, and was set to music by Franz Gruber, schoolmaster at the neighboring village of Arnsdorf. Comrades Shine Both in Basketball and Bowling Waukegan, 111. — Comrades Lodge, S. S. C. U., downed the strong K. S. K. J. St. Joe’s cage squad, by a score of 52 to 32, Saturday. Dec. 28, at the Mother of God school gym. Waukegan Comrades now top the church league, with three wins and no defeats. With the first three games tucked away in the church loop, and those games won by comfortable margins, our team i^ beginning to command respect from the opposition. In the bowling match, our Comrades pin five defeated the strong K. of L. five by a score of 2941 to 2728. All previous team records were shattered by the locals; high team three-game series (2941), high team single game (1014), high individual three-game series (665) by Andy Skof, high single game (264), also by Skof. This game, as well as the others, should give the readers an idea what the Comrades pin five can do, and why they are considered as one of the finest and best bowling teams of the English-speaking lodges in the S. S. C. U. When it comes to sports, Comrades have very few equals. Although the lodge is still in its infancy, many championship teams have already been molded—baseball, bowling, basketball and indoor baseball. Below are the bowl- ing scores: COMRADES J. Zorc ....... 193 207 L. Petrovič .... 208 F. Repp 179 A. Korenin .... 222 A. Skof 185- 171 181 188 267 Totals ...... 987 1014 K. OF L. J. Walker 170 199 F. Kuzmickas 203 195 157 203 190 177 213 940 198 159 j------—....- INTER-LODGE LEAGUE RESULTS Betsy Roes Is the Luminary Cleveland, O.—Not overexerting themselves to any noticeable extent, the Betsy Ross, S. S. C. U., bowling team of Cleveland took two games out of three from the Progressives, cellar champs, in the Inter-Lodge League tussle Sunday Jan. 5. Although the Progressives are given a 50-point handicap in all of the games, it seemed to be of little use when they stacked up against the somewhat strong Betsy Ross team. George Kovitch, as usual, was the high man of the three-game series, scoring 203 points in the second game. By the way, George is the manager of the team. George Washington, S. S. C. U., bowling team was very much off form, dropping two games to the Loyalites and winning one. Several unfortunate splits caused Jaklich, president of the lodge, to turn in his lowest score. L. Sodia was the luminary for the Yoyalites, grabbing himself 202 pins in the first game. Had the Washingtons bowled as well this week as they did the week previous, they would have won all three games. The much-discouraged Spartan team came to the front and grabbed two games from the strong Collinwood Boosters, S. S. C. U., and dropping one. Baraga averaged 178 for the Boosters, while Wohlgemuth averaged 194 for the Spartans. With the exception of the Betsy Ross team, the S. S. C. U. teams had a rather bad day. Of course, this happens in the best of bowling teams. H. Busich ..... 190 158, 220 A. Kuzmickas 157 176 133 J. Ryan 193 166 211 Totals ...... 913 894 921 John Petrovič, No. 193 S. S. C. U. |UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllIllllllllllllllllllIllllllllllll■llllllllllllllllll|||||Il||f||||IllllIlIl|||||||3l||||K|||gMlIlIlUlllllllllIIl!llllIHlllElHllllUllllllllll■nlllllIIlllll■llllllllllllllHllllllllllllllllllIllIllllllIllllllllllllllIllllllllllllllllllIlllIIlIliI!l^iIlTlI^mil^illIllllllll3llII>>lill,ll m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllllllllllIIIF.HIIIIIIIIlIlllIIIlllllIlllllIIIIIIIiilllllllllllIIIIIBIIIlllllllIllllllI13ElllIllllllllllllllIEIIIIIIIIIIIIIlIllllIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllIlllllllllllIIIlIIIIIIIIIIlllllllIIIIIllllllllllllllllllllllllllllll^^^l>'"I^,’i je right, and so were the cooking dashes and two dashes. So PLEASE REMEMRER LITTLE MISS HU®®*® Zofka Rcinheimerjeva: ZVEZDICE THE JUNGLE TELEGRAPH Nekoč je bil angelček—ljubek majhen angelček. Imel je zlato, kodrasto glavico, očke višnjeve kakor nebo in ustka rdeča in mala kakor zrela črešnji-ca. / Angelček je bil sicer tudi priden. A vedeti morate, da imajo tudi angelčki svoje slabe dni, ko /ie mislijo na nič drugega kakor na to kako bi nagajali okolici. Nu, in danes je imel naš angelček tak dan. Zjutraj je že zgodaj vstal in na vse pretege razgrajal po nebesih. Prevrnil je dva lonca mleka, tako da je nastala preko vsega neba bela proga. (Ce se ponoči ozrete v nebo, jo lahko vidite.) V svoji razposajenosti je šel tudi k božjim ovčicam, majcenim belim oblačkom, in jih vlekel za repke in Bog si ga vedi, kaj je še delal z njimi. Gospod Peter ga je bil že dvakrat oštel, a ni nič zaleglo: danes je bila angelčka sama porednost in navihanost. Naposled se je zmračilo; hvala Bogu, bližal se je čas, ko morajo mali angelčki v posteljo. Naš angelček je postopal pred spalnico ter opazoval zvezdice, kako so se užigale druga za drugo. In zdajci—sama ne vem, kaj mu je bilo prišlo na um—je zgrabil zvezdico, ki mu je bila najbližja, in jo je vrgel dol na zemljo. Videti je bilo, da mu ta igra ugaja, zakaj v naslednjem trenutku je že zgrabil drugo in jo vrgel dol. Lop! pa je zagnal še eno. Angelček se je veselo zasmejal, zakaj slišal je bil, kako je reklo na zemlji: štrbunk! Gotovo je bila padla tretja zvezdica v vodo. Tedaj pa je začul za hrbtom urne korake in v naslednjem tfe* nutku ga je prijel gospod Peter za uho. “Kaj delaš tukaj ?” je zavpil. wTakcy priznaj, kaj si napravil !” Angelček je molčal; temna rdečica mu je oblila obrazek, sklonil je glavico in vtaknil prst v usta. Peter ga je zgrabil za ramena in ga stresel. “Grdobica!” je zakričal. “Povej, kam si vrgel zvezdice?” “Tjale,” je z jokavim glasom rekel angelček in pokazal s svojim mokrim prstkom na zemljo. “Tako,” je rekel Peter, “lep angelček si! Nu, le počakaj, takoj poj deš k Mesecu in mu poveš, kaj si napravil.” Nič ni pomagalo. Rad ali nerad se je angelček odpravil k Mesecu in mu jokaje priznal, da je vrgel tri zvezdice na zemljo. Dobri, stari nebeški čuvaj je bil ves žalosten in potrt. Ni mu šlo v glavo, kako more biti angelček tako poreden. Tako rad je imel svoje zvezdice in zdaj ga je bilo skrb, kaj se je zgodilo z njimi. “Poslušaj, angelček,” je rekel naposled, “daj, da ti nekfij povem. Kar si vrgel dol, moraš spet vrniti. Glej, da se mi ne prikažeš pred oči, dokler ne najdeš mojih zvezdic!” Angelček se je ustrašil. Po zemlji hoditi in iskati zvezdice? A gospoda Meseca je bilo treba ubogati. Drugo jutro so posadili angelčka na solnčni žarek in po njem je zdrčal na zemljo. * Zvečer, ko je bilo že vse temno, je nekdo na vso moč potrkal na nebeška vrata. “Nu, kaj pa to,” je rekel sveti Peter in odprl. “Kaj, ti si se že vrnil?” je vzkliknil, ko je zagledal angelčka. “In kje so zvezdice ?” Angelček je plosnil z rokami in se zasmejal. “Nimam jih!” In nič žalosten ni bil videti. w E were camping on a sand above the nearest settlement on the Amazon River. There was deep, green jungle on both sides of us, and we were wondering if we were going to get out of the country before the Cashibo Indians began to fight. Suddenly there was a whizz of an arrow flying through the air, and a cracking sound as it buried itself several inches in the side of one of our canoes. I looked at Tom Swift in dismay. We knew what that meant and we weren’t at all pleased. But didn’t stand idle very long because as soon as the camp was aroused, we jumped in the canoes and started off down the river, paddling as fast as we could. I was in one canoe with Mr. Murray and Tom was in the other with his father. Each of us had six friendly Indians as paddlers, and we knew they were as anxious as we were to reach their own territory. Tom’s canoe took the lead and mine followed behind. There was no moon, and although we were as close to each other as we dared be, I could scarcely see the leading canoe. “This darkness will cover our escape,” said Mr. Murray, in an undertone. “By tomorrow morning we will be safely in Chuncho territory.” “Can I signal to Tom?” I asked. “What have you got with which to signal?” he asked. “A flashlight.” “No—I guess you’d better nojt,” he said, after a moment’s thought. "The light may attract an arrow or even a spear. It is best to take no chances.” But fifteen minutes later I saw a light blinking in the darkness ahead of me. It was Tom trying to catch my attention with his flashlight. I looked at Gospod Mesec in vsi drugi angelčki so se zbrali okoli malega poredneža in čakali, kaj bo povedal. “Da, da,” je rekel angelček. “Pomislite, iz naših zvezdic so zrasle na zemlji cvetlice! Ko sem prišel k jezeru, kamor je padla tretja zvezdica, in sem mu rekel naj mi jo vrne, je dejalo jezeuo': Zvezdico da bi ti vrnil? Saj nisem neumen! Iz zvezdic so zrasli lepi beli cveti, ki plavajo po moji površini, meni in ljudem v veselje. Potem sem šel v gozd. Vprašal sem ga, ali je padla morda tja kaka zvezdica. Seveda je padla, je rekel gozd. Med drevjem se je izpremenila v majne živalce, ki mi ponoči svetijo. Ko sem se ozrl na okrog sem zagledal nešteto svetlih kresnic: to se ve, da sem jih pustil v gozdu. Naposled sem šel h gori in vprašal, če je morda tam kaka zvezdica. Gora mi je rekla: Da, sinoči je padla z neba svetla zvezdica in se razsula. Iz zvezdnih drobcev so zrasle planinke meni in ljudem v veselje. Kar pojdi nazaj v nebo in povej, da imajo tam dovolj zvezd in da jih lepo pozdravljam. Tako sem se vrnil brez zvezdic.” Angelček je končal svoje pripovedovanje in pogledal Mesecu v obraz. “Ce je tako,” je rekel Mesec, “naj pa ostanejo na zem-j 1 ji. Vesel sejn, da se jim do-• bro godi.” Tako so bili spet vsi vesel i in zadovoljni, in angelček je ob ’ ljubil, da ne bo več metal zvez die na zemljo. Mr. Murray and he nodded his head. “Perhaps it is an important message,” he said. I blinked back and then read Tom’s message. It came slowly but distinctly, dot and dash, dot and dash. “Be careful at the next rapids. There is a dead tree trunk in the middle. “I’m glad to find that out,’’ said Mi-. Murray. “I’ll go up in the bow and keep a watch for it and if I yell, you steer the canoe clear.” We took our places and a few minutes later entered the rapids. The Indians seemed to think there was danger, too, because as we were caught by the swirling waters, they sat very still and motionless. All except Chief Bender, who was helping me with the steering oar. Somehow he didn’t trust my steering, nor did he understand why Mr. Murray had gone up to the bow; so that when I got the shouted warning and tried to steer the canoe away from the snag, Chief Bender wrenched the oar from my hands and kept the canoe on her course. utensils. But the people had gone! Chief Bender was just as surprised as we were. “Umm!” he said. “My tribe very small. When they hear about Cashibo War they go away to join big tribe down river. I will see.” He went to an open space in front of the largest hut and picked up a heavy stick that? looked like a war club. With this in his hand, he stood before a smooth log that somebody had hung from two uprights. It was hollow inside. • “What’s that?” I asked. “It’s a war drum,” said Mr. Murray. “They say you can hear them fifty miles away.” “What is Bender going to do?” was my next question. “Tell his tribe to come back, I believe.” I thought this over for a moment and then I said: “Mr. Murray, if his tribe can hear the drum fifty miles away, so can the Indians who are chasing us. Isn’t that so?” “Yes.” * i “Then what’s going to stop them from coming here at once and attacking us?” Mr. Murray saw what I was I 1 As a result we ran head on into the tree trunk and stove in the bottom of the canoe. It sank at once, throwing us into the rushing waters. I struck out for the nearest bank and reached there first with Bonder a close secopd. Luckily enough, everybody could swim and soon we were all standing there wondering what we were going to do. “We can’t build a fire because that would let the Indians know where we were,” said Mr. Murray. “And we can’t signal the other canoe, can we?” “No,” I replied. “I lost the flashlight when the canoe hit the snag.” “White man and boy come with me,” put in Chief Bender. “Where?” asked Mr. Murray. “I know Indian village on top small hill. Good place sl,eep. Tomorrow go away in another canoe.” “Good!” agreed Mr. Murray. “You go ahead and we’ll follow you.” But when we got to Bender’s village, it was deserted.! The bamboo huts were there all I driving at, and shouted to Bender not to hit the drum. But toS late! The club had already fallen upon the hollow section of a tree trunk, and a deep “boom!” was echoing through the jungle. “Well, it’s done now!”, said Mr. Murray. “Every tribe of savages in the Amazon heard that, and all we can do is hope that the right one gets here first!” But I had been thinking about Tom and the dot and dash code. “Mr. Murray! Why can’t 1 send a message to the other canoe?” “You mean—-?” “On the drum, yes!” “But what, message would you send?” “I could tell them to come back to the rapids and wait until we got there!” “The very thing! Take the club and start at once.” Mr. Murray was so excited ^ that he almost pushed the Chiei away from the drum. I took the stick and began to tap out the message. First I sent Tom’s name three times, which in the Morse code is one dash, three dashes and two dashes. So boom—boom, boom, boom— boom, boom, went three times through the thick and tangled forest, and I knew that if Tom heard it at all, he would know it was for him. Then I sent the message. I made it as short as I could, for I could almost see the Cashibo Indians tearing through the jungle on their way to attack us. And it was lucky I did cut it short, for the echo of the last letter had scarcely died away before it was answered by a savage yelp from the darkness around us. “Quick!” ordered Mr. Murray. “Back to the edge of the river. It will be some time before they find out the village is deserted and by then we’ll be safely on our way down river. If Tom got the message!” he added, rather grimly. We went swiftly and silently through the jungle, with Chief Bender once more in the lead. Shouting and commotion behind us told the story of how narrowly we had escaped being caught. “As soon as they find out the huts are empty, they will come to the river,” warned Mr. Murray. “If Tom isn’t there, our troubles have just begun.” And when we finally came out of the jungle to the swift stream of water that sped on silently through the night, Tom wasn’t there; but some distance below I could see the faint twinkle of a light, so faint that for a momenti thought it was a firefly. “There they are!” I cried. “Let’s go down to meet them!” We stumbled along the bank. shouting as we ran. The canoe turned in and grounded in the shallow water. We went in up to our knees and stepped aboard. As we pushed off and turned the nose of the now heavily loaded canoe toward safety, there was a “whizz” of something flying through the air followed by the “swish” of an arrow hitting the water. “Just in time,” remarked Tom’s father. “That telegraph message you sent on the war drum saved your life.” It also awoke every Indian tiibe in the jungle; and as we paddled down the river into friendly territory we heard the booming of the war drums answering one another from village to village. They couldn’t understand the Morse code— but Tom and I could. That’s why it was possible to send the message we did by the “jungle telegraph.” --------o------ SOLNCE When you send in an article to the New Era, be sure that the following accompanies your article: Name, age, address, and the number of your lodge. Juvenile members should make it a special point to be sure that they have the necessary information on their articles concerning themselves. This is essential for many reasons, chief of which is the awarding of prizes. A member may be only 10 years old, and still contribute a worthwhile article, considering his youth. While a member that is 15 years old is expected to submit a better article than his junior member. If you will reason this out, you will see that there is logic behind it. Otherwise the older juvenile members would have a monopoly on all of the prizes. So remember to insert your name, age, address and the number of your lodge. No sit 0|jni, J 'h Miss Hubbard—quite a miss— One day to Trixie this: “Up in the cupboard isa Unless it’s taken flown. like it, Solnce v sito so zaprli, žarki skozenj so prodrli. Pa so brž po vrečo stekli, a vse prstke si opekli, in skoz vrečo osmojeno, soince je izšlo rumeno . . . J S slamnikom so ga pokrili, a kaj hitro so gasili, drugi so ga v sod stlačili, čep trdno v dno zabili . . . i •' Zdaj pa pipo nasadite, v vrče solnca natočite! (Vera Albrechtova.) JANUARY January has many charms. Do not let cold weather keep you indoors* Make it a practice to spend a part of each day in the open. Dress in warm clothing and keep moving about. Fill your lungs with the invigorating air. Indulge in winter sports as often as you can. CARE OF RABBITS Children should never be encouraged to keep Rabbits as pets. No creature should be kept in confinement for the amusement of children. If pets are kept they should be Animals which can enjoy their liberty, like Cats and Rogs. If Rabbits are kept ,in confinement they should be properly cared for by some one member of the family who will be responsible for the little Animals’ care and who will not neglect them. Rabbits should be kept dry and comfortable and their hutch should be covered in such a way that-they will get plenty of air, but will be protected from rain and snow in bad weather. The person who has charge of their care should have a fixed time for feeding, then the little Animals will not be so likely to be neglected as they might be if this was not arranged. Food Rabbits are very fond of corn and oats as well as wheat and grass, hay, carrots, turnip tops, apple and potato parings, peas, beans, celery and all green vegetables. As these little Animals are almost always nibbling they should have some food in the hutch all the time. At night especially they should have a good supply of green stuff in the hutch as they are likely to eat many times during the night. There is little danger of overfeeding, as they will eat only what they want. Always leave a dish of fresh water in the hutch where the Rabbits can easily reach it. It is true they get considerable moisture from the green food they eat, but they do need to have fresh water in the hutch all the time. See that the hutch is always clean. Never lift a grown Rabbit by its eai’s. The ears are very sensitive and it is a mistaken idea that it does not hurt the Animal to be lifted in this way. A baby Rabbit may be liften in this way, but when a Rabbit is grown, its hindquarters should be supported when it is handled. It is cruel to lift a grown Rabbit by its ears, just as it is cruel to lift a grown Cat by the back of its neck. Always support the hindquarters. Treat all Animals kindly, whether you own them or not, and make it your business to protest against cases of cruelty or neglect which come to your notice. M. L. H. (leaflet of Amer . ican‘ Humane Society). “How would you for lunch? It’s full of meat and 1 munch. « twas J dry Iffiši, *1 so Vij |Mije >t As I am sure you, To take it won’t be 'vr° do.” Ko «1] 2 '»is ji! *°to\ Wise little Trixie undei^(5; And barked as any would; , But when Miss Hubbai the door ’T was locked—with m° the store! reSov S \\ P 'fce Oh, 'ali s loj what a disapp01. My, Both dog and mistress cry JANUARY January hangs the tre1’3 jewels bright, Covers the barren fields $ t A i. v- je % flo1 mantle white; Makes of every pond a 1 shining glass, ,gjj Over which the clinkin# merrily pass. Helen M. Richar -------_o—- THE MODERN OT Sit "li. if to Domestic Canarie? haV > altered to such an eX hundred of years of , pi breeding that their genitors cannot be P ^ identified. Their early ^ as Cage-birds is obse.1'1 ^ ^ generally supposed, 110 V ^ that they sprang fro«1 tli« of Finch still found i11 j* state in the Canary v.,™ , well as Maideira, off ^ r Je western coast of Af1 lC 3l-v f N Wild Birds in the C** J lands are grayish bro" ’ |/ times varied with bri£^ . »r . e the but they never have «*_ jp ful plumage so conn*10 domestic varieties, According to the Jr ‘i specimens of these ™ . le] H °dit f* i 'fa H Je iih k \ ‘n "it to were captured in the jt»j tury and domesticated .0(i j, whence they were $ other parts of the v/oi' ^p J> j( ries breed freely with^ ^ pean Goldfinch a ^ '' other species, a leads some authority lieve that the domestic ujv I j is the product of inteI jof!j ' and not the descend*1'1 ^ one species. In - States the common ■‘'jjjf1'., ^i\ Goldfinch or Thistj!^™ sometimes called a ‘ ary.” This species, 0 is not a Canary at all- Tonček vpraša kaj se ne prideš v dvorišče ? ^ 'J Janezek: Zato, ke1 ^ / nem. Dopoldne mo* popoldne mi je pa le V S v H. S. d bratje »Ve p1Vel mož-ki -ie imel I : %at ni bil, vse, kar jfj;6 majhna hišica, Mi* ^anoval. Mnogokrat v Jd°SirflaV°’ ka'i naj St°ri’ Nin' °Vl nie£°vi smrti iehot’,Zakaj vsak izmed 'bilo ,el inieti hišico. Seve-Oajboljše, da bi bil ide] ^ in denar razdelil litega ni hotel sto-r ,Je bil podedoval po Na i^**1, ^edajci I)a sc (Vs^il; poklical je " in velel: vhis , i# lrn* 8vet in naučite se fame^nega r°kodel-♦ itl v*? *e^a se spet vrnite lo](a2(°r izmed vas mi bo 'jster^a -)e postal prali ton,V sv°Ji stroki, tiste-Pustil hišo!” zadovoljni; naj- Ise s in?s it. I fin« lea11’ uto ;rs drag i sinovi Je -.■Si m, pdločil, da postano «■«, H da bo kovač in fin’o bo sabljač. Še W Se 0<^Pravili v.širni 1 so srečo; vsak iz- »pj^el dobrega moj- ^etih je bil vsak lit]e] a^u se je posrečilo, \i£dkovati kralju ko- > l*v si je ; “Meni bo . niso!” _ . . H i,. v Ijnvec> kl J ° «otov° .'čne stranke, je fie® °S^° računal, da bo J0V&. »r< tli o l0tlicr 'f* rfi# ; ll«( ^iliminula leta in sinovi v očetovo hišo. ič® ( ees vvi' L flo' rds0"' in** a v« V “'fr 0. Sabljač je udarec, a vendar ifCe°gUrria: “Če se bom V’ ne bo hiša nikoli Pre- kako naj mu po-e|, Utr>etnost. Po obe-1 1 njipi na vrtu za 'a'iSo °jo ,H0 iti. .^svetovali, kako naj ^ogel oče pravič- i6tiaJci ZaJec komu bo zapustil Pa je po polju Jn brivec je za- Sle J> prav nate sem je . Mi>-- - mil° in skoae- u’Jal ‘je ti\;J”1 za zajcem. Med lij. na>nazal zajčku li-i at1 Jf» °Js^rsko Obril brke, »li MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members fanii. tj^ja," je rekel oče; a ne bosta se bolje TIMELY HELP Ely, Minn.—It was a bitter, cold night. The shrieking of the wind as it tore through the trees was very dismal. Jane had many bitter thoughts as she trudged through the deep snow from work. She was clad in shabby clothes, for her family was in poverty. She, with the help of her mother, supported the family. Her father died recently, and she had been forced to look for a position. She worked in a small department store for low wages. Her mother took in sewing and washing. Jane was to be married ; when her father had died she could not see her way clear. She couldn’t leave her family to get married. Furthermore, the mortgage on her home was due the next week. If only the tables would turn, she thought as she approached her home. A cold supper awaited Jane at home. Her mother was putting the children to bed. As Jane ate, she pondered on how she could get two thousand dollars to pay the mortgage. If it wasn’t paid they would be turned out on the streets to starve. The next night Jane walked home in silence from a hard day’s work. Very few people were outdoors, for it was bitter cold. Suddenly Jane saw a little boy running across the street. A truck was coming directly toward the boy. He stopped running, not knowing which way to turn. His father, who had not crossed the street as yet, started to run toward his son to save him, but Jane was quicker. She snatched the boy from in front of the truck and brought him to safety. The boy’s father, she later found out, was the man who held the mortgage on her home. He was so grateful to her for saving his boy’s life that he withdrew the mortgage from her home and gave her a sum of one thousand dollars. Later Jane was married and her family was as happy as she was. Mary Rozman, No. 114 S. S. C. U. N ‘da t^r], - Jicjj je hiša tvoje!” si ^ trenutkov se je cesti gospodski aterega -sta bila va iskra vranca. je af boste videli, kaj °£0, °'a^ kovač in stekal ,e ^°* iih„. Cnemu vrancu ko- K\ re- i o'v »in tl/ h !»«» 16 ‘‘ * c»‘ ,l s? en i!d r ifl « l Itj v začelo deževali 'AjL^’.vda fri šel pod 9- Im d' J ;HeV cePjl t s IV M % V Jle JI p nckaj J minutah spet ltn xi'!” je dejal oče. ’ kateremu naj dam Je sin ga je po- da :'t'v in dejal: “Daj- i"Uudi jaz poka-iSa? 46 naueil!” Izdrl ako spretno sukal »iti ,glaVo, da Hpljica dežja. In ln{, *ioč deževati, Ha(ja je hitreje vihtel J* . J'e M- °stal °četovo glavo in tak0 bilo Popolnoma suh. u8ajalo, da je THE CONVENT GIRL Chisholm, Minn.—From the average girl trained in a convent much is expected. It is the exception when such a girl does not carry herself with the mien and grace of culture and refinement. Vulgarity, license, slang and loudness are so foreign to the convent-bred girl that society will not believe it. The eye of suspicion is fixed on the young girl who tolerates familiarity, who is seen where moral cleanliness ought not to be seen, whose looks invite admiration and attention, and whose conduct has about a suggestion of impropriety. Rudeness in speech, manner in dress, are things which a girl cannot afford. Delicacy is something which if once lost can never be found. And what is a girlhood without such a crown? Ella Oresek, No. 30 S. S. C. U. ------o------- Ho; ” Mojstrsko delo, ebi zapustim hi- i^°valjf'ta Se zaradi tega 'I »v-*n ker so bratje V^lP?Vali drug - dru-lk uPaj, v očetovi n; °tl >.irned njih je prid-j Sijali v ^o mraka. Ta- V h Ciiva. x a °£astvu do kon- si Sn [ \ h i-*! ♦;* (>y tlnay’ 1 want jt Sj *e who know Mal Plucked a rted a flower \A flower would AtiAM LINCOLN DOG REMEMBERS Pittsburgh, Pa.—I went away one night to some friends of mine. They had a white dog, who looked at me and growled a little. And as soon as I came in he tarted to bark at me. During the evening he would con-' tinue to growl and bark at me every time that I went around him. I then remembered that I was mean to him once. So then I decided that I would never be mean to another animal again. Dolores Turk, No. 26 S. S. C. U. ------o------- THE BURGLAR Ely, Minn.—It was a cold and furious night. Rather mysterious. On such nights one is inclined to think of something “spooky.” Especially if one is alone, as I was. As I stood up to poke the fire, I thought I heard a noise. My heart skipped a beat. Since the noise was not repeated, I sat down to read, making sure that my imagination was not working too much. Suddenly the book dropped from my hands. As I heard a crash, 1 screamed and hid myself under the table. I dared to peek from behind the table and saw the guilty eyes of our cat staring at me fi’om the partly opened pantry door. Its whiskers were covered with cream. I went into the pantry and saw the broken dishes and cream smeared all over the floor. Just as I cleared the dishes away my mother walked in. She knew by the guilty look on my face that I had done something. Of course, I had to confess everything, and was teased always after that. Mary Dragosh, No. 114 S. S. C. U. o-------- East Palestine, O. — Dear Editor: I was very much surprised and pleased to receive the two-dollar reward for the article in the Nova Doba (New Era). I had never expected it. So I thought I had better write and thank you for it. Santa Claus was pretty good to me. And I hope he was to all the other members. One thing 1 got for Christmas that I didn’t like was a bad cold that 1 haven’t got rid of yet. I asked the members to write to me. So far I received two letters. One from Catherine Chanko and the other from Angela Muha, both from Joliet, Ul. I wish I didn’t live so far away so that I could see them. Asil have not many friends, I am really lonesome. All the people that are living around here are Americans, who do not care for us, Slovenian people. We have a pet dog, a small black, brown and white hunting dog; we had, about fifty canary birds, but we have sold some of them now. They keep me a lot of company with the singing. As you probably know, there are not many young members writing from East Palestine, O. As far as I’ve noticed, Joe Golicic (my cousin) and I are the only ones. He writes mostly stories, so I’ll write something about the town. Work around here is very scarce; many men go clear to Youngstown, O., or even fur-ther*for work. A few weeks ago there were ten families that had their gas shut off, which made it hard on them. This will be all this time. Before I close I want to show you my poem that I made up. NEW ERA New Era, yes! New Era I always thought a city on Lake Erie, * But now I’ve found That I’ve been wrong, For it’s a paper That folks write to from all around. Mary Dagarin, No. 44 S. S. C. U. o-------- DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) dobo, novo življenje, bodimo zmeraj in povsod skupni, ker ako bomo v tem smislu delali, bomo tudi naše društvo povzdignili še višje in mu dodali 100 novih članov. Uradniki društva sv. .Štefana, št. 26 JSKJ za 1930: Predsednik: Joseph Snelar; podpredsednik: Konrad Kogovšek; tajnik, zapisnikar in organizator: Joseph Pogačar; blagajnik: Jacob Saver; nadzorniki: Ivan Varoga, Ignac Pod- vasnik in Anton Cankar; bolniški nadzornik: I. Podvasnik; zdravnik za Pittsburgh: dr. Benjamin Weiner; zdravnik za North Side: dr. James M. Rogers (član društva). Meseca januarja mora vsaki član ali članica plačati poleg asesmenta 50 centov za banket. Prosim tudi oddaljene člane, da to vpoštevajo. Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 JSKJ. NAGRADE Za dopise, priobčene v de-cemberski mladinski izdaji, so bile nakazane nagrade sledečim mladinskim dopisnikom: Mary Dagarin, društvo št. 41, East Palestine, O., $2.00; Katherine Skradski, društvo št. 114, Ely, Minn., $1.00; Annie Govednik, društvo št. 30, Chisholm, Minn., $1.00; Mary Rezek, društvo št. 170, Chicago, 111., $1.00; Jennie A, llolich, društvo št. 36, Conemaugh, Pa., $1.00. častno priznanje: Frances Logar, Niles, O.; Josephine Shuster, društvo št. 92, Rockdale, 111.; Elizabeth Peternel, društvo št. 129, Ely, Minn. Cleveland, O. Ker me je že več članov vprašalo, kdo je izvoljen za leto 1930 v društveni odbor društva sv. Janeza, št. 71 JSKJ., mislim, da je najbolje, da jim jih kar tukaj naštejem: Andrej Gruden, predsednik; Valentin Pirc, podpredsednik; tajnikom—vedno isti; Alojz Tolar, zapisnikar; Anton Rudman, blagajnik; Anton Bokal, Alojz Rudman in Alojz Kapelj, nadzorni odbor. Društvene seje se obdržavajo vedno ob istem času —vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne. Na zadnji letni seji nismo imeli posebnih tečkoč za izvolitev novega odbora, kot na primer leto prej, ker je bila šg precejšna udeležba od strani članstva, in pa dobra volja za sprejeti karkoli si bilo. Edina stvar, katere niso člani prav pogodili je, da so izvolili samo tajnika brez posebnega zakladničarja, ki je tako nujno njemu potreben. 2e štiri leta mesec za mesecem ponavljam, da nimam zakladničarja ob času, ko je treba ases-ment izročiti, pa jih je še precejšno število, ki ne razumejo kako je društvenem tajniku pri srcu, kadar dobi naročilo: “Za- loži če pozabim.” To je za “znort,” bi rekel po domače. To je nekaj nemogočega, to je še več kot čudež, zahtevat od človeka, ki je obdan z vsemi naravnimi slabostmi, da naj vzame, kjer nič ni. Samo to prosim vse tiste, ki jim je že v navadi, da radi pozabijo, ko je njih dolžnost do 25. v mesecu, da bi končno spoznali, da tudi jaz iščem, že odkar sem član podpornih organizacij, človeka, ki bi zame zakladal, pa ga do danes še nisem našel in ga ne bom. Še za eno leto so me izvolili, oziroma prevzel sem, zaradi dobrih članov in članic. Toda če bom zdržal za to dobo, bi ne dal častne besede, ako ne bo več točnosti s plačevanjem asesmenta kot se je izkazalo meseca decembra. Prava božičnica, kot si jo more človek misliti ob tem času . . . Koliko jih je zaostalo, ne zapišem, ker je mene sram, da bi označil v mesečnem poročilu cele litanije in še več, toda to je zadnji opomin vsem prizadetim, da sem končal z vsem zakladanjem z letom gospodovim 1929. Ker je pred nami še skofo celo nedotaknjeno novo leto. vam želim vsem več razsodnosti, zdravje in sreče in kar vsak rabi za vsakdanjo potrebo. Ivan Kapelj, tajnik. je, da za ene bo jako ugodno, a za nas trpine pa beraško, kot je že v navadi. Da pa ravno ne bomo v tihoti to novo leto pričeli, bo nam slavni operni tenorist Svetozar Banovec priredil svoj koncert v Pittsburghu dne 18. januarja, 1930 ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu. Program Banovčevega kon certa obeta biti zelo zanimiv, ker pesmi so izbrane zelo skrb. no, s katerimi boste gotovo zadovoljni. Torej, cenjeni rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici, ne zamudite te lepe prilike. Slišali boste nekaj izvanrednega, nevsakdanjega, to je namreč našo milo pesem, izvajano z dovršeno umetnostjo, katera vam bo. zbudila spomin vaših mladih let. Torej, na veselo svidenje dne 18. januarja v Slo venskem Domu! * Omeniti moram, da smo imeli čast videti umetniško slikarsko delo našega rojaka G. H. Peruška, ki je imel tri-dnevno razstavo svojih slik tukaj. Pe-ruškovo delo je prava umetnost, le žal, da premalo poznamo umetnost in razliko od navadnih slik. Ponosni moramo biti, da imamo svoje rojake, ki širijo in povzdigujejo med tujimi narodi naš slovenski narod. Zavoljo tega je tudi naša sveta narodna dolžnost, da jih v vseh slučajih tudi podpiramo. S tem se jim podaja večje veselje do umetniške izvedbe. K zaključku dopisa pa želim vsem bralcem tega dopisa isto, kar si sami sebi želijo v tem nastoplem novem ktu. Z bratskim pozdravom, Ivan Varoga. Center, Pa. Članom in članicam društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1930 izvoljen sledeči odbor: Anton Eržen, predsednik; George Ob-lack, podpredsednik; Frank Schifrar, tajnik; John Schifrar, blagajnik; Frank Peternel, zapisnikar; Frank Schifrar, bolniški načelnik; John Jereb in Paul Kokel, nadzornika. Društvene seje se bodo obdrževale kot po navadi, nami’eč vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldni v Slovenski dvorani na Center, Pa. Vsi rojaki v tej okolici, ki še niso člani JSKJ, in želijo biti zavarovani pri dobri organizaciji, so vabljeni, da pristopijo *k našemu društvu. Naša J«dnota je finančno trdna in vedno točna v izplačevanju svojih obveznosti. Priporočam tudi članom, da vpišejo v mladinski oddelek tudi svoje otroke. Pristopnina je prosta, mesečni asesment le 15 centov in zdravniška preiskava do svote-50 centov je za vsakega otroka plačana od Jed note. Po vrhu je obljubljena še nagrada onemu, ki priporoči novega člana za mladinski oddelek. Torej, ugodnosti so vsestranske. Z bratskim pozdravom, Frank Schifrar, tajnik. ali k dr. Zavertniku, potem pa naj listino prinese k tajniku. Z bratskim pozdravom, William B. Laurich. A. Ulreich: STREL V PRAGOZDU Waukegan, 111, Članstvo društva sv. Roka, št. 94 JSKJ obveščam, da se po sklepu glavne letne seje izpre-meni čaS mesečnih sej. Redne mesečne seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu ob DEVETIH DOPOLDNE, mesto ob dveh popoldne kot se je vršilo v letu 1929. Seje se bodo vršile v dvorani številka 2. Sklenjeno je bilo dalje, da se meseca januarja plača en dolar naklade za pokritje društvenih stroškov. To naklado plačajo vsi enakopravni člani in članice. Člani so prošeni, da točno plačujejo svoje asesmente, najkasneje do 25. v mesecu. Ta mesec ne bo mogoče za nobenega založiti, ker je društvena blagajna popolnoma izčrpana. Pozdrav! Joseph Petrovčič, tajnik. Cleveland, O. Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 10^ JSKJ opozarjam na sklep glavne letne seje, tikajoč se društvene naklade. Dosedaj je plačala vsaka članica v društveno blagajno po en dolar na leto. To je izpre-menjeno v toliko, da bo v tekočem letu vsaka članica plačevala vsaki mesec DESET CENTOV društvene naklade. To naj izvolijo sosestre vzeti na znanje, da ne bo kakšnih sitnostih Prosim tudi članice, da se kar mogoče številno ude ležujejo rednih mesečnih sej, kajti čim več nas je, tem več koristnega moremo ukreniti za društvo in Jednoto. S sestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica, 16009 Waterloo Rd Rices Landing, Pa. Tem potom sporočam članom in članicam društva Bratje v Slogi, št. 135 JSKJ, da se bodo v tekočem letu vršile redne društvene seje v Elik Matusi Hall, Dry Tavern. Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Za društvo št. 135 JSKJ: Joseph Stergar, blagajnik. Pittsburgh, Pa. Nastopilo je novo leto in želja vsakega je, da bi bilo to novO leto, bolj srečno kot j bilo pa pretečeno staro leto Obljublja se nam v tem novem letu jako veliko. Koliko bo pa istine od teh obljub, bo pa zo pet pokazal zaključek tega na-stoplega npvega leta. Umevno Chicago, 111. Članom društva Zvon, št. 70 JSKJ naznanjam, da so bili za leto 1930 izvoljeni sledeči uradniki: John Zvezich, predsed- nik; John Gottlieb, podpredsednik; Charles Kapel, tajnik, 1921 W. 23rd St., tajnik; William B. Laurich, blagajnik; Joseph Vol-canšek, zapisnikar. Dr. Ursich in dr. Zavertnik sta društvena zdravnika. Na letni seji je bilo tudi sklenjeno, da se v bodoče ne bo za nobenega več zakladalo. Kdor ne bo plačal asesmenta, bo suspendiran. Ako kateri ne more priti na sejo, ima čas plačati pri tajniku do 25. v mesecu. Člani so prošeni, da se držijo reda, s čemur bo omogočeno točno poslovanje. K sklepu naj še omenim, da je za to leto pristopnina prosta za nove člane. Kdor ima kakšnega kandidata za naše društvo, naj ga pelje k dr. Ursichu, Detroit, Mich'. Rojakom, prijateljem lepe domače zabave, posebno pa še članom duuštva Triglav, št. 144 JSKJ, naznanjam, da priredi Triglav prijetno domačo zabavo na večer 18. januarja. Zabava se bo vršila v “Slavujjevi” dvorani na Six-Mile Road. Vpo-števajoč slabe čase je društvo sklenilo, da bo vstopnina samo 25 centov. Ža ples bo igrala harmonika, tako, da se bomo lahko vrteli kar po starokraj-sko. Za vse drugo bo pa poskrbel odbor. Članstvu društva Triglav, št. 144 JSKJ naznanjam, da sem s 1. januarjem 1930 podpisani prevzel tajniški posel. Člani naj se torej v vseh zadevah, ki se tičejo tajnišfva, obračajo na spodaj navedeni naslov. Mesečne prispevke bom pobiral na sejah, ki se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu v Slavulj dvorani na Six-Mile Rd. Pobiral bom tudi 25. v mesecu na domu. Kdor pa prinese asesment na kakšen drugi dan in me ne najde doma, naj sam sebi pripiše. Kdor se ne bo zglasil do 25. bo suspendiran. Z bratskim pozdravom, Frank Nograšek, tajnik, 121 Six-Mile Rd., E., Detroit, Mich. Koliko je Židov Na vsem svetu je okoli 13 milijonov Židov. Od teh jih živi štiri milijone v Rusiji, dva milijona na Poljskem in okoli štiri milijone v Zedinjenih državah. Največje židovsko mesto je New York, kjer je 1.750.000 sinov in hčerk Izraela. V Palestini živi samo okrog 160.000 Židov. Bobby Armstrong se je zleknil v svoj klubski stol. To je bilo vedno znamenje, da namerava povedati katero svojih nezaslišanih pustolovščin, ki jih je doživel tam v Braziliji, odkoder- se je bil še-le nedavno vrnil. Klatil se je več let kot lovec po divjih pragozdih in sličnih neprijetnih krajih. Kadar pripoveduje Bobby Armstrong svoje doživljaje, obhaja človeka mrzla zona. in kdor še ne pozna strahu, se ga nauči pri tej priliki. Moraš imeti krepke živce, če hočeš brez škode za zdravj« poslušati Armstronga. Torej—kakor rečeno—Bobby Armstrong se je zleknil v svoj fotelj in takoj nato dejal: “Prijateljčki, ali sem vam že kdaj pravil o tistem strelu v pragozdu, pri katerem sem imel opraviti s šimpanzom?” Ugotovili smo soglasno, da Bobby tega še nikoli ni pravil,,, in smo silili vanj, naj nam vendar pove to dogodivščino, ki bo gotovo zopet zelo čudna . . . “Saj tudi je,.” je odvrnil Bobby, pogreznil roke v hlačne žepe in iztegnil noge na sredo sobe. “Je to morda najčudovitejša stvar, ki se mi je sploh kdaj pripetila. Toda sodite sami.” “Torej,” je pričel, “lovil sem takrat tam nekje za reko La Plata na rajske ptice. To je prokleto težavna stvar. Tu moraš biti že na vražje spreten, če hočeš kaj opraviti. Kajti rajskih ptic ne smeš streljati, ker bi se sicer poškodovalo njihovo dragoceno perje, ampak jih je treba loviti z mrežami. Ko sem tako nekega dne zasledoval enega teh lepih ptičev, sem se izgubil od svojih tovarišev. Ptič me je vodil za nos od drevesa do drevesa in kmalu sem obtičal v pusti goščavi.” Armstrong si je prižgal dru-i go cigareto. “Nu ... in tedaj sem zdajci zaslišal.glasno vpitje in javkanje, bolestno klicanje in tuljenje. Prepričan, da se je enemu mojih tovarišev morala pripeti-i ti nesreča v boju s kako zverjo, sem pohitel tja, odkoder je prihajalo to čudno vpitje. A kako sem ostrmel, ko pridem tja in zagledam na starem samcatem drevesu velikega šimpanza, ki se je z eno svojih silnih rok oklepal debla, z drugo pa neprestano lomil veje in jih metal dol. Hiter pogled na znož-je drevesa mi je takoj pojasnil to šimpanzovo početje. Okoli debla se je ovijala velikanska zelena kača! Šimpanz je bil zares v strašnem položaju. Na druga drevesa ni mogel pobegniti, ker so bila predaleč narazen, više gor v drevo ni mogel, ker so bile veje prešibke in ga ne bi bilo držale, dol z drevesa pa tudi ni mogel, ker je spodaj prežala nanj kača. Pa je zato v tej smrtni stiski tako strahovito vpil in rjovel. V prvem trenutku sem neodločno obstal in premišljal, kaj naj storim. Potem pa sera dvignil puško in sem pomeril na kačo. Strel je zagrmel po pragozdu, kača se je divje vzpela, sikala in puhala, nato pa omahnila na zemljo. Bila je mrtva. Šimpanz je bil rešen. “Medtem, ko sem puško zopet nabasal, je šimpanz skočil z drevesa in . . . se je jel približevati meni. Kaj je hotela živa)? Ni šala imeti opravka a ^emi velikimi opicami. Za vse slučaje sem se postavil v bran, dvignivši puško k licu. Tedaj pa ... pa se je zgodilo nekaj neverjetnega, nekaj, kar se mi v vsem mojem lovskem življenju še nikoli ni primerilo, šimpanz je mahoma dvignil obe roki in s strahom, trdim, stisnjenim in votlim glasom zaklical: “ ‘Ne streljajte, master — tu dober prijatelj!’ “Jaz sem kar okamenel. To so bile vendar besede, besede, ki jih je izgovorila ta opica. Ves brezumen sem strmel v (Dalje na 8. strani). _____________, m' ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiimiuTiririiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiii^ | POTRESNA POVEST = Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski fiiiiiiiiiHiiiiiiitTrniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiijriimmiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiP (Nadaljevanje) Andrej je globoko segel po sapo in stisnil ozke skopuške ustnice. Nekakšna svetloba je za hip šinila po njegovem ozkem obrazu, kakor bi se bil odvrnil sovražnik, ki mu je pretil zasaditi nož naravnost v srce, kakor bi mu bilo odleglo gorje, ki mu je morilo dušo. Precej pa je nabral lice v skrbne gube, megla je legla na njegovo oko in skoraj mirno je dejal: “I kako, da si zlomek upa lesti na tak praznik v kozolec! Ali ne ve, da se ob veliki noči, vnebohoda dan in šmarne dni ne sme lesti na drevje, ne v kozolec in ne na streho? Če ni kače tam, so pa druge nevarnosti, študiran je, vsega pa le ne vč in ne premisli.’' “Vrag je premotil fanta z denarjem; to je največja izkušnjava. Dopoldne je našel tolar.” “On tudi?” “Tudi, tudi. Zato je pa zvečer tako moško sedel pr> Smoletu za mizo.” “Tri torej! Bog ve, koliko so jih pa utajili. Pqznam jaz ljudi in njih požrešnost in lakomnost. In vse bodo zapili. To je žlahta!” Tako je govoril stric kakor sam zase. Polastil se ga je zopet grozen nemir. Solze so mu stopile v oči. Temni oblaki so se mu prepeljavali po obrazu in dajali gubam še odurnejši izraz. Obračal se je na desno in levo, polagal roko na znojno čelo, z nogami je vlekel odejo s sebe, z rokami jo pritegal; naposled je urno sedel, kakor bi ga bilo hipoma dvignilo v postelji. “Peter, prijatelj!” je zaklical milo in s slabim glasom. Tesar je brzo dvignil glavo, ker nekaj posebnega je pričakoval po takem nenavadnem nazivu. “Peter, midva sva bila vedno prijatelja ...” “Bila, Andrejka, bila,” je pritrdil tesar. “Le na pustno nedeljo zvečer sem ti pa zameril, ko si me tako ozmerjal in mi očital, da vse zapijem, in si me tako trdo poterjal za * • • ,, najemnino. “Odpusti, Peter, in pozabi! Takrat si bil res malo siten. Pijan si bil prišel iz Blagovice. Tam se vselej napiješ.” “Kako bom pijan,! štiri svinjske lonce sem nesel iz Blagovice, dva za Ci.jazovko, dva pa za Smoletovo in vse štiri sem cele prinesel v Gabrovec. Pa bom pijan? Oh, pustiva minljive reči, prijatelj!” “Takrat sem se res bal, da ti kdo ukrade denar, ki ti ga je odštel Martan za delo. Dobro sem ti hotel. Jaz sem bil vedno v skrbeh zavoljo tebe in rad sem te imel. Ko si pred tremi leti ležal bolan, ker je bruno padlo nate, ko si pri Cija zovcu pod prepalinil ... ali ti nisem postregel takrat?” “PustivAndrejka, kar je bilo! Dobrote so zapisane pri Bogu. Ali nocoj sem bil pa malo jezen nate. Bog tako tepe svet, ti pa, vem, da nisi izmolil očenaša nad navadno mero.” “Oh, molil sem, prijatelj moj, molil. Za verne duše v vicah sem molil in za sovražnike,” je odgovoril ravnodušno Andrej; rahlo je položil glavo nazaj na blazino, nepremično zroč v strop, kakor bi imel misli, ki še niso dospele do odločne namere. “Ves večer sem molil . . . in premišljeval sem . . . in domov sem te želel, ljubi moj!” “Iti ven sem te klical kakor koklja pišče, ti pa nisi prišel,” ga je rahlo pokaral tesar. “Ali slišiš, kako to zopet vrši na nebesih in v zemlji? Usmiljeni Kristus nam prizanesi! To j*3 glas trobente božjega sodnika. Oh, to so tista znamenja!” Prijatelja sta se pokrižala in Andrej je zlezel s postelje ves se tresoč. “Grozovita noč je nocoj in res je najbolje pod milim nebom,” je govoril prijatelju. “To te prosim, Peter, d» mi stražiš kočo, jaz moram precej k Cijazovcu.” “Kaj boš ponoči hodil, saj še podnevi ne greš!” ga je ošteval tesar. “Brat je le brat. Svojega sina je poslal k meni in jaz bi tudi rad pogledal, kako se mu godi in če ne trpi škode. Le posluhni me in straži! Obresti ti odpustim za pol leta za tisto, kar si mi dolžan.” Peter ni dosti maral za tako velikodušnost, ker je bil prepričan, da se več ne bodo plačevale obresti na tem svetu. “Sam ne moreš iti, ko si bolan,” je dejal tankočutno, da bi pokazal, da ga je ganila Andrejeva bratoljubnost. “Dobro se oblečem in sam pojdem z božjo pomočjo in oprt na palico.” “Jaz bi šel s teboj, da ti pomagam, če te posilijo slabosti. Vkup sva živela toliko let, pa še skupaj stopiva^pred večnega sodnika.” “Ne, Peter, sam pojdem. Ti idi v svoj konec po kožuh in če si moj prijatelj, pazi na dom, dokler se ne vrnem. Hodi pred kočo gori in doli in tudi okrog voglov včasi poglej,! Nikar ne zaspi! Le kar idi, tukaj bom zaprl!” Ko je Andrej tako odslovil svojega prijatelja, je segel \ slamo pod vzglavje, izvlekel od tam zamazano knjižico, zavite v višnjevo ruto, pogledal plaho na ok*na, potem v knjižico, ali niso odletele kako iz nje njgmu dobro znane številke; potem je odklenil težko skrinjo, ki je štala poleg postelje, in globoke pod obleko je vtaknil vanjo knjižico. Skrbno je pretipal vse stvari, spravljene v skrinji, in ko se mu je zdelo vse v redu, je zopet zaklenil. Tudi ni pozabil poskusiti, če so okna ee dobre zataknjena. Potem je oblekel sivo suknjo, nadel polhovko na glavo in potipal v žep, če ima vse ključe, še enkrat je pomi kastil krov od skrinje in, ko se nič ni podal, je vzel palico, Stopil je v vežo in zaprl duri; trikrat je povrtal s ključem. Pred kočo ga je že čakal Peter. Ko ga je še enkrat poučil, kako naj straži dom, je stopil na izglajeno stezo, ki je vedla k Cijazovcu. In počasno se je premikala med ozelenelimi njivami upog njena Andrejeva postava. Peter je bistro gledal za sključenim, mračnim prijateljem, pletočim se v črni noči po polju. Ko je ta zaprl za seboj leso Koritnikove vrzeli in izginil v temi, je tesar nevoljno zmajal z glavo ter rekel sam sebi: “Kam gre skopuh drugam nego pod kozolec iskrat vražjega denarja, če sa ga je kaj nakapalo ponoči! Pregrešni mamon ga je izvabil Bog bodi milostiv njegovi duši!” XV. Ko je Cijazovec po opravkih grede okoli hiše zagledal zopet svoj voziček pod kozolcem, se ga je obveselil kakor mafi novorojenega deteta, šel je oprezno bliže in bliže, in ko je stal poleg vozička in je videl, da je narejena in uležana na njem kaj pripravna postelja od sena, je rekel: “Viž ga, tudi hudir rad po mehkem iztegne svoja kosmata bedra, še moj koc si je prinesel iz hleva. Navajen je peklenske gorkote, pa ga je zeblo na zemlji.” In ko je otipal v senu tolar, začudil se je čudom in strahom ter govoril: “čisto brez srca pa tudi ni hudir: tolar mi je pustil na vozu za nagrado. Tu leži pa še eden in tukaj še eden! Gotovo se je kam daleč peljal, da je imel toliko denarja s seboj, morda na Dunaj po tistega ministra, ki jemlje naše sinove k vojakom in jih pošilja daleč po svetu, kjer pogube dušo in telo, če ne pa onega, ki nam naklada davke in zatira našo slovenščino. Pa tolarji naj le čakajo do jutra; sedaj se jih ne dotaknem, če bodo zjutraj celi, tedaj jih vzamem v božjem imenu, dam po Devsovem nasvetu gospodu župniku vse, kar jih je tukaj in doma, vse jim ponesem; naj se berejo svete maše za rajne starše in pa za tiste duše, ki so naše priprošnje potrebne, pa za cerkvene potrebe naj se obrnejo.” Po tem bogoljubnem samogovoru se je hotel vrniti nazaj v hišo, pa zdajci je zapazil, da gre nekdo po trati proti kozolcu. V došlecu je spoznal sina Toneta. Cijazovca je veselje zaradi najdenega voza do kraja razmehčalo: nobene jeze ni čutil več do sina. Ogovoril ga je mehko, kakor bi ne bilo nikdar nasprotja med njima. Ko je Tone videl očetovo dobro voljo, je začel preganjati njegovo zmoto glede antikrista in hudirja in vse mu je odkrito povedal, kako se je zgodilo z vozičkom, in tudi mu je natanko razložil svojo teorijo o potresih. (Dalje prihodnjič) -O------------ GLASOVI Z RODNE GRUDE Radi poskušenega umora se je te dni zagovarjal pred sodiščem v Velikem Bečkereku 41-letni posestnik Peter Schubert iz Be-gejsvetidjura, ki je v oktobru pahnil svojo sestro Marijo v vodnjak z namenom umoriti jo. Sestra se je rešila samo po čudežnem naključju. Pri razpravi je obtoženec dejanje priznal, zagovarjal pa se je z duševno zme- denostjo. Sestra in mati sta že bolehali več let, poleg tega pa je bila sestra tudi zelo zlobna. Zaslišana je bila tudi Marija, ki je izpovedala, da ji je brat stregel po življenju, ker se je hotel polastiti njenega imetja. Sodišče je Schuberta obsodilo na dve leti težke ječe. Državni prav-dnik in zagovornik sta se pritožila. člani Poljskega doma na Jadranu so na otoku Braču kupili svojedobno velik kompleks zem- lje, kjer bodo uredili poljsko kolonijo za intelektualce. Te dni je zastopnik Dominiklowski kupil na Braču še 40.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki se nahaja na severozapadnem kraju otoka. Na tem kompleksu bo zadruga Poljski dom zgradila stanovanja za svoje člane. V Rušah,/staroznanem “Malem Beogradu,”- kakor so jih zasmehljivo imenovali naši narodni nasprotniki, je preminul te dni dolgoletni tamkajšnji nadučitelj in zaslužni župan, g. Josip Lasbacher. Dosegel je starost 72 let. ž njim se je preselil v večnost človek, čegar ime ostane z zlatimi črkami zapisano v zgodovini narodnih Ruš. Pokojnik je bil ne samo vzoren vzgojitelj mladine, temveč tudi izredno agilen narodni delavec. Udejstvoval se je v vseh tamkajšnjih narodnih društvih. Devet let je bil tudi župan ruške občine, ter je bil častni član občine Ruše in Smolnik. Kakor mnoge druge Rušane, so tudi njega kot navdušenega pristaša in propagator ja jugoslo-venske ideje in svobode, ukle-njenega peljali v Gradec. S prav otroškim veseljem se je pozneje veselil rojstva Jugoslavije. Pozneje je bil odlikovan za njegove zasluge z redom sv. Save V. stopnje. ------o------- Obleka ne dela človeka Pravijo, da je predsednik Lincoln navadno nosil zmečkane hlače, predsednik Hardin« pa vedno fino zlikane. ; fr*’K n Naznanilo in zahvala. S lužnim srcem javljam žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 26. novembra, 1929 ob 3. uri zjutraj, po 13-tedenski mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal irlaj ljubljeni soprog ter naš strin Frank Gorišek Pokojni je bil rojen dne 18. oktobra, 1874 v St. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1899, ter bival ves ta čas v Pittsburghu, Pa. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 41 KSKJ, k društvu sv. Štefana, št. 26 JSKJ, ter angleškemu društvu F. O. E., št. 76 Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem onim, kateri so ga obiskovali v času njegove bolezni. Uvala Itev. Josip Škurju, kateri ga je večkrat obiskal tekom njegove bolezni, ter mu Tudi podelil zadnje sv. zakramente za umirajoče. Hvala tudi Rev. John C. Mertcl in Rev. Potočniku, ki sta ga tudi obiskala v teku njegove bolezni. Hvala Mr. Josip Zalarju, glavnemu tajniku KSKJ, ki ga je obiskal prvi dan njegove bolezni, ter Mr. Antonu Grdina, glavnemu predsedniku KSKJ, kateri ga je večkrat obiskal zadnje dni njegovega življenja. Hvala družinam Frank Golob in Joseph Lokar, kateri so stali ob njegovi bolniški postelji do zadnjega, ko je pokojni za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb blagopokojnika se je vršil dno 29. novembra s sv. mašo zadušnico v slovenski cerkvi na 57 th in Butler St., od tam na na St. Mary’s pokopališče v Sharpsburg, Pa. Sv. mašo zadušnico je daroval naš domači g. župnik Rev. Josip Škur ob asistenci Rev. Josip Soriča iz Millvale, Pa., in Rev. Sorica iz E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Hvala tudi Rev. John C. Mcrtelu, kateri je vse tri dni, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru, daroval sv. maše, kot za svojega dobrega prijatelja. Hvala vsem društvom, katerih člani so ga vedno obiskavali v času bolezni, čuli ob mrtvaškem odru, ter ga spremili k večnemu počitku. Ista hvala tudi vsem prijateljem in sosedom za tako obilno obiskavanje in nam izkazano sočutje, ter veliko udeležbo pogreba. Posebna hvala Mr. in Mrs. Paul Ferentchak, Mr. in Mrs. Frank Bruder In Mr. Frank Gabler iz La Salle, 111., Mr. Anton Grdina, Mr. In Mrs. Josip Plevnik, Mr. Joseph Sintič, Mrs. Joseph Šetina, Mrs. Mary Grdina in Mrs. George Kuhar iz Clevelanda, O., kateri so se podali na dolgo pot, da zadnjič vidijo svojega prijatelja ter ga spremijo k zadnjemu počitku... Hvala za brzojavna izkazana sožalja družini Josip Zalar, Joliet, 111. Mr. in Mrs. Geo Keliš ter Mr. in Mrs. Jakšič, oba iz Clevelanda, O., in družini Alpner iz Milwaukee, Wis. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev In cvetlic, katere so darovali: Mr. In Mrs. John Rogina, družina Josip Koss, Mr. in Mrs. Louis Grosdeck, Mr. In Mrs. John Kerzan in družina, Mr. in Mrs. Charles Grosdeck, Joseph Peltz in družina, družina Vogrin, Joseph Kroteč in družina, Frank Gcrlovich in družina, Mr. in Mrs. Bruder, La Salle, 111., Mr. in Mrs. Henry Bruder, La Salle, 111., Mr. in Mrs. Rudolph Roitz, Mrs. Mary Gruber, Mr. in Mrs. Spolar in družina, Mr. in Mrs. Yantz, družina Glatch-Smotzcr, Joseph Lokar in družina, Mr. in Mrs. Santo Vlah, Mr. in Mrs. Zinsser, Mrs. Sheran in družina, Mr. in Mrs. John Trcmpus, Mrs. Fortun in družina, družina Golob in Maticich, družina Klobuchar-Rogina. Mr. in Mrs. Joseph Šetina, Cleveland, O., družina Ignac Podvasnik, Mr. in Mrs. Jugovich in družina, Mr. in Mrs. Michael Blaha in družina, Mr. John Chapman, Mr. Frank Safran, Mr. Frank Ponikvar, Mr. F. J. Chiurazzi, Mr. C. Dunbar, Mr. M. McGuane, Mr. Bernard Dugan, Mr. in Mrs. John Hankey, Gordon Broders, Ludvog Floral Co., društvo sv. Jožefa, št. 41 KSKJ; društvu sv. Štefana, št. 26 JSKJ, od prijateljev Naša Farma in Pittsburgh Aerie F.O.E. No. 76. Srčna hvala vsem, kateri so darovali *a av- niaše za pokojnega: Mr. in Mrs. Feren- tchak, La Salle, 111., Mr. in Mrs. Frank Bruder, La Salle, 111., Mr. Anton Grdina, dve maši; Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Mrs. Mary Grdina, družina Joseph Sintič, Mr. in Mrs. Joseph Šetina, Mr. in Mrs. Geo. Kuhar, družina Frank Koenig, vsi v Clevelandu; O., Mr. in Mrs. John C. Golob, Mr. John Balkovec, družina Laurich-Krese, družina Matija Malich, Mr. Stephen Welsh, Mr. in Mrs. Vinko Besal, Sisters of Notre Dame, 57th St in od prijateljev Naša Farma. • Zahvaljujemo se Mr. John Rogina in Mr. James Baily, katera sta nam preskrbela od mestne vlade za varstvo ob priliki pogreba in preskrbela mnogo avtomobilov. Hvala tudi vsem drugim, kateri so prišli s svojimi avtomobili na pogreb in jih dali na razpolago. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Balkoves & Braszo za tako lepo urejeno poslovanje in vodstvo pogreba. Vemo, da nismo mogli zadostiti vsem, kateri so nam stali ob strani v tej uri bridkosti, isti naj nam oprostijo z gotovostjo, da smo jim iz dna srca hvaležni za vsak trud. Ti pa, nepozabljeni soprog in dobri stric, počivaj mirno v ameriški grudi! Zapustil si nas prerano, počivaš poleg svoje matere, zraven grobovi čakajo še prazni na nas, da se snidemo enkrat tamkaj nad zvezda™*,: ~ Žalujoči ostali: AGNES GORIŠEK, soproga. FRANK FERENTCHAK, nečak; ANNA RAČIČ, nečakinja. Pittsburgh, Pa., dne 31. decembra, 1929. STREL V PRAGOZDU (Nadaljevanje iz 5. strani) šimpanza. Puška mi je omahnila v rokah. “ ‘Ne! ... vi ste človek,’ se mi je slednjič izvilo iz ust. “ ‘Ne hvala Bogu . . . jaz sem opica,’ je bil odgovor. " ‘Vse opice znajo govoriti.’ “ ‘Nemogoče . . . Nikdar šp* nisem nobene slišal.’ “ ‘To že verjamem. Kajti med nami opicami obstoja tajna pogodba, da bomo vedno strogo čuvali to našo skrivnost Ko bi me vi ne bili rešili življenja, bi tega tudi nikoli ne zvedeli ... A kako naj se vam zahvalim, master? Ne 7 t morem drugače, kakor da vam zaupam to našo skrivnost. Morda vam bo kdaj tu v pragozdu dobro služila . . . Častna beseda, da nas ne boste iz dali?’ “Udaril sem v ponujeno šimpanzov© š&po in sem jo stresel ‘Ampak, povejte mi, iz kakšnega razloga pa varujete tako strogo tajnost?’ sem slednjič vprašal opico. “Tedaj se je šimpanz neiz merno žalostno nasmehnil. “ ‘Ah, da, dragi moj master . . . Vidite: ko bi ljudje vedeli, da znamo me opice govoriti, potem bi bilo* z našo svobodo kmalu pri kraju. Vsilili bi nam blagodati tako zvane kufiture, Ljudje bi nas prisilili, da jim služimo. Morali bi delati, plačevati davke, se vpisovati \ strokovne organizacij rali bi voliti in se cer ročiti . . . Tega bi » ravno še manjkalo, bil naše svobode! « , ves svobodni pragom treba nam hoditi v n sarno, nobeno dela''® j lahko vsak čas, poljubi, podvorimo dami, če nam je v ^m umljivo vam bo P° zakaj tako strogo var šo tajnost.’ “ ‘Popolnoma vas sem rekel in prisr šimpanzu roko v slo'^ : odkobacal nazaj v % sem poiskal svoje to je bil najčudnejši 8 gozdu, ki sem ga * ,h . . .” je zaključil ^ nCet strong svoje zanimaj dovanje . . . (P° •illbl Tl od naj®: do najvef društ in posJ< J izdeluje lično mM venska umjska Em SL -------------- Ameriška Dofflff 6117 ST. CLAlR cleveland- «iiiiiiiiKiiiiimmnmmiiiiiiimimii»iiiii»imrom«mt ANTON ZBAŠNIK ^ Hi Slovenski Javni Notar pittsbu^ 5400 Butler Street Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Največja in najstarejša slovenska ilatarska trgovina r Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in r*0 in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE MU St. CUlr At«. Ir >30 E. TJKh Sl., Cie«!««4, ZASTAVE, REGALIJE in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in er ► ik{ V Av( ■hi Ufi ‘M S (C h % h s »k s }\ s s b SL0VENSK0-AMERI-KANSKI KOLEDAR za leto 1930 Cena 50c je letos Izredno zanimiv. V zalogi imamo tudi knjige Vodnikove družbe v Ljubljani Cena $1.50 Naročila pošljite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N.Y. rx GLAS 0. NAJSTAREJ8I SLOVENSKI V AM®^, J« najbolj rarfKjJ list v Ameriki; d -tiw nje svetovne noV“ izvirna poročila ** r vine; mnogo šale *.s>l manov najboljših p A Pošljite In pričeli (a Vaa pisma GLAS NAJV 216 W. 18th St., *'*