171. številka. Ljubljana, v petek 28. julija. XV. leto, 1882 I Irhaja * k d t «■ t 'er, i " > "i rcdelje in p . c:kc. t^rvelja po pošti prejeman z- a v st r i j s k o-oge rske dežele z.-; vse leto 16 gld., za pol leta 8 j;ld., M četrt leta 4 aid, — Za Ljubljano bi j j ) 'ijsni.. ra dom za vse 'eto 13 gld., za Setit le .i gld. 80 ki., /a jedca mesce 1 cld. 10 k.. Za po'dj.nje na dom ratuna se po 10 kr. za mesce, po 80 kr. za četrt le i - Zr> tnje de ele tiliko \eč, kolitior poši ena znaša. Z.i oznanila p^.re t,e cl čet"' \> ie je po 0 b .. ee M osni "do jcdcnkv.it i'<\.i, v>o 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat al] večkrat tiska. Dop'' i naj se ' .o'6 Fi m»k trati — Pokopi > M re \.f<č?''>. — Uredništvo in npravnisivo je v Ljuhlj..ui v Frana Ko'mana hiši »Gledališka stolba*. D pravni fitvn n.j . ■ bla; o,;jo poifljatl naroertae, reklamacije, ( masni*, t. j. vse administrativne etfftli Pisma o Rusiji. ii. Navel se je zadnjič resultat zadnjega popisa ali ljudskega številjenja v Rusiji, ki po svojej Iz-rednej vsoti in nepričakovanih številkah vzbuja zanimanje in resno premišljevanje statistikov in državnikov. Ta resultat sam na sebi je uže resnoben, ker kaže divno silo severne države, a postane še res nobneji, ako se pomisli, kolika utegne biti vojna moč, izvirajoča iz prebivalstva 100 milijonov broje čega, ko bode dovršena nova vojaška organizaciji, dogotovljene načitane železnične proge, dozidana uže dovoljena utrjenja, pomnoženo parobrodstvo in druge za promet potrebne zveze. Rusija bode tedaj imela več vojakov nego Francoska in Nemčija vkupe. A nečemo razpravljati na dolgo in široko teh vojnih rfzmer, katere srebajo najboljšo kri naroda in prouzročujejo tako ogromne in neznosne stroške, da uže vse evropske države ječe in stokajo pod pezo vedno rasočega militarizma, marveč osvetliti hočemo veliko silu in bodočnost Rusije z druzega stališča. Ris je, 100 milijonov državljanov je veliko Število, pa to število je še izdatneje z ozhom na razmere. Mej tem prebivalstvom so tri četrtine ruske, in Velikorusi sami broje nad petdt :et milijonov duš, ki govore vsi jeden in isti jezik brez na rečja, so jedne in iste vere in povsem jednacega značaja in temperamenta, tako da je uže slavni Moltke pred par desetletji v svojih pismih o RusiM izrekel se, da je to najkrepkeiše in najštevilneje pleme v Evropi, ki ima veliko bodočnost pred seboj. In ta izrek je popolnem utemeljen, kn;ti ne le, da je jezik Velikorusov državen jezik, so Velikorusi tako energični, delavni in tudi lokavi, vrhu tega pa zlas ' za trgovino in kupčijo tako nenavadno spe sobni, da se mora mei njimi s številom ljudii jedn;-komorno širiti tudi b'-kostanje. Kot, mali vzgled za to trditev služiio nam zidovi, ker je znano, da ži-do\l mei VeMkoidt;* tako malo oprav?;o, kakor mej Francozi, kier jih je le 45.000, ah pa mej Angleži, kjer jih je tudi le neznaten broj. Velikorus ni dvlada s svoio lokavostio, vztrajno :t'o in s svojim kupčij-skim piogledom žida v vsacem ozira, z-to so se zidovi najmočneje in naišLevilneje ne ;ei;evali mej boli lehkoživnimi Poljaki in Rusini, — zato lo bili neredi proti Židom le v juSnej Rusiu — kjar so našli za svoje namene, za svojo večinom le krčma-ljenje, krošniarijo in prodajanje žganja obsezajočo kupčijo, ugodna tla, pravi pravcati Eldorado. Velikorus je v svojih kupčiiskih podietnh pre viden a tudi drzen, in znano je, da so ruski trgovci po Aziji bili tako rekoč predhodniki vojnih čet, katerim so vglajali pota in „rekogno3cirali" poprej nepoznane dežele ia ljudi. Še večje vrednosti, nego vsa ogromna vojna silp, nego trgovinska spretnost in podjetni duh njenih prebivalcev, je pa za Rusijo to, da je v prvej vrsti p olje del j 8ka država, da prideluje na svojih obširnih in plodovitih ravninah toliko žita in živeža, da ga leto za letom preostaje in se za milijone vrednosti prodaje v inostranstvo. Poljedeljstvo je zlat pripomoček proti osiromašenju, proti prole- t ti atu, tedaj tudi sredstvo proti zap.alnim i oeiial-nim demokratom, katerim v polfc leifSkej Rusni še zi dolgo vrsto leL nij mesta. Z naraščajem prebivalstva propidaio po zji-padnih državah manjši po estniki, n v Angleške) uže davno več pravega kmetovalci nii, in ponosni Albijon bode prej ali slej okusil liki starodavni Rimljani resnico: nLat;fundia Romam perdidero". /daj uže Angleška ne prideluje dovolj hrane za svoje vedno rasoče prebivalstvo, uvažati morn žito iz inostrastva, zlasti pa iz Amerike in to v najboljših letih. To tudi lehko stori, se bode ugovarjalo, kajti AngleSka je bogata, ona lehko kupuje pšenico in drugo žito z novci za svoie blago, za svoie obrt niške izdelke pridobljenimi. D: istma, kai pa bode tedaj, ko se to predrugači, ko bodo druge države v obrtni'i tako razvite, da bodo vspešno konkurirale z Anuliio in zaiezile z lastnimi izdelki in proizvodi poplav angleškega blaga? In ta dob; nij več tako oddaljena, kajti če le nekoliko let pogledamo nazaj, vidimo, da je promet angleškega blaga pri nas vedno redkeji, ker naša domača obrtnim napreduje vedno bolj in da uže lehko pogrevamo nekdij tolikanj priljubljene angleške iabrikate. A koliko večja je konkurent . Francozov in mladih Amerikaneev proti Angliji ! Mlada a čila država onkraj atlantl&kega morja je popolnem z vedna svoje mladeniske sile in njeni napredki .o velikanski, sai se uže dandenes računi, koliko milijonov gre vsako leto preko morja in za koliko milijonov naretča premoženje Ziedinjenih Držav. In kadar za angleško blago ne bode več kuncu, s čim kupovati tedai živež, s čim nasititi vedno lačni, a kljubu temu vedno množeči se proletarij&t? Take in j drake misli razumnikov, mej kate-i',m\ je mnogo i nngl kih mislecev, porodile so mnenje, da BO ?i dne države bližajo politične j in društvo ie"< i narhiii. in Angleška bode zade a prva. Poljedel ' ej državi se p i nii b.*ti proletariate i a vs*'1! iz njega ; .vu. m 'i zKh posledic. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b I j a n i 28. julij;« Presvetli cesar pilšel je bil za nekaj dnij na Dum11'; v 1. dan avgusta pa se zopet povrne v Išl. ..HeniMka narodova Mtfranka** založi si svoj p' -ben list, ki prične Izhajati na Dunau s 1. januvarjem 1883. dvakrat na teden s podobami. Ime mu bode naibrž „Petiikaru („ E lini gulden-mann"). Zagovarjati mu bode politični program rnemške narodove stranke", zlasti pa vi stopati težnje obrtniškega b t an ti. Viianje države. Konferenca v Carigradu jela se je kaliti, odkar po lal je vil njo tudi turški suit™ svoja poslanca ter izjavil, da ga je volja poslati svojih vojakov v Egipet. Sult*m stivil je tele pogoje: 1. Porta se ne udeležuje posvetovanj kot drugi v ev ropskem koncertu, temveč kot vihovna oblastnlca nad Egiptom; 2. Dalje pripoznava samo tisto debato, ki teče zgolj in jedino le o egiptovskih razmerah ; 3. Konečuo naj se gleda samo na to, da napravi se stanoviten položaj. Zakaj da se je sultan fako in toliko časa branil, priti v posvete, raz- lagan) ,, Tirne." v dopisu iz Career.'da, češ, da so sultanu Abdula Ilamidu šejki, poglavarji moseje, zagrozili, odstaviti ga in na njegovo meto posaditi velikega Šerifa iz Mekke, kakor hitro bi turški vo-jaci stopili na egiptovsko zemljo. Ali zdaj, ko je kooečno sultan pokazal dobro volio, trudi se angleška vlada na vse Uriplje. ki-.ko bi odrinila Turčijo na stran ter pridobda m Italiio V Zavezo .zahodnih drŽav. PredvčeranHm povabila je s Francosko vn 1 rimsko vlado, na sodeluje pri straži ob sueškem kanalu. Italijanski minister viianjih poslov pa je odgovoril, da mu je počikati, kai da ukrene /.itstran tega konferenca :;m»ii. Včerai obravnaval se je v Carigradu predlog anglesko-francoski, naj se razen Anglije in Francije poveri še katera dmga država v večjo varno it I neukega kanala. Kaj da se je določilo, to uro nij le znano. Zdi se pa, da si države nekaj dnij sem nifso vc8 toke prijateljice, osobitopa sta si n.cvsknž London in Berlin« O Kiti|>(ii: ^Nemogoče je povedati vse gro«, zovitosti fanatičnih Arabcev". Tako izpregovoril je nadzornik iz Tantahii, katerega so angleški vojaci dobili vsega krvavega in bre/. zavesli na potu mej Aleksandrijo in Kaiiro, ter ga potem ta t< len prenesli v Aleksandrijo« Ta nadzornik, Francoz po rodu, je jedmi. ki je še ostal živ iz m isakra v mestu Tantahn, in re^en po vojucih slikal je mesarsko klanje v Tantahu, kolero pričelo ee je zjutraj L8. julija. Tantnh je mesto mej Aleksandrijo in ECsjiro, šteje 00.000 prebivalcev in je po ebno znamenito zbng Bvojifa velikih sejmov. Rešenega moža privezali so divji mohamedanl k oknu in tako moral je gledati, kako do mu parali 17 letno hčer ter davili ženo in .štiri otroke, Po ulici pa je druhal sem ter tja prenaSalo 85 razme njenih mrličev, zraven pa vpila te»* troinjiila grozovite bu.ke. Privezanemu nadzorniku metali so v obraz ko ove Slovedkifa trupel, a driri, mo ki in ženske, plenili so v divjem hrupu po mrlii ih. PolioHn pa ie ropala po hišah in metala dragocene Btvari mej drubal. Kbr pribrujejo zopet dragi, člove ke glave na drogih; krvoločniki povrnili so se ravnokar od svojih grozodejstev« Na nadzornika pozabili so čez 7 ur popolnem, arab>k mladei ič priplazi se tedai k n'eniu :n nadzornik obljubi mu pokazati zaklad, če ga odveze in oprosti. To se tudi zgodi in rešeni mož pod i se, zavit v rjuho, proti Aleksandri:i. Kadar ga uže več nijso nosile noge, za i, rebel se je v pesek in malo zaspal« Vojpci so ga potem našli vsega objedenega. Tri dni nij bi] ničesar zavžil. Tega Francoza poslali so pO tem iz Aleksimdi iie v domovino. Uže taka kratka poročila pretresajo nas z grozo, a kaj se je godilo še v resnici, in koliko n»\i znanega nij! — Kako bi torej bilo želeti, dn bi Angleži odvrnili giozne te šibe! Londonski časopisi sami začenjajo biti nejevoljni, da drže aiHoško če ) v Ivjiptu križem roke. Ker bodo ntrdelki vo;:V za Kuipet namenjeni, odšli stoprav v 4. in !». d n prihodnjega meseci, ker tmie pot iz Poi \ mortha v Aleksandrijo naimenj 14 dnij, tuko je jrsno, da na resno angleško delo nij misliti pred septembrom mesecem, če bo general Wolseley v Aleksandriji č »kal na te čete. Mesec septembe je pa za voiaško delo v F^iptu nail.olj neugoden in nev.ren. ker nastanejo vsled upadania Nilovega hude mrzlične bolezni; za tega deli želim angle>ki listi hitre«.a postopanja in svarijo vlado, naj nikari ne odl.ša na septembra me-Beca, — Anglebki listi tudi poročajo, da šteje vojska Arab! p 3e u'e 50 000 mož., ki so vsi oboro-•>eni. Razdeljeni so v Ah- Biefau, dva polka v Kajiri, dve divi 'ji v Kafr-el-Danaru, 30oo pehote v Ros-setti in 7000 jih je v D.;miett.i. Razen tega je fte 800 konjikov in 700 topničarjev s 86 kanoni. — Z.ulnjo : d »tO bila je majhna praska mej Angleži in Arabci, kakor znano, pri Ilamlehu. Ramleh je kraj, kake pol ure od Aleksandrijo po železnici; važen je pa zavoljo svojega vodovoda, po katerem oskrbljuje Aleksandriio z vodo izza 18G0 leta. Zad njo soboto pa je poslal semkaj 700 konjikov ter najbrž hotel Ilamleh zasesti ter vodo odpeljati Aleksandrije prebivalcem. Angleži pt so jih o pravem času še prepodili ter stmi zasedli Ramleh. Na lr«lt<>m prisodil se nij v prošiern tednu nobeden večji zločin. Ali bi bilo to zapis t ti novemu posilnemu zakonu, ali se pa |e menda narod utrudil večnih neredov, to je določiti težko, vsekako pa je ta istina dobro znamenje in upati je, da začno deželi sijati milejše zvezde. Prve tri mesece v tem letu izselilo se je 14 339 osob z Irskega, torej 3231 več kot lani ob iste.) dobi. Zdaj prebiva le nekaj teri imajo ovce in koze na paši, prav pridno obi skovati, vedno se čujejo pritožbe od posamičnih kmetov, da jim je kivoločnež odnesel jedno ali drugo teh živali); posebno v Novem Svetu in Žibarših klatijo se ti požeruhi uže del j časa, odnesli so uže 5 psov kar iz pred hiše po noči. Pretečeni teden šel je voznik z dvema konjema vpreženim praznim vozom iz Logatca pod Ravnikom domov. Srečal je na cesti jednega teh kosmatinov. kateri se mu nij prej hotel izogniti, dokler ga nij voznik z bičem začel fino vdrihati po glavi. Ženska, katera je na vozu bila, je rekla, da je zver nameravala se kar v ko nja zakaditi; volk je le nekaj korakov od ceste se nad pet milijonov du3 še na Irskem, a še letos zmanjšalo se bode to število znatno, ker izseljevanje vm»k"'1 in Potem se vsedel in za vozom gledal. To ueče nehati. To nij nič čudnega ob tacih razmere h, kot so bile do denašnjega dne na zelenem otoku. Dopisi. Iz l.e sam izrekel, katerega gaslo je: „Z združenimi moČmilu — „Viribus uuitis!" Postava ol 15. novembra 18G7 daje vem avstrijskim državljanom, torej tudi nam Slovencem, pravico združevati se. Vsled te postave ustanovilo seje v na'ej milej domovini mnogo različnih društev, ne le po mestih, ampak tudi po trgih in vas h. Vsa ta društva, čeravno različna, imajo pa jedno in isto namero, namreč slovenskemu narodu koristiti na vse strani in braniti naroda svetinje na postavnej podlagi. Vsa društva so jako važna, a najvažnejša so ona v glavnem mestu, v glavnem taboru, kjer se izdaje vojno gaslo. S tem taborom morajo biti v tesnej zvezi vsi posamni oddelki, zlasti v glavnem taboru samun Ta notranja iveza mej posamniim o Idclki pa mora bit tudi nekako vidna, in ta bi bila, da se vsa Blovenska društva zbero pod jedno streho, — v jednej bili katerej bi Be reklo: „Narodni Dom4*, Kolika kori3t in olajšava bi bila, da je vse, kar miku pravega slovenskega rodoljubu, združeno pod jedno streho, to iehko 1 sak previdi. Ako pristavimo, da bi „N;irodni Dom" zidal se tako, da vsak rodoljub V njem najde prenočišče z dobro postrežbo, gostilno, kavarno in vse drugo, kar bi rad, prišedši v glavno mesto, očividna je važnost in korist nNarodni ga Duma". Uže leta 18G0 rodila se je ta misel, a dejansko izvrševati pričela se je ie le v tekočem letu, to je, nabirati se je pričel denar, s katerega pomočjo se hode v Ljubljani postavila palača — „Na rodni Djm", vidno središče vseh, katerim gori v srci prava ljubezen do naroda svojega. Prostovoljni darovi dohajajo od vseh S trn nij naše domovme, da se izvede ta misel, vse slavnosti in veselice, katere priredijo posan.na društva, množijo s svojimi čistino doneski kapital, ki se bode rabd za zidanje »Narodnega Doma". Tudi idrijska čitalnica spravlja uže delj časa krajcar h krajcarju, da bode tudi ona zamogla po steno BVOto kot slovenskemu narodu dolžni tribut odposlati v Ljubljano, kjer se zbirajo vsi „Narod nemu Domu-' namenjeni darovi. Denes pa priredila je naSa čitainica posebno narodno veselico, katero obhajamo tukaj na planem pod milim nebom, veselico, s katero hočejo tudi Idričanje pokazati dejansko svojo narodnost, ker nje čisti donesek namenjen je »Narodnemu Domu slovenskemu templju. Dolžnost vseh Slovencev pa je, da položimo vsak svoj obolus, svoj dar na altar tega templja, kajti potem bodemo mogli v resnici reči, da je „Narodni Dom" vidno znamenje slovenske vzajemnosti in sploš nega narodnega vzhujenja. Iz llotodrMicc 20. julija. [Izv. dop.] > tukajšnjej okolici so začeli volkovi kmetovalce, ka bilo je ravno ob večernem mraku Pretečeno nedeljo pa je priSel volk prav blizu vasi, sto korakov od hiš, in se je vstopil na potu, katera drži iz malinov proti farnej cerkvi, pred 11 let starega malinarskega fanta, ki je šel po opra vilu na vas, in se mu nij hotel umakniti. Fantek začel je strašno opiti in klicati na pomoč. Prihitela sta malinar in malinarica fantu na pomoč, ž njima tudi nij prav nič hal, ampak jo je kar za psom pomeril s strašno strastjo. Pes cvilil je na vso moč ter komaj všel v malin, kamor se volk nij več upal. Na to so nekateri lovci prihiteli z nabitimi puškami, a bilo je uže premračno in požeruh odnesel je zdravo kožo za zdaj. Mej temi lovci bil je tudi J. P., o katerem sem pred nekaj leti vašemu listu poročal, da je z dvocevno puško z vsakim strelom jednega volka usmrtil in bi bil tudi tretjega, da je nataknil kapico (kapsel) na desno cev, katero je bil v naglici kranjski določil je, da bode nova šola na Mavrlu, v selu dobro uro od Črnomlja oddaljenem, popolnem nemška. Ne bili bi verjeli, da je mogoče kaj ta-cega. da se nijsmo tega sami prepričali. Na dozda-njej mavrlskej Soli za silo (Notschule) je v tekočem letu 42 otrok, a mej vsemi temi samo 8, kojih starši so rodom Nemci, katerih materin jezik je torej nemški. 25 jih zna samo slovenski, so otroci slovenskih st ršev, kateri jih doma vsega potrebnega tudi le slovenski uče; vsi drugi so vešči bolj ali menj obeh jezikov. To so resnične, popolnem zanesljive date. Torej zavoljo 8 otrok nemških (kočevskih) staršev, kojih so nekateri prišli s Kočevskega, kjer so poprej imeli svoja posestva, mej Slovence stanovat, kjer imajo tudi svoje trte, zavoljo te peščice torej mora biti šola na Mavrlu nemška (stockdeutsch). In na kaj se je opiral nas slavni deželni šolski svet, da je izdal tak odlok ? Mar li na poročilo krajnega ali okrajnega šolskega sveta v Čruomlji? Nikakor ne; kajti okrajni šoLki svet sklenil je v svojej velikodušnosti skrbeti tudi za to malo peščico Nemcev s tem, da je priporočil deželnemu šolskemu svetu, ustanoviti javno šolo s poludnevnim poukom (z obema učnima jezikoma), za slovensko deco po-sebe, za nemško (kočevsko) posebe. V tem ravnal je okrajni šolski svet še skoro prepopustljivo. Na te pogoje se ve da se nij udal nemški „Schulvereinu, kateri je bil, kakor je uže znano, hišo za nemško šolo kupil, marveč je dejal, da za utrakvistične šole ne da ničesar. Poročilo okrajnega šolskega sveta rešil je potem deželni šolski svet ugodno s tem, da je potrdil njegov predlog. A kaj se zgodi V — V 23, dan t. m. pride od'ok, s katerim deželni šoski svet preklicuje svoj poprejšnji sklep ter določuje, da bo zopet nabil, a zmotil se je in z malim pokom volka |mavrlska šola povsem nemška, slovenski jezik bode odplaSil. obligaten predmet. In kaj je pač uzrok in povod Dne 25. t. m. imel je kmet J. N. kosce v tej določbi, takej premembi'? Peticija z G2 podpisi bližnjoj senožeti, katera je močno z drevjem pora-1 ondotnih prebivalcev, katere je slepil z raznimi obscena. Ko so delavci šli na uric jest. odvezali po ljubami*), katere podpise je nabiral in za katere je oselnike in pustili jih v goščavi; prišel je volk, agitiral z mnogimi sredstvi učitelj za silo (Notsckul-katerega so pozneje videli, in je trem koscem lohrer) na ondotnej šoli, Švarc, človeče, katero je jermene pri eselnikih čisto požrl. Čudno je, da se bdo uže dobro karakterizovano pred nekaj meseci je predrzni tat najbolj maščeval nad oselnikom zna nega lovca Marka, kajti t?ga je čisto oropal. v »Slovenskem Narodu', človek, kojega predrznost lin impertinenca preseza uže vse meje. Zavoljo nje- Pri priliki naj še omenim, da so letos naši ' g0ve nezmožnosti in zaradi njegovega nikakor vzgled-fantie postavili mlaj o svet. Telesu, katerega je več nega in izpodbudljivega obnašanja prisiljen bil je tukaj mimo potujočih videlo in občudovalo. Bil jo okrajni šolski svet letos vzpomladi na prošnjo ondot-res občudovanja vreden, kajti bil je dolg 27 Vs j ni h stanovnikov odstaviti ga od službe; odloga bilo sežnjev in imel je G krlov po 13 čevljev dol ih brez! mu je danega 3 mesece. Akoravno je pa ta termin „štuklejau, 6, kri meril je fie popolnem 13 palcev na tankem konci. Pripeljalo ga je iz gozda 10 parov volov ; ljudi], da so ga postavili, bilo je G7. Po! dom in javnim oblastem, marveč je še tako predr-stavili so ga prav lepo, brez nesreče.*) ' zen, da prepoveduje ondotnej šolskej mladini obisko- uže davno pretekel, ta človek ne le da še nadalje poučuje ter se tako norčuje in bije v lice c. kr. ura- J. K. Iz 8c»vnicc> 26, julija. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo imel je naš nemški „Schulverein" sejo, pri laterej se je bojda sklenilo, da se vloži prošnja, nnj se prične nemška šola uže prihodnje leto. Da je pa nemška šola pri nas tako potrebna, kakor peto colo pri vozu, razvidi se iz naslednjega. Kje je pri nas kaj nemških otrok V Najhujši Nemci pri nas so: dr. Ausserer, ki nijma nobenega otroka. Kautschitsch ima samo jednega. a ta je uže advokat na Dunaji, tedaj ne bode več v Sevnici hodil v šolo. Deutsch, žid in trgovec, ima eamo 17 letno deklico, Miinnieh reiter pa Shme uže odrasle otroke. Smrekar ima samo jednega sina. ki bi še potreboval ljudske šole, drugi otroci so uže odrasli. Trgovec Schalk nijma nobenega otroka, ki bi še hodil v ljudsko šolo. Je pač nekaj otrok, ki znajo nemški, govore pa vsi tudi lepo slovenski. Le otroka postajinega načelnika znata malo slovenski, pa ta gospod je od denes do jutri pri nas, vrhu tega pa otroka rad pošilja v ljudsko šolo, da se naučita slovenski, kar jima gotovo ško dovalo ne bode. Nemške šole tedaj treba nij, ker nij nemških otrok. Za slovenske otroke pa še menj treba nemške šole, proti katerej se mora protestirati z vso odločnostjo, ker pri nas nečemo „Schulvereinovew zalege. ■ z 15<'!«' Krajine 25. julija. [Izv. dopis (Nemška šola na slovenskej zemlji.) Alea ja^ta est, — kocka je pala. Deželni šolski svet *) Nam bode jaiko drago« Ured vati pouk v krščanskem nauku v za to posebno od-očenib urah v čruomlji ter jim žuga z ostrim stra-lovanjem. In vender je ta poseben pouk določil tudi okrajni šolski svet v Čruomlji ter ukrenil vse take zamude ravno tako izkazovati, kakor druge šolske zamude. Določil je pa to tudi zaradi tega, ter je dokazano, da ta učitelj nijma niti zmožnosti, niti skušnje, niti pravice veronauk poučevati. A kljubu vsem tem ukazom in določbam obnaša se omenjeni učitelj (reete germanizator, mučitelj mladine) samooblastno, kakor kak turški paša. Tako je prepovedal zopet začetkom tega meseca mladini obiskovati veronauk v Čruomlji, na kar je bil tukajšnji g. krojni šolski nadzornik prisiljen, to nemudoma poročiti g. okrajnemu glavui ju kot predsedniku okrajnega šolskega sveta, da se vsaj sezna, kdo je javna šolska oblast, kdo ima torej šolam zapovedovati, ali tacega človeka malenkost ali šolski svet. Morda se bo marsikdo temu čudil, kako da more kdo tako predrzen biti; gotovo se je tudi čuditi, le dobro znamo, za katerim grmom zajec tiči. Varno zavetje in močno zasloinbo ima v nemškem (ponemčevalnem) „Schulvereinuu. Kdo more pač prešteti, kolikokrat je uže premeril pot v mesto Kočevje in nazaj, v preblaženo mesto, kjer si je uže *) Tako je slepil ondotue prebivalco, da je nemški „Sclinlverehi" naložil glavnico baje lli.OOO (!) foiiutov pri prečust. knczoškohjatvn za posebnega duhovnika na onej šoli, dalje, ako bo šola nemška, ne bo treba oudotnim prebivalcem nič za njo plačevati, in mnogo druzega. tolikokrat okrepčal in poročal o svojem delovanju za sveto (?) stvar o zgradbi nemškega mostu „bis zur Adria". In poslušali so ga verno ondotni visoki gospodje, neutrudljivo delavni udje in podpiratelji svojih nemških bratov v Berlina. O kolikokrat so se pač pozdravili s premilimi besedami — parolo društva — ,mit Gruss und Handschltg1, kak.r tudi pismeno. V zlatih sanjah zibal se je njihov klijent na Mavrlu, a levež ue zna, kako kmalu se bo vzbudil ter zaklieal: Sam sem zoper, sam, tako sam ! O svet, kako si nehvaležen. Zapustili ga bodo njegovi zdanji prijatelji, ne-utrudljivi agenti ponemčevalnega društva, agitatorji, kojih jednega, — kolika si eča pač za mesto, — imajo tudi narodni meščanje v svojem mestu. Ali delovanju omenjenega trudoljubivega gospoda se pri vsem prizadevanji nij posrečilo, pridobiti podpiralnih udov, kajti naša zemlja je zemlja slovenska in še nijma ugodnih tal za posilno ponemčevanje. C. kr. okrajni šolski svet, menimo, da bodi uže potrebno ukrenil o tem ter ugovarjal takemu sklepu. Ob jednem pa tudi opozorujemo slavno deželno vlado, da s svojo veljavno besedo stavi meje takemu nenaravnemu in nepostavnemu delovanju po nemčevalmga društva. opravi. Koliko [e zdai v raz«t:vnih poslopjih dela. lehko se sklepa iz lega, da je lamo v soboto doilo 61 neb-zničnih voz, natiač nih z b ngom za razstavo V poslopju It 1-, kjer je na razgled blago zadevajoče mornarstvo, v redu je uže vse. Zadnje dni se je v naglici postavilo še več majh»'nih paviljonov in kioskov, kateri ni,so bili prej v programu. Gospod, ki je bil včeraj pri sv. Andreju, nam je rekel, da razstava vsako pi ičakovanje (tudi odborovo) zelo prekosi. ZvršeVfclni odbor je glede vstopnine določil ta-le pravila : Vstopniški biljet bo stal za dan 50 kr., v četrtek pa 1 gld. Vstopnina v vrt pol ure pred zatvo»enjern poslopij zvečer bo stala 20 kr. Od 1. avgusta do 15 septembra bo razstava odprta od 8. zjutraj do G. zvečer; od 16. septembra do 15. Oktobra od 9. zjutraj do 5. zvečer, od IG. oktobra do 15. novembra od 10. zjutraj do 4. zvečer. Vsako popoindue bodo na razstavnem prostoru igrale tri godbe, 2 vojaški in — ciganska. Godba naših priljubljenih JelaČičev, pod svojim slovečun kapei-nikoin g. Milierom bode došla iz Pulja. Iz Gorice se pričakuje godba regimenta Hess. — Magistrat je za vseh 5 drušlev tržaških postreŽČekov (servi di Piazzrt) napravil nov red iti nove tarife. Policija ima nadzorstvo, da se ne prestopijo. Domače stvari. — (Minister stvo notranjih zadev) izdalo je ukaz na tukajšnjo c. k. vlado, da naj vsem c. k. okrajnim glavarstvom in mestnim magistratom naroči, naj strogo zvišujejo predpise zaradi kroš njarstva (havziranja) in posebno gledajo na to, da se na tanko zvrši določba, da je havziranje z zlatimi in srebrnimi urami strogo prepovedano. — (Nove slovenske šolske knjige.) V „ Narod ne j Tiskarni" tiska se zdaj Jesen ko v a Geografija, pri Kleinmayerji latinsko-slovenski slovar (30 pol), fizika Senekovi čeva; aritmetika prof. Cele s ti ne je uže dotiskana in predložena mini-sterstvu. Mineralogijo spisuje profesor Erjavec. Vse te knjige bodo do sredi septembra t 1. dotiskane. — (Utonil) je deues dopoludne Piskov hlapec s krakovskega predtnestj i v Ljubljani z dvema konjema v Savi pri Tomačevein. Gospodar poslal ga je po pesek, » predaleč je šel v Savo, in ta je odnesla njega, konje, in voz. — (Samomor.) Usmrtil se je včeraj zvečer bivši davkarsk adjunkt Benjamin Potočnik, 33 let star, iz Kranja doma, [na stranišči hiše št. 35 na Poljanskej cesti. Ob 8. u:i je šel na stranišče in ai nož s čevljarskim kladivom zabil v desno stran vratu. Ob 10. uri hotelo je iti neko dekle na stranišče, kar zapazi, da teče po tleh pri vratih kri. Poslali so po policijo, ker se je Potočnik na stranišč1 zaprl; ta je vlomila vrata in našla Potočnika uže mrtvega. Potočnik je rad pil in bil uže nekaj času zme šan, zato tudi izplačan (Abfertigung) in odpuščen iz službe. — (Cesarsko odlikovanje.) V mariborske' okolici dobro znani domoljub in bivši župan frauheinaski g. Franc Divjak prejel je od ce-Barja srebrn križec s krono, v naivišje priznanje zaslug. Čestitamo blagemu starčku prisrčno. Mej naročniki Novic, tiskanimi 1. 1843, beremo ime tudi tega domoljuba in pri vsake j volitvi v Mariboru bil je g. Divjak mej našimi prvoborci in voditelji. Bog ga živi še mnogo let! — (Spremembe v lav. škofiji.) Gosp, Zmazek gre za provizorja k sv. Vrbanu pri Ptuji, g. J. Osterc za kaplana i. v Stari Trg, Fr. Irgl za kaplana k sv. Juriju na južnej železnici. Novo posvečeni mašnik g. Arminij Kapus pride za kaplana ii. k sv. Petru pod Mariborom. — (Nemški „S ch ul ve r e i nu ) gladuje le po slovenskih otrocih, za nemške ne mara, nemškim glažutarjem v Rušah je prošnjo odbil. — (Razstava tržaška.) Malo dni še nas loči od veličastne svečanosti otvorjenja razstave. Ves Trst ta trenutek nepotrpežljivim hrepenenjem pričakuje, in vsakdo se ga veseli, razen peščice abotnib, prenapetih irredentarjev. Za ozaljšanje mesta se je zadnje tedne dosti storilo, pa še bi se lehko več! Gotovo se Trst 1. avgusta prikaže v prazničnej Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 28. julija. Ravno sem poz vedel pri iiaučneni ininisterstvu, da je vlada dovolila vpeljavo slovenskega učnega jezika za vse predmete razen nemščine in grščine na slovenskih paralelkah spodnje gimnazije v Ljubljani in na gimnazijah v Rudolfovem in v Kratiji. Carigrad 28. julija. Nij res, da je Arabi paša pisal sultanu, da bode posredovalno turško vojsko zgrabil z orožjem v roci, ampak Arabi ponavljal je zvestobo in pokorščino sultanu. London 28. julija. Spodnja zbornica Sprejela z 275 glasovi proti 19 kredit za Egipet ter ukrenila, da se pomnoži efektivna vojska za 10.000 mož. Aleksandrija 28. julija. Pismo Sey-nioiira kedivu ponavlja, da si Angleška noče prisvojiti Egipta, niti se vmešavati v svobodo in vero Egipčanov, temveč hoče le ukrotiti upor proti kedivu in ljudstvu, katero hoče ču- mnogo sadunosnih drev.s. Komur so znani hribovski marenberški in tudi kraii v slovensk h goricah in drugod, mora z ul.tvo m>jati in si misliti, kaj le dela ljudstvo, eŠeva!i. saj bi bilo to zaniml|ivo in obče koristno delo. Po hribovski) krajih j • tika zabava, ker vsaka druga manjka, za g. župnike, ka-plane in učitelje neprecenljiva in hvalevredna. Proz društva in pa lističa po nizkej ceni, kolega si tudi manjši posestnik lehko naroči, »e ne da vati. Vojaki naj se vrnejo domov, ljudstvo pa »Poviti veliko. Naše bbige slovenske poslance ka- . i . . v . , , i Uoi- barona Godla, dr. Rulaja, dr. Dominkusa, i t «-r- naj z Arabi pašo in privrženci ravna kakor z I ^ dr gU(ja J Vošnjaka bi pa naprosili, n»j izdajalci. : takemu društvu pravila oskrbijo s notnenjem de- izaajaici. London 28. julija. („Daily News".) Sultanov sklep, poslati vojakov v Egipet, ne bode nikakor vplival na akcijo angleških vojakov. Pariz 28. julija. (Poročilo Ilavasovo.) Konferenca je denes zbrana. Včeraj nij mogla zborovati, ker je bil zastopnik Rusije brez in-strukcij. Pismena izjava Porte se konferenci še nij priobčila. Razne vesti. („Krajw) je naslov novemu poljskemu političnemu časniku, ki izbija od 15. t. m. v Petro-gradu. Urednik mu je E Piltz Ruski listi „Novo-sti" in „Golos" zelo hvalijo to podjetje in mislijo, da bode novi list posebno glasilo v Rusiji, izven kraljevine poljske, živečih Poljakov. * (Gonilni jermeni.) Na Angleškem uže dlje časa izdelujejo velike gonilne jermene. Zdaj so začeli tudi na Dunaji, kjer se v nekej tovarni dela jermen 45 metrov dolg, 1 8 metra širok in 15 milimetrov debel. Ta jermen bode 15.000 kilogramov težak in bode prenašal gonilno moč 500 konj. Narodno-gospodarske stvari. Želje po sadjerejskem društvu. (Iz marenberftkega okraja.) Lepo je drevo v spomladanskem cvetu. Veselo je gledati sad, po vejicah viseč in dozorujoč. Radost nega lica otroci okolo sadunosnega drevesa lazijo in |)obirajo žlahtni sad. Posestnik ima z otroci vrec mnogo veselja s takim drevesom. Se veliko bo'j se mu smeje lice, ako ima ves hrib poln sadunosnega drevja. Veseli se v jeseni sadu za prodajo.^ in pa tudi za jabelčnioo, ki mu daje dobro pijačo. Žalostno pa je videti gol hrib, na katerem bi lehko stalo takemu društvu pravila Oskrbijo s potrjenjein deželne vlade. Za urednika istega lističa bi pa znali dobiti izvrstnega nadučitelja g Praprotnika v Puščavi, ki si je po kratkem delovanji napravi) izvrsten šolski sadjerejski vrt, kateri je gotovo jeden prvih. V iste.a vrtu je večina drevesec z imeni zaznamovana in nihaja se tudi več napisov, koji ogledovale i navdušijo za sadjerejo, na pr. v Bredi vrta stoji napis: Omne tulit punetum, prašno mesto, Naj bo v vrtu ali z.a cesto, Sadno drevje tja posedi, Ali V jeseni ali spomladi. Divvce tebi v zahvalo Zlabno sadje bodi- dalo; Ce i>a ne bi teb' /.orelo, Tvoje bo ime slovelo. Rlpil. Naj bi vsak odraščeni mladenič svojemu očetu vsako leto jedno, pa tudi materi jedno sadunosno drevo, katero je sam izredil in cepil, podaril v vozilo; vrh tega še brat bratu, sestra sestri lejio drevesce dala v godovno, hitro bi bila na&a ljuba in lepa domovina krasen in lep raj. Slomšek. Da bi se ta potrebna želja izpolnila, se prosi za mnenja odličnih sa Ijerejcev in vseh blagih prijateljev slovenskega ljudstva. Upamo vsi, kateri smo se uže o tem predmetu pogovarjali, da ne bo gl*s vpijočega v puščavi. Delovanje na ta način bo prebivalcem slovenskega Štajerja brezštevilno dobička donašalo, ker logovi zgiojajo, ki še ljudem nekaj denarja vržejo, vinski trti pa j>reti trtua uš. Kadar bodo ti dohodki zmanjkali, zna nam uže sadno drevje, ako ga kmalu umno saditi in vzgojevuti začnemo, davati obilo dobička. Upamo, da nam v pomoč pritečejo vsi narodnjaki, kateri imajo posestva na slo-venskej zemlji. J. Žmavc, župnik. ■Poslano. Ker mi nekateri mojih prijatelje? očitajo in podtikajo, da se v letošnjem Matičinem „Letopisu" V spisu: „ Nestor in ustanovi j en je ruske države" s tujim perjem šopirim in tuje razprave za svoje ponujam, izjavljam jim tem potem, da sem z imenovanim spisom le nameraval Slovence seznaniti z jako zanimivim, a pri nas še nikjer omenje nim prepirom o pričetku ruske velevlasti, ter po snel v to svrho slovečo knjigo Thomsenovo: „Der Ursprung des russiscben Staates". Ne vem se več spominati. po čegavej nerodnosti, ali po mo-jej ali po tiskarjevej izpala je iz spisa odločna izjava, da se spis strogo drži Thomsenovih razprav; sicer pak je ta knjiga pod črto večkrat nave d ena. — S tujim perjem šopiriti se, nij moja navada, vrhu tega pa slovi Thomsenova knjiga tako, da je poznana vsacemu, kdor se je le količkaj za staroru.sko zgodovino pobrinil. S takim tujim perjem torej šopiriti se, bilo bi, če uže druzega ne, vsaj zelo nespametno. Za posnetek in ne za originalno delo smatral je spis tudi si. Matičin odbor, ker določil mu je nagrado, kakeršna je prevodom navadna. Toliko svojim prijateljem v pojasnilo. V Ljubljani 20. julija 1882. Ivan Vrhove c. daril za uboge pogorelce v Cerovci v atopiškej tari : G. .tirina Jan. G. Tollazzi T. v Oevcah. v Logatcu 1 gld. — kr. Skupaj . . . O gHL - kr. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Umrli so v LJubljani: 24. julija: Karol Seiko, uradnega sluge sin, 17 MU, Sv. Jakoba trg št. 1. — Pavle ('rajžar, uradnega slu^o hči, 0 mes., Florijanske ulice št. 3f>, za drisko. — Marija Skerbic, čevljarjeva hči, :s leta, Poljanska cesta št. 18. dne 28. julija, (izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. Srebrna renta .... ..... 77 „ Zlati renta.......... **5 , 1860 di/avno posojilo....... 132 „ Akcije narodne banke....... 827 „ Kr; ijitne akci:o......... 322 „ London........... 120 „ Srebro............ — „ Napol.............. 9 „ C< kr. cekini........ . 6 „ Državne marke . .... 58 „ 4°/0 državno s ecke iz 1. 1S54 250 gld. 119 „ DrlaVtie srečke i,. 1. 16H4 . 100 „ 172 , 4°/0 avstr. zlata ren* davka prosta . , i*5 „ Ogrska llaH funta 6%...... 119 10 76 90 kr 88 Meteorologtôno poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 24. julija 01 7. uri zjutraj ob 2. uri pnpoluilne ob 1. ni iTeior 7,'{4-2y nim. 788*27 aim. 788*25 an. + 17-3° C + 27*2»0 + 21-2° C brez-"(trije üluliotna burja lIlMIll burja nejlnn ilrlnnm jasno jasno I 0 00 mm. dežja. 25. julija ob 7. uri zjutraj *h 2, uri popolu dne ob 9. uri mitt 735-11 mm. 734-91 mm. 734-15 mm. -f 183ÜC + 25-4° C + 21-6° C lirrz-i ilri io Hlld Mil barje hrez-ulrije meleno .-!-),:.il" oMiirno 000 mm. dežja. 26. julija ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popluilm> ob it. nri neder 734-27 mm. 73.-i-78imn. 788*26 mm. + 18-4° C + 27-2°C + 13-5° 0 brez-»ctrijc UBtrtl jugozahod shibnion ¡rurenjee nifjlfno iMoma jasno oblačno 30-7 mm. dežja. "s •■—i t—' (M ob 7. rri zjutraj ob 2. mi [lopnluduo ob 7. ni vitr 738- 50 mm. 737-18 mm. 739- 28 mm. + 15-80 C + 2170C -f-15-8° C ilakotea slabotna burja slabotna burja oblačno doloma jasno deloma jasno 0*25 ran. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal v primeri s pretočenimi dnevi precej nespremenjen, vsled tega je bil tudi precej jednako-merno razdeljen in je bil razloček mej maksimom in mini-moni le neznaten. Vetrovi so postali nekoliko močnejši, sploh pa nijso bili posebno spremenljivi. Temperatura je sicer za spoznanje pala, vender je bila Se skoraj povsod nekoliko nad nornialom; razloček mej inaksiinoui in inini-mom normalen. Nebo je bilo precej spremenljivo, največkrat deloma jasno in deloma oblačno. Vreme precej nestanovitno, sem pa tja celo deževno. „ papirna renta 5°/u..... 86 5°/„ štajerske zemlnčč. odvez, oblig. . . 104 Donava re.,'. s cčke b*L . . \v,o ^Id. 114 Zemlj, obe. avitr. 4l/i°/c ^ln.ti zast. listi . 119 Prior, oblig EUzebeUne kirpad. železnico 99 Prior. oblig*. Ferdinandove sev. železnice 10»> Kreditno srečke.....100 gld. 177 Kudoltbve sričke..... 10 „ 20 Akcijo anglo-.ivstr. banke . . 120 „ 122 Tramraway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 224 40 20 68«/, 67 80 75 25 05 75 30 90 75 25 25 60 75 St. 10.071, Razpis službe. (477—3) Pri podpisanem mestnem magistratu se oddaje ustanovljena služba mestnega diplomiranega živino-zdravniko, kateremu je poleg prostega stanovanja odmenjena letna plača (500 goldinarjev in dvojna 10% petletna doklada s pravico do pravilne pokojnine. Prošnje za to Blužbo, katerim se mora'0 dokazila o dovršenih študijah in prejetem živino-zdravni-skem diplomo, o dozdaojem poslovanji, konečno o znanji slovenskega ali namestil njega vsaj katerega druzega slovanskega in nemškega jezika priložiti, je v javnih službah bivajoči m prosilcem po poti pred' stoječega urada, drugim pa naravnost do IO. «v>5u«rja 1**58 pri podpisanem magistratu izročiti. lestni magistrat v Ljnliljaiii, dne 7. julija 1882. Župan : G rass el 1 i. Št. 3838. Razpis služb. (484-2) Za prihodnji deželni zbor kranjski, ki se ima začeti prve dni meseca septembra, -prejmeta se 1 »loveiiMk in I uc-mšk *i(eiioi>ral z dobro plačo. — Za posel sposobni gospodje naj se oglas do io. avgusta 1**2 v puinofncj pisarni deželnega odhora kranjskega v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, dne 22. julija 1882 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica »15 Ur.. Se kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. •J. Cm. KoUie. umirov. dvorni založnik v MOdlingu (144—22) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn. koezjr ji in v vaeh lekarnah, drogucrijah, pariemerijah, pro-_dajalnicah galanterijskih reci j itd. na Kranjskem. Ne zgrešiti! Glavna prodajalniea : Polja n ska (■oslu št. I:'. Pod-(Inižiiira : Scleiibiirtrovo n lire St. 6. umetni vrtar •v "L-JX7BLJj^iTI. Podpleani priporoča se uljudno si. občinstvu in svojim dozdanjim naročnikom, da bi si pri njem naročali šopkov in vencev s trnkov! in napisi vsake vrste, katere prav lepo in ceno izdeluje on sam svojimi rokami iu si. občinstvu nij treba plačevati še posebno opravnine. Pri meni vzprejme se tudi učenec, 14 — Ki let star, učen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, ki jo iz dobro rodovine in ima veselje, umetnega vnarstva naučiti se temeljito. Spoštovanjem (486—2) Alojzij Korzika. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja i?j pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne } boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetran in zoper zlato žilo. O lit v^ini 9snlo£rci>! Lekar C. IIrady, Kremsier, Moravsko. Jedna eklenioa z navodilom, kako se rabi, stano :t> ar*. -a»Li lekarna lekarna Prave ima samo: V Ljubljani: Ga brlel Piccoli, na dunajske j cesti; Josip Svoboda, na Prcfiirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V G o-rici: lekarna A. de (lironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michacl (luglielmo. V Celji: lekar j. K u pfe rs c h m i e d. V K r a ti j: lekar Drag. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. JRoblek. V Sožani: lekar Ph. Ritschel. V črno in lj i: lekar Ivan Blaže k. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemije in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje stnno v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Mariazeller Magentropten — llradv & Dostal — Apotheker, skleniea mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno vnrHtveuo xiimneii)e iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zintuie-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakom- istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—46) Tujci: 27. julija. Pri Mmni: Semrad iz Trsta. — LObl B Dunaja. — Druker z Dunaja. — Pri itlnlict : Kalina iz Zagrena. — Kriiger iz Gfradca. — Dr. Beunziger z Dunaja. Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 obseza-jočim vrtom, un opekur»ke| cesti v Trnovskem predmestji ni. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo. (a«a—14) •faneaB Turiic. i Tinctura Bhei composita vulgo t^rans-ova esenca. 1 steklenica 10 novcov a. V. Ta tinktura narejena je iz rož, in je zato tako priljubljena, ker jo ozdravila užo mnogo tisoč ljudij, kar se vidi iz pohvalnih pisem, ki jih izdeiovatelj dobiva. To zdravilo pomaga pri boleznih v šetodeu in v trebuhu, ozdravi krč in ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zapretje, hnnorojide, zlatenico, glavobol itd. ter je najbolje zdravilo za otroke zopet gliste. (451—3) Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo. Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin, Izdelane eo iz lesa v jako lepej obliki in solidno, sliČne so po meta« Uonej b: rvi z bogatim vkusnim Hipom od b -ona pravim rakvam od, kovin popolnem in i ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene rakve Na telegralično naročilo z naznanjeno dolgostno mero po.'iljajo so takoj na vse žeh ni^ke postaje. i . i'\ deva na prost oder in pokopavs, ono tudi oskrbi s'jajno dekoriranje in pogrebe V in zunaj Ljubljane, kakor iud* oskrbljuje venoe in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in inozemstva in so priporoča v ceno oskrbovalne. (701—£2) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".