SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
o osnovah planov občinskih zdravstvenih skupnosti
občin
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO
in
TREBNJE
r
ter
Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto
za obdobje 1976-1980
Zdravstveno varstvo -sestavni del naše socialne varnosti in življenjske ravni
¥
/	*
\	*
¥
¥
♦
*
¥
¥
¥
¥
'•	*
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ *
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti v Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu in Trebnjem so hkrati z Regionalno zdravstveno skupnostjo v Novem mestu že v marcu 1976 predložile v javno razpravo osnutke samoupravnih sporazumov o osnovah svojih razvojnih načrtov za obdobje 1976 - 1980. S tem so spodbudile delovne ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, da bi kot uporabniki in izvajalci zdravstve* nega varstva spoznali, fazumeli in upoštevali naslednja dejstva:
— v zdravstvenih skupnostih po občinah in regijah združujemo sredstva za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, pri čemer nas vodijo znana načela o vzajemnosti in medsebojni solidarnosti;
— s predloženimi sporazumi o osnovah petletnih razvojnih načrtov zdravstva v naši regiji sporazumno določamo pravice, dolžnosti, obveznosti, medsebojne odnose ter odgovornosti za nadaljnje uresničevanje razvoja zdravstvenega varstva v srednjeročnem obdobju 1976 - 1980.
Znano je, da ima v naši družbeni ureditvi vsakdo pravico do zdravstvenega varstva, hkrati pa tudi dolžnosti, da zagotovimo možnosti za njegovo uresničevanje. Od uresničevanja te temeljne pravice oz. dolžnosti delovnih ljudi je odvisno razvijanje in utrjevanje njihove delovne ter ustvarjalne sposobnosti.
Udeleženci predloženih osnutkov samoupravnih sporazumov za nadaljnji razvoj zdravstva v pokrajini oz. regiji zato enotno ugotavljajo, da je zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela kot tudi obrambne sposobnosti naroda. Zato sodi med bistvene dejavnike socialne varnosti ter življenjske ravni vseh delovnih ljudi.
V nekajmesečni obdelavi predloženega gradiva iz letošnjega marca so se v
naštetih občinah izoblikovala mnenja in stališča, s katerimi je dopolnjen prvotni osnutek samoupravnega sporazuma. Usklajena so z dogovorjenimi načeli in smernicami iz javne razprave o osnutku srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Pri tem upoštevajo dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov na osnovi medsebojne soodvisnosti in povezanosti gospodarskih in družbenih dejavnosti. To prispeva, da bodo začrtani cilji doseženi tudi na drugih področjih združenega dela. Predvsem pa bo tudi zagotovilo:
— nadaljnjo krepitev delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v zdravstvenih skupnostih,
— usmerjalo bo razvoj zdravstvenega varstva v občinah in regiji ob upoštevanju splošnega družbenega razvoja ter potreb in interesov delovnih ljudi,
— dosledneje bo uveljavljalo načelo svobodne menjave dela v skupnostih,
— izboljševalo bo raven zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva ter v deficitarnih izvenurbanih območjih,
— izenačevalo bo možnosti za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva na posameznih območjih in tudi s tem prispevalo k skladnejšemu razvoju regije,
— pomagalo bo boljši in smotrnejši organizaciji zdravstvene službe kot skladnejšemu razvoju zdravstvenih zmogljivosti in njihovemu racionalnemu koriščenju, hkrati pa bo tudi
— krepilo varnost, družbeno samozaščito, splošni ljudski odpor in ljudsko obrambo ter zdravstveno varstvo v izrednih razmerah.
KAKO BO POTEKALO SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV?
Podlaga za neposredno odločanje delavcev v združenem delu o programih nadaljnjega razvoja zdravstva v regiji so predlogi samoupravnih sporazumov vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Slednje so skupaj z izvršnimi sveti občinskih skupščin nosilci usklajevanja v
občinah, politični nosilec usklajevanja pa je občinski operativno-politični štab. Izhodišča za to delo so podana na osnovi globalnih razmerij, ki so opredeljena v družbenih planih posameznih občin. Po razpravah o predlogih sporazumov v občinah objavljamo danes samoupravne sporazume, tako kot to predvideva republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem. Nadaljnji postopek naj bi po predvidevanju tekel takole:
— razprava o predlogih samoupravnih sporazumov v vseh TOZD (uporabnikov in izvajalcev) bo trajala do 25. oktobra;
— do 30. oktobra bodo skupščine SIS dopolnile predloge na podlagi razprav v TOZD, hkrati pa bodo razpravljali in pooblastili delegata za podpis samoupravnega sporazuma o skupnih in vzajemnih nalogah republiške SIS;
— podpisovanje občinskih sporazumov bo 5. novembra, na ta dan pa bodo podpisali tudi sporazuma Izobraževalne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije. Samoupravne sporazume ostalih republiških SIS o skupnih in vzajemnih nalogah bodo podpisali delegati občinskih SIS 3. decembra.
Pred nami so pripravljeni samoupravni sporazumi o nadaljnjem razvoju zdravstva v regiji. Vabimo vse zavarovance in občane naštetih občin, da se seznanijo s predloženimi sporazumu Organizirano javno razpravo v vseh TOZD, v krajevnih skupnostih in v vseh drugih samoupravnih skupnostih o teh in ostalih samoupravnih sporazumih družbenih dejavnosti v vseh občinah bodo vodili občinski politični štabi. Ne pozabimo pa: predvsem od aktivnega sodelovanja vseh delovnih ljudi v združenem delu bo odvisno, da bomo družbene dejavnosti v pokrajini razvijali tako kot si vsi želimo in kot je to za nadaljnji razvoj naših občin potrebno.
Novo mesto, 30. 9. 1976
SKUPŠČINA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO
'O
Os
S
0»
o*
s
d
r*>
I
sT
T?
§
I
H
CO
□
2
83
z
3
sO
n
H
c/5
DOLENJSKI UST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
Črnomaljska razglednica iz letošnje jeseni. - Razvoj zdravstvene dejavnosti bo v obdobju 1976-1980 v naši pokrajini posvečal posebno skrb aktivnemu prebivalstvu, udeležencem NOB, vojaškim invalidom, borcem za severno mejo ter španskim borcem iz let 1936-1939, kakor tudi dojenčkom, predšolskim otrokom, mladini in našim ženam. (Vse fotografije v prilogi: Sandi Mikulan, Dolenjski list)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti
Črnomelj
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ČRNOMELJ ZA OBDOBJE 1976-1980
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združene ja dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združeni v Občinsko zdravstveno skupnost, s tem sporazumom določajo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in obveznosti za njihovo uresničevanje v srednjeročnem obdobju 1976-1980 na območju Občinske .zdravstvene skupnosti in
Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
2. člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
— da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
— da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
— da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
3. člen
■Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkov-
nih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti, pri čemer si bodo prizadevali za:
- nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnostih;
- doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu;
- boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
- nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s tem postopno zmanjševanje razlik pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva;
- samoupravno usmerjenje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v realne in strokovno medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire.
4.	člen
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in
zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obolenj, in sicer: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatičnih obolenj ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s p o o strenim zdravstvenim nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji	na delovnem
mestu, nad	predelavo in
pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodooskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— Zdravstveno	vzgojna, var-
nostna in prosvetna dejavnost za preprečevanje in omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter	za ohranitev
mentalnega zdravja.
— Načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
3
Prepotreba gradnja nove zdravstvene postaje v Semiču je zaradi potresa in njegovih posledic v Posočju začasno odložena: namenska solidarnostna sredstva zdravstvene skupnosti Slovenije so morali nujno .dodeliti za reševanje neodložljivih nalog na potresnem območju. Po zagotovilu iz Ljubljane bo imela nova postaja v Semiču vso prednost že v letu 1977
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo skladno z dogovoijenimi smernicami o nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja in dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva ter njegovih zmogljivosti, v načrtovanem obdobju hitreje razvijali:
- službo medicine dela,
- službo splošne medicine,
- službo za mentalno higieno.
6. člen
V	srednjeročnem obdobju bo zdravstvena skupnost pospešeno razvijala osnovno zdravstveno službo, zlasti pa preventivno dejavnost medicine dela.
Udeleženci si bodo prizadevali za racionalizacijo zdravstvene službe, za znižanje neupravičene in prekomerne porabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela in nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v zdravstvenih organizacijah s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnicah.
7. člen
Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bo občinska zdravstvena skupnost sklepala:
- sporazumno o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju občine, regije in republike ter prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam in interesom združenega, dela;
- sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja
„Nestrpno že vsi pričakujemo otvoritev novega zdravstvenega doma v Črnomlju!" nam je v imenu zavarovancev in zdravstvenega osebja prejšnji teden povedal dr. Anton Cerovac
čali število vseh zdravstvenih delavcev na območju občine od 51 v letu 1974 na 79 delavcev v letu 1980.
S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi
1.888 prebivalcev, na eno medicinsko sestro pa 900 prebivalcev.
11.	člen
Občinska zdravstvena skupnost si bo v povezavi z Regionalno zdravstveno skupnostjo in Zdravstvenim centrom kot nosilcem te naloge prizadevala za planirani dotok zdravstvenih kadrov s tem, da bo s štipendiranjem in ustvarjanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu zagotovila planirano zasedbo po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter skrbela za njihovo enakomerno obremenjenost.
V	ta namen se bo zavzemala za dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o štipendijski in kadrovski politiki zlasti na področju zdravstvene dejavnosti.
12.	člen
Za zdravstvene kadre na območju občine je v srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti 15 stanovanj.
Občinska zdravstvena skupnost bo za realizacijo programa nakupa stanovanj za zdravstvene delavce s povprečno predvideno ceno stanovanja
500.000,— din potrebovala
7.500.000,- din. Pri sofinanciranju 30 stanovanj za zdravstvene delavce bolnice Novo mesto in Zavoda za higieno in socialno medicino bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala z zagotovitvijo sredstev v višini 1.705.500.- din.
Opredeljeni program stanovanjske izgradnje se bo financiral iz naslednjih virov:
lovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti, v srednjeročnem obdobju 1976—1980 združevali sredstva, ki se bodo povečevala skladno s planirano ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oziroma rastjo osebnih dohodkov.
V	srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo
202.314.000.— din za kritje funkcionalnih izdatkov, po letih pa:
leta	djn
1976	30.066.000.-
1977	34.546.000,-
1978	39.693.000,-
1979	45.607.000,-
1980	52.402.000,-
kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 6,22 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 14,9 %.
Poleg tega bodo delovni ljudje in občani združevali v občinski zdravstveni skupnosti še 1 % prispevka iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek, za investicijske naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana občinske in regionalne zdravstvene skupnosti. Skupaj se bo v srednjeročnem obdobju zbralo
13.300.000,- din investicijskih sredstev, po letih pa:
leta	din
1976	880.000,-
1977	2.640.000,-
1978	2.930.000,-
1979	3.250.000,-
1980	3.600.000,-
10.	člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bodo v srednjeročnem obdobju pove-
zdravstvenih zmogljivosti za območje regije in republike;
- sporazum o sofinanciranju stanovanjske izgradnje z občinsko stanovanjsko skupnostjo;
- sporazum o izobraževanju kadrov z občinsko izobraževalno skupnostjo;
- sporazume z drugimi SIS (otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesna kultura).
8. člen
Glede na cilje in prednostne naloge v letih 1976 - 1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v občini Črnomelj gibale v naslednjih okvirih:
1. Obseg dela v osnovni in preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečal tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem primeru se bo večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolniško oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975.
3. Obseg denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v občini Črnomelj.
9. člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo de-
1. Zdravstvene TOZD po minimalni stopnji 6 %
815,420.- din
2. Zdravstvene TOZD nad minimalno stopnjo do 9 %
1.046.280.	- din
3. Solidarnostna sredstva stanovanjskega sklada
5.343.800,- din
4. Temeljne in druge organizacije združenega dela in KS
2.000.000,- din Udeleženci sporazuma soglašajo, da je od zagotovitve planiranih stanovanj odvisna kadrovska zasedba in organizacija zdravstvene službe v srednjeročnem obdobju, kakor tudi izvedba celotnega srednjeročnega programa, zato prevzemajo načrtovano obveznost iz
1.	odstavka tega člena kot skupno nalogo.
Objekt
Zdrav, postaja Semič Zdrav, postaja Vinica Anuiteta Črnomelj Anuiteta Črnomelj Anuiteta Črnomelj Anuiteta Črnomelj
13.	člen Udeleženci sporazuma soglašajo, da se sredstva za naložbe v zdravstvene objekte zbirajo in opredelijo po naslednjih merilih:
— naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 % odobrenih investicijskih sredstev skupnosti;
— obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah;
— dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmogljivosti.
Za izgradnjo novih kapacitet v občini in na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto bodo delovni ljudje preko skupnosti namenili sredstva za naslednje objekte:
Leto	Cena po vred-
izgrad.	nosti 1975
1976	5.000.000	din
1977	500.000	din
1977	1.400.000	din
1978	1.400.000	din
!979	1.400.000	din
1980	1.400.000	din
Udeleženci tega sporazuma so si enotni, da se sredstva, zbrana s prispevno stopnjo, delijo po naslednjih kriterijih:
- objekti regijskega pomena (Splošna bolnica, Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 % s temi sredstvi;
— matični zdravstveni domovi v občinah se financirajo
a)	70 % iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje
- b) 30 % iz ostalih virov;
— vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa
30 % iz zbranih sredstev s prispevno stopnjo,
70 % iz ostalih virov. Investicije so planirane po cenah iz leta 1975.
14. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju združevala sredstva po predvideni stopnji 0,46 od bruto OD pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za financiranje skupnih nalog po sistemu vzajemnosti in solidarnosti, ki so opredeljene v programu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva so namenjena za:
- prednostne zdravstvene naložbe;
- solidarnostno sofinanciranje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih in v regijah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva ter udeležencev NOB;
- za sofinanciranje dogovorjenih in iz splošne porabe prenesenih nalog.
15. člen
Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z Regionalno zdravstveno skupnostjo določala skupščina skupnosti.
Če dotok sredstev po usklajenih prispevnih stopnjah ne bi zadoščal za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti po načelih enakih pravic in obveznosti v
okviru Regionalne zdravstvene skupnosti, skupaj z drugimi skupnostmi sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi ter s tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma.
16. člen Udeleženci se obvezujejo, da
bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti, da ne bo občinska zdravstvena skupnost trošila več kot je v regiji dogovorjeno. V ta namen bodo:
— pri Strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti vodili evidenco o izpolnjevanju planskih obveznosti,
— analizirali vzroke, če se plan ne bi uresničeval,
— predlagali ukrepe, spremembe in dopolnitve plana, če bo to potrebno,
— o izvajanju planskih nalog redno, najmanj po enkrat letno obveščali delovne ljudi in občane preko sredstev javnega obveščanja.
17. člen Udeleženci sporazuma bodo
v srednjeročnem planu predvideli v prvi vrsti načrtovanje osnovnega zdravstvenega varstva, za druge oblike, Id jih ne morejo zagotoviti v okviru občine, pa se bodo sporazumeli v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
18. člen
Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana bo občinska zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976—1980.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki dveh tretjin temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na območju občine ter občinska zdravstvena skupnost, uporablja pa se od 1. 1. 1976.
Črnomelj, dne 1. 6. 1976 UDELEŽENO SPORAZUMA:
Za kritje investicijskih izdatkov zgoraj navedenih objektov in sofinanciranja v regijsko solidarnost bodo zbrana sredstva iz naslednjih virov:
V letu 1976
skupna vrednost investicije	5.000.000	din
— dotacija iz republiške solidarnosti	2.500.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	2.500.000	din
— zbrana sredstva z redno prispevno stopnjo
se v celoti izločijo v regijsko solidarnost	880.000	din
V letu 1977
skupna vrednost investicije	1.900.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne stopnje 1 % se porabijo
a) za domače potrebe	1.550.000	din
b) izločitev v regijsko solidarnost	1.090.000 din
— KS in OZD bodo prispevale	350.000	din
V letu 1978
skupna vrednost investicij v občini	1,400.000	din
— iz sredstev, zbranih po prispevni stopnji 1	%,	se:
a) poravna anuiteto	1.400.000	din
b) prispeva v regijsko solidarnost	1.530.000	din
V letu 1979
skupna vrednost investicij v občini	1.400.000 din
— iz sredstev, zbranih po prispevni stopnji 1	%,	se:
a) poravna anuiteto	1.400.000	din
b) prispeva v regijsko solidarnost	1.850.000	din
V letu 1980
skupna vrednost investicij v občini	1.400.000	din
— iz sredstev, zbranih po prispevni stopnji 1	%,	se:
a) poravna anuiteta	1 ^00.000	din
b) prispeva v regijsko solidarnost	2.200.000	din
Vsa Bela krajina se veseli novega zdravstvenega doma v Črnomlju, ki ga zdaj opremljajo, pred njim pa dokončujejo zadnja terenska dela
Krško se naglo razvija v sodobno urbanizirano mesto, kateremu daje utrip delavski razred z izredno močno proizvodnjo, pomembno za vso državo. Na sliki: pogled na nove objekte ob glavnem križišču na Vidmu
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in Občinska zdravstvena skupnost Krško (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O	OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO ZA OBDOBJE 1976- 1980
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združeni v občinsko zdravstveno skupnost s tem sporazumom določajo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in obveznosti za njihovo uresničevanje v srednjeročnem obdobju 1976 —
1980	na območju Občinske zdravstvene skupnosti in Regi-
6
onalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
2. člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
— da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
— da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
— da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
3. člen
Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja
gospodarskih ter družbenih dejavnosti, pri čemer si bodo prizadevali za:
— nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnostih;
— doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu;
— boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
— nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s tem postopno zmanjševanje razlik pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva;
— samoupravno usmerjanje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v realne in strokovno medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire.
4.	člen	\
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega pre-
bivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obolenj: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatičnih obolenj ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s poostrenim zdravstvenim nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji	na delovnem
mestu, nad	predelavo in
pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodo-oskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— Zdravstveno	vzgojna, var-
nostna in prosvetna dejavnost za preprečevanje in omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter	za ohranitev
mentalnega zdravja.
— Načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo skladno z dogovorjenimi smernicami o
DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
DOLENJSKI UST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976 STRAN 31
Zdravstvena postaja v Kostanjevici na Krki bo v tem srednjeročnem obdobju prenovljena. Za kraje pod Gorjanci bo sodobno urejena zdravstvena služba v tej postaji še posebno pomembna
nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja in dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva ter njegovih zmogljivosti, v načrtovanem obdobju hitreje razvijali:
— službo medicine dela,
— službo splošne medicine,
— službo za varstvo predšolskih in šolskih otrok,
— službo za mentalno higieno.
6. člen
V	srednjeročnem obdobju bo zdravstvena skupnost pospešeno razvijala osnovno zdravstveno službo, zlasti pa preventivno dejavnost medicine dela.
Udeleženci si bodo prizadevali za racionalizacijo zdravstvene službe, za znižanje neupravičene in prekomerne porabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela iz nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v zdravstvenih organizacijah s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnicah.
7. člen
Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bo občinska zdravstvena skupnost sklepala:
— sporazumno o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju občine, regije in republike ter prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam in interesom združenega dela;
— sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja zdravstvenih zmogljivosti za območje regije in republike;
— sporazum o sofinanciranju
stanovanjske izgradnje z občinsko stanovanjsko skupnostjo;
— sporazum o izobraževanju kadrov z občinsko izobraževalno skupnostjo;
— sporazume z drugimi SIS (otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesna kultura).
8. člen
Glede na cilje in prednostne naloge v letih 1976 — 1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v občini Krško gibale v naslednjih okvirih:
1. obseg dela v osnovni in preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečeval tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem primeru se bo večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik.TTeposred-nega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje, od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolniško oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975.
3. Obseg denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v občini Krško.
9. člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti, v srednjeročnem obdobju
1976	- 1980 združevali sred-
stva, ki se bodo povečevala skladno s planiranimi ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oz. rastjo osebnih dohodkov.
V	srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo
338.465.000	din zakritje funkcionalnih izdatkov, po letih pa: leta	din
1976	56.553.000
1977	61.643.000
1978	67.191.000
1979	73.238.000
1980	79.840.000 kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 5,12 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 9,0 %.
Poleg tega bodo delovni ljudje in občani združevali v občinski zdravstveni skupnosti še 1 % prispevka iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) ^a-mvestieTj5ke"naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana občine in Regionalne zdravstvene skup-nostlT^Skupaj se< ho v srednjeročnem obdobju 'izbralo 27r7b0;000 dih investicijskih sredstev, po letih pa:
leta	din
1976	1.770.000
1977	5.300.000
1978	6.030.000
1979	6.860.000
1980	7.800.000
10.	člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bodo v srednjeročnem obdobju povečali število vseh zdravstvenih delavcev na območju občine od 76 v letu 1974 na 103 v letu 1980.
S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi
1.800 prebivalcev, na erio medi-
cinsko sestro pa 900 prebivalcev.
11. člen Občinska zdravstvena skupnost si bo v povezavi z Regionalno zdravstveno skupnostjo in Zdravstvenim centrom kot nosilcem te naloge prizadevala za planirani dotok zdravstvenih kadrov s tem, da bo s štipendiranjem in z ustvaijanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu zagotovila planirano zasedbo po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter skrbela za njihovo enakomerno obremenjenost.
V	ta namen se bo zavzemala za dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o štipendijski in kadrovski politiki zlasti na področju zdravstvene dejavnosti.
12. člen
Za zdravstvene kadre na območju občine je v srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti 15 stanovanj.
Občinska zdravstvena skupnost bo za realizacijo programa nakupa stanovanj za zdravstvene delavce s poprečno predvideno ceno stanovanja 500.000.— din potrebovala 7.500.000.— din. Pri sofinanciranju 30 stanovanj za zdravstvene delavce bolnice Novo mesto in Zavoda za higieno in socialno medicino bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala z zagotovitvijo sredstev v višini 3,153.000.— din.
Opredeljeni program stanovanjske izgradnje se bo financiral iz naslednjih virov:
1. zdravstvene TOZD po minimalni stopnji 6 %
1.256.880.- din,
2. zdravstvene TOZD nad minimalno stopnjo do 9 %
1.604.300,- dirf
3. solidarnostna sredstva stanovanjskega sklada
4.791.820.- din,
4. temeljne in druge organizacije združenega dela in KS
3.000.000.- din. Udeleženci sporazuma soglašajo, da je od. zagotovitve planiranih stanovanj odvisna kadrovska zasedba in organizacija zdravstvene službe v srednjeročnem obdobju, kakor tudi izvedba celotnega srednjeročnega programa, zato prevzemajo načrtovano obveznost iz 1. odstavka tega člena kot skupno nalogo.
13. člen Udeleženci sporazuma soglašajo, da se sredstva za naložbe v zdravstvene objekte zbirajo in opredelijo po naslednjih merilih:
—	naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 % odobrenih investicijskih
7
sredstev skupnosti;
— obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah;
— dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmoglji-
Objekt
Zdravstveni dom Krško
Zdravstvena postaja Raka
Zdravstvena postaja Kostanjevica
Udeleženci tega sporazuma so si enotni, da se sredstva, zbrana potom prispevne stopnje, delijo po naslednjih kriterijih:
- objekti regijskega pomena (Splošna bolnica', Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 7' s temi sredstvi;
vosti.
Za gradnjo novih kapacitet v občini in na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto bodo' delovni ljudje preko skupnosti namenili sredstva za naslednje objekte:
Leto	Cena po
izdelave	vrednosti 1975
1976	6.500.000 din
1977	3.000.000 din
1977	2.000.000 din
- matični zdravstveni domovi v občinali se financirajo:
a) 70 % iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 30 Vc iz ostalih virov;
- vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa:
a) 30 % iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 70 % iz ostalih virov.
Investicije so planirane po cenah iz leta 1975.
14. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju združevala sredstva po predvideni stopnji 0,46 od bruto OD pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za financiranje skupnih nalog po sistemu vzajemnosti in solidarnosti, ki so opredeljene v programu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva so namenjena za:
— prednostne zdravstvene naložbe;
— solidarnostno sofinanciranje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih in v regijah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva ter udeležencev NOB;
— za sofinanciranje dogovoije-nih in iz splošne porabe prenesenih nalog.
15. člen
Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z Regionalno zdravstveno skupnostjo določala skupščina skupnosti.
Če dotok sredstev po usklajenih prispevnih stopnjah ne bi zadoščal za izpolnjevanje teko-. čili programskih nalog, bo skupščina skupnosti po načelih enakih pravic in obveznosti v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti, skupaj z drugimi skupnostmi, sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi ter s tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma.
16. člen Udeleženci se obvezujejo, da
bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti, da ne bo občinska zdravstvena skupnost trošila več kot je v regiji dogovorjeno.
V	ta namen bodo:
— pri Strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti vodili evidenco o izpolnjevanju planskih obveznosti,
- analizirali vzroke, če se plan ne bi uresničeval,
- predlagali ukrepe, spremembe in dopolnitve plana, če bo to potrebno,
— o izvajanju planskih nalog redno, najmanj pa enkrat na leto obveščali delovne ljudi in občane preko sredstev javnega obveščanja.
17. člen Udeleženci sporazuma bodo
v srednjeročnem planu predvideli v prvi vrsti načrtovanje osnovnega zdravstvenega varstva, za druge oblike, ki jih ne morejo zagotoviti v okviru občine, pa se bodo sporazumeli v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
18. člen
Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana bo občinska zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976- 1980.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki dveh tretjin temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skup-hosti na območju občine ter občinska zdravstvena skupnost, uporablja pa se od 1. 1. 1976. Krško, dne 3. 6. 1976
UDELEŽENCI
SPORAZUMA:
Za kritje investicijskih izdatkov zgoraj navedenih objektov in sofinanciranje v regijsko solidarnost bodo zbrana sredstva iz naslednjih virov:
V	letu 1976
skupna vrednost investicije v občini
- zbrana sredstva potom redne stopnje v občini
- regijska solidarnost
- lastna sredstva zdravstvenih delovnih
organizacij
— krajevne skupnosti in organizacije združenega dela
V letu 1977
skupna vrednost investicij v občini
— zbrana sredstva potom prispevne stopnje
1	% v občini se porabijo
a) za domače potrebe
b) izločitev v regijsko solidarnost
— prispevek KS in OZD
V letu 1978
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 % se izločijo za regijsko solidarnost
V letu 1979
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 % se izločijo za regijsko solidarnost
V letu 1980
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 % se izločijo za regijsko solidarnost
6.500.000 din
1.770.000 din
230.000 din
300.000 din
4.200.000 din 5.000.000 din
1.500.000 din
3.800.000 din
3.500.000 din
6.030.000 din
6.860.000 din
7.800.000 din
delu so najbolj zainteresirani za čim boljše urejeno in sodobno organizirano zdravstveno varstvo: prav od njega je v znatni meri odvisna produktivnost dela. Uresničevanje nadaljnjih načrtov za razvoj zdravstva v občini in regiji je zato ena izmed prvenstvenih nalog srednjeročnega plana 1976-1980. - Na sliki: tovarna celuloze in papirja v Krškem se naglo razvija v giganta naše industrije, katerega proizvodnja daleč presega občinske in republiške meje
DOLENJSKI UST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976 STRAN 33
Pogled na starodavno mesto Metlika v žarkih jesenskega sonca. Tudi tuje utrip industrije tesno prepleten z vsemi načrti občine, v kateri ima kmetijstvo pomemben delež. Za dobro in smotrno organizacijo zdravstvene službe ter za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti v občini in vsej pokrajini so zavzeti vsi delavci in kmetje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti
METLIKA
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in Občinska zdravstvena skupnost Metlika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI METLIKA ZA OBDOBJE 1976- 1980
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združeni v Občinsko zdravstveno skupnost, s tem sporazumom določajo cilje in naloge nadaljnjega
razvoja zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in obveznosti za njihovo uresničevanje v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 na območju Občinske zdravstvene skupnosti in Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
2.	člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
— da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
— da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
— da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče
širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti. pri čemer si bodo prizadevali za:
- nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnostih;
- doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu;
- boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
- nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s tem postopno zmanjševanje razlik
pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva;
— samoupravno usmerjenje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v realne in strokovno medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire.
4.	člen
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obolenj: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatičnih obolenj ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s poostrenim zdravstvenim
9
nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji	na delovnem
mestu, nad	predelavo in
pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodo-oskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— Zdravstveno	vzgojna, var-
nostna in prosvetna dejavnost za preprečevanje in omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter	za ohranitev
mentalnega zdravja.
— Načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo skladno z dogovoijenimi smernicami o nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja in dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva ter njegovih zmogljivosti, v načrtovanem obdobju hitreje razvijali:
— službo medicine dela,
— službo splošne medicine,
— službo za mentalno higieno.
6. člen
V	srednjeročnem obdobju bo zdravstvena skupnost pospešeno razvijala osnovno zdravstveno službo, zlasti pa preventivno dejavnost medicine dela.
Udeleženci si bodo prizadevali za racionalizacijo zdravstvene slube, za znižanje neupravičene in prekomerne porabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela iz nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v zdravstvenih organizacijah s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnicah.
7. člen
Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bo občinska zdravstvena skupndst sklepala:
— sporazumno o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju občine, regije in republike ter prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam in interesom združenega dela;
— sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja zdravstvenih zmogljivosti za območje regije in republike;
— sporazum o sofinanciranju stanovanjske izgradnje z občinsko stanovanjsko skupnostjo;
— sporazum o izobraževanju
kadrov z občinsko izobraževalno skupnostjo;
-	sporazume z drugimi SIS (otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesna kultura).
8. člen
Glede na cilje in prednostne naloge v letih 1976 — 1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v občini Metlika gibale v naslednjih okvirih:
1. obseg dela v osnovni in preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečeval tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem primeru se bo večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolniško oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975.
3. Obseg denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v občini Metlika.
9. člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo delovni ljudje in občani združeni v občinski zdravstveni skupnosti v srednjeročnem obdobju 1976 - 1980 združevali sredstva, ki se bodo povečevala skladno s planirano ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oziroma rastjo osebnih dohodkov.
V	srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo
83.189.000	din za kritje funkcionalnih izdatkov, po letih pa:
Regionalne zdravstvene skupnosti. Skupaj se bo v srednjeročnem obdobju zbralo
6.330.000	din investicijskih sredstev, po letih pa:
leta
1976
1977
1978
1979
1980
1976
1977
1978
1979
1980
440.000
1.250.000
1.390.000
1.540.000
1.710.000
din
14.611.000
15.561.000
16.572.000
17.649.000
18.796.000
kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 5,63 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 6,5 %.
Poleg tega bodo delovni ljudje in občani združevali v občinski zdravstveni skupnosti še 1 % prispevka iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) za investicijske naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana občine in
10. člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bodo v srednjeročnem obdobju povečali število vseh zdravstvenih delavcev na območju občine od 25 v letu 1974 na 38 v letu 1980.
S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 1.680 prebivalcev, na eno medicinsko sestro pa 850 prebivalcev.
11. člen Občinska zdravstvena skupnost si bo v povezavi z Regionalno zdravstveno skupnostjo in Zdravstvenim centrom kot nosilcem te naloge prizadevala za planirani dotok zdravstvenih kadrov s tem, da bo s štipendiranjem in z ustvaijanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu zagotovila planirano zasedbo po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter skrbela za njihovo enakomerno obremenjenost.
V	ta namen se bo zavzemala za dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o štipendijski in kadrovski politiki zlasti na področju zdravstvene dejavnosti.
12. člen
Za zdravstvene kadre na območju občine je v srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti 5 družinskih stanovanj in 3 garsonjere.
Občinska zdravstvena skupnost bo za realizacijo programa nakupa stanovanj za zdravstvene delavce po cenah iz leta
1975	potrebovala 2.500.000 — din. Pri sofinanciranju 30 stanovanj za zdravstvene delavce bolnice Novo mesto in Zavoda za higieno in socialno medicino bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala z zagotovitvijo sredstev v višini 814.500.- din.
Opredeljeni program stanovanjske izgradnje se bo financiral iz naslednjih virov:
1. zdravstvene TOZD po minimalni stopnji 6 %
352.120,- din,
2. zdravstvene TOZD nad minimalno stopnjo do 9 %
440.160.- din,
3. solidarnostna sredstva stanovanjskega sklada
2.022.220.- din,
4.	temeljne in druge organizacije združenega dela in KS
500.000.- din. Udeleženci sporazuma soglašajo, da je od zagotovitve planiranih stanovanj odvisna kadrovska zasedba in organizacija zdravstvene službe v srednjeročnem obdobju, kakor tudi izvedba celotnega srednjeročnega programa, zato prevzemajo načrtovano obveznost iz 1. odstavka tega člena kot skupno nalogo.
13. člen Udeležene^ sporazuma soglašajo, da se sredstva za naložbe v zdravstvene objekte zbirajo in opredelijo po naslednjih merilih:
- naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 % odobrenih investicijskih sredstev skupnosti;
- obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah;
- dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmogljivosti.
Za izgradnjo novih kapacitet v občini in na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto bodo delovni ljudje preko skupnosti namenili sredstva za naslednje objekte:
(Tabela na naslednji strani)
Udeleženci tega sporazuma so si enotni, da se sredstva, zbrana potom prispevne stopnje, delijo po naslednjih kriterijih:
- objekti regijskega pomena (Splošna bolnica, Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 % s temi sredstvi;
- matični zdravstveni domovi v občinah se financirajo:
a) 70% iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 30 % iz ostalih virov;
- vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa:
30 % iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
70 % iz ostalih virov. Investicije so planirane po cenah iz leta 1975.
14. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju združevala sredstva po predvideni stopnji 0,46 od bruto OD pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za financiranje skupnih nalog po sistemu vzajemnosti in solidarnosti, ki so opredeljene v programu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva so namenjena za:
- prednostne zdravstvene naložbe;
10
STRAN 34 DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
DOLENJSKI UST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976 STRAN 35
Objekt	Leto	Cena po
izgradnje vrednosti 1975
Zdravstveni dom Metlika	1976	5.000.000	din
Za kritje investicijskih izdatkov	zgoraj	navedenega objekta in
sofinanciranja v regijsko solidarnost	bodo	zbrana sredstva iz
naslednjih virov:
V letu 1976:
skupna vrednost investicije v občini	5.000.000	din
— zbrana sredstva potom redne stopnje v občini	440.000 din
— regijska solidarnost	260.000	din
— sredstva RZS iz preteklih let	3.090.000	din
— sredstva ZD TOZD Metlika	300.000	din
— prispevek KS in OZD	910.000 din
V letu 1977
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.250.000	din
V letu 1978
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.390.000	din
V letu 1979
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.540.000 din
V letu 1980
Vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.710.000 din
— solidarnostno sofinanciranje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih in v regijah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva ter udeležencev NOB;
- za sofinanciranje dogovorje-
nih in iz splošne porabe prenesenih nalog,
15. člen Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma ter srednjeročnega
programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju	z	Regionalho
zdravstveno skupnostjo določala skupščina skupnosti.
Če dotok sredstev po usklajenih prispevnih stopnjah ne bi zadoščal za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti po načelih enakih pravic in obveznosti. v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti, skupaj z drugimi skupnostmi, sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi ter s tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma.
16.	člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti, da nc bo občinska zdravstvena skupnost trošila več kot je v regiji dogovorjeno.
V	ta namen bodo:
- pri Strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti vodili evidenco o izpolnjevanju planskih obveznosti,
- analizirali vzroke, če se plan ne bi uresničeval,
- predlagali ukrepe, spremembe in dopolnitve plana, če bo
to potrebno,
—	o izvajanju planskih nalog redno, najmanj pa enkrat na leto obveščali delovne ljudi in občane preko sredstev javnega obveščanja.
17. člen Udeleženci sporazuma bodo
v srednjeročnem planu predvideli v prvi vrsti načrtovanje osnovnega zdravstvenega varstva, za druge oblike, ki jih ne morejo zagotoviti v okviru občine, pa se bodo sporazumeli v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije-
18. člen
Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana bo občinska zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976 — 1980.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki dveh tretjin temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na območju občine ter občinska zdravstvena skupnost, uporablja pa se od 1. 1. 1976. Metlika, dne 31. 5. 1976
UDELEŽENCI
SPORAZUMA:
Smo tik pred otvoritvijo prizidka zdravstvenega doma v Metliki
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O	OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1976- 1980
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združeni v Občinsko zdravstveno skupnost, s tem sporazumom določajo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in obveznosti za njihovo uresničevanje v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 na območju Občinske zdravstvene skupnosti in Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
12
2.	člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
- da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
- da je načrtovane srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
- da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
1	3. člen Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti. pri čemer si bodo prizadeva!: za:
- nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne orga-
niziranosti v skupnostih;
- doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu; pri tem je treba krepiti tudi vlogo in pomen zdravstvene dejavnosti zdravilišč in drugih zdravstvenih institucij v občini, ki niso v sklopu ZC;
- boljšo učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
- nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s tem postopno zmanjševanje razlik pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva;
- samoupravno usmerjenje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v realne in strokovno medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire.
4.	člen
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
- boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obo-
lenj: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatičnih obolenj, kronična in degerativna obok rja lokomotornega apan t.i' ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdrav-, stveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s poostrenim zdravstvenim nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji na delovnem mestu, nad predelavo in pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodo-oskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— Zdravstveno vzgojna, varnostna, rehabilitacijska in prosvetna dejavnost za preprečevanje in omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter za ohranitev mantalnega zdravja.
— Načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo skladno z dogovorjenimi smernicami o nadaljnjem razvoju zdravstve-
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti
NOVO MESTO
STRAN 36 DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30.
STRAN 36 DOLENJSKI UST-št. 40 (1419)-30. septembra 1976
nega varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja in dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva ter njegovih zmogljivosti, v načrtovanem obdobju hitreje razvijali:
— službo medicine dela,
— službo splošne medicine,
— otroško zobozdravstvo in
— službo za mentalno higieno.
6. člen
V srednjeročnem obdobju bo zdravstvena skupnost pospešeno razvijala osnovno zdravstveno službo, zlasti pa preventivno dejavnost medicine dela.
Udeleženci si bodo prizadevali za racionalizacijo zdravstvene službe, za znižanje neupravičene in prekomerne porabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela iz nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v zdravstvenih organizacijah s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnicah.
7. člen
Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bo občinska zdravstvena skupnost sklepala:
— sporazume o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij in zdravilišč na območju občine, regije in republike ter prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam in interesom združenega dela;
— sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja zdravstvenih zmogljivosti za območje regije in republike;
— sporazum o sofinanciranju stanovanjske izgradnje z občinsko stanovanjsko skupnostjo;
— sporazum o izobraževanju kadrov z občinsko izobraževalno skupnostjo:
— sporazume z drugimi SIS (otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesna kultura).
8. člen
Glede na cilje in prednostne naloge v letih 1976 — 1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v občini Novo mesto gibale v naslednjih okvirili:
1. obseg dela v osnovni in preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečeval tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem primeru se bo večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja števil« bolniško oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975.
3. Obseg denarnih dejatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopr.jc rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v občini Novo mesto.
9. člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti, v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 združevali sredstva, ki se bodo povečevala skladno s planirano ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oziroma rastjo osebnih dohodkov.
V srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo 881.138.000 din za kritje funkcionalnih izdatkov, po letih pa:
leta
1976
1977
1978
1979
1980
din
149.598.000
161.865.000
175.138.000
189.499.000
205.038.000
kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 5,46 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 8,2 %.
Poleg tega bodo delovni ljudje in občani združevali v občinski zdravstveni skupnosti še 1 % prispevek iz dohodka (osnova bruto osebni' dohodek) za investicijske naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana občine in regionalne zdravstvene skupnosti. Skupaj se bo v srednjeročnem	obdobju	zbralo-
66.529.000 din investicijskih sredstev, po letih pa:
leta
1976
1977
1978
1979
1980
din
5.026.000
13.893.000
14.838.000
15.847.000 16.925.000.
10. člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bodo v srednjeročnem obdobju povečali število vseh zdravstvenih delavcev na območju občine od 183 v letu 1974 na 238 delavcev v letu 1980.
S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 1.730 prebivalcev, na eno medi-
?
I
Stiska s prostorom v davno pretesni in preozki Jenkovi ulici v Novem mestu, kjer ima sedež novomeški zdravstveni dom. Fotografija pravzaprav ne potrebuje posebne razlage ...
13
rinsko sestro pa 870 prebivalcev.
Poleg teh pa se predvideva, da se bo v zdraviliščih na območju občine povečalo število vseh zdravstvenih delavcev od sedanjih 15 na 49 do leta 1980. Povečanje števila zdravstvenih delavcev bo odvisno od realizacije investicijske izgradnje zdravilišč.
V tem niso zajeti zdravstveni delavci bolnišnice Novo mesto in Zavoda za higieno in medicino Novo mesto, ker sta ti dve organizaciji združenega dela regionalnega pomena in jih obravnava srednjeročni program Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
11. člen
Občinska zdravstvena skupnost si bo v povezavi z Regionalno zdravstveno skupnostjo in Zdravstvenim centrom kot nosilcem te naloge prizadevala za planirani dotok zdravstvenih kadrov s tem. da bo s štipendiranjem in ustvaijanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu zagotovila planirano zasedbo po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter skrbela za njihovo enakomerno obremenjenost.
Za štipendiranje in kadrovanje zdravstvenih delavcev za zdravilišča bo skrbela ..Krka", tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto.
V ta namen se bo zavzemala za dosledno izvajanje sam6-upravnih sporazumov o štipendijski in kadrovski politiki zlasti na področju zdravstvene dejavnosti.
12. člen
Za zdravstvene kadre na območju občine je v srednjeročnem obdobju. potrebno zagotoviti 110 stanovanj, zi zdravstvene kadre \ zdraviliščih pa zagotavlja stanovanja ..Krka", tovarna farmacevtskih in kemičnih iz.delko.v Novo mesto.
Občinska zdravstvena skupnost bo za realizacijo programa nakupa stanovanj za zdravstve-
ne delavce s poprečno predvide-no ceno stanovanja
500.000.-din potrebovala
40.000.000..- din. Pri sofinanciranju 30 stanovanj za zdravstvene delavce bolnice Novo mesto in Zavoda za higieno in socialno medicino bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala z zagotovitvijo sredstev v višini 8.139.000.— din.
Opredeljeni program stanovanjske izgradnje se bo financiral iz naslednjih virov:
1. zdravstvene TOZD po minimalni stopnjii 6 %
2.854.280.- din,
2. zdravstvene TOZD nad minimalno stopnjo do 9 '7i
3.781.450.- din,
3. solidarnostna sredstva stanovanjskega sklada
36.503.270 - din,
4. temeljne in druge organizacije združenega dela in KS
5.000.000.- din. Udeleženci sporazuma soglašajo. da je od zagotovitve planiranih stanovanj odvisna kadrovska zasedba in organizacija zdravstvene službe v srednjeročnem obdobju, kakor tudi izvedba celotnega srednjeročnega programa. Zato prevzemajo načrtovano obveznost iz 1. odstavka tega člena kot skupno nalogo.
13.	člen Udeleženci sporazuma soglašajo. da sc sredstva za naložbe v zdravstvene objekte,zbirajo in opredelijo po naslednjih merilih:
— naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60odobrenih investicijskih sredstev skupnosti;
— obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah:
— dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmogljivosti.
Za izgradnjo novih kapacitet v občini in na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, bodo delovni ljudi° preko skupnosti namenili sredjiva za naslednje objekte:
Objekt
Zdravstvena postaja Ločna Kuhinja in pralnica Splošne bolnice Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto
- začetek gradnje
- nadaljevanje gradnje
- dograditev
Zdravstvena postaja Škocjan Zdravstvena postaja Dol. Toplice Zdravstvena postaja Straža Ambulantno poliklinični prostori in energetski viri Splošne bolnice Novo mesto
Zavod za socialno medicino in
Za kritje investicijskih izdatkov zgoraj navedenih objektov in sofinanciranje v regijsko solidarnost bodo zbrana sredstva iz naslednjih virov:
V letu 1976:
Leto	Cena po
izgradnje	vrednosti 1975
1976	8.000.000 din
1976	20.000.000 din
1977	30.000.000 din
1978	30.000.000 din
1979	20.000.000 din
1977	2.000.000 din
1977	5.000.000 din
1978	2.000.000 din
1980	43.000.000 din
1980	15.300.000 din
skupna vrednost investicij	28.000.000 din
Zbrana sredstva potom redne stopnje v občini	
a) za domače potrebe	3.315.890 din
b) izločitev v regijsko solidarnost	1.710.110 din
— siedstva, zbrana pri RZS iz preteklih let	13.084.110 din
- lastna sredstva zdravstvenih delovnih	
organizacij in lekarne	3.100.000 din
- KS in OZD	4.800.000 din
- republiška solidarnost	3.700.000 din
V letu 1977:	
skupna vrednost investicij	37.000.000 din
- zbrana sredstva potom prispevne	
stopnje 1 %	13.893.000 din
— regijska solidarnost	7.700.000 din
- KS in OZD	15.407.000 din
V letu 1978	
skupna vrednost investicij	32.000.000 din
- zbrana sredstva potom prispevne .	
stopnje 1 %	14.838.000 din
— regijska solidarnost	8.562.000 din
- KS in OZD	8.600.000 din
V letu 1979:	
skupna vrednost investicij	20.000.000 din
Zbrana sredstva potom prispevne stopnje 1 %	
a) uporabljena za investicije	15.200.000 din
b) izločitev v regijsko solidarnost	647.000 din
— prispevek KS in OZD	4.800.000 din
V letu 1980:	
skupna vrednost investicij	58.300.000 din
— zbrana sredstva potom prispevne	
stopnje 1 %	16.925.000 din
— regijska solidarnost	13.810.000 din
- sredstva RZS iz preteklega leta	14.305.000 din
- republiška solidarnost	8.600.000 din
— prispevek KS in OZD	4.660.000 din
INVEST. • ŽDIiilV POM \'W
L šgnmgaigBb . BIRO KRKE
Za letošnji občinski praznik Novega mesta bodo ob upravni stavbi tovame KRKA v Ločni odprli novo zdravstveno postajo — plod dogovorov, združevanja sredstev in solidarnostne akcije KRKE, LABODA in drugih delovnih organizacij ter krajevne skupnosti in zdravstvenega doma Novo mesto. Pomembna pridobitev povečuje zdravstvene zmogljivosti Novega mesta in njegove širše okolice
14
it	*	t	1
DOLENJSKI UST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976	STRAN 35
V več kot 230 let stari prvi zgradbi novomeške gimnazije, kasnejši kasarni in za druge namene uporabljani upravni stavbi v današnji Jenkovi ulici v Novem mestu deluje novomeški zdravstveni dom, ki že davno ne ustreza več zahtevam sodobnega zdravstva. Zeleno luč mu prinaša srednjeročni načrt razvoja: v letih 1977—1979 naj bi zgradili novega
Udeleženci tega sporazuma so si enotni, da se sredstva, zbrana potom prispevne stopnje, delijo po naslednjih kriterijih:
— objekti regijskega pomena (Splošna bolnica, Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 % s temi sredstvi;
— matični zdravstveni domovi v občinah se financirajo:
a) 70% iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 30 % iz ostalih virov;
— vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa:
a) 30% iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje
b) 70 % iz ostalih virov. Investicije so planirane po
cenah iz leta 1975.
14.	člen
-	Občinska zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju združevala sredstva po predvideni stopnji 0,46 bruto OD pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za financiranje skupnih nalog po sistemu vzajem-
nosti in solidarnosti, ki so opredeljene v programu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva so namenjena za:
- prednostne zdravstvene naložbe;
- solidarnostno sofinanciranje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih in v regijah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva ter udeležencev NOB;
- za sofinanciranje dogovoije-nih in iz splošne porabe prenesenih nalog.
15.	člen Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z Regionalno zdravstveno skupnostjo določala skupščina skupnosti.
Če dotok sredstev po usklajenih prispevnih stopnjah ne bi zadoščal za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti po načelih enakih pravic in obveznosti v
okviru Regionalne zdravstvene skupnosti, skupaj z drugimi skupnostmi, sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi ter s tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma.
16.	člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti, da ne bo občinska zdravstvena skupnost trošila več kot je v regiji dogo voijeno.
V	ta namen bodo:
— pri strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti vo dili evidenco o izpolnjevanju planskih obveznosti,
— analizirali vzroke, če se plan ne bi uresničeval,
- predlagali ukrepe, spremembe in dopolnitve plana, če bo to potrebno.
- o izvajanju planskih nalog redno, najmani pa,enkrat na leto obvešča'i delovne ljudi in občane preko sredstev javnega obveščanja.
17.	člen Udeleženci sporazuma bodo v srednjeročnem planu predvideli v prvi vrsti načrtovanje osnovnega zdravstvenega varstva. za druge oblike, ki jih ne morejo zagotoviti v okviru občine, pa se bodo sprazumeli v okviru Reigonalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
1*?. člen
Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega spo-razurra o osnovah plana bo občinska zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976— 1980.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki dveh tretjin temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na območju občine ter občinska zdravstvena skupnost, uporablja pa se od 1. 1. 1976.
Novo mesto, dne......
UDELEŽENCI
SPORAZUMA:
15
Med kraje, ki doživljajo izredno hiter vzpon zlasti v zadnjih letih, nedvomno sodi Trebnje: naraščajoči delež industrijske proizvodnje v občini dviga tudi razvoj občinskega središča (na fotografiji)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti
TREBNJE
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in Občinska zdravstvena skupnost Trebnje (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI TREBNJE ZA OBDOBJE 1976- 1980
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združeni v Občinsko zdravstveno skupnost, s tem sporazumom določajo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in ob-
16
veznosti za njihovo uresničevanje v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 na območju Občinske zdravstvene skupnosti in Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
2.	člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
— da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
— da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
— da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti, pri čemer si bodo prizadevali za:
— nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnostih;
— doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu;
— boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
— nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje- sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s. tem postopno zmanjševanje razlik pri uveljavljanju pravic delov-, nih ljudi iz zdravstvenega varstva;
— samoupravno usmeijanje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v realne in strokovno medicinske ter družbeno
opravičene in sprejemljive okvire,
4.	člen
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obolenj: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatričnih obolenj ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s poostrenim zdravstvenim nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji na delovnem mestu, nad predelavo in pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodo-oskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— Zdravstveno vzgojna, varnostna in prosvetna dejavnost za preprečevanje in
STRAN 32 DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
11 ■! IIiu
*l tl li lil II
Nove šole, povečani zdravstveni domovi, otroški vrtci in urejena preskrba krajev sodijo med naloge, ki jih v okviru srednjeročnega razvojnega načrta zajemajo sporazumi o razvoju družbenih dejavnosti v regiji. Na sliki: pogled na trebanjsko osnovno šolo s telovadnico. Urejeno okolje že v mladini privzgaja čut za čistost in lepoto naših bivališč	^
omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter za ohranitev mentalnega zdravja.
— Načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo skladno z dogovorjenimi smernicami o nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja in dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva ter njegovih zmogljivosti, v načrtovanem obdobju hitreje razvijali:
— službo medicine dela,
— službo splošne medicine in
— službo za mentalno higieno.
6. člen
V	srednjeročnem obdobju bo zdravstvena skupnost pospešeno razvijala osnovno zdravstveno službo, zlasti pa preventivno dejavnost medicine dela.
Udeleženci si bodo prizadevali za racionalizacijo zdravstvene službe, za znižanje neupravičene in prekomerne porabe zdravil, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela iz nemedicinskih razlogov ter za intenziviranje procesa zdravljenja v zdravstvenih organizacijah s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnicah.
7. člen
Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bo občinska zdravstvena skupnost sklepala:
— sporazumno o delitvi dela in funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju občine, regije in republike ter prilagajanju njihove organizacije dela in
delovnega časa potrebam in interesom združenega dela:
— sporazume o načrtovanju in usklajevanju koriščenja zdravstvenih zmogljivosti za območje regije in republike;
— sporazum o sofinanciranju stanovanjske izgradnje z občinsko stanovanjsko skupnostjo:
— sporazum o izobraževanju kadrov z občinsko izobraževalno skupnostjo;
— sporazume z drugimi SIS (otorško varstvo, socialno skrbstvo, telesna kultura).
8. člen
Glede na cilje in prednostne naloge v letih 1976 — 1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v občini Trebnje gibale v naslednjih okvirih:
1. obseg dela v osnovni in preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečeval tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem primeru sc bo večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolniško oskrbnih dni v bolnišnicah ostalo na ravni iz leta 1975.
3. Obseg denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v občini Trebnje.
9. člen
Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo delovni ljudje v občini, združeni v občinski zdravstveni skupnosti,
v srednjeročnem obdobju 1976
—	1980 združevali sredstva, ki se bodo povečevala skladno s planirano ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oziroma rastjo osebnih dohodkov.
V	srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo
147.992.000	din zakritje funkcionalnih izdatkov, po letih pa:
leto
1976
1977
1978
1979
1980
din
22.837.000
25.806.000
29.161.000
32.952.000
37.236.000
kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 5,03 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 13.0 %.
Poleg tega bodo delovni ljudje in občani združevali v občinski zdravstveni skupnosti še 1 7< prispevek iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) za investicijske naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana občine in regionalne zdravstvene skupnosti. Skupaj se bo v srednjeročnem obdobju zbralo
7.830.000	din .investicijskih sredstev, po letih pa:
leto
1976
1977
1978
1979
1980
din
550.000
1.560.000
1.720.000
1.900.000
2.100.000
10.	člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bodo v srednjeročnem obdobju povečali število vseh zdravstvenih delavcev na območju občine od 41 v letu 1974 na 67 delavcev'v letu 1980.
S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 1850 prebivalcev, na eno medicinsko sestro pa 825 prebivalcev.
„Z dograditvijo prizidka bo začasno rešeno vprašanje večje in boljše zdravstvene pomoči prebivalcem iz okoliša trebanjskega zdravstvenega doma" meni dr. Jernej Kranjc v Trebnjem
11.	člen
Občinska zdravstvena skupnost si bo v povezavi / Regionalno zdravstveno skupnostjo in Zdravstvenim centrom koi nosilcem te naloge prizadevala za planirani dotok zdravstvenih kadiov s ftm. da bo s štipendiranjem in ustvarjanjem pogojev /a študij in strokovno iz popotujeva nje ob delu zagotovila planirano zasedbo po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter skrbela za njihovo enakomerno obremenjenost.
V	ta namen se bo zavzemala za dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o štipendijski in kadrovski politiki zlasti na področju zdravstvene dejavnosti.
12.	člen Za zdravstvene kadre na območju občine je v srednjeročnem obdobju potrebno za gotoviti 10 stanovanj.
Občinska zdravstvena skupnost bo za realizacijo programa nakupa stanovanj za zdravstvene delavce s poprečno predvide-no ceno stanovanja 5G0.000.-din potrebovala
5.000.000.- din. Pri sofinanciranju 30 stanovanj za zdravstvene delavce bolnice Novo mesto in Zavoda za higieno in socialno medicino bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala z zagotovitvijo sredstev v višini
1.188.000,- din.
Opredeljeni program stanovanjske izgradnje se bo financiral iz naslednjih virov:
1. zdravstvene TOZD po minimalni stopnji 6 %
518.494,-din,
2. zdravstvene TOZD nad minimalno stopnjo do 9 %
777.710.- din,
3. solidarnostna sredstva stanovanjskega sklada in krediti iz združenih sredstev
3.892.000,- din,
4. temeljne in druge organizacije združenega dela in KS
1.000.000.- din. Udeleženci sporazuma soglašajo. da je od zagotovitve planiranih stanovanj odvisna kadrovska /.asedba in organizacija zdravstvene službe v srednjeročnem obdobju, kakor tudi izvedba celotnega srednjeročnega programa, zato prevzemajo načrtovano obveznost iz 1. odstavka tega člena kot skupno nalogo.
13.	člen Udeleženci sporazuma soglašajo. da se sredstva za naložbe v zdravstvene objekte zbirajo in opredelijo po naslednjih meri-, -lih:
— naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 r/r odobrenih investicijskih sredstev skupnosti;
—	obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah:
— dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj" bolnišničnih zmogljivosti.
Za izgradnjo novih kapacitet v občini in na območju Regionalne zdravstvene skupnosti
Objekt
Zdravstveni dom Trebnje Zdravstvena postaja Mokronog
Udeleženci tega sporazuma so si enotni, da se sredstva, zbrana potom prispevne stopnje, delijo po naslednjih kriterijih:
— objekti regijskega pomena (Splošna bolnica, Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 '/<■ s temi sredstvi;
— matični zdravstveni domovi v občinah se financirajo:
a) .70% iz /.branili sredstev potom prispevne stopnje,
b) 30 % iz ostalih virov;
— vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa:
a) 30 % iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 70 % iz ostalih virov. Investicije so planirane po
cenah iz leta 1975.
Novo mesto bodo delovni ljudje preko skupnosti namenili sredstva za naslednje objekte:
Leto	Cena po
izgradnje vrednosti 1975 1976	7.260.000
1978	2.000.000
14.	člen Občinska zdravstvena skupnost bo v srednjeročnem obdobju združevala sredstva po predvideni stopnji 0,46 od bruto OD pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za financiranje skupnih nalog po sistemu vzajemnosti in solidarnosti, ki so opredeljene v programu Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva so namenjena za:
— prednostne zdravstvene naložbe;
— solidarnostno sofinanciranje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih območjih in v regijah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva ter udeležencev NOB;
— za sofinanciranje dogovorjenih in iz splošne porabe prenesenih nalog.
15. člen
Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z’ Regionalno zdravstveno skupnostjo določala skupščina skupnosti.
Če dotok sredstev po usklajenih prispevnih stopnjah ne bi zadoščal za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti po načelih enakih pravic in obveznosti v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti, skupaj z drugimi skupnostmi, sprejela ukrepe za njihovo uskladitev z razpoložljivimi sredstvi ter s tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma.
16. člen Udeleženci se obvezujejo, da
bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti, da ne bo občinska zdravstvena skupnost trošila več kot je v regiji dogo voijeno.
V	ta namen bodo:
- pri strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti vodili evidenco o izpolnjevanju planskih obveznosti,
— analizirali vzroke, če se plan ne bi uresničeval,
- predlagali ukrepe, spremembe in dopolnitve plana, če bo to potrebno,
— o izvajanju planskih nalog redno, najmanj pa enkrat letno obveščali delovne ljudi in občane preko sredstev javnega obveščanja.
17. člen Udeleženci sporazuma bodo
v srednjeročnem planu predvideli v prvi vrsti načrtovanje osnovnega zdravstvenega varstva, za druge pblike, ki jih ne morejo zagotoviti v okviru občine, pa se bodo sporazumeli v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
18. člen
Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana bo občinska zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976- 1980.
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki dveh tretjin temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na območju občine ter občinska zdravstvena skupnost, uporablja pa se od 1. 1. 1976. Trebnje, dne 2. 6. 1976
UDELEŽENO
SPORAZUMA:
Pogled v čakalnico otroške ambulante v trebanjskem zdravstvenem domu
Za kritje investicijskih izdatkov	zgoraj	navedenih objektov in
sofinanciranje v regijsko solidarnost	bodo	zbrana sredstva iz
naslednjih virov:
V letu 1976:
skupna vrednost investicije v občini	7.260.000	din
— zbrana sredstva potom redne
stopnje v občini	550.000	din
— regijska solidarnost	450.000	din
— republiška solidarnost	3.200.000	din
— prispevek ZD	TOZD Trebnje	300.000	din
— prispevek KS	in OZD	2.760.000	din
V letu 1977:
vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.560.000	din
V letu 1978:
skupna vrednost investicije v občini	2.000.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne stopnje 1 % se porabijo
a) za domače	potrebe	600.000	din
b) izločitev v	regijsko solidarnost	1.120.000	din
— prispevek KS	in OZD	1.400.000	din
V letu 1979:
vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 %
se izločijo za regijsko solidarnost	1.900.000 din
V letu 1980:
vsa zbrana sredstva po prispevni stopnji 1 % se
izločijo za regijsko solidarnost	2.100.000	din
Jk
STRAN 30 DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
Samoupravni sporazum
o osnovah plana Regionalne zdravstvene skupnosti
za obdobje 1976 -1980
Na podlagi 2., 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklepajo občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje in Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976 — 1980
1. člen
Delovni ljudje, ki v Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto po načelih vzajemmsti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem sporazumom določijo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v regiji ter pravice, dolžnosti, obveznosti, medsebojne odnose in odgovornosti za njihovo uresničevanje.
2. člen
Udelerenci sporazuma bodo v samoupravnem planu izhajali iz naslednjih osnov:
—	da je zdravstveno varstvo pomemben dejavnik družbene produktivnosti dela in gospodarske stabilnosti ter sodi med bistvene elemente
življenjske ravni delovnih ljudi in njihove socialne varnosti;
— da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih dveh letih tega obdobja;
— da glede na načrtovana gospodarska gibanja v prihodnjem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Pri določevanju osnov samoupravnega plana bodo udeleženci sporazuma upoštevali dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih ter družbenih dejavnosti, pri čemer si bodo prizadevali za:
— nadaljnji razvoj delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v skupnostih;
— doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih ter izpopolnjevanje storitvenega sistema v zdravstvu;
— boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe;
— nadaljnji razvoj ter izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ter s tem postopno zmanjševanje razlik pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva;
— samoupravno usmerjanje uveljavljanja pravic delovnih ljudi v redne in strokovne medicinske ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire.
4.	člen
Udeleženci s tem sporazumom določijo osnove za razvoj zdravstvenega varstva na območju regije za prihodnje srednjeročno obdobje; pri tem se sporazumejo, da bodo:
— usklajevali potrebe in interese, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov o osnovah planov OZS ter njihove programe razvoja zdravstvenega varstva;
— krepili vzajemnostno in solidarnostno združevanje sredstev v okviru RZS zaradi zmanjševanja razlik v možnostih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva na območju regije;
— skrbeli za skladen in enakomeren razvoj zdravstvenih zmogljivosti ter dejavnosti in zadovoljevali potrebe po tistih oblikah zdravstvene dejavnosti, ki so skupnega po-' mena za vse delovne ljudi v regiji in drugih, ki jih ne morejo zagotoviti v svoji OZS;
— načrtovali in zagotavljali razvoj skupnih zdravstvenih dejavnosti ter zmogljivosti;
— oblikovali enotna merila za svobodno menjavo dela v regjji;
— zagotavljali uresničevanje
pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
5. člen
Udeleženci sporazuma štejejo, da so pri nadaljnjem razvijanju zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti prednostne naslednje naloge:
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najbolj množičnih obolenj: bolezni srca in obtočil, obolenj dihal, mentalno psihiatričnih obolenj ter alkoholizma;
— boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOB;
— varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja s poostrenim zdravstvenim nadzorom nad mikroklimat-skimi pogoji na delovnem mestu, nad predelavo in pripravo živilskih in prehrambenih artiklov ter nad vodo-oskrbnimi objekti in komunalno higieno.
— zdravstveno vzgojna, varnostna in prosvetna dejavnost za preprečevanje in omejevanje poškodb pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi in invalidnosti ter za ohranitev mentalnega zdravja;
— načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora ter v izrednih razmerah.
6. člen
Udeleženci sporazuma iz ZC Novo mesto se obvezujejo, da
19
F ^ !• uri z t; t t rrt t lllirrr ir.ir-.: BI H ir m	*.3rrirr
Hff ii ur i'n	5?	*
Z dograditvijo specialističnih ambulant, naprav za energetiko, kuhinje in drugih pomožnih dejavnosti bo v tem srednjeročnem obdobju dograjena druga faza bolnišnice v Novem mestu. Pokrajinski pomen osrednje zdravstvene ustanove z leti samo narašča, zato je njena dograditev v interesu vseh delovnih ljudi naših krajev
		
Čakalnice v zdravstvenih domovih — več ali manj dobro znana podoba vsem, ki se zatečejo po zdravniško pomoč. Marsikje so pretesne, dostikrat prenabite s čakajočimi, vsakomur pa hočemo zagotoviti, da bo enakopravno uresničeval svoje pravice do zdravstvenega varstva. Prav zato je načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v pokrajini pomembno za slehernega občana. Za boljšo organizacijo zdravstvene službe potrebujemo predvsem tudi urejene ustrezne prostore. Na sliki: v čakalnici ene izmed ambulant novomeškega
zdravstvenega doma
20
tako, da se bo skrajšala čakalna doba in odpravilo nepotrebno ponavljanje istih zdravstvenih storitev;
- načrtovali organizacijo zdravstvene službe s poudarkom krepitve in hitrejšega razvoja osnovne zdravstvene službe in drugih dejavnosti, ki v največji meri vplivajo na povečanje produktivnosti dela ter nadaljnjega uvajanja dispanzerskih metod dela;
- načrtovali hitrejši razvoj osnovne zdravstvene službe.
8. člen
Delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih, bodo v letih 1976 - 1980 združevali sredstva za boljšo opremljenost zdravstvenih organizacij ter za naložbe v zdravstvene objekte, zlasti za prednostne naloge:
- naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 % celokupnih investicijskih sredstev skupnosti;
- obnovitev in modernizacijo opreme v zdravstvenih organizacijah, predvsem v osnovni zdravstveni službi;
- dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmogljivosti.
9. člen
Za pospeševanje zdravstveno-raziskovalnega, študijskega in analitično-razvojnega dela na področju zdravstvenega varstva bodo udeleženci v obdobju
1976	-	1980 združevali
ustrezna sredstva s poudarkom na:
- oblikovanju informacijskega sistema v zdravstvu, ki bo z evidentiranjem, zbiranjem, obdelavo in usklajevanjem podatkov, pomembnih za spremljanje, načrtovanje ter usmerjanje nadaljnjega razvo-
dela novomeške bolnišnice: lekarna z laboratoriji, brez Katerm osrednja ne more biti
„Razglednica“ starega pokrajinska zdravstvena ustanova
bodo v obdobju 1976 — 1980 z ustreznim štipendiranjem in ustvarjanjem pogojev za študij ter strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzeli vso skrb za zdravstvene kadre, načrtovali in zagotavljali njihov dotok v okviru obstoječih kadrovskih normativov, jih skladno razporejali po zdravstvenih dejavnostih in specialnostih ter območjih in skrbeli za njihovo enakomerno obremenjenost. Pri tem bodo načrtovali tudi zagotavljanje njihovih stanovanjskih ter drugih potreb družbenega standarda. Z ustvarjanjem primernih življenjskih ter delovnih pogojev in z ustrezno delitvijo osebnih dohodkov bodo stimulirali dotok kadrov v osnovno zdravstveno službo ter deficitar-
na izvenurbana območja.
S posebnim samoupravnim sporazumom bodo skupnosti enotno za SR Slovenijo določile naloge in temelje za oblikovanje ter izvajanje kadrovske politike na področju zdravstva.
Za dosego ciljev iz tega člena bodo delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih, združevali potrebna sredstva.
7.	člen
Udeleženci iz ZC Novo mesto se obvezujejo v prihodnjem obdobju izboljšati organizacijo dela ter racionalizirati zdravstveno dejavnost s tein, da bodo zlastf:
—	s funkcionalnim povezovanjem in združevanjem na samoupravni ter strokovni
podlagi sklepali samoupravne sporazume o delitvi dela in medsebojnem sodelovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki;
— samoupravno sprejemali ukrepe za zmanjševanje neupravičene porabe zdravil, preprečevanje neupravičenega izostajanja z dela zaradi bolezni in poškodb ter skrajševanje ležalne dobe v bolnišnicah;
— samoupravno sprejemali ukrepe za smotrnejše in racionalnejše koriščenje obstoječih zdravstvenih zmogljivosti;
— prilagodili svoj delovni čas potrebam in interesom združenega dela ter pri terti organizirali delovni proces
STRAN 28 DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
V tem poslopju so zdaj združeni vsi prostori zdravstvenega doma v Črnomiju
ja zdravstvenega varstva omogočil nadzor nad razpolaganjem družbenih sredstev ter izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti;
—	proučevanju sistema zdravstvenega varstva ter sistema oblikovanja dohodka na podlagi opravljenih storitev v zdravstveni organizaciji.
10.	člen Ob spoznanju, da je vzajem-nostno in solidarnostno združevanje sredstev med OZS, združenimi v RZS Novo mesto družbeno-ekonomsko ter politično utemeljeno in smotrno, se udeleženci regionalnega sporazuma sporazumejo, da bo ostala v prihodnjem srednjeročnem obdobju prispevna stopnja za zdravstveno varstvo v okviru RZS enotna, ne glede na njihov različen ekonomski položaj.
11.	člen Glede na dogovoijene cilje in prednostne naloge v letih 1976
—	1980 se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva v novomeški regiji gibale v naslednjih okvirih:
1. obseg dela v osnovni ter preventivni zdravstveni dejavnosti se bo povečeval tako kot bo predvidoma rasel družbeni proizvod v regiji oziroma kot bodo rasli osebni dohodki. V tem okviru se bo hitreje večalo število sistematičnih, obdobnih in drugih preventivnih pregledov v službi medicine dela.
2. Obseg ostalih oblik neposrednega zdravstvenega varstva bo rasel nekoliko počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma od rasti osebnih dohodkov v regiji, pri čemer bo zaradi intenziviranja procesa zdravljenja število bolni-
ško oskrbnih dni v bolnišnici ostalo na ravni iz leta 1975.
3.	Obseg denarnih dejatev iz zdravstvenega zavarovanja se bo gibal skladno s predvideno poprečno stopnjo rasti zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov v regiji.
12.	člen Udeleženci sporazuma so si enotni, da bodo zaradi uresničevanja načrtovanega obsega in ravni zdravstvenega varstva povečevali zaposlenost v:
— osnovni zdravstveni službi z letno stopnjo rasti 4,6 %,
— v bolnišnični zdravstveni službi z letno stopnjo rasti 3
-	3,5 %.
Te stopnje rasti v letnih programih lahko odstopajo na osnovi dogovorov udeležencev tega sporazuma, vendar tako, da ob koncu načrtovanega obdobja ne presegajo stopenj rasti, določenih v tem členu.
13.	člen Udeleženci sporazuma soglašajo, da se sredstva za naložbe v zdravstvene objekte zbirajo in opredelijo po naslednjih merilih:
— naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini najmanj 60 % odobrenih investicijskih sredstev skupnosti;
— obnovitev in modernizacija opreme v zdravstvenih organizacijah;
— dokončanje funkcionalno zaključenih enot že začetih gradenj bolnišničnih zmogljivosti.
Za izgradnjo novih kapacitet na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto, bodo delovni ljudje preko skupnosti namenili sredstva za naslednje objekte:
Objekt	Leto	Cena po
izgradnje vrednosti 1975
Zdravstvena postaja Semič	1976	5.000.000	din
Zdravstveni dom Metlika	1976	5.000.000	din
Zdravstveni dom Krško	1976	6.500.000	din
Zdravstveni dom Trebnje	1976	7.260.000	din
Zdravstvena postaja Ločna	1976	8.000.000	din
Kuhinja in pralnica Splošne
bolnice Novo mesto	1976	20.000.000	din
Druge investicijske obveznosti	1976	1.851.000	din
SKUPAJ leta 1976	53.611.000 din
Anuitete za ZD Črnomelj	1.400.000	din
Zdravstveni dom Novo mesto
(začetek gradnje)	1977	30.000.000	din
Zdravstvena postaja Škocjan	1977	2.000.000	din
Zdravstvena postaja Dolenjske Toplice 1977	5.000.000	din
Zdravstvena postaja Vinica	1977	500.000	din
Zdravstvena postaja Raka	1977	3.000.000	din
Zdravstvena postaja Kostanjevica	1977	2.000.000	din
SKUPAJ leta 1977	43.900.000	din
Anuitete za ZD Črnomelj	1.400.000 din
Zdravstveni dom Novo mesto
(dograjevanje)	1978	30.000.000	din
Zdravstvena postaja Straža	1978	2.000.000	din
Zdravstvena postaja Mokronog	1978	2.000.000	din
SKUPAJ leta 1978	35.400.000	din
Anuitete za ZD Črnomelj	1.400.000	din
Združeni zdravstveni dom
Novo mesto (dograditev)	1979	20.000.000	din
SKUPAJ leta 1979	21.400.000 din
Anuitete za ZD Črnomelj	1.400.000	din
Ambulantno poliklinični prostori in energetski viri Splošne
bolnice Novo mesto	1980	43.000.000	din
Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto (dokončanje v
letu 1981)	15.300.000	din
SKUPAJ leta 1980	59.700.000	din
Za kritje investicijskih izdatkov zgoraj navedenih objektov bodo zbrana sredstva iz naslednjih virov:
V letu 1976:
skupna vrednost investicije	53.611.000 din
— zbrana sredstva potom redne prispevne
stopnje	8.666.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	15.370.000	din
— lastna sredstva zdravstvenih delovnih
organizacij	4.000.000	din
— sredstva RZS iz preteklih let	16.175.000	din
— republiška solidarnost	9.400.000	din
V letu 1977:
skupna vrednost investicije	43.900.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne
stopnje 1 %	24.643.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	19.257.000	din
V letu 1978:
skupna vrednost investicije	35.400.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne
stopnje 1 %	26.908.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	10.000.000	din
V letu 1979:
skupna vrednost investicije	21.400.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne
stopnje 1 %	29.397.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	4.800.000	din
V letu 1980:
skupna vrednost investicije	59.700.000	din
— zbrana sredstva potom prispevne
stopnje 1 %	32.135.000	din
— KS in OZD bodo prispevale	4.660.000	din
— republiška solidarnost	8.600.000	din
— sredstva RZS iz preteklega leta	14.305.000	din
21
Udeleženci tega sporazuma so a enotni, da se sredstva, zbrana potom prispevne stopnje. delijo po naslednjih kriterijih:
- objekti regijskega pomena (Splošna bolnica, Zavod za socialno medicino in higieno in del Združenega zdravstvenega doma) se financirajo 100 % s temi sredstvi:
- matični zdravstveni domovi v občinah se financirajo:
a) 70% iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 30 % iz ostalih virov;
- vse ostalo, zdravstvene postaje in adaptacije pa:
a) 30% iz zbranih sredstev potom prispevne stopnje,
b) 70 % iz ostalih virov. Investicije so planirane po
cenah iz leta 1975.
V srednjeročnem obdobju 1976—1980 bo zgrajen tudi prizidek zdravstvenega doma v Krškem: mesto potrebuje spričo vedno večjega števila prebivalcev in delovnih ljudi v njem tudi ustreznejše prostore, da bodo zdravstveni delavci lahko, prilagodili svoje celotno poslovanje interesom združenega dela
22
16.	člen Udeleženci se sporazumejo, da bo v prihodnjem obdobju RZS Novo mesto sklenila z RZS Ljubljani in Celje samoupravni sporazum o zagotavljanju, planiranju in racionalnem koriščenju zdravstvenih zmog-
Dom, ki ga zlasti poznajo številne dolenjske družine in žene širše Dolenjske: ginekolosko-porodmsKi oddelek bolnišnice v Novem mestu, prvi „dom“ tisočerih prebivalcev naših krajev .. .
14.	člen Za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bodo delovni ljudje in občani, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti. v srednjeročnem obdobju
1976 - 1980 združevali sredstva. ki se bodo povečevala skladno s planirano ali doseženo letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oziroma rastjo osebnih dohodkov.
V	srednjeročnem obdobju se bo predvidoma zbralo
1.653.098.000.- din.
Za kritje funkcionalnih izdatkov poletih pa:
leto	din
1976	273.665.000.- din,
1977	299.421.000.- din,
1978	327.755.000,- din,
1979	358.945.000.- din.
1980	393.312.000,-din,
kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini 5,44 % letne udeležbe družbenega proizvoda oziroma bo poprečna letna stopnja rasti 9,4 %.
Pole'g tega bodo delovni ljudje in občani združevali v regionalni zdravstveni skupnosti
še 1 % prispevek iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) za investicijske naložbe, predvidene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti. Skupaj se bo v srednjeročnem obdobju zbralo 121.749.000,- din investicijskih sredstev, po letih pa:
leto	din
1976	8.666.000.-	din,
1977	24.643.000.-	din,
1978	26.908.000.-	din,
1979	2^.397.100.—	din,
1980	32.135.000,-	din.
15.	člen RZS bo uresničevala po enotno dogovoijenih merilih ter načelih vzajemnosti in solidarnosti svobodno menjavo dela na svojem območju ter pri tem izhajala iz:
— načela, da ustvarja organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti dohodek na podlagi neposredne menjave dela v obliki plačila za opravljeno delo;
— da je temeljno merilo za opravljeno delo zdravstvena storitev;
— da se cena zdravstvene storitve oblikuje na podlagi ovrednotenja zdravstvene storitve, cene materiala, amortizacije, osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev ter zakonskih pogodbenih in samoupravnih dogovorjenih obveznosti.
Pri oblikovanju enotnih meril za uresničevanje svobodne menjave dela na svojem območju bo RZS dosledno upoštevala enotna izhodišča, ki jih bo za SR Slovenijo določila skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
DOLENJSKI LIST - št. 40 (1419) - 30. septembra 1976
STRAN 26 DOLENJSKI LIST — št. 40 (1419) — 30. septembra 1976
17. člen
RZS bo sklepala samoupravni sporazum o osnovah plana tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi:
— z izobraževalno skupnostjo zaradi šolanja zdravstvenih kadrov;
— s stanovanjsko skupnostjo zaradi zagotovitve stanovanj, po potrebi pa tudi z drugimi SIS.
18. člen Udeleženci se obvezujejo, da
bodo preko svojih samoupravnih organov organizirali spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter zagotovili plansko disciplino, da ne bo nobena občinska zdravstvena skupnost trošila več kot ji je v regiji dogovorjeno.
V	ta namen bodo:
— preko strokovne službe prilagodili evidenco o uresničevanju plana in izpolnjevanju s samoupravnim sporazumom o osnovah plana sprejetih obveznosti;
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo vsi udeleženci, uporablja pa se od 1. 1. 1976, razen predzadnjega odstavka
13.	člena, ki se uporablja od 1.
1.	1977.
Novo mesto, 10. 6. 1976
UDELEŽENO
SPORAZUMA:
1. Občinska zdravstvena skupnost Črnomelj Predsednik:
HORVAT ing. Anton
2. Občinska zdravstvena skupnost Kr&o Predsednik:
PAVLIHA Kristjan
3. Občinska zdravstvena skupnost Metlika Predsednik: ŠTEFANIČ Peter
4. Občinska zdravstvena dcupnost Novo mesto Predsednik:
ČELESNIK Roman
5. Občinska zdravstvena skupnost Trebnje Predsednik:
POVŠIČ Tomaž
6. Regionalna zdravstvena dcupnost Novo mesto Predsednik:
PIRC Tone
Pljučni oddelek novomeške bolnišnice je v povojnih letih odigral s svojim pionirskim delom in nenehno požrtvovalnostjo vsega zdravstvenega osebja v njem pomembno vlogo v boju proti tuberkolozi v širši dolenjski pokrajini. Še vedno bdi nad zdravjem naših ljudi in nudi obolelim sodobno in učinkovito pomoč ter nego
Najstarejši del novomeške bolnišnice, v katerem deluje zdaj interni oddelek v prenovljenih prostorih
ljivosti, ki so skupnega pomena za delovne ljudi obeh regij in sicer o: nudenju zdravstvenega varstva zavarovancem naše regije v zdravstvenih delovnih organizacijah v teh skupnostih.
S tem sporazumom se bo določil način zagotavljanja skupnih potreb, njihov nadaljnji razvoj ter ostale medsebojne obveznosti in pravice.
— analizirali vzroke, če se plan ne uresničuje ali če se ne izpolnjuje obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter predlagali v ta namen ustrezne ukrepe;
— predlagali spremembe in dopolnitve plana, če se z analizo vzrokov ugotovi, da plana ni mogoče uresničiti;
— o izvajanju v srednjeročnem planu dogovorjenih nalog po
potrebi, najmanj pa enkrat na leto obveščali udeležence sporazuma preko sredstev informiranja.
19.	člen Na osnovi usklajenega in sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana bo Regionalna zdravstvena skupnost izdelala srednjeročni plan za obdobje 1976 — 1980.
✓
Tif F *
23
Na osnovi sklepov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti in skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto so pripravili gradivo za to prilogo in jo izdali izvršni odbori občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje — Za vsebino odgovarja Strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
Zaključna dela okoli novega zdravstvenega doma v Črnomlju: ko bo odprt in izročen v uporabo javnosti, bo v verigi nenehnega vzpona za boljše življenje delovnih ljudi v samoupravni socialistični domovini sklenjen še en člen. Da bi bilo takih in podobnih zmag tudi na področju zdravstva v naši pokrajini čimveč, sprejemamo sporazume o osnutkih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in Regionalne zdravstvene skupnosti v Novem mestu
DOLENJSKI UST - št. 40(1419) - 30. septembra 1976 STRAN 25