Poštnin* * rolo*™1- ŠTEV 276 V LJUBLJANI, četrtek, 9. decembra 1926. P»8BDieiiia številk* Dta l.~ LETO IH. MddJ* ta DtroSninai ▼ Ljubljani ta po polti: Dta W, tooMMtn Dta 80"—• CZ Neodvisen polititen list UREDNIŠTVO: ■DfOV GREGORČIČEVA ULICA STBV. 1«. TELEFON STBV. 552. BFBAVNISTVO: KONGRESNI TRG STBV. S. MufM m m mhja — Oglasi po tuflft Flnmrti vpreSenjoe naj m priloil mamk* aa odgovor. Katam pri po*tn«n tek. orada štev. 18.68*. Kriza vlade. Ko je po težkem albanskem porazu podal zunanji minister dr. Ninčič demisijo in za njim vsa vlada, je javnost pričakovala, da bo vsaj sedaj stopilo partizanstvo v ozadje in da bo rešitev krize poudarila pred vsem svetom enotnost jugo-slovenskega naroda v albanskem in v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Ampak pri nas je menda že zakon, da mora vsaka vladna kriza pomeniti novo razočaranje in tako se je zgodilo tudi se ° katerih ie P°trel>na odlo- L Predvsem gre za to, ali naj bo naša Jadranska zveza glavna proga ali pa lokalna sumska železnica? stališče, da gre samo za glavno r- vp. le iz tega vidika je jasno, da mora biti ca proga tehnično neoporečno in velikopotezno zgrajena; vsaj tako, kakor je že obstoječa reska železnica, da bo mogla z uspehom tek- mvati s progo proti Trstu in pritegniti nase ves slovenski, ev. tudi splošni tranzitni pro-1 met. Ne smejo torej veljati za odločitev bodoče naše Jadranske zveze argumeti lokalnega značaja; za slednje imajo skrbeti lokalne, od- ! j nosno ozkotirne železnice, ali pa avtomobilske 1 ' ceste, kar je najmoderneje. | ! 2. Drugo važno vprašanje je, kje naj bo pri- ! j ključek na reško železnieo? Ali v Brod-Mora- ! vicah ali v Srpskih Moravicah? j j Povdarjamo, da je Brod-Moravice danes le mala postajica, ki leži v ozki dolini in plazovitem terenu, v vzponu od 16 pro mile, torej I za priključek popolnoma neporabna. Preured- I Raznih mišljenj, iznešenih v različnih konkurenčni^ študijah, ne smatramo merodajnim za določitev bodočega železniškega programa za Slovenijo; zastopamo načelo, da moramo določiti naš program sami. Kar se tiče drugih jadranskih železnic, prepuščamo odločitev dotičnim interesentom; zastopamo pa stališče, da se jih izgradi kot glavne proge, s čim manjšimi vzponi, po načelih in izkušnjah sedanje moderne železniške tehnike. * * * Glede Župnekove proge izjavljamo, da ogranek Črnomelj—Štalcarji ni upravičljiv; proga Kočevje—Čabar—Delnice pa leži preblizu državne meje in teče od Čabra do Cerovega po slabem razdrtem in plazovitem terenu. Kot lokalka pa bi mogla vsekakor prihajati v poštev radi eksploatacije bogatih dolin. JUBILEJ KMETIJSKE SOLE NA GRMU. »Narodni Dnevnik« je pred kratkim objavil nekaj zanimivih poglavij iz zgodovine našega kmetijskega šolstva. In prav je to, ker ne bi Mft prav, če bi se skoraj nič ne spomnili stiriaesetletnlce, ki jo je 21. novembra p ra z-novala kmetijska šola na Grmu. Kot naslednica nekdanje deželne vinorejske in slndje-rejske šole na Slapu, ki -se je po 13-letnem delovanju 1. 1886 preselila na Grm, je grmska šola najstarejša kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. Njen jubilej je jubilej dela, ki ima za kmetijsko prosveto v naši deželi največ zaslug. Od ustanovitve na Grmu do danes je ta šola z internatom odgojila nad 500 kmetskih mladeničevi Mnogi naši najboljši kmetski možje, ki delujejo danes kot vzgledni, napredni kmetski gospodarji in tudi v javnem življenju veljajo kot odlični delavci, ao izšli iz grmske šole. Jubilejnega slavja so se bivši gojenci udeležili v zelo častnem številu, zastopani so bili tudi najstarejši letniki, med njimi je bil celo eden, ki se je pred 40. leti obenem s šolo selil s Slapa na Grm. Vsa slavnost se je izvršila tako lepo, za- nosno in prisrčno, da jo bodo vsi udeleženci ohranili v najboljšem spominu. Prva pot jih je vodila na grob, kjer so se s hvaležno zvestobo poklonili prvemu organizatorju in ravnatelju grmske šole Rihardu Dolencu. V stari graščini na Grmu, živahno z zelenjem ovenčani, je ta dan taborila ideja kmetijskega napredka, in vsa slavnost je pričala, kako zaslužno delo za povzdigo našega kmetijstva je grmska šola že izpolnila in kako važno prosvetno nalogo ima vršiti baš v teh težkih časih, ki jih sedaj preživlja naše kmetijstvo. Navdušenega priznanja je bil deležen kmet. svetnik V. Rohrmann, ki je preko 30 let vestno in neumorno deloval na grmskem zavodu kot učitelj in ravnatelj. Da zavod tudi danes, ko nad njim tako muhasto in neusmiljeno vedri in oblači sv. Birokracij, kaže krepko razvojno tendenco, da zvesto nadaljuje svojo lepo tradicijo in se je našim kmetovalcem priljubil posebno v zadnjih letih, za to moramo iskreno častitati zlasti njegovemu sedanjemu ravnatelju g. kmet. svetniku B. Skalickemu. Marsikdo niti ne sluti, s koliko težavami se morajo danes boriti kmetijske šole, ki jih tako objestno gloda umetno vseljeni črv birokratizma. Grmskemu zavodu v povojnih letih vedno bolj primanjkujejo najpotrebnejši krediti za režijo šolskega gospodarstva, za nabavo modernih učil in strokovnih knjig, učiteljstvu, ki je po ves dan zaposleno, so reducirane skoraj vse že itak skromne »beneficije« in za stanovanjsko hišo ki je nameščencem zavoda nujno potrebna, še vedno »nema budžetske mogučnosti«. Na ta način utegne miniti požrtovalnost in idealizem tudi tiste, ki imajo največjo voljo in čut dolžnosti, da se zavod vzdrži na višini, kakor mu veleva korist domovine. Poleg drugih častnih gostov, zaslužnih za grmski zavod, in številnih odličnih zastopnikov oblasti in kmetijskih ustanov se je udeležil proslave tudi naš minister g. I. Pucelj, kateremu zlasti želimo, da bi ostal minister kmetijstva tudi tedaj, ko bodo delili denar iz novega državnega proračuna. Z g. ministrom je prišel iz njegovega resora tudi načelnik za kmetijsko šolstvo vseuč. prof. Rittig, ki se je lahko na lastne oči prepričal, da je grmska šola zares življenjska potreba slovenskega kmetskega stanu, ki postaja vedno bolj zaveden. Ob jubileju kmetijske šole na Grmu kličemo vsem, ki se jih tiče: poskrbite in ji o pravem času dajte, kar mora imeti, da bo mogla krepko živeti, se še bolj razmahniti v delu in vedno biti v največjo korist domovini! Kratka Tasti. Sovjetska vlada je izdala naredho, po kateri so avtonomne sovjetske vlade upravičene, da vrnejo prejšnjim hišnim lastnikom { njih hiše. Poljska vlada je vsled tega že pri-] čela pogajanja s sovjetsko vlado zaradi bivših hiš poljskih državljanov. Japonska vlada je izjavila, da ee ne udeleži razorožit vene konference, če na njej ne-t>o zastopana tudi Rusija. I Norveški komunisti ao sklenili združitev z norveško socialno demokratično stranko. Republika Chile je odstopila pokrajino Tacno-Arico Boliviji in jej omogočila e tem dohod do morja. Bolovija pa ne sme zgraditi v Tacni Arici nobenih utrdb in mora biti vsa pokrajina popolnoma demilitarizirana. Nemška vlada pred krizo? Vsled govora poslanca ljudske stranke dr. Scholza so izjavili socialni demokrati, da se ne Bmatrajo več dolžnim podpirati nemške vlade, ki je s tem v nevarnosti, da izgubi v parlamentu večino. Turška vlada namerava mesto arabščine uvesti latinico. V španskem Maroku je izbruhnila znova vstaja in so vstaši zavzeli mesto Tazerut. Na Finskem je poverjena sestava nove vlade socialistu Tanerju. Ch. Lueieto: 6 Spomini francoskega vojnega detektiva. To znači, da bo do časa, ko se začnejo dnevi kraj- ' ,v za2etku jeseni, potopljenih približno 1,000.000 ton vsak mesec. Tedaj na morju ne bo več niti ene ladje. Transporti živil za Anglijo in angleških čet so ze resno ogroženi in prehrana armad na fronti je v nevarnosti. Za civilno prebivalstvo imajo hrane samo še za 6 tednov ali največ za 2 meseca. -* Razgovarjai sem ge 0 nevarnosti položaja z mini-, PS vim Prehsednikorn in ostalimi člani vlade in nagla-sati moram, da je treba nemudoma odposlati v Hfleško vodovje vse torpedne rušilce in vojne ladje, hl se dajo up or a b 1 j a ti proti p od m or ni k o m. Dneve, ki jih preživljamo, smatram za najbolj kritične v vojni in za najnevarnejše, ki so mogli priti za zaveznike. ^ Ne morem dovolj povdariti naraščujoče nevarnosti po ozaja. ge pošljete 30 ali g6 veg torpednih rušilcev in sicer takoj iu razen tega ob istem druge vojne ladje enake vrste, se bo lahko odločno nastopilo. Niti trenutka ne smete izgubiti! Podpisal: Page.« »m--v* dV j 0 koiiih istinitosti, kar ponavljam, ni i kakega dvoma, zadostujeta, da se dožene, kdo je v onem času obvladoval morja. V resnici so bili Nemci na višku položaja in kot sem rekel že zgoraj, so bili na tem, da zmagajo. To je popolnoma resnično, kajti ameriški admiral William Sovvden Sims, glavni poveljnik ameriškega bredovja je preplašen radi spremembe položaja nekaj dni pozneje tudi brzojavil v Washington: »Položaj, ki ga je upostavila podmorska vojna sovražnikova, ni samo resen, temveč naravnost kritičen. Glavno dejstvo, ki ga ne morem skrivati, je, da nimamo več uspehov, z drugimi besedami: vojna ki jo vodi sovražnik, je na tem, da uspe. Sedanji položaj je izredno težak. Ako bi v zadostnem številu vrgli na tehtnico ameriške pomorske sile v tem kritičnem trenutku, bi bil brezdvoinno uspeh zagotovljen. Da se izrazim na kratko: po mojem mnenju v tem trenutku izgubljamo vojno. Podpisal: Sims.« Težko je točneje izraziti svoje mnenje in priznati je treba, da je izjava, ki prihaja od tako kvalificiranega mornarja, kot je admiral Sims, vsekakor vredna, da se upošteva. V resnici ni več vedelo angleško brodovje, kakor tudi naše ne, na katero stran naj se obrne. Nič ni pomagalo, da so veliko brodovje, znamenita eskadra križark in celo eskadrilje torpednih rušilcev jurile sem ter tja, do tega niso prišle, da bi uničile podmorsko grožnjo. Še nevarnejše pa je bilo, da so podmorniki prav posebno uspešno uničevali cisternske ladje. Tako je britanski admiralat imel velike težave, da je dobavljal svojemu brodovju mazut* In znova pustim govoriti admirala Simsa, ki je br- * Mazut je vrsta petroleja za kurjenje kotlov. (Op prev.) zojavil v Washington dva meseca pozneje, točno 29. junija: »Z ozirom na to, da postaja tekoče kurivo vedno redkejše, sem moral ravnokar dati povelje, da se zmanjša hitrost ladji za dve petini, izvzemši v slučaju neobhodne potrebe.« In pristavil je kot post-seriptum:** »To znači enostavno, da (je Nemčija na tem, da zmaga v vojni!« In vendar ni zmagala! Zmagala ni, ker so se našli nekateri energični možje, ki so z naravnost čudežnimi junaškimi čini, katere so ponavljali vsak dan, odstranili strašno nevarnost, ki je grozila zavezniški stvari. , In zgodovino teh mož hočem napisati, kajti ni je lepše zgodovine. Naj mi bo dovoljeno, da omenim tukaj ime največjega junaka med njimi, njih šefa, kapetana vojnega broda, Gordona Campbella. To kar so naši občudovanja vredni junaki bili pričeli pri Verdunu, je Gordon Campbell s svojimi možmi dokončal na morju. Brez njih bi bili zavezniki vojno izgubili, kajti ne bi bili imeli niti živeža niti streljiva; in to je treba povedati! S praznim želodcem se nihče ne bojuje! In nihče se ne bojuje, če nima streljiva! Junija 1917 pa smo bili na tem, da nam zmanjka vsega! Opisati hočem junaške čine, ki so spremenili položaj. ** Dodatek. (Op. prev.) NAŠA NOTRANJA POLITIKA. — Prosimo Vas, gospod minister, da pomagate našemu društvu za varstvo živali. — Zelo rad! Še danes bom ukazal svojim policajem, da ne postopajo z živalmi tako, kakor z ljudmi. (»Politika«.) NAŠA ZUNANJA POLITIKA. Petnajst -dni pred podpisom italijansko-al-banskega dogovora je obvestil dr. Ninoid našega poslanika v Tirani Boška Jevtiča, da se po njegovih informacijami pripravlja nekaj med Italijo in Albanijo. Jevtič je odgovoril, da se nič ne pripravlja, ker da je Ahmed Zogu naš iskren prijatelj. Kako zaslepljen je bil g. Jevtič kaže tudi ta dogodek. Pred kratkim je naš konzul v Albaniji opominjal Jevtiča, da naj ne ,bo intimen z albanskim notranjim ministrom, ker je ta italofil. Jevtič je tedaj odgovoril: >To je kleveta! Ta človek je naš prijatelj, ker je prijatelj Ahmed bega. Sicer pa je najboljši dokaz, da je v resnici naš prijatelj to, da ima red sv. Save in zato nima nihče sumničiti njegovo iskreno prijateljstvo do nas.« Ni čuda, če je pri tako slabi informiranosti naših »diplomatov« in pri takšni naivnosti, da naj je red sv. Save dokaz iskreno prijateljskega razpoloženja do nas, naša stvar v Albaniji popolnoma propadla. PROTESTNI SHOD OBRTNIKOV. Včeraj ob pol 10. uri dopoldne se je vršil protestni shod obrtnikov proti šušmarstvu, radi katerega trpi naša obrt. Shod je sklicala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in se ga je udeležilo prav lepo število obrtnikov. Shoda so se udeležili med drugimi tudi zastopnik mestne obrtne oblasti g. Čehu n, zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih gremijev ter obrtnikov mariborske oblasti. Shod je otvoril predsednik Zveze obrtnih zadrug g. F i a n o h e t t i, ki je uvodoma očrtal težek položaj, v katerem se nahaja naš obrtnik spričo ogromnih davkov, socialnih dajatev in draginje. Najhujše pa, kar tare obrtnika, je konkurenca šušmarjev. Tozadevne prošnje na okrajna glavarstva in obrtne oblasti, da nastopi proti šušmarstvu, so našle gluha ušesa. Prav mogočno je sušmarstvo razvito v mariborski oblasti, še bolj pa na Hrvatskem, dočim na jugu države šušmastva sploh ni, »ker. so doli obrtniki večinoma vsi sami šušmarji«. Predsednik nato obžaluje, da je veliki župan ljubljanske oblasti odklonil sprejem de-putacije, ki bi obstojala iz načelnikov vseh zadrug in ki bi mu izročila spomenico o šušmarstvu. Naslednji govornik dr. Pretnar, kot oficielni zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, navaja, da je Zbornica pod vzela v tem vprašan ju že mnogo akcij. Obrtnik je v državi steber miru, reda m dela. Ko je šel preko naših krajev val komunizma, se je vrnil kmet k plugu, obrtnik pa v svojo delavnico. Onadva nista bila pri-•stopila za demagoška- gesla. Obrtnik je bi med rešitelji države, ki mu to sedaj tako slabo vrača. Imamo sicer neki obrtni red, s katerim se kontrolira obrtnikovo delo, ta obrtni red pa obstoji samo na papirju in se v praksi ne izvaja. Ako pa se ustvari enoten obrtni red hod nje leto za časa velikih počitnic ekskurzijo v Italijo. Ogledati si hočejo Vezuv. - Eksplozijska nesreča t Tramu. V tcreK zvečer so kuhali pri Sršenovih v i rzmu nvas za parkete. Pri tem se je približal 16 letni posestnikov sin z lučjO bencinu. Ker je P1' šel preblizu, je bencin eksplodiral Pr Jem sta dobila mati Terezija m srn Miha težke oče Miha pa lažje opekline Vse tn ranjen e so prepeljali z rešilnim avtomobilom v -žttvno bolnico v Ljubljani, kjer je »tetM Terezija Si«en poškodbam podlegla Biki je po obrazu tako opečena, da je m bilo mo-goče spoznati, tudi roke je imela deloma opečene do kosti ter je viselo meso v cunjah 0(1—'oroinik - štirikraten morilec V .Skop- lin je izvršil te dni 18 letni orožniški kapku Blažje Stankovič v zverinski ljubosumnosti kar štiri umore. Imel je ze dalje časa razmerje z Deno Nikoličevo, domišljeval pa si je, da mu »hodita v zelje« trgovec Miloš Todorovič in sin hišnega posestnika Bone, J, pa ni bilo res. V soboto zvečer je spremi Stankovič Denino mater, ki se je od-peijaia z vlakom, na kolodvor, nakar se je v mu k svoji nevesti. Ker -je našel pri njej svoja prihodnji dan. Mankovida so izdali najdeni j projektili. — Bratovska ljubezen .. Poročena brata j Cvetan in Andrija Nikolič v tik opiju sta sta- j novala pod skupno streho. Med svakinjama : je prišlo vsak iiip do prepirov in pretepov. ; Vsled tega je stavil predvčerajšnjim Cvetan j svojo svakinjo na odgovor, i'ri tem je prišlo j med njima do srditega prepira, ki je končal j s tein, da je Cvetan ženo svojega brata na j žive in mrtve naklestil. Ko je. cul Andrica | bolestne krike svoje žene, ji je prišel na pomoč. V trenutku se je razvil med bratoma j na licu mesta pravcati dvoboj na bodala in 1 kmalu sta ležala oba brata v mlaki krvi na ; tleh. Cvetan je bil takoj mretv, Andrija leži i v agoniji v bolnici. — Drzen vlom v trgovino juvelirja. V trgo- i vino draguljarja Gaze iiartensteiua v Senti je | bil izvršen te dni drzen vlom. Doslej neznan j lopov je izpodkopal z dvoriščne strani zid, j vdrl v trgovino ter odnesel za 2SO.COO Din i dragocenosti. Sumi se, da je izvršil dejanje j mlad možakar, ki je izbiral dan poprej dolgo časa ure, ne da bi bil kaj kupil. Policija ga j zasleduje. — Aretacija »duha«. Iz Ancone poročajo: j Te dni se je pripetil v vasi Morro d’ Alba j fantastičen dogodek. Že dalje časa je strašila > v temnih nočeh po vasi v belo rj-ulio zavita ; prikazen. Lahkoverni ljudje so bili vedno ! bolj prestrašeni, laiko da si končno ni upal j zlepa kdo v temni noči iz hiše. Za stvar je ; izvedela tudi oblast, ki je naročila karabinjerjem, da naj stvar preiščejo -ter »dutat ~, če ga srečajo, aretirajo. Pibodnjo noč, ko je bilo temno kot v rogu in je zvi-zgal hud vihar okrog hiš, so pričakali karabinjerji »duha« za grmom. Ko je pristftpical okoli polnoči gravitetično mimo, s skočili .karabinjerji iz svojega skrivališča in zgodilo se je čudo. Dočim je zbežal doslej še vsakdo pred njim, je zbežal pred orožniki on. Tekel je čim najhitreje so ga nesle noge, skakal čez ograje, jarke itd., dokler se ni končno izpodtaknil ter obležal z zvito nogo v precej globoki grapi. Tedaj eo ga karabinjerji dohiteli, aretirali ter mu strgali rjuho s telesa. Na svoje veliko začudenje so ugledali pred -seboj — žensko. Gnali so jo na poveljstvo. Tam pa jih je čakalo še večje presenečenje. Ko so namreč žensko natančnejše pretakali, so ugotovili, da je — moški. Sprva je navedel po vrsti par izmišijenih im-ert, končno pa je prisuval, da. je Naaa:ireno Ragni, ki je leta 1917 dezertiral, o katerem se je pa splošno mislilo, da je padel na bojišču in ki- je živel, vsaj v zadnjem času pri svoji ženi — vdovi .v vasi. Trije -karabinjerji so ga spremili nemudoma k njegovi zeni. Ker žena ni vedela, da je mož že vse priznal, je spočetka prisegala, da ga ne pozna, končno je morala priznati tudi ona. Nato so pod vzeli karabinjerji hišno preiskavo. Pri tej priliki so našli v dezerterjevi hisi vso vojaško opremo z -vojaško puško vred, vrnu tega pa še nekaj drugega orožja. Ko končam hišni preiskavi so odvedli njega, pa Umi njegovo ženico v zapor. — Zlobaa oporoka. Kanadski milijonar Chales Miler, ki je te dni umrl, je zapustil originalno oporoko. V -tej oporoki je zapu- - stil torontskim metodistom, Iti so strastni : propagatorji prohibicije 750.000 dolarjev v i delnicah neke velike pivovarne, katere pred-1 .sednik je bil pokojni bogataš. Metod.s.i so sedaj v veliki zadregi. Ce sprejmejo 750.000 dolarjev, bi se reklo, da so zatajili svoj anti-alkoholni program, če pa odklonijo zapuščino, izgube zopet vsoto denarja, ki se je tako lahko ne pridobi. — Charlie Chaplin — brutalen zakonski mož. Iz Newyorka poročajo: Mlada soproga znanega filmskega »stara* Charlie Chaplina je vložila tožbo na razporoko. Podrobnosti že -niso znane, ve se edino to, da motivira Chaplinova soproga, ki je poročena s filmsko »zvezdo« šele dve leti, svojo tožbo s teni da postopa njen mož ž njo brutalno. Me drugim je. razžalil njena dobra prijatelja, barona in baronico de Presurt, ko si.t bila v njegovi hiši gosta, -tako, da s-ta odšla. Cnap-lin replicira na to, da ie samo protesiiial, da bi se v njegovi hiši do dveh zjutraj popivalo. Gospa Chaplin zahteva odpravnino v znesku dveh milijonov dolarjev. Kratki ženski rokavi in kratka ^ 'a s ; hila te dni predmet resne debate v poljskem parlamentu. Debato je izzvala interpelacija nekega poslanca na -ministra prosvete. -Poslanec je trdil, da ima moderna moda v ao-lah strahovite posledice. Študentje ogle{!“: jejo med predavanji kolena svojih koleginj ter se iri-tdrajo, kar škoduje zdravju. V uu prosvetnega ministra je odgovor nredsednik Bartel, ki je 'ZJf . .. izročiti lekarnar sredstvo, ki-ga je treba pred rentgeniziranjem zavžiti. Ko je prišel Leiay od -rentgeniziranja domov, se je zgrudil ter umrl med strašnimi krči. Obdukcija je ugotovila, da je bil primešan medikamentu mesto baria sutturic-a — barium sulfuratum, ki sa ( vporablja kot strup za podgane. Preiskava ša: ni ugotovila, če je dobil strup pomotoma na' podlagi recepta fm, ali pa kdo izmed šesteriii i o- m. ostalih pacijentov, ki so čakali ž njim vred na rentgeniziranje, pri čemur ie bil ovoičeffl mogoče zamenjan. — Društveni sestanek »Sveto Vojske« se.V vrši v četrtek dne 9. t. ih. ob 20. uri v klavir-* ski sobi moškega učiteljišča (Resljeva cesta/? s sledečim sporedom: Deklamacija: Za čašo Vinca rujnega... — A. Kus; O temeljnih nalogah protialkoholne akcije (predavanje). " J. Lindič; Vpliv dramatsk-egn cuaa n* nostni pokret. — M. Kunčič. Debata oz. razgovor. Točno! Vabljeni vsi, ki se zanimate za najbolj pereče socijalno vprašanje ližem! _ , (H‘) — Trgovcem, industrijeem in petnikom v Pariz. V Parizu je osnoval Franc Mikolič, sin našega uglednega trgovca iz Sodražice, pisarno, ki bo skrbela za trgovske in kulturne stike med Francijo in našo državo, zlasti s njenim slovenskim delom. (Agence Commer-ciale Franco-Y-ougoslave, 130, rue Oldener, Pariš XVIII.) Doslej o kakih stikih s Slovenijo skoro da ni bilo govora, dasi bi nam lahko bili v veliko kori-st. Na ta način bomo obenem vršili tudi najuspešnejšo propagando, ki nam je v tujini zelo potrebna. — Sredi J decembra pride gospod Mikolič po trgovskih | opravkih v Jugoslavijo, na kar že sedaj opo-j zarjamo. Naknadno obvestimo naše čitatelje, f kdaj in kje bo takrat na razpolago vsein, Idjp se zanimajo za eksport in impoit, ali ki bi želeli kakršnihkoli pojasnil. Začasno naslav- . ljajte vsa tozadevna pisma na Franc Mikolič, ; hotel Union, Ljubljana. (118) J Ljubljana, jovciuvua — J- _ 1 ,1 > CA strski predsednik Bartel, ki je rfJ ‘ kratki ženski rokavi in kratka žen^t i la stvar mode in takta učitelja, šolsHi laviu-teljev in nadzornikov, ki naj -se brig^o zalo, da šole ne bodo krap erotičnih eks-itari da m bi se dala stvar težko urediti potom ministeriabiih naredi). Ce bi hoteli mediti vse življenje z mimstenalmmi naredbami, bi k j irt to nemogoče in brezplodno deio. Kratki rokavi in kratka krila so torej stvar takta, od strani poljske vlade jim ne pieu nevarnost, da bi se morala podaljšati in poljske študentke so lahko popolnoma -mirne. - Mesto zdravit strup zoper podgane. Frane Letay, višji železniški uradnik si je dal te dni želodec rentgemzirati. V; to svrho e dobil pri okrajni bolniški blagajni v Bud pešti recept, na podlagi katerega mu je miel 1— Klub esperantistov v Ljubljani priredi v soboto dne 11- decembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo rojstnega J dne dr. Zamenhofa, anlorja esperantskega je-zika velik »Zamenhof-ov večer«. Na programu je govor o dr. Zamenhofu, esp. deklamacije, petje in velik ples. Pevske točke izvajata iz j prijaznosti priznana člana naše opere ga. Vil. nta Thierry-Kavčnikova in g. Svetozar Banovec. Oba spremlja g. kapelnik Anton Neffat. Pri prireditvi svira orkester »Sloge«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 10.—. 1— I. m«lim *I»r« sv. Cirila in Metodah' v Ljubljani vabi vse p. n. odbornice k seji, katera se vrši 10. t. ni. (v petek) ob pol 4. uri popoldne v C. M. pisarni. ^ 1— Akademska društvo »Treznost«. Redni sestanek se vrsi na univerzi, \ petek, 10. XII. ob pol 15, uri (balkonska dvorana), tovariši-bratje, udeležite se važnega in zanimivega predavanja po dr. Milan Kostiču: Nov pro- J jekt kazenskega prava in boj proti alkoholu-j — Tajništvo »TreznostK. (110) — Umrl je v Ljubljani g. Josip Bohm, višji knjigovodja Kranjske hranilnice. Pokojnik je bil vzoren uradnik, dober kolega in koncili-janten značaj. Bodi mu lahka zemljica! — Pogreb se vrši danes ob polilo, uri i* £jše žalosti Breg št. 18 na pokopališče k S\. Križu. 1— Smrtna kesa. Včeraj ob 4. zju-iraj ,le umrla po kratkem težkem trpljenju^ v državni bolnici žena posestnika in izvošoka Ana Pukelstein. Naj v miru počiva! — Pogreb se vrši danes ob pol 15. uri iz dezel-ne bolnice. Maribor, m— Simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru se vrši dne 10. decembra pri Gotzu. Na sporedu je Šesta simfonija Čajkovskega ii* Svendesenov karneval umetnikov. Cene -so nenavadno nizke, tako da si vsak lahko pn-vošči ta nenavaden muzikalni užitek. m— Stanovanjsko sodišče razpolaga s sir1 deSimi stanovanji: Slovenska ulica st. 1 > pritličje, dvorLSCe, 2 sobi, kabinet, kuhinja ,n pritikline (stanovanje posestnika Ivana Kora-čiča); Cvetlična ulica št. 21-11,’ 1 soba, predsoba, kuhinja in pritikline (stanovanje -varo la Juga); Orožnova.ulica st. 1, pritličje, j kuhinja in pritikline (stanovanje Koze Dot,- . mami); Samostanska ulica st. 17, ena soba s j štedilnikom (stanovanje Pavaleca); Korost-.a cesta 172, pritličje, ena soba, kuhinja in pritikline (stanovanje Leopolda Stitrzerja); i ez-no Ptujska cesta 53, dvorišče,. ena soba, kuhinja in pritikline (stanovanje Šlefaha' Vaupotiča); Podbrezje, Zagata 3, podstrešje, dve sobi, kuhinja in pritikline (stanovanje, iv, Kapus-a); Košaki št. 344, »M. Lajlersbeig, , ena soba kuhinja in pritikline od .Mihaela t i . • št 57, ena soba, kuhinja in (stanovanje Štefana -Crnenšeka). IZJAVA. Najlepše se zahvaljujem gf^odU !f‘ nika, ki me je 5. decembra t. '. opozonl na nTmeno^neVgdč. Sine z dejanjem, ni ti z besedo podil vi šole. ; Jarše, G. decembra 1926. . Ernest Šušteršič šolski ujJVavitelj .v Jaršah. Gospodarstvo. Peter Miovič, St. Ilj: RAZSTAVA. SRBSKEGA POLJEDELSKEGA DRUŠTVA V 6R0GRADU. V dneh od 12. do 16. novembra se je vršila v prostorih gori navedenega društva razstava i aedjarstva, vrtnarstva in vinarstva. Razstava je nad vse pričakovanje lepo uspela. Razstavljenih je bilo skupaj 8166 skupin in posameznih predmetov. Pri sadjarstvu so bila zastopana jabolka s 1142 skupinami, hruške s 332, kutnje s 164, orehi s 129, lešniki, kostanji itd. s 46 in grozdje s 118 skupinami. Vrtnarstvo je bilo zastopano s 672 skupinami. Sadni izdelki, to so vino, jrbolčnik, konjak, žganje, kompot, marmelada itd. pa 8' 565 skupinami. Pregled nam daje dragocene podatke, v k<> likor so zbrani o količini, ceni, proizvodnji in kraju proizvodnje. Da si predstavljamo važnost teh gospodarskih skupin za našo državo, moram navesti, da je v poslednjih petih letih, to je v 1. 1921 do 1925 bilo povprečno 253.000 hektarjev posajenih s povprečno 78,000.000 sadnim drevesi na leto. V to število je všteto sadje vseh vrst. Povprečno letno Število sadnega drevja »ašalo je približno: sliv Y ’ jabolk 7,000.000 dreves, hrušk 3,5C0.C00 000 podonavska in moravska oblast s 100.000’ drevesi. Ostale oblasti imajo manjše število jablan. Pri slivah je na prvem mestu tuzlnnska oblast z okrog 7,000.000 drevesi, na drugem šu-madijska z okrog 5.000.000, na tretjem valjev-ska z orog 4,500.000, na četrtem podrinska z okrog 4,000.000, osiješka z okrog 3,000.000, vrbaska, moravska, podunavska, niška in kru-ševska z nekaj nad 2,000.000, raška in užiška okrog 200.000 drevesi. Ostale oblasti imajo ‘ sorazmerno manj. Glede hrušk je na prvem meatu mariborska oblast, sledijo ji ljubljanska, osiješka, tuzelanska, šumadijska, podrin-s>a, niška itd. Smokve, oljke in kostanj pripadajo primorskim oblastem in nekaj male-f?a tudi južnim. Največ kostanja je v zagrebški oblasti, na orehih pa je najbolj bogata mariborska, za-a, 1^ .‘frbljanska itd. A Ko primerjamo posamezne pokrajine med freboj z ozirom na skupno Število sadnega drevja, pridemo do zaključka, da ima Srbija v starih in novih mejah okrog 40 milijonov sadnih dreves, to je približno polovico v vsej državi. Ce ae pa 'ozimno u to, da nimajo jažni kraji niti T>lizu toliko sadnega drevja, kakor severni, potem je jasno, da je Srbija v starih mejah najmočnejša med vsemi pokrajinami in je naše prvo sadjarsko središče. Po pokritju domače potrebe se je izvozilo iz naše države sadja v letu 1921 za 262,269.558 dinarjev, v letu 1922 za 254,609.338 Din, v letu 1923 za 445,115.717 Din, v letu 1924 za 238,484.779 Din in v letu 1925 za 167 milijonov 261.425 Din. ^ko dodamo k temu Se izvoz pekmcza (marmelade) v vrednosti 21,286.249 Din, polsni se dvigne gornja vsota na 1.388 milijonov 87.066 Din. Tu niso uračenjene manjše količine drugih sadnih izdelkov. Vinogradov je bilo v tem času povprečno Tia leto 170.000 hektarjev in sicer z ameriškimi trtami okrog 130.000 in z domačimi trtami okrog 40.000 hektarjev. Povprečni letni pridelek vina znaša okrog štiri milijone hektolitrov. Skupna produkcija teh pet let znaša okrog 20,000.000 hi, izvoženega pa je bilo v tem času 160.000 hi vina v vrednosti 70 milijonov dinarjev, kar je naravnost por: Razen tega je bilo izvoženega I grozdja v vrednosti okrog 4,000.000 Din. To pomenja, da znaša skupna vrednost vinogradniškega izvoza okrog 74,000.000 Din ■in da je ostalo okrog 18 milijonov hektolitrov vina v državi, to je, da se je porabilo doma, oziroma, da je v kleteh. Ako si predstavljamo te številke, potem šele razumemo, v kako veliki in nevarni vinogradniški krizi se nahaja naša država in kako preti nevarnost, da bodeta naša vinogradništvo in trgovina z vinom uničena._ Obstoj in bodočnost našega vinogradništva sta odvisna od vinskega izvoza, za katerega se premalo, ali boljše rečeno, nič ne dela. To leto je slaba trgatev to nekoliko parale-lizirala, pri eni prihodnjih bogatih trgatev pa pride gotovo katastrofa. Tega se zavedajo vsi poznavalci naših razmer. Sočivje je zavzemalo povprečno na leto okrog 80.000 ha. Ta površina raste z vsakim letom. V izvozni trgovini so najvažnejši fi-iol, ikrompir, čebula in gobe (kukmaki, cbampignons). V zadnjih petih letih je znašal izvoz čebule v vrednosti 15,736.943 Din, krompirja v vrednosti 59,600.943 Din, fižola v vrednosti 379,023.245 Din in gob v vrednosti 30,128.412 Din. Kakor vidimo so sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo zelo važnega pomena za naše poljedelstvo in bi se mogli povzpeti do zavidne višine, ako bi tudi ostali merodajni faktorji poklanjali tem .panogam isto pozornost kot jo zaslužijo. Tozadevno predstavlja zelo uspešno sredstvo prirejanje sličnih razstav. Srbsko poljedelsko društvo se more postaviti z letos razstavljenim sadjem, grozdjem in sočivjem, kakor tudi a doseženim moralnim uspehom. Razstavo je posetilo preko osemtisoč obiskovalcev in sicer v znatnem številu poljedelci iz vseh krajev države ter maogo tu in inozemskih trgovcev. Ako se samo površno ozremo na kvaliteto razstavljenih predmetov, pridemo do spoznanja njihove nenavadne supremacije. Taki objekti krčijo sami sebi pot do tujih trgov. Razstavljenim predmetom je bilo podeljeno 381 nagrad in to za sadje ter za sadne in sočivne izdelke 249 (tu je všteto tudi grozdje), za vino in žganje 32 in za sočivje ICO. Skupna vsota nagrad znaša 55.000 Din, nagrade pa niso bile denarne, nego so obstojale iz raznih poljedelskih strojev, orodja ter poučnih poljedelskih knjig. S to uspelo razstavo je omenjeno društvo vzbudilo zanimanje taiko producentov, kon-zumentov in trgovcev, kakor tudi merodajnih faktorjev. Ta osrednja razstava je bila nujno potrebna in umestna po številnih uspehih razstav po raznih oblasteh in okrajih ter pomenja rezultat marljivega dolgoletnega dela. Pri tej razstavi sem imel priliko slišati mnenje tujcev, zlasti trgovcev e sadjem v inozemstvu, ki so se dl vili nagim pridelkom ter so takoj stopili v zvezo s producenti in sadnimi zadrugami, kar je zelo razveseljivo. Srbsko poljedelsko društvo ima lepo tradicijo in uživa velik ugled ter zaupanje srb- aklh poljedelcev. Zato Je teleti, da priredi vsako leto slično razstavo ih to s še večjim sodelovanjem ostalih naših producentov iz naprednih krajev, zlasti pa iz Slovenije in Hrvatske. .Naglasiti je treba, da bi bila za take razstave in prireditve potrebna velika in intenzivna propaganda v tujini, ki bi se morala spoznati z odlično kvaliteto našega sad ji in sočivja, kakor tudi stalnega grozdja, ki je vsekakor sposobno za eksport. Tukaj bi morala prevzeti država inicija-tivo. NaSi ikonzulati bi se morali resno angažirati za tozadevno propagando ter za posredovanje med inozemskimi trgovci in mod našimi producenti. OBRTNA BANKA KRALJEVINE SHS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse .obrtnike, da se je 1. decembra t. 1. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke kraljevine SHS. Osnovna glavnica banke znaša 75 milijonov dinarjev, ki je porazdeUena na 375.000 delnic po 200 Din nominale vsaka. .Za sedaj je vpiše samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40%, obrtniki 51%, 9% pa prijatelji obrtništva. — Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku in je banka po zakonu opro- • ščena plačanja davkov in doklad, koje plačajo po svojih zaključnih računih dražbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji delnic. Minister trgovine in industrije bo vsako leto na predlog upravnega odbora banke, po položaju na denarnem trgu določil, koliko sme biti ohrestna mera Obrtne banke kr. SHS višja od obrestne mere Narodne banke kr. SHS. — Pri vpisu je vplačati 20% nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostali znesek je plačati v enakih mesečnih obrokih do konca marca 1929. Tri delnice dajo na glavni skupščini pravico na 1 glas, a nikdo ne more imeti več kot 25 glasov. Vpisovanje se zaključi 15. januarja 1927. Za Slovenijo se vpisuje pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri gospodarsko .zadružni banki in njenih podružnicah, pri podružnici Narodne banke kr. SHS v Ljubljani in Mariboru, ter pri Obrtni banki v Ljubljani. — Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da se mu pošlje obrazec za pismeno izjavo. X Zavarovanje proti požaru. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 10. januarja 1927 ofertalno licitacijo za zavarovanje proti požaru materijala, oziroma inventarja v materijalnem skladišču in delavnici Maribor kor. kol. ter stavb imenovanih edinic v skupni proračunski vrednosti ca 93,000.000 Din. — Splošni in specijalni pogoji ter seznami materijala in stavb so interesentom na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije, državnih železnic v Ljubljani, oziroma se dobe istotam proti plačilu takse 70 dinarjev. BORZE. Curih, dne 8. decembra. Beograd 9.14, Newyork 518.375, London 25.135, Pariz 19.90, Milan 22.10, Praga 15.35, Berlin 123.25, Dunaj 73.10, Bukarešta 2.6925, Sofija 3.75, Budimpešta 0.C07260. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 9. decembra: »Dr. Knock ali Triumf medicine«. Red D. Petek, 10. decembra: zaprto. Sobota, 11. decembra: »Triglavska bajka , premijera. Izvirna pravljična igra. Izven. Nedelja, 12. decembra ob 15. uri pop. »Slaba vest«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek 9. decembra: zaprto. Petek 10. decembra: Nižava. Red E. Sobota 11. decembra: »Manon«. Red A. Nedelja 12. decembra ob 15. uri pop.: »Mrtve oči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven; Ob pol 20. uri zvečer »Terezina«. Ljudska prisil*tava pj-i znižanih cenah. Izven. To in ono. GLAUDE MONET UMRL. V pondeljek je umrl v Giverny-ju pri Ver-nou-u slavni ustanovnik francoskega impresionizma Claude Monet. Claude Monet se je rodil dne 14. oktobra 1840 v Parizu. Svojo mladost je preživel v La Havre-u, kjer se je seznanil z Evgenom Boudinom, enem od predhodnikov impresionizma. Že leta 1856 je razstavil Monet v Rou-enu z Boudinom vred par slik. Nato še je iz-obrazoval dalje. Leta 1963 je moral svoje umetniške študije prekiniti, ker je bil poklican k vojakom. Služil je v Aliiru. Sele čez dve leti se ja posrečilo njegovim starišem, da so mu naMi namestnika, nakar se je vrnil Monet v Pariz, kjer je delal nato v Gleyre-ovem ateljeju. Imel je že takrat popolnoma samostojno umetniško naziranje. Leta 1865. je priredil z Renoirom in Gi«leyem v »Salonu« slikarsko razstavo ter vzbudil Courbetovo pozornost. Njegovo »Damo v zeleni obleki« je jury kakor tudi javnost odklonila. Zola je otvoril vsled tega zoper njega ostro kampanjo. Toda sliko, ki je stala takrat 800 frankov, je kupila pozneje neka berlinska galerija za 30000 mark. Tudi po njegovem povratku iz Anglije ga je »Salon« odklanjal. Vsled tega je ustanovil skupno s Pissarom, Renoirom, Gi»-leyem, Degasom in kakimi 20 drugimi mojstri samostojno umetniško skupino, ki je imela svoje redne sestanke v kavarni Guerbois ter priredila leta 1874 pri Nadar-u svojo prvo razstavo. Ena od petih slik, Ki jih je razstavil takrat Monet je bila označena kot impresija solnčnega vzhoda. Od tedaj se je imenovala ta umetniška skupina »impresionisti«. V drugič so »impresionisti« razstavili svoje stvari leta 1870>. pri Durand-Ruelu, ki je postal nato eden od prvoboriteljev za Monetovo umetnost. Dočim je vstrajala kritika še vedno na odklonilnem stališču, je impresionizem kljub vsemu s časom vendarle prodrl tudi pri občinstvu. Oficijelno priznanje pa je prišlo šele mnogo pozneje. Šele leta 1914 so se otvo-rila Monetu, ki je užival tedaj že dolgo časa v vseh krogih, ki se zanimajo za umetnost, veliko slavo, vrata Louvre.-a. Sprejeli so ga izjemoma kljub pravilu, da naj se sprejme umetnik šele 10 let po njegovi smrti. Monetov najbolj priljubljeni sujet je bila pokrajina ob opoldanski uri. Svoje izredne efekte je dosegel Monet s tem, da je slikal v zelo svetlih barvah, s svetlimi barvastimi sencami, s tenkim čopičem, sedaj v dolgih paralelnih črtah, sedaj pastozno v debelih kapljah. lSavne so njegove serije posameznih pokrajin v raznih dnevnih in letnih časih in pod različnimi atmosferičnimi vplivi. Monet je bil zadnji od velikih francoskih impresionistov. PARIŠKA PLESIŠČA. Plesišča so bistveni faktor slavnih pariških noči. Tudi če bi ne imel Montmartre velike tradicije umetniške boheme, bi zadostovala ostala plesišča zato, da bi slovel ta najbolj tipični pariški mestni okraj po vsem svetu. In teih plesišč je razven splošno znanih »mlinov« »Mpulin Rouge«, »Moulin de la Galette« in drugih velikih z lampioni okrašenih plesnih lokalov nebroj, majhnih in aelo majhnih. Vsa manjša plesišča so združena z bari. V teh lokalih se zabava preprosti pariški meščan. Vstop je navadno s ceste. Gosti sede pri kozarcih vina ali pa kozarčkih ap-pčritiva (žganja) in sicer navadno s klobuki na glavah. Godbo oskrbuje navadno samo glasovir in gosli. Občinstvo je precej pestro: pustolovci, trgovski uslužbenci, flanerji, vojaki, mornarji, dekleta s pobarvinimi ustnicami, tekačice iz velikih trgovskih hiš, mirt i nete, gledališke statistke, modeli, šivilje. Poleg teh preprostih lokalov na bouie-vardu eksistirajo v mirnejših ulicah .tudi finejši etablismaji, ki jih je ustvarila konjunktura. Ti lokali nimajo samo francoskih napisov, temveč tudi angleške, italijanske in španske. PoseČajo jih večinoma tujci. S svojo temotno razsvetljavo, perujskimi preprogami, težkimi zavesami in programi, na katerih bleste imeoa svetovno znanih solo nle-salk, so čudesa razkošja in elegance, »(jha-4eau et caveau eurasien« v rue Pigalle je edeno d najelegantnejših pariških lokalov sploh. Pravijo, da znaša dnevni incasso teh podjetij povprečno po 80.000 frankov na dan. .Pri tenu pa ne smemo pozabiti, da ima ta lokal samo za kvečjemu 40 oseb prostora. To luksuzno podjetje je last ruskih umetnika v, njegove glavne specialitete so ruske plesalke. Isto velja glede »Maisonette' des oomčdiens russes« in »Pho-le-ni-ja« na plače Madelaine. Na velikem boulevardu sredi Pariz* ae nahaja plesišče poleg plesišča. Vsak veSji hotel priredi vsak dan v svoji »halli« »tffve o’ clok tea-je« s plesom. Saksofon, zamorske vizaie, jazzband, pestra mešanica črnih smokingov in blestečih zlatih in srebrnih brokatov. Tu najdemo vse, kar so posneli civilizirani Evropejci po črncih, vbo primitivnosti črncev, s katerimi si hočejo civilizirani Evropejci osvežiti in pomladiti sativri-rane in od tradicije utrujene živce. Onstran velikih boulevardov, v bližini hali, za velikim trgom de la Republique in ba-s til jo pa se nahajajo šele ona plesilča, ki »o za Paril Pouh<. TRIKO - PERILO moške, žene in otroke, volna v raznih barvah rokavice. nvgavice, „ dokoleaice, nahrbt- niki za šolarje in lovci, dežntki, kloti, Sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, kro-Jače, Čevljarje, in orivce edino le pri tvrdki 10S!P PETELINC LIUBLJANA blizu PreSernovega spomenika Najniijc cene 1 mali oeiAsi Vsaka beseda 50 para, Din !•-. debelo . tiskano Gospodinja išže mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu i dvemi ali tremi otroki Vajena je v »eh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe pro«i na upravo lista pod »Dobra gospo-dinja«. Kontoristinja vešča vseb pisarniških'del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primarnega mesta v pisarni. (Jre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prpsi na upravo lista pfd »Marljiva*. or va-Čebin tfoifon l/H. - Talat. M J namizna, v zabojčke po 5 kg pakana, prodaja po izki ceni »E k o n o m«, jubljana, Kolodvorska 7. Stekleno »trezno opeko Imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Širite ,!ar. Op®". N« veliko In malo Lokali za engros mariufak-turno trgovino, opremljeni z inventarjem in dvigalom ter pisarniški prostori se oddajo takoj v najem Vpraša se pri Oblačilnici Miklošičeva cesta. Ravnateljstvo Kranjske hranilnice ja\lja tužno vest, da je v vršitvi svoje službe, po kratki in mučni bolezni preminul njen velezaslužni nadknigovodja, gospod Josip Boehm Pogreb vzornega uradnika se vrši v četrtek, dne 9. decembra 1926 ob pol 4 uri popoldne iz hiše žalosti^ Breg štev. 18. na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojniku ohranimo trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 7. decembra 1926. Uradništvo Kranjske hranilnice v Ljubljani javlja prežalostno vesj, da mu je kruta usoda iztrgala iz svoje srede vzor uradnika in dobrega kolego, gospoda Mestni pogrebni *a»od » Ljubljani. višjega knjigovodjo Na njega zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 9. decembra 1.1. ob pol 4 uri popoldne. Zaslužnemu kolegu ohranimo med nami hvaležen in trajen spomini V Ljubljani, dne 7. decembra 1926. Mesini pogrebni » U«bHanl. 333: TISKARNAMERKUR ta vnutnife ttakovta. TMOVSKO*********** °* Uatna kaltgoi ■—UUBUANA, Simon,QfeflOrfiiieva ulica 13. V TBLSFOR iT. ‘ ——— Tlaka laioptM, knjt-g«, hroftor«, aanlk* tabel«, Katuta, yia, letak*. P oPiyt.nl ce L tv d. fSUSFON ŠT. 562