Oar Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA ZA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELETHONS: Cflelsea 3—1242 CtaM M»tter September Zlat, IMS m* tke PtK Offlcf it New I«rk. N. I. Act CoocreM •( Mmrcfc Sri. 1871. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA' po poŠti naravnost na svoj dom (iivieal nedelj praznikov). 0 j ZA $6.-NA LETO iinv avv tuviw M No. 283. — štev. 283. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 7, 193 9—ČETRTEK, 7. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. RUSI J A PRIHAJA NA BALKAN Moskviški list stavi zahteve Romuniji MOSKVA, Rusija, 7. dec. — Uradno glasilo ko-minterna 4'Komunistična Internacjonala" % svojim člankom poživlja Romunsko, da takoj sklene s sovjetsko Rusijo slično pogodbo, kot so jo sklenile baltske države. B. Štefanov, ki je napisal Članek, dolži Anglijo in Francijo, da skušate balkanske države pod krinko "nevtralnega bloka" zaplesti v vojno z Nemčijo in slednjič tudi z Rusijo. Članek povdarja slabe razmere v Besarabiji Štefanov posebno povdarja slabe gospodarske razmere v Besarabiji ter pravi, da bo Rusija prisiljena priti "zatiranim narodom** na pomoč. Štefanov navaja podatke, iz katerih je razvidno, da vladajo med prebivalstvom v Besarabiji razne nalezljive bolezni. Ravno tako tudi dolži romunske oblasti, da zatirajo rusko narodnostno manjšino. Poziv na romunske komuniste Članek poživlja romunske komuniste, da se združijo v borbi proti vsem sovražnikom delavskega razreda in da rešijo romunski narod nesramnega izkoriščanja. Romunski vladi svetuje, da ne izgublja časa in naj čimprej sklene z Moskvo pogodbo /a medsebojno pomoč, kar so storile Estonska, Letska in Litvinska, česar pa Finska ni hotela storiti. ROMUNSKA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA BUKAREŠTA, Romunska, 7. dec. — Z ozirom na članek komunističnega lista /v Moskvi vladni krogi ne kažejo nikakega vznemirjenja in celo zagotavljajo, da bo romunska vlada resno razmišljala o ruskih pogojih, ki ji bodo uradno predloženi. Rusija ni še ničesar zahtevala Do sedaj Rusija ni še stavila nikakih določnih zahtev in v tem oziru ni še bilo nikakih diplomatskih pogajanj. Z ozirom na obdolžbo ruskega komunističnega lista, da Romunska zelo slabo in trdo postopa z bolgarskimi in ruskimi narodnostnimi manjšinami, se uradno zatrjuje, da romunska vlada s svojimi narodnostnimi manjšinami postopa mnogo liberalnejše in mnojgo boljše kot katerakoli druga država, zlasti še, odkar je bila vpeljana nova romunska ustava. Vsak narod ima svojo politično stranko Rusi nikdar prej niso zahtevali svoje politične stranke in so jo vstanovili šele pred kretkim; isto velja tudi o Bolgarih. Rusi in Bolgari, kakor tudi Madžari v Transilvaniji, so nedavno izjavili, da so popolnoma zadovoljni s svojim položajem na Romunskem. « Romunska želi prijateljstvo z Rusijo Romunski vnan j i minister Grigore Gafencu je zadnje čase podal več izjav, v katerih je rekel, da želi Romunska živeti v prijateljskih odnošajih z vsemi svojimi sosedami in tudi z Rusijo. Težavno stališče Romunske Romunska se nahaja v najtežavnejšem političnem položaju v celi svoji zgodovini. Vlada je odločno na strani zaveznikov, toda vsled svoje zemljepisne lege Romunska ne more zavračati zahtev Nemčije. Angleški zastopniki pa skušajo pridobiti Romunsko, da bi čim manj svojega blaga pošiljala Nemčiji. Farmerska unija obsoja konkurenco Po nekaterih neworskih trgovinah prodajajo kvart mleka po šest centov. — Zvezne in državne oblasti naj uvedejo preiskavo. UTIGA, N. Y., 4. dec. — Dairy Farmers Union je pozvala državni in zvezni poljedelski department, naj pre iščeta in odstranita vzroke konkurence med nekaterimi newyor-škimi prodajalci mleka. Kvart mleka stane v New Vorku povprečno petnajst centov. Te cene se že vsaj velike družbe drže. V dolenjem delu New Yorka, kjer so trgovci zadovoljni z malenkostnimi dobički in prodajajo blago tudi pod ceno, če je treba uničili konkurenta, je izbruhnila prav ca t a vojna. Neka trgovina je začela prodajati prejšnji teden mleko po osem centov kvart. Sosednja trgcAvina je znižala ceno na sedem centov, sedaj se pa sliši, da prodajajo nekateri tr^orvci kvart mleka jmi šest centov. Archie Wright, predsednik farmerske unije, je rekel: — Farrnerji nikakor ne bodo ti-peli, da bi se kdo žogal ž njimi. Naša unija je sj>oročila vsem trgovcem, da ne bo v zadevi mleka trpela nobene konkurenčne vojne. Res je, da vsled te vojne farmer ne trpi izgube, pač jo pa trpe izključno le prodajalci, toda ta taktika nika-' kor ni poštena. Archie Wright, ki je meseca avgusta uspešno vodil devet dni trajajočo stavko newyor-šktih producentov mleka, je rekel nadalje, da je brzojavil pristojnim oblastim in jih pozval k takojšnjemu posredovanju. —- Konkurenčna vojna bo u- ničila pri prodaji mleka red, ki- smo ga s tako težavo in tolikimi žrtvami ustanovili. Zopet bo zavladala zmeda, iz katere ne bo nobenega izhoda. Oblasti naj store takoj vse potrebne korake. Po mnenju newyorskega tržnega urada je konkurenčna vojna med prodajalci mleka Jo začasen pojav. Ko bodo proda jalci sprevideli, da s tako konkurenco ničesar ne dosežejo, se bodo spametovali. Green sluti nevarnost za delavstvo Voditelj Ameriške delavske federacije pravi, da bi industrijalni mobilizacijski načrt silno oškodoval delavskim organizacijam. TRENTON, N J., 4. dec.— Na zborovanju zastopnikov delavskih unij, je govoril Win. Green, predsednik Ameriške delavske federacije. V svojem govoru se je podrobno bavil z industrijalnim mobilizacijskim načrtom, ki naj bi ga po nasvetu neka'terilh izvedla a-meriška vlada. — Uvel javi je-nje takega naorta, — je izjavil, — bi uničilo ameriško organizirano delavstvo. Tak načrt bi ustvaril stoodstotno totalitarno državo. Delavstvo bi bilo ohromljeno, državljanske svoboščine naroda uničene. Vlada bi dobila v klešče gospodarsko življenje naroda ter bi ne r-amo za časa vojne, pač pa tudi po vojni diktatorsko kontrolirala delavstvo. Diktatura bi trajala do ]>opolne ureditve po vojnih razmer. Kaj j se to pravi f Trajala bi šest me- 1 secev, mogoče tudi deset l««t a'i pa vedno. — Med tisoč delavci je komaj enemu nekaj znanega o tem načrtu, večina pa ne ve, da se pripravlja zanje stoodstot na totalitarna država, ki b! vzbudila /do Hitlerjevo in Stalinovo zavist Po tem načrtu naj bi bil ameriški delavec povezan v prisilni jopič. O razpravah in razsodiščnlh pogajanjih bi ne bilo niti govora. Vlada M enostavno vse prevzela. Edinole v evropskih fašističnih državah in v Sovjetski Rusiji je delavstvo na tu način zasužnjeno. F. D. Roosevelt naj se pripravi za 3. termin Poziv senatorja Norrisa je po mnenju nekaterih začetek kampanje za Rooseveltov tretji termin. WASHINGTON, D. C., 4. dec. Neodvisni senator Nor-ris iz Nebraske je izjavil, da mora biti Franklin 1). Roosevelt pripravljen na predsedniško kandidaturo leta 1U40. Edinole na ta način bo mogoče na demokratski narodni kon -venciji preprečiti nominacijo kakšnega "nazadnjaka". Dasi je bil Norris vedno za to, da mora predsednik še vtretje kandidirati, smatrajo to njegovo izjavo kot začete!; kampanje za ponovno Roose-veltovo nominacijo in izvolitev. : — Prav dobro mi je znano, — je rekel Norris, — da pred- "Mesta naj si sama QQ|||OGr^|Ql"Tega mnenja je ohijski ■ & J ^ ■ governer, ki pravi, da je država storila svojo dolžnost. — Delazmožni so prepuščeni sami sebi. sednik noče kandirati za ponovno izvolitev, toda na političnem obzorju ni razen njega nikogar, ki bi mogel združiti progresivce te dežele. Iz tega razloga je največje važnosti, da predsednik zaenkrat še ne pojasni svojih političnih načrtov. Vsi nestrpno pričakujejo govora, ki ga bo imel Roosevelt dne 8. januarja o priliki Jacksonovega dne. Nekateri pravijo, da bo cb tisti priliki povedal, če namerava še enkrat kandidirati ali ne. ŽRTVE LOVA v Pennsylvaniji SUHAČI SE VEDNO UPAJO "Pussyfoot" Johnson pravi, da so sedanji časi stokrat slabši. SMLTJIVILLE FLATS, N. V., 4. dec. —- 77 letni William E. (Pussyfoot) Johnson, znani voditelj suhačev in sovražnik opojnih pijač, je rekel časnikarjem, da so izgledi za zopet-jio uveljavljeni je prohibicije zelo slabi. — Naša ideja ni i-niela v zadnjih štiridesetih letih še nikdar toliko nasprotnikov kot jih ima sedaj. Toda u-upanja še nismo izgubili. Nobenega dvoma ni, da bo prohi-bieija zopet uveljavljena. — Kdaj, je pa seveda drugo vprašanje. Johnson je vzel prav posebno na piko ženske, ki obiskujejo salone. — Pred prohibicijo so bili saloni dovolj slabi, — je izjavil suhaški veteran,—zdaj so pa še stokrat slabši. Prejšnje čase ni nobena ženska prestopila praga salona. Danes je seveda drugače. Dandanes slone ženske na bari in pijejo kakor žolne. Nad njimi se nihče ne zgraža. ITALIJANI svare RUSE TOLEDO, O., 5. dec. — Sinoči je izjavil ohijski governer John W. Bricker: — Dr-1 žava je storila vse, kar je bilo v njeni moči. Mesta, ki se ba-' vi jo s problemom nezaposleno-1 sti, si morajo sama pomagati Governer je pustil velika o-' hijska mesta popolnoma na cedilu. Toledski mestni upravi- j telj George N. Shoomaker je' dejal: — Našim velikim me-' stom ne kaže drugega kot še nadalje kupičiti zadolžnice ali pa likvidirati. Shoomaker je podal to svojo izjavo,, ker ^e Bricker dosledno brani sklicati zakonodajo, ki naj bi se bavila z zadevo nezaposlenosti v Clevelandu, To-ledu in drugih velikih mestih. Cleveland ima skoro milijon prebivalcev, Toledo jih ima nad tristotisoč. Mestni reliefni ravnatelj v To ledu, Clarence A. Benedict, je rekel, da je nad dva tisoč družin glede hrane in drugih najnujnejših potrebščin odvisnih od dobrih sosedov in sorodnikov. Dne 16. septembra je morala občinska uprava črtati z reliefnega seznama približno sedem tisoč slučajev. To so predvsem ljudje, ki so še zmožni za delo, toda dela ne morejo dobiti. — Vse je mirno, — je izjavil Benedict. — Nikjer nobenih nemirov ali demonstracij. Pomagati zamoremo le ostarelim, ki so nezmožni za vsako delo, in otrokom. V šolah dobiva vsak dan 2000 otrok brezplačno kosilo. Pouk se ne vrši več in se prične šele po 1. januarju, ker so volilci zavrnili predlagani šolski davek. ■ RIM, Italija, 4. dec. — Vodstvo fašistične stranke je izja-HARRISBURG, Pa., 4. dec. lovilo, da bo Italija interveni-—t Letošnja lovska sezija je rala, če bo skušala Sovjetska zahtevala dosedaj že devet ! unija ponoviti svojo baltiško smrtnih žrtev. Ranjenih je pa politiko na Balkanu, dosti večje število. Prva dva; Iz precej zanesljivega vira dni lova je bila v gozdu zelo se je namreč izvedelo, da sta slaba vidljivost, čemur je pri- se Nemčija in Rusija sporazu-pisati tako veliko število ne- meli glede razkosanja Romun-sreč. ^ke. Delavske vesti Preveč premoga SCRANTON, Pa., 4. dee.— Ker je na razpolago preveč nakopanega premoga, bodo premogovniki v antracitneiii okrožju Pennsvlvanije tekoči teden dva dni zaprti. Zastopniki velikih premogovnih družb se bodo še ta teden sestali v New Yorku ter skušali rešiti ta težaven problem. Preobilica premoga je predvsem posledica evropske vojne. Pred tremi meseci je bila premogovna industrija v polnem razmahu. Družbe so zaposlile več tisoč premogarjev in obratovanje se je vršilo s polno paro. Kmalu po izbruhu vojne je pa število parnikov nehalo voziti v Evropo. Še večji udarec je zadala premogovni industriji revizija nevtralnost ne postave. Zaloga premogu so naraščale, premogovne dru-žbe niso vedele, kam ž njim. Že prejšnji teden so nekateri premogovniki v Pennsylvaniji obratovali samo tri dni. Štrajkar ji ne bodo dobili reliefa TRENTON, N. J., 5. dec. — Državni reliefni ravnatelj Arthur Mudd je rekel včeraj, da bo njegov urad tudi v bodo-.če držal svoje dosedanje politike, in ne bo občinam vrnil nobenega denarja, ki ga bodo potrošile iz reliefnih skladov za pomoč štrajkarjem. Kot-znano, je nedavno generalni pravdnik Wilentz razsodil, da imajo krajevne reliefne oblasti, ne pa Mudd, pravico odločati, kdo naj bo deležen reliefa in kdo ne. Mudd je dostavil, da se v v tem pogledu strinja z generalnim pravdnikom Wilent-zom, da pa nihče ne more siliti državnih oblasti k poravnavi stroškov* ki jih imajo posamezne občine s štrajkarji. CIO bo razširil svoj delokrog PITTSBURGH, Pa., 5. dec. !— R. J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev, je izja-j vil, da bo poseben CIO odbor začel vkratkem organizirati 'delavce po tovarnah za letala. ! Podrobnosti še niso znane. STAVKA ATOMOBILSKIH DELAVCEV Velika je bila borba delav-c e v pri Chrysler družbi v De-troitu.Na sliki vidimo prizor, ko je 5000 delavcev stalo na straži p r ed tovarno. IIRDDI71« Nsn YofS G^AS NARODA * k - mmi or Tim wpld ft Thursday, December 7, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILD aad Publlahad fey ILOriNlO FUMJSfflNO OOMFAN1 (A Ctonntte) 2. LopibA, Bm. of Above officer«: NSW IORK, N. X. ■Jt tee corporation ud 46th Year imm wvwms bay izoift sonda is and eu>lxdaxs . Advortlmu »t os agreement Ba oSo teto valji Hat m lirntto te Kaaada .............|U0 fit sol hU ..............fS/10 ^ lite MM.. |1<3C Za Hem Xork m ctkt late . . 97 M Za z
    ta ............ .... fS.BG Za looatMtn. m oolo loto .. 9TJV Za pol leta................fsju Yearly te- *<3LAe -namooa" uhaja VSAKI d4n IZVZUfSl nhhu ii praznikov "olas naboda", ti« west 18 te mm, new toke. N. i. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST » tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. overi tie VINSKA LETINA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA KMETA Slovenski vinogradniki preživljajo težke čase. l)a-i je I»i— la letošnja vin-ka letina }mi nekaterih krajih odlič.ta, po dragih zadovoljna in to po kvaliteti .kakor |ni množim vina. vendar ni- opravlja >lov. kmeta i'/ težav, v knterili živi že več let po vojni. (Vtmli -o nekateri v!n«»«rrnd-niki pridelali po trikratnT pri dclck kot au>kega leta. vendar l»o njihova borba za oh-htoj br/kone Še hujša kakor lani. Ivlini, dohodek. ki ura drvi v objem Sore, ki ob sovo-dju komaj požira ve« pritok. I/. Selške doline ooroeajo, 0 kotov opeke. Danes producira moderna tovarna pol milijona ko sov op"ke na dan. Med letom lf»13 in 19.'«» j« izgubilo v Združenih državah delo petdest odstotkov kamnosekov. •V Milwaukee izdela neka tovarna 10,000 eliassijev na dan. Pred leti bi za to delo potrebovali tisoče in tisoče delavcev, zdaj jih potrebujejo samo :2<>S. Poseben stroj izdela vsak dan .'{50,000 obodov za žar-niee, 9000-krst več kot so jih mogli izdelati pred leti. Neka tovarna za izdelovanje umetne svile v New .Terse lahko obratuje štiriindvajset ur na dan avtomatično. Niti enemu delavcu ni treba paziti na stroje. Sličnih primerov bi lahko navedli na stotine. S vrha vsake iznajdbe naj bi bila, istotako koristiti delavcu kakor kapitalistu. Zdaj je pa haš nasprotno. Vsa pažnja je posvečena stroju, delavec naj si pa sam pomaga kakor ve in zna. la leto- jabolka, katere j«« prodal v izredno veliki množini me-toma -e no ugodnih eenuh. Drugih pridelkov ni bilo veliko. Mulo je krnmimrja. še manj pa fižola. Dobro so obrodile letos tudi slive. Kmet je so jih natmakali v ogromnih množinah. Zganja je toliko, da ir:» komaj pmiuni jo stari ljudje. Y zidanicah so polovnja-ki f m > 1 n i vinskega in jabolčnega mošta. iS kakovostjo jn množino vina je slov. vinogradnik zadovoljen, ni pa zadovoljen z ceno, V Slovenijo prihajajo vinski prekupci ter ponujajo za liter najboljšega vina po 4 do 4.")0 dwi, dočim ponujajo za malo rdatbšo kvaliteto .V/0 din. Zato se upravičeno jezi slov. kup'ijah >i seveda privošči jo koza rek vina. Sem in tja pa včasih najdejo tudi kako prijetno družilo in tako -e zgodi, da primejo v roke tudi karte. Skoro stalno se dogaja, da se druščina razide šele, ko se kmetov izkupiček za živino preseli do zadnje pare v žepe poklicnih kvartcjpircev. Ti pridejo na lov eel o iz Ij jirbljane, namenom. da poiščejo primerno žrtev. Mnogi kvartaški tuj-ei se dopoldne sprehajajo po živin.-kem -ejmu in -e pri tem informirajo, ki lo bo kaj-dobro prodal. Seveda pomagajo cc lo kmetom mešetariti, da si pridobe njih zaupanje. Ko je kupčija sklenjena, jo je treba malo zaliti. Pri vinu spretno izvabijo kmeta k igri. sprva vinogradnik, ker se njegovo, bolj za zabavo, nato pa, ko se delo prav ni«'- ne ceni. V koli-! je igralska strast že razvnela, kor bodo rc- padle cene letoš-lza visoke vsote. Kmet, ki ni njenru cvičku, kar je seveda j kos kvartarškim trikom, stal-težko pričakovati, 1k» glavni no izgulblja in končno zapusti vzrok v dobri letini. Vinograd-jgoMilno - praznim žepom. NEKOČ IN SEDAJ Peter Veliki je podjarmil Finsko v letih 1710. do 171f». Od tistih dni dalje se je morala Finska trdo boriti za vojo vobodo. Prišla je s|>et pod Svetle, toda za napoleonskih vojn so od leta 1808. do 18011. Rusi spet podjarmili Fince. Pod Aleksandrom II T. so okušali Finsko popolnoma porušiti in so leta 18!W. popolnoma ukinili finsko ustavo. Ttnia finski narod se je odločno nprl. Nekoliko volwnliM'je je zadihala Finska država tisti čas, ko ju bila v Rusiji huda notrauja napetost zaradi i vojne z Ja-}»nci !. 190.">. Toda šele leta 1917. s koncem earizma v Rusiji so -o Finci dokončno osvobodili in proglasili neodvisnost svoje držav*. Meje te nove drža ve so fndrdili z mirovno pogodbo v Dor-patu, novembra lHa V.MI. * * * Le»ta 1917, par lueseeev pred proglasitvijo finske neodvisnosti, je govoril Nikolaj I>etiin o finskem vprašanju na vse-ruski konferenci ru-ke sorijalno-. novenJlna je lilo z majliriHni presledki skoro ve< dan. J.iiK-li smo plohe, kakršnih e vale proti Skofji Loki ol obeh »strani visoki valovi, kalna voda SLOVENSKI BOŽIČNI RADIO PROGRAM V NEW Y0RKU. V torek dne 1!>. decembra 1WW, na radio postaji WJZ — (Blue netmork) — ki je ena največjih radio postaj v Združenih državah, in sicer o 1 5:1.1 do 5:30 popoldne, bo zapel Božične pesmi slovenski meša.n j zbor iz New Yorka, jxxl vodstvom Mr. Jerrv Koprivšek. Natjiirčneje ho še pozneje f>o-ročano. Te dni je zgodilo, da je neki revni kmet, ki je dobro prodal vola. moral pustiti ve« denar in um ni ostalo niti toliko. da hi plačal zapitek. Videč, da je najedel premetenemu kvartopireu, se j<> malo zjokal in se zaklinjal, da ne b<> prijel nikdar v(*č za kvai-te. Toda običajno se zgodi, da tak človek ob prvi priliki zopet prime kvarte v roke z upanjem da bo to not dobil. Toda de-na i irre vedno v isti žep. Poklicni kvartopirc« prav dobro poznajo take ljudi. VELIKA TATVINA V POLJANSKI DOLINI Poljanska dolina ima svojo -enzacijo. Gre za veliko zagonetno tatvino, ki je bila storjena v noči pri zase'bniiku, fiO-let-nent Janezu Obla'ku v Oorenji va-i. Oblak je imel spravljen denar v podstrešni sobi. Vrata Hohice so bila zaklenjena ne «pa tudi pisalna miza. Gotovina j«' bila spravljena v leseni škatli v spodnjem predalu. Dan pred tatvino je odšel Oblak kmalu po kosilu k svoji zaročenki na Trato, ko pa se je nas!o;>njega dne vrnil, je takoj opazil tatvino. Oblak je nam- reč hotel na Jesenice. Da bi vzel - -el»oj nekaj denarja, je iM*»eitel j»o škatli, pri tem pa je .-eveda takoj «.p:zil, da nru je vsa gotovina izginila. Izginilo je vseli 1K..700 din do zadnje pare. Ves obupan je najprej pravil o tatvini kapitanu Slavku Hudalesu, potem | moja pa še trgovcu Jelovčanu, ki sta mu oba svetovala, naj tatvino ei-nqprej prijavi orožnikom. Xe-[previdno pa je bilo. da pametnega nasveta ni poslušal, marveč je Šel Še prej kuj>ovat ključe za vežna vrata svoje hiše. potem pa -e je napotil še k >vo-jeiiiu bratu Francetu, tako da so oblasti zvedele za tatvino šele več ur po tem, ko je bilo že nalogo dragocenega časa zamujenega. Sicer se pa Obla'ku tudi popoldne ni kdove kako mudilo, ,kajti tedaj je še! v trgovino Franceta Klobov-a in tam zo-j*et izbiral ključe. Preden so prispe Ti orožniki v Oblakovo stanovanje, je Oblak že >am denar pridno i-kal. Dopustil je celo domnevo, da mui je kdo denar skril in tako je }>ilo vse s-tanovanje razmetano. Tat je moral biti zelo spreten, ker niso našli nobenih sledov na ključavnici. Se zagonetnejsa pa postaja tatvina, ker tudi Oblak sa.m svoje izpovedi iz-pmniinja. Nekemu domačinu ni hotel povedati, da mu je bil denar ukraden jz pisalne mize, marveč mu je natvezal lažno storijo, da mu je bil denar ukraden iz nezaklenjenega kovčega v drugi pod-trešni so-hici. Tudi ve Oblak |)ov(Hlati, da je inlel denar zavit v krpe. Protislovne izpodvedbe seveda dopuščajo razne domneve. Oblak je imel opravljen denar v sobi čez vse poletje in tudi takrat, ko je bil zaposlen s sed-lanskimi hi soboslikarskimi deli na Jesenicah. Spočetka .so o>umili tatvine enega izmed sostanovalcev, ki pa je dokazal svoj alibi, in je ostala tako tatvina zaen'kral ^e nopoja-nje-na. Dne 12. septembra 1!KS8, tik preii napadom na Cehoslova-ško, je rekel Hitler: — Danes snio bili napadeni, pa nam je, hvala Bogu, mogoče preprečiti vsako nasilje, vsak poskus škodovati Nemčiji. Državo, ki je bila pred nami, so jH-tnajst let izrabljali, v zameno so j«» p.-j povcličeva li, da j«' dobra in demokratična. Ne moremo pa več prenašati, da bi se godila nezaslišnu krivica Ncmecm \ >o>ednji di-žavi. S tem mi-lim ('eho-lova-ško . . . Tako je rekel Hiili-r in zasužnjil < Vhoslovaško. 1. septembra letošnj ega !e«a je dejal Hitler: — Poljski narod je zavrnil prizadevanja za mirno uravnavo medsebojnih odnoš:.-jev; namesto tega je zgrabil /;» orožje. Nemci na Poljskem mi izpostavljeni krvavemu nasilju. Poljaki jih pode iz njihovih domov. <'eln vrsta obmejnih kršenj, ki jih velesila ne more več trpeti, dokazuje, da Poljaki nočejo več jMištevati poljske meje. Da napravim konec temu zločinskemu ravnanju, mi ne kaže ni<*- drugega, kot da sili zoper.-1 a \ itn -i-lo. Tem be.-edam je -ledilo za sužnjenje Poljske. Sredi prejšnjega tedna je Molotov, ruski komi-ar za vna-nje zadeve, po Stalinovem naročilu takole označil demokratično vlado majhne finski, republike: t— Zvija se kakor kača. . . stoče, joka in solze ji 1 i jejo po umazanem lien . . . preliva solze žalosti, krokodilje solze, o katerih pravijo, da so najbolj nesramne, najbolj hinavski: solze na svetu . . . toda še o-durnejše so solze izpačenca, skuša posnemati krokodila . . . Golazen te vrste nima ostrih zob in nima moči, ima pa vso nesramnost in zlobo roparski živali . . , Po teh besedah so začeli reški topovi bruhati ogenj na finsko ozemlje in ruska letala metati bombe na glavno mesto Finske. Slovenci smo po številu -kolo najmanjši član velike družine slovanskih narodov. Ru-si, ki so največji slovanski narod, — saj jih je približno ■, Potniški Oddelek "Basa Naroda" 216^. 18th Street New York City l»r DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.--- 300 Dinar.--- 500 Dinah---, 1,000 Dinar.--- 2,000 Dinar.--- ZARADI RAZMER V EVROPI so bile nade z* denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje, . Opozarjamo tudi, da bo sem In tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER*. — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York šostrioset milijonov, >o nan. sorodni po jeziku in Ru>a su .. že ovo-je^n velike«f;i, aio^oetiv^a, ae < pienia^ljiv <.iri4 brala. Preeej triino -1110 vemiiili \ idejo vi-eslovaa.-tva, ki je l>ila sj»oeetn |>i» j>aj<^M slo- Jelja. \ v>cli Slovntiili j.- tie- j Ja želja |»i» /.'ii ii/i iijn. Verovali >aio \ poslan-l • o SJovaa^tva. \'|*o>t»-vajoi- v skrivnost ne naravne zakon« , • «la |h.»Ilaja po daljših ali krajših presledkih hvcIomui nadvlada od naroda aa narod, >a o bili trdno uverjeni, da bodo, ee že nam ae bo usojeno, /anamej priea zaia^e v-e>l«»van^ke ide- V vseh težkih eao razkrivali svetu >iino i^lohii o ruske, — to je slovanske, duše, (ill liusije <11111 nadidi največje dobrine, ki je eilj in smoter v-ake^a naroda, od Rusije smo se uadali svobode. V svetovni vojni smo videli v Rnsili svojo rešitev izpod Habsburžaaov, in ko bila po : svetovni vojni oblika ruske vlade temeljito spremenjena, j smo si mi.-lili, da mora 1»i 11 Irko, eeš, Rusi že vedo ka j dela- j jo. Z marsičem, kar se je p<»- i zneje dodajalo v največji ev-J ropski državi, >e nismo stri I njali, toda tolažili smo >e z mi-} sli jo, da je j »reporod orjaške-I Ua naipl»>. šneun ozdravljenja in dobreva konca. — Prva delavska mo smatrali }M»-vojm> Rusijo. Kakor olje na naše rane so svečana zagotovila ruskih državnikov, da je delavee upravičen do su«lov -voje^a «le!a ' in da Rusija ne Imi prej mirovala, dokler ne uveljavi po 1 vsem -vetu svojega vzvišene-' ira }M»-lanstva. Vedel j smo, oa nobenega v«--lj likeira cilja ni mogoče brez ve-i| likih žrtev doseči in da za vre. sničenje -plošno-d(»bre^a mi-L mena ne kaže pripisovati izbi-J ri sredstev prevelike važnosti.j Po našem mnenju je bilo vse y| skladu z njenim programom, j Prvi dvomi so pa začeli vsta-J jati v nas, ko smo čitali o zve-j izi med Rusijo in Hitlerjevo Nemčijo, tia se je začelo do-[j shajati nekaj krivičnega in ne lopust nc^a. 1-rav do mozga nas je pH pre- ! tresla vest o ruskem napadu na! Finsko, in v prah je bila zruše-j? na vsa naša vera v poštenost, dobro voljo in odkritosrčnost'] ruske vlade. Zvrhani meri razJ očaran j, ki smo jih bili deležni v vsej naši tisočletni zgodovi-| ni, se je pridružilo še eno. najhujše: razočaral nas je nas lastni brat. Ne moremo dragega kol reči, da nas je v dno du še sram njegovega početja. AMNUi' "G L X S KIBDDP.NitToif Thursday, December 7, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše čila tel je in se ž njimi na£i rojaki tako-reko« med seboj pogovarjaj^ DAN UJEDINJENJA V NEW YORKU SREBRNA OBLETNICA V CICERO, ILL. \ prijetno t *tej«Mi iiu tem mestu se prav i*kr<»no mh vali t i vsem udele-ženc«*n velikega koncerta, ki -e je vršil pretečeno nedeljo dne 'A. decembra v Arlington dvora« i i v New Yorku. v proslavo naišega največjegu in naj-Ikilj | H>m<'iil ji vi'n'a. praznika, narodnega ujislinenja nase domovine kraljevine Jugoslavije. Prav prisrčna hvala vnem, ki •o nastopili na obširnem programu in sicer: ftrl^kcnm pev. «lru»tvu 4'(iiisle** za petje pod vit Utvom našega agilnega rojaka Mr. I'gmp-a Hird^-ta. učen-eem in učenkam na£c jugoslovanske šole za |in deklama ci je pod vodstvom njihovo vrle učiteljice Mis- Murv Vi-doš'nč; 7.a umetno plesanje sestrami, Veri in Nudi Denictro-i; za kltfcM<"ne jugoslovanski* melodije, igrane na klavir Mi-* I?. Sekulie; istotako za igranje na klavir; Mr. V. Razlogu za krasno tenorsko petje, kakor tudi Mr. Tvan Oeeičti, za tudi tenorsko pet je; nadalje najlepša hvala .Jugoslovanskemu Vi-jenacu, za krasno proizvajanje našMi narodnih plesov, kakor t iii d i N f i - - Nataliji Paškov za njeno pro l»>tavitev Fantazija \V;» 1 < <*d Chopina v klasičnem plc-n. Največjo 7*:\hvalo pa seveda v toni oziru zasluži naš Jugoslovanski Radio Trio iz domovine, kateri vključuje naše >o-brate: R. Riudcirkovič, V. Sefe-rovič iti M. Murkovič, za liiko krasno |>etjo naših narodnih pe-nu, /eli so buren aplavz od strani občinstva, tako da so morali večkrat nastopiti zaporedoma. Vsa čjvt vam! Žare« "te pravi umetniki na polju naše )Momo priluxlnje leto. če Bog da, slavili ta veliki praznik se z večjo vnemo in večjem bratskem veselju. Torej še engrat najlepša hvala tudi vsemu odlwiru, in f)osaniK*niikonL ki ste tako lepo vršili vsak svoje poverjeno um delo in odgovornost. Vsa čast vam! Kličem vam vsein -kupaj: Živeli na mnoga leta v lopi bratwki slogi! S sobrat^kim po®riravom Anthony Svet, podpre« R pripravi j. odbora. SMRT ROJAKA Dne 'JO. novembra je v Lak" County Home, Ohio, preminul za srčno kapjo John Vider. Bil je star .V> let. V Ameriki je živel 40 let. Delal je nekaj let v Fair po rt Harbor, O. Poprej pa v premogorovu v Kast Palestina, ()., kjer zapušča ne- Nad vsemi pa zasluži naj-i-krenejšo zahvalo naš slovenski žtrpnik Rev. P. J. Petrič, za krasni in v »rcc segajoči govor, kateri bo prav gotovo ostal v lepem spominu za vedno vsem ki iSo bili navzoči. V evojem govoru gofijwMl župnik ste nam povedali dosti zelo koristnega za na s vse, bodici nas Slovence. Srbe ali Hrvate. V resnici mo-mitjo "i biti pravi in zvesti so-bratje in pravi Jugoslovani. Ponovno vam izražam, gospod župnik naj iskrene j šo zahvalo za vaš tako plemeniti govor. Vsa ča-t vami Vredni ste resničnega posnemanja v vseli o-zirih. . .. Žal nam je bilo vsem, da na-šn odlična plesalka Tašamira zaradi ne>n*če. ki se ji je pripetila na vožnji z avtomobilom ni mogla nastopiti. Želimo ji, da se čimprej pozdravi in bo motfla nadaljevati svojo umetnost. Zahvalni govor na konru veli koga programa pa je imel naš spoštovani generalni koruzni kralj. Jugoslavije *u v New Yorku, g. D. \f. Stanojevič. V lepem govoni se je g. generalni konzul prav iz srcu zali valil v>em za veliko iidelcž-fn>, kakor tudi ofborti ter v-em ki so Mrdelovali na progranfa, itd. Nadalje jA bodril we na-vzoči«, da si ostanemo zve-ti soli rat je, (»osebno še od sedaj napi e j, ko je nad Evropo zopet znvihrala vojna vihrn. si moramo biti zavpvfni wihrstje. še posebno tudi iz dejstva, ko je ravno v tem eas*i tudi prLšfco do željno pričakovanega sporazuma med napami -obrati Hrvati in Shbi. Bodinto uje«dinjeni v naši, odnnsno znašo lepo jnje-dinjeno .domovino Jugoslavijo. Oh komen njegovega fovorn ptrio trikrat zaklicali: 'Živijo!* v čn«t našemu mlademu krnliu Petra IT. T-krena vam hvala. kaj sorodnikov. Bil ni nazadnje pri nobenem društvu. Do- dvorano, stopi k nama ma je bil iz (Jrosuplja na Dolenjskem. Naj v miru počiva! Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno CICERO, 111. — Največ -e današnji dan čita po časopisih o grozovitosti klanja, streljanja, lakote in še drugih različnih bedarijah. Tukaj v naši demokratski deželi se eni ne moremo še pritožiti, vendar i-mamo saj mir, kar je največje važnosti. Ob dolgih zimskih večerih radi čitanio list Uhs Naroda, posebno roman: "Kje si bil tako dolgo !'' Prihodnji bo še veliko lepši pod imenom aški Apostol. Že vsi ga težko pričakujemo, posebno moja žena nas vse spravi v obmizje, kadar čita list "(ilas Naroda" in pravi: "Sedaj pa le tiho bo • lite, da vam prečitam roman.'" V nedeljo popoldne, liti. 110 vetnhra, ko sedimo ob mizi in po>lušnmo, kar čita, se pa se veda zmMi mladina in se odpravimo k mojemu svaku, L. Asiehti. Ko pridemo tja 11a 4S. Court, se nekoliko pogovorimo, nato Mrs. Asieh vstane it: se hoče odpeljati za kratki ča.-> z inašino na izjirehod. Ko m odpeljemo par blokov proč sme pa se znašli tam, ko prijatelji radi za kričijo, enoglasno *'siir-prise!** <>! <>! sedaj pa vemo, kako >e lisiea v jame. Meni in moji ženi -o >e od strahu nog-< pričele tresti, mislila >va, da >1110 prišli pred Hitlerjevo sodišče. — Prišedši v okrašeno sodnik Mr. M. Kure in pravi: "X id' i >ta jubilanta iTj-letnice. Dolžnost vaju veže živeti še skupaj do smrti. Sta zadovoljna tako, ali ne.'" Odgovor je bil: ''Zadovoij na!'' Tako nam prečita nekoliko zakonskih paragrafov in nato je sledila dobra okusna večerja, katero nam so pripravile izvrstne kuharice: Mrs. A.-ich, Mrs. Kure in M rs. AlleŠ. To je bila prav grofovska večerja. Samo ob sebi je v me v no, da se po večerji Mgla-d harmonika. Mi smo pa pričeli brusiti po l-pjate do pozne ure v noč. Jubilantoma bo večer, dne 1:4». novembra, 19o9, v spominu vse življenje. Mi dva ne mara\a imenovati vsakega posebej, v splošnem se pa vsem skupaj prisrčno zahvaljujeva za vašo požrtvovalnost do naju in na- jine 2.J. letnice. V to svrho sv 1 pripravljena vsakemu storiti svojo dolžnost. Torej še enkrat lepa hvala za ,vsa sprejeta da rila o«! Vas prijatelejv. Kanadski Vestnik IZ KIRKLAND LAKE, ONTARIO Sedaj pa Vam vsem navzočim na večer najinega jubileja želimo vesele božične praz-l Na glavni seji Slov. Kana«.- j ni koncert pri katerem je sod nike in srečno Novo leto, li-tu (i|as Naroda novih naročnikov za pa veliko 1. l!»4n' kega Podpornega Društva dne :i. dwell]bra, je bil ponovno izvoljen >tari eelokupen odbor -e za v bodoče leto 1!»-M>. Mr. in Mrs. Chuehiiik. ZABAVA NA DAN UJEDINJENJA Da, t tuli v New Yorku >1110 ima v svojem, srcu le trohico jugoslovanskega -uta, jutro-lo-vanske mit-di. Kje teledeče jiesini: Zaročenka, tžen>ki zbor), Nazaj v planinski raj in Sloveu-ki >traži, (mešani zbor). Naši pevci >0 bili deležni velikega aplavza. Omenjeno društvo tudi pi 1- in -tilški svet. Rezultat, z ma-Jpravlja božični radio program, i i in i izpreiiiembami izvoljen ' Natančno bo še poročano v li- -tari odbor l.stotako ostane tu «li župan Mr. Ca rt ar, kateri nam župauuje že peto leto. * * * V nedeljo, 10. decembra ima Slov. Dramatično in Pevsko Društvo "Triirla v'" svojo glasno sejo ob L', uri popoldne. Tem imela še Mabsburžanc za svoje f potom vabi v-e delovne in po. '-gospodarje. Drugi so prišli pojpC>rm, člane, da se i>te poliw vojni; prišli >0 že iz svobodne| številno udeležile. Seja je na Jugoslavije. Vsi pa čutimo, ne,^ Main Street, glmle na to, kako dolgo ji' že ta I + * * ali oni v Ameriki, ljubezen do Tukajšnja mestna uodba j« zemlje, iz katere nmo izšli. K lo ;||H.|n v j ., S;lll(i ^.Mlališ.Mi pi e-ne nridi vsak dan na svoj do-tt(.-(.IM) n(.d,.|jo svoj predbožič mači kraj. na svoje ljudi f Lju »slavili praznik Ujedinenja z veliko zabavo v Arlington Hall. Res, velika je bila zabava, kajti naroda je bilo zelo mnogo. Spočetka je sicer izgledalo nekoliko klaverno, toda' tekom programa se je nabralo toliko ljudi, da je bil zasislen Vsak sedež, pozneje jki je prišlo š<» toliko ljudi, da je bila velika dvorana poina. -Iv pač slabost nekaterih, da prihajajo na slične ^riieditve vedno zelo kasno, kar se mora še posebno reči o naših bratih Srbih. Pri njih vedno velja izrek: Ima vremena! Program je (»otekel popolnoma gladk'o in jako lejM». Ne mislim se ^puščati v |k>-samezne točke programa in jih ocenili, toda zdi se mi potrebno, da omenim govor našega župnika Rev. P. J. Potriča, ki je v zbranih in zelo vznesenih besedah govoril o velikem pomenu .proslave in o Jugoslaviji v splošnem. Ne tsanuo, da mu je občinstvo pogosto ploskalo, tcvmveč je tudi trikrat skočilo na noge z glasnim aplavzom-. Spočetka je govoril v lepi srbohrvaščini. potem pa v slovenščini. pa tudi slovensko je govoril tako razločno, tla ga je mogel razumeti tudi vsak Hrvat' in Srb. . Dramatično pa nam je pokazal, kako je potrebna sloga za obstoj vsakega naroda in še posebno jugoslovnskega naroda. Z mize je vzel dolg zavi-iAf.. ^ . . . ^ . , 7 • i i i - -i •1 *M 1 le. < e kateri pride, se lahko tek; nikdo 111 vedel, kaj lia.i bi . . A . . ' _ i, stil. V kratkem bo društvo tudi vprizorilo spevoigro ''Čevljar baron ' iii tudi na božične pra znike se bo slišalo slovensko cerkveno petje v Irski cerkvi pri pohleseti sv. maši, kol zadnjih par let. # « -m Tz teh poroči! si človek lahk i misli, da se v tej naselbini precej živahno gibljemo, in v resnici je neopravičen -trail, da In kdo zmrznil, akoravno imamo mrzlo podnebje. Poročeva lec. bimo, kar smo pustili tam. Toda. ko pri-de narodna proslava osvolnijenja in ujedinenja, ali nam ti*«laj zmrzne srce? Menda ne! Samo brezbrižnost. (jela Jugoslavija slavi ta pra-znik 1. decemibra. V staro-krajskih koleilarjih je ta praznik označen z debelimi črkami, v ''Pratiki*' celo v rdeči barvi. Tz tega je razvitlno, da naši I jiulje doma svečano obhajajo ta dan, zato bi «e jim morali tudi mi v duhu približati in v tujini obhajati praznik po svoje. Letos, žal. ■smo bili Slovenci skoro odsotni. Glejmo, da prihodnje leto to napako popravimo in zatem vsako leto pokažemo da snjo Jugoslovani ini da ljubimo svojo domovino. NAZNANILO IN I »O VARILO. Jem ko so e v roj is ki narodi pre zrli tako možnost. Na najsliKovitejši način bodo narodne skupine pokazale -voje narodne plese. Kaj takega je v kakem drug<«m inet^tu nemogoče, le v New Yorku, kjer so zastopani skoro visi narodi sveta, je mogoče prirediti DRVARJI! POTREBUJEM 30 do 15 drvarjev. Delo imam na Four 4 0 -LETNO PREISKUŠN JO IMA T UGOSLO V ANSK A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva mil jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. I.^f u n t! c JL - "'^ -J pomenil. Prime ga jn ga hoče zlomiti na kolenu. Ne gre. Na to pa odtrga trak na enem koncu in pravi: "To je Si40. ]»opoldne z bogatim in veleza-uimivim glasbenim vzporedni 11, ki bo o pravem času objavljen kaj takega v našem časopisu. Splošno znana jugo>iovan- Vka plesalka Tašamira bo po-in druga društva v (Miicagu. ^o, kazala .jugoslovanske narodne naprošena, naj ne prircHlijo na 1 plese. omenjeni dan svojih zabav in j Ta ples pri redi The Circle of veselic. Obenem pa so tudi'Fol-K Dance (iroup Leaders. prijazno povabljena na ta kon Vstopnina je 41» centov, cert. ki se ga naj udeležijo kar največjem številu. Zvon ko a Novak. I NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. PLES NARODNIH SKTPIX.I V nedeljo dne 10. decembra se bo v Park Central Motel, ofitli St. in 7th Ave., obralo I'M narodnosti, da pokažejo -vetu. da se iinorejo različni narodi Mvdajati in se veseliti narodne j kulture drugega naroda, med- "Vaški Apostol" Roman, ki začne danes izhajati v listu ''Glasa Naroda", spada med bisere svetovne književnosti. Roman je eno najboljših del mojsterskega pripovedovalca Ganghhoferja. Vsi, ki so čitali njegovega "Samostanskega lovca" in "Grad Hubertus", naj opozore svoje prijatelje na izreden užitek, ki se jim o-beta to zimo v "Glasu Naroda". 2e prva poglavja te umetnine Vas bodo tako prevzela, da boste nestrpno čakali nadaljevanj. PROSIMO, IZROČITE SPODNJI KUPON VAŠI PRIJATELJICI oz. PRIJATELJU, KI NI SE NAROČEN (A) NA "GLAS NARODA" : STORITE TO SE I---------------------------i DANES DA NF 1 UPEAVNI&TVO "GLASA NARODA" I __Jr:' TT\ /J: , I 2V> West ISth Street, New York BOSTE ZAMUDI- m , . ' ^ i 1 madpm 1? Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesecno naročnino na L1 INIOBEINJ hOA | -Glas Naroda," pričenši z dnem 7. decembra, 1939. — Pro- j POGLAVJA! I sIm pošljite mi vse številke z začetnim dnem novega romana. ! I m e.................................... I I XT t • j Naslov................................ j Ne^ bo Razočarana J Ta ponildba veljavna samo do 31. dee. 1939. ! pri tem romanu! I ...... ...... Obiščite Slovenske Prireditve! VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, P AC PA TUDI K DRUŽABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE J A VNOSTI. mu D 0 Thursday, December 7, 1939 0WVBIIS (TTTOTHLIVy DAM > i ^AOriiiUiH. n i i ; = hu^ao^-h iiuiuiiM Vaški Apostol Spisal L. GANOIIOFER; za "Glas Naroda"priredil X. X. Ziirko f»oj«»Ma*sko >once ol>-ova zasežene goro in belo dolino. Komaj je opaziti kje kakšno senco. Vse je mirno v sonee poto]»ljeno. Streh ni videti. V snegu se ne ločijo «m1 pobeljenih hiš in od bele zemlje. Tudi zvonika ni videti. izginil je v belini. I je okrogle line so slične velikim temnim očem, in zali se, da selena koničasta streha, na čije bakrenih ploščah se sneg ni mogel obdržati, plava v zraku, kakor pokrivale nevidnega orjaka, stoječega na sredi bele doline. Da so noči Še čedno mrzle, priča srež, ^ katerim je pokrila snežna odeja. Senttam pa/de z drevesa kos =snega, potoček pošumljava pod ledeno rkorjo, in jata ptic se dvigne nad njim. Opažajo, opažajo, da fo bližajo boljtši časi. Tako si je najbrž mislil Valdhoferjev Roman, ki je obetal i* rod i ceste ter motril igro zinlskih ptic. Miad fa^t jc* bil, močan in vitek. In vroča kri se nru jo prelivala po žilah. Navzlic zisnskempi nnriuza je imel t uknjič na prsih o,tprt, kot da bi mraiza sploh ne poznal.) Njegov moški, lopi obraz je bil že izza poletja zarjavel; i ra mu ^u ter kriliti s perotmi, sem si nfislil: Taki bi morali biti ljudje. Veseliti bi se roora'i -mrzle zime in vročega po-ietja. !-..■»/> bi jim bilo. Lažje bi prenašali težke čase." ''Ha, Roman, le uči se tega" ga je pohvalil župnik in sedelo fc jc, kot da bi se mu pojavila senca skrbi na obrazu. 14Moajoee ti bodo še koristili taki nauki. Nemara še prav kmalu." "Se mi zdi, da to že znam," mu jo odvrnil Valdhofer smeje. "S abih časov nisi prav dosti užil." 4'Saj -e ne pritožujem, hvala Bogu. Sedaj pa moram podvizati." "Kam pa, kam?" "V goro grem pogledat, kaj počno naši hlapci. Pot tja nori so pa vleče." "In vodi mimo Atavdarjevih, kaj ne?" * "Uganili ste, gospod župnik. In mislim, da me Julka lie bo tako zlepa pustila naprej." "Bas sedaj se mi bliža težka urica. Če sedim pri Julki ;.e vedno mati poleg. Ona je še h istih ča^ov, ko so smatrali vsak poljub za smrten greh. Bo pač treba to uro potrpežljivo prenesti in čakati druge, srečnejše, ko matere ne bo poleg." "J jo po jo z duhovnikom o takih stvareh razpravljati." Gospod Felicijan Horadam je namušil obrvi. "Ali ?e nične sramuješ?" "Čemu bi se sramoval? Saj boste kmalu blagoslovili to zvezo." Roman je veselo namežiknil. "In kaj zato, če dobim malo pre Iv jeni?" Stari gos-pod je preplašen vtaiknil brevir v žep in se raz-togotil; 4tNe bo nič, ne bo nič. Predujema jaz že ne bom blagoslavljal. Ne, tega pa ne." Roman je reko! smejo: *'Le brez skitbi. jjo-pod župnik. Saj nisem mislil tako hudo. /e vem, kako se moram obnašati, da mi sreča ne zleti iz rok." Ta odgovor je starega gospoda na videz zadovoljil. Prijazno jo motril mladega fanta in dejal nekoliko obotavljajo: *'AIi ista z Ju I ko večino prijatelja?" 44Zakaj bi no bila. če so Imava rada!" *4 So ved a, seveda." MNo, malo trme je treba včasih. Malo trme in 15. To je kakor s'r«dkor v kavi. "Ali se ti ali. Jioinan je žuonika začuedno pogledal. zmlelo se je, da so jo pojavila skrb v njegovih ddbrih, starih očeh. "Ooopod župnik, pa menda nimate nič proti Julki?" "'Jaz?" Stari gospod je bil v zailregi. 4tman, stara 42 let. Doma je bila iz vasi Št. Vid pri Stični je vodil zadnjih .pet let trgovi- na Dolenjskem ,odko })i]a v Pa!^ju prj Sh v omon s bolnišnici ro-vPetru Tla Xotran>kom. je prišla v Ameriko prod 25 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Joserpha, dva sinova, tri sestre; njena hči Terezija je umrla leta 1936. i— 25. nov. je po kratki bolezni preminila Marv Česnik, stara 40 let. Tukaj zapušča so-r>roga Franka in dva otroka. jakinja Mr-. Josephine Fidler, roj. Plesec. v starosti 70 let. VPREDPBODjJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — povesti, Clan- KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18 th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! —Po dolgi bolezni jo preminil Martin Gregorčič v starosti 78 let. Doma je bil iz fare Skocjan, vas Velike Dule, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Poleg žalujočo soprogo Josopliine zapušča tri hčere sina Josepha v Cincinnati, O. šest pastorkov. — Dne 25. nov. se je poročil Mr. Frank (Vsen Jr.. sin poznane napredne družine Mr. Frank in Anna Česen, z Mis'? Emmo Kuzmie. — 19. nov. *?ta so poročila v cerkvi Brezma-dpžneira Spočetja Miss Justino Kovačič in Mr. John Sabat. — 25 -nov. sta se poročila Mi-ss F. Slapnik in Mr. John Habjan. — Dne 25. nov. ko se je podal na vožnjo s svojim prijateljem proti Cannonsburgu. Pa. dobro poznani rojak Frank Tr-bižan, je bil zadet njegov avtomobil od drugega -s tako silo, da se je prevrnil ter je bil Fr. Trbi žan ubit. Ponesrečeni je bil prepeljan v Cleveland,, kjer je bil pokopan. Star je bil 57 let. — Dne 20. nov. zvečer se je vršila v Mid Day Clubu v Cle-velairdu letna seja Ouvahoga County Savings and Loan ligo, ki je izvolila ob tej priliki tudi| svoje uradnike za bodočo loto 1040. Za prvega podpredsednika te lige jo bil izvoljen Mr. Paul J. SohneUer, tajnik Slov. mosojilnice na St. Clair Ave. To imenovanje je dokaz o njegovih zmožnostih v bančnem poslovanju, kakor jo tudi dokaz nje.crove priljubi jen osti ne samo med našimi ljudmi, temveč tudi med ameriško publiko. — Volilni odtbor je izjavil, da jo natančno dognal sleparijo, ki so f.o vršile z volilnimi glasovnicami v škodo council-mana Anton Vehovea. zato izjavlja, ida je Anton Vehovec pravomočno izvoljeni conncil- NAZNANILO in ZAHVALA Znl<>5rn«*fra srca naznanjamo sort* liki kom, prijateljem in znanf-em. fla jc naš itni^l sin in brat — Harry Kovach Zatisnil svoje btaj?e oči dno 20. oktobra, Iz hiše žalosti je bil j.renesen v cerkev ter r*> opravljeni slovesni zadušniei prej»eljari na katoliško pokopaU.šT-e, kjer smo izrt#ili njegovo truplo v naročje matere zemlje. Naš ljubljeni sin je bil rojen 2. marca, 1917. Srčna hvala vsem našim sorodnikom, ki so položili krasne vene** na njegovo krsto in darovali za svete maše. Dalje se zahvaljujem i družini Kovach in družini Stefančič iz Cleveland, O., ki so ga prišli kropit in položili vence in darovali za svete maše; sorodnikom iz Clevelanda; družini Zadel iz Cleveland, O., za vence in maše :n družini Sedmak ter družini Joe Kovach iz Pierce, W. Va., za venre. Vam najsrčnejša hvala za vso tolažbo in za krasne vence ter svet* maše. Hvala vsem znancem in prijateljem, ki sta ga obiskali na mrtvaškem odru in vsem tistim, ki ste dali na razlago avtomobile. enkrat vsem skupaj srčna hvala! Ljubljeni sin in brat. počivaj v miru in rahla naj Ti bo grudn. Naša srca so potna tuge in oči y»olno grenkih solza, — saj sino i/r srnbill Tel*», ljulii nas sin. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaŽenstva nad zvezdami; tam, kamor -i odšel, da sprejmeš plačilo ix rok usmiljenega Boga. Prerana smrt To je vzela v najler»šem cvetju mladih let. Tiha zemlja to jiokriva. v duhu p:i mc. nov. !!»:{!>. ...................................................... iiHi' "iUin>iH'?"i»;;msiiii'iiutlilllii!ltiim;t,,i MEHKO VEZANE KNJIGE R^ažprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. man 32. warde. Kot znano, je proti Vehovcu kandidiral Italijan Arezone. ki je torej s to izjavo poražen. Ravnatelj volilnega odbora Xess je izjavil, «e bo naznanilo sleiparijo in o-sel>o, ki >o zanjo odgovorne, veliki poroti, ako preiskava dokaže njihovo krivdo. . Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 6.00........Lir 100 11.85 ........ " 200 17.50 ........ " 300 28.00 ........ " 500 56.00 ........ " 1000 ker su cenh sedaj hitro menjajo so navedeno črne podvržene spremembi uoki AJLI doli MJJNA NAKAZILA IZVB^U-AJKMO PO CABLB LETTER ZA PRISTOJBINO 11— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th 8T.. NEW YORK I POROKE. 'Dne 2.j. novenilhra se jo v Akron, ()., poročila Julia Bolha z Amdrejoin J. Vadasoiu. i-z Clevelanda. Xevesta jo hči znanega Antona Bolhe in bolničarka v tukajšnji nnistni bolnišnici.. (Zadnji teden sta >i na Ely, Minn, obljubila dosmrtno zve-Btobo ženin Mir. Joseph Poly-ner in nevesta Miss Anna Pu-cel. Oba prihajata iz dobrih slovemskih dnužin. Poroka se je vršila v cloven-ski cerkvi Antona. znana rojakinja ^rns. J. Strah. To je že četrta operacija, ki jo je žena prestala v toku troli mesecev. ROJENICE. Vile rojenice so ee zadnji teden oglasile pri družini Mr. in Mrp. George Lah v Chicagu, Tli., ter jim prinesle čvrstega fantka. Srečna mlati je hčerka poznane družine Mr. in Mrs Frank Primozich. . OPERACIJO JE PRESTALA. " Na Eveleth, Minn , je prestala težko operacijo dobro po- NASVETI ZA B O 2 I C N E POŠILJATVE Da bodo Vaše božične pošiljatve še pred prazniki prišle v roke naslovnikom, odposlji-te dopisnice, pisma, ali zavitke dovolj zgodaj. Zadnje dneve pred praznikom so poštni uradi preobloženi s pošiljatva-mi, vsled česar se marsikatera pošiljatev zakasni. • Pošt-ni uradi bodo zaprti v nedeljo 24. decembra in na Božič v ponedeljek. Samo Special Delivery pošiljatve bodo raznesene 25. decembra. Pri pošiljatvah se posluzite zračne pošte skupno s "Special Delivery", tako da bo pošiljatev vročena naslovniku v petek ali soboto pred Božičem. smrtna kosa V San Franciscu, Cal., je na-c31a pred dnevi smrt pod vlakom 7fi-letna rojakinja Marg. Pošel. Doma je bila iz Jelen jo vasi pri Starem trgu na Dolenjskem. Zaipušča eno hčer. t 28. nov. je v bolnišnici v Chicagu umrla Elaine Stritar, stara 18 let in rojena tu. Pobrala jo je pljučnica. Zapušča .ri Cer-klju na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, sina in tri hčere. f V Milwaukee. Wis., jc umrl dne 14. nov. 76-letni Jos. Sesra. doma iz Ziljrtke doline na Kn-roškom. Podlegel je srčni hibi. —Dan zatem 15. nov. je tam L Andrej Hofer (Juna&kl vodja Tiroleev 2. Belgrajgki Biser (Vltoj Jelene) 3. Beneška Vedeževalka 6 Burska Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pravit (Julij Sla|>^ak) 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver MeSko) 12. Duhovni boj (Lovrenc SkupoU) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro PuDdurle) 17. Hudo Brexdno (Fr. Erjavci 18. Humoreske, Groteske in Satire 3«. Povesti ln Slike (Ksavt-r M^ko» 37. Ptice Selivke 81. Suneski Invalid (S. Kofiutntk) i»2. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spillman) 55. Vrtnar (Ta gore) 56. Volk Spokomik in druge povesti za mladino (Ksaver MeSko) 57. Vojnimir ali Toganstvo in krsi (Josip Ogrlnec 60. 61. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) Zbirka narodnih pripovedk zrn mladino (J. Planinski) 93. Zlat okopi (Josef SuiUman) (Vezava nekaterih knjig je od leta* nja nekoliko izkaifcna.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOBI Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam -moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK Mu,, .,nam,i, ........... .......... ,l„im„ mi" ''iiinnii'' lMimmii>ni|,liltlll||!l||,illlltl) umrl Štefan Ranser, star 48 let in doma iz Hermagore na Koroškem. V Alneriko je prišel po vojni. Oba rojaka zapuščata tu ženi in nekatere sorodnike v starem kraju.