ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri popoldne predvsem na severu še posamezne plohe. V soboto bo večinoma sončno.
številka 23
četrtek, 11. junija 2009
Na letošnjem 49. skoku čez kožo ob prazniku velenjskih rudarjev bo častni skakalec predsednik države dr. Danilo Türk, ki se na to že pripravlja. V sredo, prejšnji teden, si je ogledal pridobivanje premoga in se podrobno seznanil s poslovanjem in razvojnimi načrti premogovnika. Poudaril je, da brez tega, da se podrobno seznani z načinom dela v premogovniku in si delovišča tudi ogleda, ne bi mogel napisati verza, ki ga bo ob skoku izrekel. Vesel je, da mu je pripadla čast, da tudi sam
skoči v rudarski stan.
Bobinac najbolj ugleden direktor
Raziskovalna družba Kline & Partner uvrstila predsednika uprave Gorenja na prvo mesto med slovenskimi menedžerji, Gorenje pa tik pod vrh
Omenjena družba že vrsto let opravlja raziskave splošne in poslovne javnosti o ugledu slovenskih direktorjev in podjetij. Letos so tik pod vrh najbolj uglednih slovenskih podjetij postavili Gorenje, njegovega menedžeija Franja Bobin-ca pa razglasili za najuglednejšega direktorja v državi. V Gorenju so veseli, da tudi v teh kriznih časih, ki so zanje najtežji v zadnjih dveh desetletjih, ohranjajo položaj drugega najbolj uglednega podjetja v slovenski splošni javnosti.
»Takšno mnenje je veliko neotipljivo premoženje, ki pomeni trajno konkurenčno prednost in ima v času krize tudi vlogo svojevrstnega blažilca,« pravi Franjo Bobinac. Pri oblikovanju omenjenega mnenja je bila najpogosteje omenjena kakovost, skrb za zaposlene ter jasna vizija in odličnost voditelj stva.
■ mz
Poziv vladi za prekinitev agonije
Nazarje, 9. junija - Blizu 40
zaposlenih invalidskega podjetja Elkroj Nazarje je v avli nazarskega delavskega doma pripravilo novi-
narsko konferenco, s katero so želeli opozoriti javnost na težak socialni položaj, v katerem so se znašli po stečaju matične družbe Elkroj.
Potem ko se je 197 zaposlenih v matičnem podjetju po stečaju lahko prijavilo na zavod za zaposlovanje, kjer prejemajo nadomesti-
lo, morajo delavke invalidskega podjetja še vedno hoditi v službo ali čakati doma brez vseh papirjev. Že štiri mesece niso prejele plač in nadomestil. Da bi presekale agonijo, so podale predlog za stečaj, vendar mora zanj dati soglasje ministrstvo za delo oziroma vlada. Tega soglasja še niso dočakale, dokler pa tega ne bo, se ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje. Prav tako se nimajo obrniti na koga, ker so brez vodstva. Njihov direktor Franjo Remic je že dalj časa na bolniški, stečajni upravitelj matičnega podjetja Stevo Radovanovič pa zanje ni dosegljiv.
■ Tp
Ker vstop v Elkroj tudi za novinarje ni možen, so novinarsko konferenco delavke pripravili kar v avli nazarskega delavskega doma
1,30 EVR
IEAIMO
VELENJE
Nam je res vseeno?
V	nedeljo sem šla na volitve. Pa priznam, da sem malo tehtala. Zato sem svojo »državljansko dolžnost in pravico« tehtala do poznih popoldanskih ur. Da grem, sem se odločila tudi zato, ker sem že doma ugotavljala, kako z levo roko jemljemo Evropo. Bruselj je res daleč, a nenazadnje močno vpliva na naše življenje. Kar sprejme evropski parlament, slej kot prej občutimo tudi Slovenci.
Volilna udeležba je bila letos slaba. Pod kritiko. Ali pa prav zaradi nje. Mnogim je »dol viselo«, katerih sedem izbrancev ljudstva nas bo zastopalo v Bruslju tudi zaradi tega, kar se zadnje mesece, sploh pa dneve pred volitvami, dogaja okoli nas. Afere, sploh tista z Ultro, so preplavile medije. Prekrižale so celo krizo. Ta pa je vseeno, tudi pri udeležbi na volitvah, naredila svoje. Ljudje postajajo apatični, negotovi. Vsi pa dobro vedo, da politiki krize še ne občutijo. Njihove plače vsak mesec so, na isti dan. Za razliko od vseh, ki se na trgu borijo za preživetje. In ti vedo, kako težko je zagotoviti denar za plače in druge obveznosti, tudi tiste do države, ki jih morajo nakazati prav vsak mesec. Ker denar skorajda ne kroži več. Vse več je tistih, ki težko preživijo od dneva, ko dobijo plačo, do dneva, ko na račun »priteče« nova. Še huje je zagotovo tistim, ki so na »socialki«. Sploh, če resnično živijo le od nje. Tudi zato, morda celo iz uporništva, mnogi niso šli na volišče.
Dejstvo je tudi, da mladih politika sploh ne zanima več. Razen tistih, ki so aktivno stopili vanjo. So torej člani katerega od strankarskih podmladkov. Verjamem, da so med njimi taki, ki jih politika resnično zanima, še bolj pa verjamem, da v tem, da se politično opredelijo in postanejo aktivni, vidijo tudi lažjo pot do svojega dobrega življenja. Žal. Med ostalimi celo tisti, ki so že prestopili najstniška leta, ki bodo po diplomi družboslovci, niso prav zainteresirani za dogajanje v slovenski, kaj šele v Evropski politiki. Ko so v nedeljo zvečer na televiziji kazali posnetke iz volišč, nisem na njih opazila skoraj nobenega mladega volilca. Vem sicer, da imajo mladi polno glavo drugih skrbi. Tisti, ki končujejo šolo, tudi študij, se bodo skoraj zagotovo znašli na Zavodu za zaposlovanje. Kako dolgo bodo tam čakali na delo, je dandanašnji prava uganka. Velikokrat zelo dolgo. Tudi zaradi zgrešenega usmerjanja v izobraževanja, zaradi velikega števila tistih, ki sicer diplomirajo ali maturirajo, a s tem pridobijo nezaposljiv poklic. Ja, reforma našega poklicnega šolstva in nekaterih študijskih programov je nujna. Predvsem pa bi bilo pošteno, da bi mladim, ko se odločajo za poklic ali študij, znali povedati tudi, kakšna je verjetnost, da bodo v doglednem času dobili delo.
V	nedeljo zvečer, ko so bili neuradni rezultati volitev znani, so bili vsi zmagovalci. Ob komentarjih izvoljenih in predsednikov strank sem včasih res dobila občutek, da so še največji zmagovalci tisti, ki niso šli volit. Eden od mojih znancev je to, da ni šel volit, utemeljil z besedami: »Ko pridejo na položaj, so vsi isti. Razlika je le v tem, da eni v nedeljo hodijo k maši, drugi pa ne.« To je seveda njegovo (legitimno) mnenje, a tudi v njem se kaže nezainteresiranost ljudi do tega, kar se dogaja okoli nas. In v Bruslju.
Ce naredimo črto pod vse, kar se nam dogaja, če preštejemo samo tedensko razdeljene prehrambene pakete za socialno ogrožene družine, k temu pa dodamo še število tistih, ki se bojijo za delo ali pa so že brez njega, je slika bolj jasna. V času, ko se ljudje bojijo, kako bodo nahranili družino, kako bodo preživeli, jim je figo mar, kdo bo za odlično plačilo zastopal Slovenijo v Bruslju. No, jaz sem volila. Zato bom lahko tudi kritizirala. To pa bodo zagotovo počeli tudi tisti, ki v nedeljo niso šli na volišče. A bi lahko, če bi šli, spremenili vsaj politične interpretacije uspeha posameznih strank. Pa kaj bi se sekirali. Kot kaže, so tako vsi zadovoljni!
■ Bojana Špegel
HVALA ZA VAŠ GLAS!
		PAMETNO JE, ČE VAM POZVONI \ PRED TOČO. IZOGNITE SE TOČI Z NOVO BREZPLAČNO STORITVIJO TOČA ALAKM. POŠLJITE SMS TOČA NA 3131 IN OB NEVARNOSTI TOČE BOSTE _ PREJELI OPOZORILNI SMS. | scloSu roooii so objavubii naavro.moiam posiaki sms roaniku v»i5kia off iatsua. s somlovmuempostaneti £u>k shzpuvISje i STOtflVI TOfA AlAllM. OOJAVA TOC» STO» NA }Bl OHGMI1ZATOI StOUTVB «VAlOV«IH|CA H1CLAV, DA IZVAJALEC ST0«JTV6 H DEM DAO, i stouttvjf BtfZPUiKAZAZAVUOVANCFIAVAlOVlUMa THIGIAV, D.O, K IMAJO SHfNJFMOAVTOMOaiSKDZAVAiOVANIE.
	TOČA ALARM	
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. | (g IfiHITl		
9770350556014
lokalne novice
m
Zapr ehrambnepak ete letos14 tisoč evrov
Velenje - Mestna občina Velenje že nekaj let namenja precejšnja denarna sredstva za nakup prehrambnih paketov in pralnega praška, s katerimi Območno združenje RK Velenje pomaga lajšati stiske pomoči potrebnim občanom.
Lani je združenje s sredstvi lokalne skupnosti kupilo več kot 1400 prehrambnih paketov. Letos jih bo lahko še več, saj je Mestna občina Velenje za te namene predvidela 14 tisoč evrov. 6000 tisoč evrov je združenje že prejelo, po 4000 evrov pa bo nakazala še ob občinskem prazniku septembra in decembra. Poleg pomoči za nakup prehrambnih paketov in pralnega praška Mestna občina poravnava tudi stroške zaposlenih na območnem združenju, prav tako pa je za sofinanciranje programov v sociali in zdravstvu letos predvidela še 7000 evrov.
■ tp
ObčinaŠ oštanjs odeluje inp omaga Rde čim n os kom
Mnogi smo že seznanjeni z Rdečimi noski, posebej tisti, ki smo jih srečali v bolnišnicah. Za vse tiste, ki še ne veste - gre za samostojno, neprofitno in nevladno organizacijo Društvo za pomoč bolnim in trpečim. Rdeči noski pomagajo popestriti sivino bolnišničnega vsakdana otrokom.
Občina Šoštanj se je vključila in pomaga Rdečim noskom z zbiranjem praznih, obrabljenih kartuš in toneijev, ki jih Rdeči noski reciklirajo. Za eno prejmejo 1 €. Vsi, ki bi želeli pomagati v tej obliki, lahko prinesete prazno kartušo ali toner na Občino Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, v času uradnih ur. Vsak prispevek je dobrodošel.
Iz občine Šmartno ob Paki
Težave z
neprofitnimi
stanovanji
V lokalni skupnosti čutijo posledice gospodarske krize na več področjih, tudi pri neprofitnih stanovanjih. Vse več je namreč najemnikov, ki ne poravnavajo svojih obveznosti. Kot kaže, bo prav zaradi tega nekaj stanovanj kmalu tudi na voljo.
Na občinski upravi menijo, da so si nekateri med njimi napačno razlagali pojem »neprofiten«. Seveda je najemnino tudi za ta stanovanja potrebno plačati po zakonskih predpisih. Prispele vloge za subvencioniranje stanarine rešujejo po veljavni zakonodaji in predpisih. Ker pa so merila za dodelitev subvencij precej visoka, prav veliko najemnikov do nje ni upravičenih.
Baronija
Eden najbolj markantnih objektov v občini je tako imenovana baronija. Je last lokalne skupnosti, v njej že vrsto let živijo ljudje. Ze na prvi pogled je očitno, da objekt ni v dobrem stanju. V zvezi z baronijo so v preteklosti obstajali projekti, kako naj bi jo preuredili v protokolarne namene. Sploh takoj po osamosvojitvi. Zal so se pokazale ideje kot zamujene priložnosti.
Občina in upravljalec objekta se sicer trudita zagotavljati znosne pogoje za bivanje, seveda pa si stanovalci želijo več. Več pa pomeni vsaj 600 tisoč evrov (po dokaj realnih ocenah) za temeljito obnovo zgradbe. Tega denarja občina seveda nima, nima pa ga tudi država, na katero so se že obrnili, saj je objekt pod zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sicer se občina
Velenje bo dobilo svoj koktajl
in sla di co
Od 13. do 21. junij a se bodo na 2. Turističnem tednu predstavljala turistična društva, gostišča, potekal bo kramarski sejem, zabavne prireditve in okrogla miza o vlogi turističnih društev pri razvoju turizma
tudi pogovarja z različnimi investitorji, predvsem o tem, kje zagotoviti možnosti za preselitev stanovalcev baronije in se potem lotiti objekta. V tem trenutku jim ne gredo na roko trenutne gospodarske razmere, saj se investitorji težko odločijo za novo naložbo.
Na občinski upravi tudi pravijo, da je en ponudnik sicer izrazil konkreten interes za rešitev tega vprašanja. Kaj iz vsega tega bo, je težko napovedati. Upati je, da bo rešitev prava in pravočasna.
Sanacija plazu v Podgori
V lokalni skupnosti so letos dokončno sanirali plaz v Tajni, čaka pa jih še sanacija plazu v Gavcah. Lansko obilnejše deževje je povzročilo plazenje zemlje v Podgori. Po ocenah bo odpravljanje posledic drsenja zemlje stalo blizu 35 tisoč evrov. Tega denarja občina nima, zato si prizadeva pridobiti sredstva od države. Je pa vprašanje, če se bo ta vključila v sanacijo, ker bi odpravljanje posledic plazenja stalo več, kot je zemljišče vredno.
Nova članica
nadzornega
odbora
Svetniki občine Šmartno ob Paki so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli odstop Draga Kovača z mesta predsednika in člana nadzornega odbora. Odstopil je zaradi daljše odsotnosti. Za novo članico odbora so na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja potrdili Andrejo Mešter. Kdo bo novi predsednik odbora, bodo odločili člani na svoji prvi seji.
■ tp
Velenje, 13. junija - »Vsak začetek je težak. Tega smo se zavedali, ko smo lani pripravili prvi turistični teden v Velenju. Ideja se mi zdi dobra, prvič smo bili malo razočarani nad izvedbo, letos pa računamo, da smo pripravili veliko boljšo ponudbo, zato računamo, da bodo dogodki naleteli na boljši odziv,« nam je v uvodu povedal Franc Špegel predsednik Turistične zveze Velenje. To soboto se bo namreč pričel drugi Turistični teden. Letos so organizatorji, Turistična zveza Velenje, TIC in MO Velenje, pripravili res bogat program. Na njihovo vabilo za sodelovanje se je odzvalo več gostincev in drugih sodelujočih.
V soboto, ko se bo teden pričel, bodo med 9. in 12. uro dopoldne na ploščadi pred Novo pripravili predstavitev občinskih in regijskih turističnih zvez iz Slovenije, ki bodo predstavile lokalne dobrote. »Pričakujemo, da bomo napolnili veliko stojnic, obiskovalci centra mesta pa bodo lahko doživeli lepo dopoldne.
Med drugim bo Anica Oblak predstavila Velenjski koktajl. Tega bodo potem stregli v več gostinskih lokalih po mestu.« Ta dan bo na Cankarjevi potekal tudi bolšji sejem, zato bo še toliko bolj živahno, v hotelu Razgoršek pa bodo pripravili »Mojito party«.
Prvič družinsko kolesarjenje
V ponedeljek bodo ob 18. uri v dvorani Nove pripravili okroglo mizo, na kateri se bodo pogovarjali o vlogi turističnih društev pri razvoju turizma na občinski, regionalni in državni ravni. V torek bodo v kavarni hotela Paka pripravili dan slaščic, pri čemer upajo, da bodo uspeli pripraviti posebno slaščico, ki bo postala prepoznavna po tem, da jo pripravljajo v Velenju. V sredo ste vabljeni na dobrote balkanske kuhinje na teraso hotela Razgor-šek. V četrtek bodo večer ribjih jedi pripravili na Herbersteinu. V petek bodo v kolodvorski restavraciji pripravili dan enolon-
čnic, v centru mesta pa bo potekal kramarski sejem. Isti dan bo potekal tudi dan odprtih vrat na Grilovi domačiji v Vinski Gori. Ob 16 h bodo zeliščarji predstavili zeliščni vrt, v Grilovi hiši pa bodo društva predstavila okoli 15 jedi, ki so jih pripravljali v Šaleški dolini naši predniki.
Zelo pestra bo tudi prihodnja sobota. Ob 9. uri se bo pričelo družinsko rekreativno kolesarjenje od Velenja do Dobrne. Start bo na Titovem trgu, proga pa ni težka. Zato pričakujejo cele družine. Zanimanje je menda že sedaj veliko. V centru mesta bo tudi ta dan potekal kramarski sejem. Zvečer pa vas podjetje Gost vabi na jubilejno Noč ob jezeru.
Turistični teden se bo zaključil prihodnjo nedeljo v Šentilju. Tamkajšnje Turistično društvo, ki še ni upihnilo prve svečke, bo pripravilo nedeljsko popoldne Pod lipo domačo. Od 15. ure dalje bo prireditev potekala v Športnem centru Velenje. Odmevala bo domača, ljudska glasba, stregli bodo domače dobrote.
»Povezanost turističnih delavcev v Velenju je zelo dobra. Zdi se mi, da je to manjkalo, prav povezanost pa bo z leti dala dobre rezultate. Zato se v Velenju za prireditve v turizmu ni bati!« je zaključil naš sogovornik Franc Špegel. Vi pa pokažite, da si tovrstnih prireditev želite!
■ bš
Odprta pot razvoju
Topolšica, 9. junija - Delničarji Naravnega zdravilišča Topolšica so na torkovi skupščini, na kateri je bilo prisotnega 85 odstotkov kapitala, sprejeli vse predlagane sklepe uprave, v zvezi s poslovanjem za zadnji dve leti. To pomeni, da dobička ne bodo delili, ampak ga bodo namenili razvoju in rezervam.
Spomnimo, večinski lastnik je lani skušal delitev dobička doseči s tožbo. Lidija Fijavž Špeh, direktorica Zdravilišča Topolšica, ki je ves čas menila, da je potrebno zaradi naložb v termah racionalno razpolagati z ustvarjenim dobičkom, je z odločitvami skupščine zadovoljna.
■ mz
Z evropskimi sredstvi do vseživljenjskega učenja
Velenje je znano po tem, da zna pridobiti nepovratna evropska sredstva za različne namene. Tokrat so pri tem združili moči Mestna občina Velenje, Ipak (Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij) in Integra (Društvo za razvoj človeških virov) ter skupaj pripravili več razvojnih projektov s področja človeških virov, vseživljenjskega učenja in tehnologij.
Njihov glavni namen je, da dodajo vrednost aktivnemu državljanstvu v skupnosti. S projekti bodo financirali vseživljen-jsko učenje, zastavili projekte centrov učeče skupnosti, virtualno omrežje inkubatorjev in prav tako virtualni center za izobraževanje in usposabljanje starejših svetovalcev.
■ mz
Manjše kot je število, večja bo moč
Kriza prizadela tudi vodečo stranko - Romana že spet v Bruselj, morda se j i pridruži še Zofij a - Zlatka pa še kar ponavlja, da bo pokraj in med tri in osem - Gasilci bolj požrtvovalni od delodaj alcev
In smo opravili še ene volitve. Kot je pokazala udeležba, je nekaterim Evropa še zelo daleč, ali pa menijo, da s svojim glasom ne morejo nič spremeniti, kot naj ne bi mogla nič spremeniti peščica poslancev iz Slovenije. A po ključu nam (za zdaj) pripada sedem poslanskih mest in treba jih je zasesti. Ce že ne zaradi drugega, da poberem(j)o denar, ki nam za evroposlance pripada. Izkazalo se je, da so te, sicer evropske volitve, veliko bolj pomembne vsaj za prestiž strank doma. Mnogi pravijo, da je Slovenija spet zavila malo bolj desno, SDS je spet s prvega mesta spodrinila SD. Slednjo naj bi pokopala kriza, ki sicer ni slovenska posebnost, a v predvolilnem času je bilo slišati veliko besed o tem, da se je vlada, pri tem pa nosi veliko breme prav glavna koalicijska stranka, preslabo spoprijela s krizo. Opozicija je navajala veliko njenih grehov, treba je tudi priznati, da se mnogim ni zdelo simpatično, da koalicija ni sprejela niti enega predloga, ki ga je za hitrejši izhod iz krize predlagala opozicija. Mnogi ljudje pa krizo res močno čutijo, zato so tudi bolj dovzetni za take primere. Vseeno je bilo glavno »opravilo« teh volitev, da smo izbrali srečno sedmerico, ki bo vsaj poskušala naša stališča prenesti v evropske poslanske klopi. Z našega širšega območja se je vanjo uvrstila Romana Jordan Cizelj, upanje ima še Zofija Mazej Kukovič. Po sprejetju Lizbon-ske pogodbe bo namreč Sloveniji pripadalo še eno mesto v evropskem parlamentu in zasedla naj bi ga nekdanje Esotechovka in ministrica za zdravje Kukovičeva. Če bo prišla »v Evropo«, bo to njen precejšen zasuk, saj je bila nekoč veliko bolj orientirana na vzhod; daljni, tja na Kitajsko. In gotovo bo med redkimi evropskimi poslanci, ki se bo lahko ponašala tudi s tem, da vsaj v osnovi obvlada tudi kitajščino. Mnogi med »poražence« teh volitev štejejo našega ministra Mateja Lahov-nika. Med možnimi razlagami, da ni uspel, je najverjetnejša, da je bil posredna žrtev »primera Zares oziroma Golobič«. Tudi sam se je
odločno zavzemal za načelnost in moralnost, pa dobil svojevrstno zaušnico z vrha lastne stranke.
Še nekako v predvolilni čas pa sodi vnovično zagotavljanje ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlate Ploštajner, da je optimalno število pokrajin pri nas med tri in osem. Pa nič več. To je izrekla na okrogli mizi v Celju, mestu, ki naj bi bilo še naprej sedež »velike« pokrajine. Jasno namreč je, da ob majhnem številu pokrajin ne bo mesta za Sašo. Zlata vneto ponavlja, da morajo biti pokrajine močne, take pa so lahko le, če jih ni preveč. Manj ko jih bo, močnejše bodo. To naj bi seveda veljalo tudi za naše širše območje, zato se ne zavzema za Sašo in za Celjsko pokrajino, skupna bo veliko močnejša in imela bo več razvojnih možnosti. Mnogim na našem ožjem območju to seveda še vedno ne gre v račun in tolažijo se, da do pokrajin še ne bomo prišli kmalu, ta čas pa lahko pride še do velikih (političnih) zasukov, morda tudi do drugačnih pogledov na razkosanje Slovenije. Pa se spustimo še malo bolj na trdna, pa čeprav po svoje tudi vroča tla. Ob letošnjem dnevu gasilcev mnogi spet opozarjajo na nerešeno vprašanje prostovoljnih gasilcev. Škoda je izgubljati besede o humanosti dela prostovoljnih gasilcev, o pomoči pri gašenju, reševanju, zaščiti in drugem. Toda mnogi od njih imajo resne težave, ko bi morali med službo zapustiti delo in oditi v »akcijo«. Vsi delodajalci pač nimajo enako dobrega posluha za dobrodelnost, še posebno, če zaradi tega trpi proizvodnja. Zato je treba te zadeve končno ustrezno rešiti. Vsaj za zdaj pa kaže, da kljub neurejenim mejnim vprašanjem in sporom Slovenci Hrvatom nismo obrnili hrbta. Vsaj doslej se jih je za letovanje na plažah v sosednji državi odločilo precej več kot lani. Eno je politika, drugo pa je lep dopust!
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
11. junija 2009

DOGODKI
Türk med velenjskimi knapi
Na letošnjem 49. Skoku čez kožo bo častni skakalec predsednik države dr. Danilo Türk, ki se na to že pripravlja, zato si j e ogledal pridobivanje premoga in se podrobno seznanil s poslovanjem in razvojnimi načrti Premogovnika
MiraZ akošek
Na velenjskem premogovniku so bili prejšnjo sredo počaščeni, da jih je obiskal predsednik države. Po uvodni predstavitvi delovanja Premogovnika, ki sodi med najso-dobneje opremljene rudnike s podzemsko eksploatacijo na svetu, poslovanja in razvojnih načrtov sta ga direktor dr. Milan Medved in tehnični direktor mag. Marjan Kolenc pospremila na jamsko delo-višče na koti - 50 v jami Pesje, kjer si je ogledal, kako in kje delajo
Blok šest ne bi smel biti več vprašljiv
Po besedah dr. Milana Medveda, ki je tudi član vladnega strateškega sveta za energetiko, se gradnja šestega bloka ne more več ustaviti, saj bi bila to nacionalna katastrofa. Edino tako bomo lahko odgovorili na evropske zahteve glede ekologije. Po letu 2012 bo namreč treba kvote CO2 plačevati, zato je nujno, da čim prej zgradimo ekološko manj obremenjujoči blok šest. Ta blok bo imel visoke izko rist ke in bo potreb no za enako količino elektrike, kot jo proizvedemo danes, kar milijon ton premoga manj na leto. Glede na to, da bomo količino elektrike povečali, to pomeni, da bomo s sedanjo količino nakopanega premoga pridobili kar 30 odstotkov več elektrike kot danes.
velenjski rudarji. Seveda je bil ta dan predsednik eden izmed njih, oblečen v njihova oblačila in oprem ljen s potreb no var nost no opremo. Z zanimanjem je prisluh-
zgradimo nov 600 MW blok Termoelektrarne Šoštanj, ki ima tako energent za proizvodnjo električne energije zagotovljen za svojo celot no življenj sko dobo, do leta
nem delu. »Z novimi tehnologijami, dobro koordinacijo s Termoelektrarno Šoštanj in z rešitvami, ki bodo zagotovile varovanje okolja, imamo v tej dolini pomemben del
Dr. Danilo Turk jemlje častni skok čez kožo zelo resno, zato si je želel premogovnik pred tem dogodkom ogledati
nil, daje v globinah Šaleške doline še preko 200 milijo nov ton bilančnih zalog premoga, kar bo ob predvideni porabi zadoščalo za naslednjih petdeset let. Prav zato je tudi tako zelo pomemb no, da čim prej
2054, s čimer bo lahko Šaleška dolina, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, še naprej pomemben steber v energetski preskrbi Slovenije
Nad videnim je bil navdušen. Še posebej ga je presenetila visoka tehnološka opremljenost in dejstvo, da imajo v Premogovniku ob vsakodnevnem trdem delu še posebej razvit občutek za ekologijo in ljudi. Rezultat tega so urejene rekreacijske površine (nad eksploata-cijskim) področjem za aktivno preživljanje prostega časa po napor-
ko se je vrnil iz zemeljskega nedrja, se kot rudarji vsak dan okopal in se razveselil sončne svetlobe. Povedal je, da jemlje častni skok čez kožo zelo resno, saj gaje prite-
Blok 6 ima
zagotovljen energent za celotno življenjsko dobo - do leta 2054
gnil že kot otroka, ko je to dogajanje spremljal na televiziji. Spominja se tudi nekaterih gesel, izrečenih ob tem dogodku, in zdelo se mu je, da sam ne bo mogel napisati primernega, če si pred tem ne bo ogledal premogovnika in dela rudarjev. Sicer pa tudi sicer pogosto obiskuje delovna okolja in se tako neposredno seznanja z uspehi in načrti v njih. Ogled Premogovnika Velenje pa bo tudi dobra
energetske prihodnosti Slovenije. To moramo razumeti, saj se pogosto v medijih pojavljajo površne ocene, ki temeljijo le na enem podatku ali slabih podatkih. Zato je pomembno razumeti celoto in moj tokratni obisk je posvečen razumevanju dela te celote. Tehnološki napredek, ki je bil narejen v Velenju, je pomemben tudi kot možnost za ekonomsko sodelovanje z drugimi državami, na primer z Bosno in Hercegovino in s Srbijo, ki ga Premogovnik Velenje že odpira,« je povedal dr. Danilo Türk, potem
V nedrjih Šaleške doline je še 200 milijonov ton bilančnih zalog premoga
Potre be po ener gi ji neko li ko manj še
V Premogovniku Velenje se kriza pozna toliko, kolikor so zaradi nižje proizvodnje v Sloveniji manjše potrebe po elektriki. Vendar pa ostajajo optimisti, saj so obeti za naslednje leto znova dob ri in pre pri ča ni so, da bo energija pomemben dejavnik v gospodarskem življenju. V letošnjem letu kopljejo premog skladno s proizvodnimi načrti, nakopali naj bi ga toliko kot lani, 4 milijone 100 tisoč ton. Večji del načrta morajo izpolniti do julija, ko se bo začel velik remont energetskih objektov termoelektrarne Šoštanj.
Lani dobi ček
Lansko poslovno leto je Premogovnik Velenje zaključil z dobi čkom v viši ni 400 tisoč evrov. »Na ta rezultat smo zelo ponosni,« pravi dr. Milan Medved, »saj smo se lani v drugi polovici leta srečevali s proizvodnimi težavami zaradi bolj zahtevnih pogojev rudarjenja, kot smo načrtovali, a smo jih uspešno premagali in v celoti izpolnili planska pričakovanja.
osnova za razprave o energetski strategiji Slovenije, varstvu okolja in strategiji razvoja države.
Dr. Milan Medvedje povedal, da seje z vse večjo modernizacijo Premogovnika število zaposlenih v osnovni dejavnosti od leta 1990 zmanjševalo. Trenutno se ukvarja z rudarjenjem manj kot 1400
zaposlenih, kar je manj kot polovica vseh zaposlenih v poslovnem sistemu. Nekaj več kot 1400 zapo-denih dela v hčerinskih podjetjih drugih programov, v kate rih so lani ustvarili kar 28 milijonov evrov prihodkov. Z zagotavljanjem dela v teh dodatnih programih pa so poskrbeli za nadomestna delovna mesta, ki jih je zaradi modernizacije v osnovni dejavnosti vse manj.
Premogovniku
Velenje
priznanje za
družbeno
odgovorno
podjetje
V sredo, 3., in četrtek, 4. junija 2009, je v v Mariboru v organizaciji Inštituta za razvoj družbene odgovornosti potekala mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2009. Na sredini svečanosti sta Inštitut in Slovensko društvo za odnose z javnostjo podelila priznanja in nagrade za družbeno odgovornost Horus, katere pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, v kategorijah majhnih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bila ta nagrada razpisana prvič. Na razpis je prispelo 11 prijav.
Premogovnik Velenje je prejel posebno priznanje za družbeno odgovorno podjetje, saj kot takšno deluje že vrsto let. Družbeno odgovornost pojmujejo kot resno zavezo za ekonomsko uspešnost, kakovost življenja in dela zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo in skrb za širše okolje.
Rekordna bera inovacij
Med 25 inovacijami v regiji Saša 7 zlatih - 4 še za najvišja priznanja na državni ravni - Šaleški inovatorji najmnožičnejša skupina v okviru Gospodarske zbornice Slovenije
tivne dejavnosti v regiji Saša je pohvalila tudi podsekretarka na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Erika Glasenčnik.
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer pa je izrazila zadovoljstvo, ker inovatorji regije Saša sodijo med najštevilnejšo skupino v
jajo najvišjo in najbolj kompleksno raven inoviranja.
Komisija je poleg diplom, bronastih in srebrnih priznanj kar šestim poklicnim in eni splošni inovaciji dodelila zlato priznanje. Med splošnimi je to šlo »v roke« družbi Fori, med poklicnimi inovacijami pa so ga prejeli Gorenje, HTZ ter BSH Hišni aparati Nazarje. Ino-
Tatjana Podgoršek
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je na priložnostni slovesnosti v dvorani Nove v Velenju podelila priznanja in diplome za najboljše inovacije v regiji Saša za leto 2008. Letošnja bera je bila izjemna, saj je na razpis prispelo 25 predlogov (lani 10), ki jih je prijavilo kar 134 avtorjev iz 15 različnih podjetij (od tega 5 takih, ki doslej še niso sodelovala). V 11
letih podeljevanja je bila letošnja bera rekordna.
Po besedah predsednika ocenjevalne komisije pri zbornici Bojana Stropnika so tudi tokrat prevladovale poklicne inovacije. Teh je bilo 19, prihranke, ki so jih prinesle podjetju, pa od par tisoč do milijonskih vrednosti. Letošnje rekordno število inovacij kaže na ponovno rast inovativne dejavnosti v podjetjih, kar je zelo spodbudno. Hkrati pa dokazuje, da sled-
njim tukajšnje okolje daje velik poudarek. Zbornica si bo v prihodnje prizadevala za spodbujanje omenjene dejavnosti tudi v manjših in srednjih podjetjih.
Obseg inova
Zlati inovatorji iz BSH - Hišni aparati Nazarje
Z zlatim priznanjem nagrajena skupina inovatorjev HTZ-ja
okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Med drugim je menila, da je 0,2-odstoten delež Slovenije v deležu 12 novih držav EU skromen. Zato pričakuje, da bo država v prihodnje bolj spodbujala inovativnost z različnimi spodbudami in davčnimi olajšavami na eni strani, na drugi pa z lastnim trajnostnim inoviranjem. To bo prispevalo k usmeritvi v razvoj poslovnih modelov, ki predstavl-
vacije: Mobilna filtracijska naprava - MNF (HTZ , I.P. Velenje), palični mešalnik MSM7xxx nove generacije, Aparat za pripravo toplih napitkov (BSH Hišni aparati Nazarje) in Nova generacija kuhal-nih aparatov širine 600 (NGVA3, NG603) Gorenja, d. d., Velenje pa se bodo potegovale še za najvišja priznanja tudi na državni ravni.
4
V SREDISCU

11. junija 2009
Evropske volitve zaznamovala nizka volilna udeležba
Po dve mesti v Evropskem parlamentu SDS in SD, po eno NSi, LDS in Zares - Volilna udeležba tudi v Šaleški dolini slaba
Milena Krstič - Planinc
V Sloveniji so v nedeljo, 7. junija, potekale druge volitve v Evropski parlament. Zaznamovala jih je nizka, komaj 28-odstotna volilna udeležba, kar je sicer toliko kot pred petimi leti, ko je bila podobno nizka, je pa oboje precej pod evropskim poprečjem, ki znaša okoli 43 odstotkov.
Po volilnih izidih, ti so še delni in neuradni, bodo Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopali: Milan Zver (SDS), Romana Jordan Cizelj (SDS), Zoran Thaler (SD),Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), Jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (Zares). Ko bo sprejeta Lizbonska pogodba, o kateri bo jeseni na Irskem ponovno
referendum, pa bo Slovenija dobila še enega evroposlanca oziroma evroposlanko. Po trenutnih rezultatih bi v Evropski parlament prišla tudi tretja na listi zmagovalne SDS, Velenjčanka Zofija Mazej Kukovič.
Mogoče je zanimivo, kateri kandidati so dobili na teh volitvah največ preferenčnih glasov: Milan Zver (SDS) skoraj 68 tisoč od 121 tisoč, kolikor jih je dobila lista; Lojze Peterle skoraj 41 tisoč od 73 tisoč, kolikor jih je dobila njegova NSi, Zoran Thaler skoraj 38.000 od skoraj 83 tisoč, kolikor jih je dobila lista SD; sledijo Jelko Kacin (LDS), Karel Erjavec (Desus), Ivo Vajgl (Zares), Tanja Fajon (SD). Med deseterico, ki vodi po številu preferenčnih glasov, pa je tudi
Velenjčan Matej Lahovnik (Zares), na osmem mestu. Volilci so mu namenili skoraj 10.500 preferenčnih glasov od dobrih 44.000, kolikor jih je stranka dobila v Sloveniji. Za njim pa sta Ljudmila Novak (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS).
Med sedmimi kandidati, ki so bili v nedeljo v Sloveniji izvoljeni v Evropski parlament, si jih je šest -Zver, Thaler, Fajonova, Peterle, Vajgl in Kacin - pridobilo mandat s preferenčnimi glasovi.
Kako je glasovala Šaleška dolina?
V njenih dveh okrajih, prvem Velenje I, kjer volijo volilke in
volilci pretežnega del mestne občine Velenje, in Velenju II, kamor sodi del mestne občine Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, je bila volilna udeležba podobno kot v Sloveniji, nizka.
Volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament se je v volilnem okraju Velenje I od 17.235 volilnih upravičencev udeležilo 4.314 volilk in volilcev, volilna udeležba je bila 25,03-odstotna.
Rezultati? NSi - 10,39 %, SMS 1,38 %, SLS 1,55 %, Krščanski socialisti Slovenije 0,29 %, SD 24 %, Združeni Zeleni 0,22 %, Desus 9,19 %, SDS 25,75 %, Zares 17,72 %, Neodvisna lista za pravice bolnikov 0,22 %, LDS 8,58 % in SNS 1,72 %.
V okraju Velenje II se je od 17.759 volilnih upravičencev volitev udeležilo 5.178 volilcev, kar je 29, 16 odstotkov.
Rezultati? NSi 12,23 %, SMS 1,05 %, SLS 2,31 %, Krščanski socialisti Slovenije 0,18 %, SD 17,09 %, Združeni Zeleni 0,40 %, Desus 8,97 %, SDS 36,65 %, Zares 10,99 %, Neodvisna lista za pravice bolnikov 0,24 %, LDS 7,49 % in SNS 2,39 %.
Komu preferenčni glasovi Šalečanov?
Zanimivi so tudi podatki o preferenčnih glasovih; v okraju Velenje I je denimo največ preferenčnih glasov dobil Milan Zver za SDS, od 1.024 volilcev mu jih je namenilo 489, Velenjčanki Zofiji Mazej Kukovič denimo 244; pri Zares-u Velenjčan Matej Lahovnik - od 733 volilcev mu je preferenčni glas namenilo 436
volivcev; pri Socialnih demokratih Zoran Thaler, od 993 volilcev, ki so glasovali za SD, mu je preferenčni glas namenilo 369 volilcev, Velenjčanki Andreji Katič denimo 210 in še Desus - 307 od 380 volivcev stranke v okraju Velenje I je preferenčni glas dalo Karlu Erjavcu, v LDS pa od 355 volilcev 268 Jelku Kacinu, pa še Nova Slovenija, od 430 volilcev je preferenčni glas Lojzetu Peterletu namenilo 233 volilcev.
Kaj pa Velenje II? 1.810 volivcev liste SDS je 752 preferenčnih glasov namenilo Milanu Zveru, Zofiji Mazej Kukovič 481, od 604 glasov za NSi jih je 344 šlo Lojzetu Peterletu, od 443 glasov za Desus jih je 336 zbral Karel Erjavec, od 543 volilcev, ki so glasovali za Zares, je 310 preferenčni glas namenilo Mateju Lahovniku; pri SD, za katere je v tem okraju glasovalo 844 volilcev, pa jih je 274 (največ) šlo Andreji Katič.
Število regij in čas nastanka ostajata neznanka
Bo Slovenij a dobila tri, šest, osem ali več regij? - V tem mandatu vlade regij verj etno še ne bo - Če regij e SAŠA ne bo, bo to udarec za razvoj Šaleške in Zgornje Savinjske doline
Decentralizacija države je eden od projektov, ki teče že vrsto let. V minulem mandatu vlade so se že dogovorili, da naj bi Slovenija dobila 14 regij, med njimi tudi regijo SAŠA, ki bi združevala šaleške in zgornjesavinjske občine. Nenazadnje so se zanjo na lanskem ref-e ren du mu izre kli tudi obča ni in občanke.
Ministri ca za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Zlata Ploštajner je 13. maja letos na vseslovenskem srečanju županov, kije potekalo na Brdu pri Kranju, spregovorila o aktivnostih vlade RS pri pripravi pokrajinske zakonodaje. Mnoge je presenetila z izjavami, da naj bi Slovenija dobila le tri, šest ali osem regij. To pa pomeni, da regije SAŠA ne bi bilo.
Kaj o novem predlogu regijske zakonodaje menijo župan Srečko Meh, podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič, poslanec DZ Jakob Presečnik ter Mozirski župan Ivan Suhoveršnik? Vsi so prepričani, da bi bila velika škoda za razvoj Šaleške in Zgornje Savinjske doline, če SAŠA ne bo samostojna regija. In da zgodba z regionalizacijo še ne bo kmalu končana.
»Vsi ima mo fige v žepu«
Velenj ski župan Sre čko Meh je v uvodu poudaril: »Vedno znova prihajamo s predlogi o številu regij, ne da bi se predlagatelji resnično vprašali, kaj regije pomenijo za nas. Najprej bi se morali dogovoriti o vsebini regij. Še pred tem bi morali osamosvojiti občine; še danes večina občin nima izvirnih, lastnih
prihodkov, s katerimi bi lahko financirali delovanje občine. Vezani smo na vire iz države. Druga težava je, da tudi pris toj nos ti regij še niso dogovorjene. Sumim, da imamo, kadar govorimo o regijah, rahlo fige v žepu; zlasti država, ker ne verjamem, da želi prenesti pristojnosti na regije, pa tudi občine se krčevito oklepamo pravic. Imamo pa zato veliko težav. Če omenim samo gradbena dovoljenja: ne izdajajo jih občine, zato težko vplivajo na razvoj, če jim nekdo drug odreja, kaj se bo gradilo. Težava
Srečko Meh
so tudi kmetijska zemljišča, kijih država ne spusti iz svoje pristojnosti, nimamo možnosti, da bi urejali vode in področja ob njih. Vse to bi morali prenesti na občine.«
Meh je prepričan, da so sedanji možni trije predlogi za regijo SAŠA neustrez ni, sploh če naj bi regija vplivala na razvoj. »Ne predstavljam si, kako bi se lahko občina Kozje in Solčava med seboj uspešno dogovarjali o razvojnih projektih. Savinjska statistična regija je
dobra pri iskanju skupnih rešitev v izobraževanju in prometu. Vse ostalo pa na tako velikem področju ni več možno. Če bodo opcija ostale tri, šest ali osem regij, sem za šest regij. Šest škofij, šest glavarjev, pa smo vse postavili pod cerkveno streho!« Slednje je izgovoril s cinizmom v zraku, saj meni, da ni opredeljenih ne šest in ne osem regij. Zato bi se po njegovem mnenju politiki morali čim prej usesti za isto mizo in se dogovoriti o regionalizaciji, saj se mu zdi
Bojan Kontič
zmeda popolna. »Če je bila sedanja opozicija za 14 pokrajin, potem sedaj ne morejo podpreti predloga za manj pokrajin,« je dodal k temu. In še, da kljub temu da je optimist, ne računa, da bodo regije zaživele v času sedanje vlade.
»Odprla se bo Pan do ri na skrinjica«
Bojan Kontič ima kot poslanec v državnem zboru RS nepo sreden vpogled v dogajanje, pa vendarle tudi on meni, da v tem mandatu vlade regij v Sloveniji še ne bo. K temu je dodal: »V prete klem mandatu vlade so bili dogovori med lokalnimi skupnostmi zelo inten-
zivni. Soglasje za 14 pokrajin je bilo v večini lokalnih okolij doseženo. Ime li pa smo raz lič ne pogle de na to ureditev, zato dogovora nismo vsi razumeli tako, kot bi drugi želeli. Na to nas je opozoril referen dum in ljudje, ki so pone kod zavrnili predlog. Regionalizacija države je le ena od zgodb, ki ji tudi naša vlada posveča posebno pozornost. Predsednik vlade je imenoval strateški svet za decentralizacijo države. Ta poskuša pripraviti
Jakob Presečnik
rešitev, ki bi najbolj odražala zahteve po decentralizmu in omogočila, da bi dobili pokrajine, ki bi bile povezovalne in razvojne,« je povedal v uvodu.
Po njegovem je ocena števila pokrajin v tem trenutku še »zelo na pamet«. »Tri pokrajine so po moje premalo, kar bo verjetno ugotovila tudi stroka. S tem države ne bi približali ljudem, težko bi usod-neje vplivali na razvoj svoje pokrajine. Ko govorimo o šestih ali osmih pokrajinah, pa smo hitro na spolzkem terenu. Takoj začnemo razmišljati lokalno, zato je poglavitno vprašanje tudi pri poslankah in poslancih, kaj to pome ni za pro stor, iz katerega izhajamo. Pri številki osem bi velika središča dobila nosilno vlogo regionalizacije države, hkrati pa področja, ki so bila zelo aktivna pri iskanju rešitev - recimo
Koroška - ne bi dobi la sta tu sa pokrajine. Zato se bo tu odprla Pandorina skrinjica. Dodati bo treba vsaj še dve pokrajini. Če se to zgodi, pa bomo hitro prišli še do večjega števila, zato ne vidim razloga, da tudi SAŠA ne bi postala samostojna pokrajina. Zagotovo je najprej treba urediti financiranje in vsebino pokrajin, šele potem bomo določali število.« Tudi Kontič meni, da to ne bo šlo hitro.
Ivan Suhoveršnik
»Škoda, da ni prišlo do soglasja«
V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so oblikovanju regije Saša zelo naklo nje ni, ker - pravi mozir ski župan Ivan Suhoverš nik - menijo, "da bi bilo delovati in se dogovarjati v manjši pokrajini lažje. Sodelovanje v sedanji neformalni regiji Saša seje pokazalo za zelo učinkovito tako na ravni občin kot tudi na drugih ravneh. Škoda, da ni prišlo do soglasja."
Po besedah Suhoveršnika je v tem trenutku tema glede pokrajin potisnjena nekoliko na stran. To skle pa po tem, da so sedaj župa ni malo vabljeni k sodelovanju, da o zadevi vedo zelo malo. » Zdi se mi, daje razpoloženje tako, daje vseeno, koliko pokrajin bo.»
Ivan Suhoverš nik še meni, da bi
projekt pokrajin lahko izpeljali še pred iztekom mandata sedanje vlade, če bi dosegli dogovor, sicer se bo zadeva vlekla v nedogled, kar pa ne bi bilo dobro.
» Za vsa ko dru gač no reši tev bodo potrebni teht ni argu men ti«
Zgornjesavinjčan Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru, o kakšni novi študiji v zvezi s pokrajinami za zdaj še ni slišal. »Do zdaj še nismo prejeli nobene nove analize, nobenega novega predloga. Je pa res, da ima vlada v svojem delovnem programu načrtovano pripravo pokrajinskih zakonov do konca letošnjega leta.«
Kot je pouda ril Pre seč nik regijo Saša vseskozi podpira, vendar se mu zdi, da bi bilo pred raz pravo o številu pokrajin potrebno določiti, kakšne pristojnosti bodo dobile pokrajine, da bodo učinkovit servis občanom. Kako bodo financirane in s katerim denarjem bodo razpolagale. »To bodo še kar hude razprave. Konec koncev smo v regiji Saša že spravili na eno raven marsikatere ustanove, med katerimi nekatere delajo zelo dobro. Če bo število pokrajin manjše od 12, regije Saše in še katere ne bo. Zato bodo za vsako drugačno rešitev potrebni tehtni argumenti.«
Je možna rešitev tega vprašanja še v tem mandatu vlade? Če bo ta pripravila ustrezne predloge zakonov najkasneje do pozne jeseni letos, je sicer - po mnenju Preseč-nika - to možno. Vse kar bo pozneje, se ne bo izšlo. »Že pri prejšnji vladi seje pokazalo, da takih vprašanj proti koncu mandata ni mogoče rešiti,« je še dejal Jakob Preseč-nik.
■ bš, tp

SEJE
Potrjenaza ključni račun inp roračun
160 tisoč evrov za pokritost občine z brezžičnim internetom - Viktorj a Dreva ne bo v nadzornem svetu Komunalnega podj etj a Velenje
MilenaK rstič- P laninc
Šoštanj, 8. junij - Šoštanjski svetniki so ponedeljkovo sejo začeli s sprejemom zaključnega računa proračuna za leto 2008. Temeljito obrazložitev je podala Irena Skornšek, višja svetovalka za finance, in v njej poseben poudarila, da se občina lani ni dodatno zadolževala, presežek - bilo ga je za 762.000 evrov - pa so prenesli v letošnje leto. Zaključni račun je vzel pod drobnogled tudi nadzorni odbor, predseduje mu Ivana Grudnik. Pri pregledu nepravilnosti niso odkrili, kot jih niso tudi v revizijski hiši Loris,
kjer so ocenili, da so notranje kontrole ustrezne, zanesljive in uspešne na vseh področjih, šepa pa na področju javnih naročil, na katerem so te še vedno šibke. Svetniki so zaključni račun brez razprave sprejeli.
Vsem omogočiti dostop do interneta
Sprejeli so tudi predlog proračuna za leto 2010, vključno z amandmajem, ki ga je podala svetniška skupina SDS, s prvo-podpisanim Vojkom Krnežo, sicer tudi pod-
županom Občine Šoštanj. 160 tisoč evrov bodo prihodnje leto v Šoštanju namenili pokritosti z brezžičnim internetom, česar bodo gotovo veseli tisti, ki danes do interneta ne morejo. Takih paje na območju občine precej.
Pospešeno v malo gospodarstvo
Občina Šoštanj ima od ponedeljka pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Prišel bo prav, ko bodo občani želeli pridobiti
sredstva, kijih za ta namen zagotavljajo s pro ra ču nom.
Dreva niso potrdili
Pet opozicijskih svetnikov, trije LDS, po eden pa iz DeSUS in SNS, s prvopodpisa-nim Marjanom Vrtačnikom (SNS), je ob predlogu komisije za volitve in mandatna vprašanja, da za člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje imenujejo Viktorja Dreva (Lista Viktorja Dreva), zahtevalo tajno glasovanje.
Viktor Drev je to funkcijo opravljal že doslej, svetniki pa so odločili, daje ne bo
tudi poslej. Je pa pomenljiv rezultat glasovanja: od 16 svetnikov, prisotnih na seji, ki so oddali veljavne glasovnice, se bi jih z Drevom v nadzornem svetu strinjalo 6, 10 jih je bilo proti.
Novi v zavo du Osnov ne šole Šoštanj
V Svetu zavoda Osnovne šole Šoštanj bodo občino zastopali: Vilma Fece (LDS), Franc Branko Sevčnikar (SD) in Drago Koren (NSi).
V novih garažnih hišah abonmaji ne bodo veljali
Kaj so na majski seji sveta predlagali in kaj spraševali velenjski svetniki in svetnice? - Njihove pobude in vprašanja že imaj o odgovore
Velenje, 8. junija - Tudi na majski seji velenjskega mestnega sveta so svetniki in svetnice postavili kar nekaj vprašanj in dali številne pobude. V petek so v uradu župana že zbrali tudi odgovore nanje, zato jih povzemamo skupaj.
Veliko vprašanj je bilo povezanih z urejanjem prometnih površin in prometa v mestu, zato začenjamo na tem področju.
Več za parkiranje
Majo Hostnik (Zares)je zanimalo, kje bodo lahko v času gradnje
hodom za pešce pri bazenu). Prav tako so bila zgrajena nadomestna parkirišča na travniku. Zaradi tega, ker veliko voznikov ne upošteva zarisane signalizacije, pa pešci hodijo po cesti - površina, namenjena njim, je skoraj vedno zaparki-rana - vozniki pa se vozijo po sredini ceste. Da bo tu več reda, bodo poskrbeli mestni redarji. Dokler se prometni režim na tem območju ne bo v celoti ure dil ( bodo osta la makadamska parkirišča pod bazenom brezplačna. Po končanih gradnjah se bo to parkirišče odstranilo, uporabniki bazena in Ritmo cafe-
maja 2009, isti dan je vzdrževalec ceste tudi zbrisal talno signalizacijo prehoda za pešce na Foitovi in iz prometa izključil semafor za pešce. Še ta teden naj bi semafor tudi odstranili.
Obnova promenade
Član sveta Anton DeCosta (SDS) je opozoril, da je na promenadni cesti preko mosta pri gimnaziji nekaj plošč zdrobljenih. Iz občinskega urada za gospodarske javne službe so sporočili, da so vzdrževalcu javnih prometnih površin že
pripravili strokovno utemeljitev o potrebah pediatrov in ga posredovali na ministrstvo za zdravje.
Članica sveta Katarina Praznik (LDS) je vprašala, kako napreduje bivalna enota za ljudi s posebnimi potrebami v Velenju? Pred letom dni je dobila odgovor, da bodo sodelovali s podjetnikom iz Mozirja. Na občini sedaj pravijo, da bodo z minis trstvom za delo, družino in socialne zadeve uskladili potrebe z že obstoječo mrežo na tem področju. Ustanovili bodo delovno skupino, ki bo pripravila dolgoročno strategijo na področ-
nove garažne hiše in nakupovalnega centra pri Rdeči dvorani parkirali stanovalci blokov v centru, ki sedaj zaradi pomanjkanja prostora avtomobile puščajo tudi pred Rdečo dvorano. V strokovnih službah občine pravijo, da modrih con zaradi novogradnje ne bodo spreminjali, bodo pa predvsem stanovalcem Šaleške 16 omogočili brezplačno parkiranje v garažni hiši pod bazenom. V njej parkiranje za imetnike abonmajev sicer ne bo brezplačno.
V okolici gradbišča nove avtobusne postaje je promet precej neurejen, je še opozorila Maja Hostnik. V občinskih službah pa pravijo, da so za čas gradnje nove avtobusne postaje na novo uredili promet po Kopališki cesti. Zarisana je bila nova (rumena) talna signalizacija ter del povr ši ne, ki je name njen izključno pešcem (vključno s pre-
ja pa se bodo morali prilagoditi parkir ne mu reži mu v garaž nih hišah. Torej brez plačila, ki naj ne bi bilo viso ko, ne bo šlo.
V Staro Velenje le še skozi podhod za peš ce
Mag. Jurij Terglav (SDS) je vprašal, kako dolgo bodo še delovali začasni semaforji na Foitovi in Šaleški ces ti. To težavo so vmes že odpravili, v odgovoru pa so zapisali, da so se na komisijskem pregledu in prevzemu krožišča pod skakalnico 28. maja letos dogovorili, da morajo v najkrajšem možnem času odstraniti začasno prometno signalizacijo in vse začasne talne označbe. Semafor pri gasilskem domu so odstranili v petek, 29.
naročili, da pregleda pešpot na Trgu mladosti in zamenja plošče, ki predstavljajo nevarnost za uporabnike. V letu 2010 pa načrtujejo rekonstrukcijo pešpoti na Trgu mladosti.
Član velenjskega mestnega sveta Jože Zupančič (SD), ki je tudi direktor velenjskega Zdravstvenega doma, je podal pobudo, da slovensko združenje županov opozori ministrstvo za zdravje na problem pediatrov v osnovni zdravstveni mreži, iz katere jih želijo »izločiti«. Ob tem je dodal, daje potrebno dobiti odgovor, zakaj je za celo Koroško in Celjsko regijo razpisano samo eno mesto za specializacijo pediatra. To namreč nikakor ne odgovarja potrebam na terenu, kjer je pediatrov na našem območju občutno premalo. V uradu za negospodarske javne službe so se dogovorili, da bodo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje
Krožišče v Trebuši v znamenju lignita
Franc Sever (SDS) je na majski seji predlagal, da se v krožišču pri Gorici, torej pri novem nakupovalnem centru Trebuša, postavi spomenik rudarja. Že nekaj časa je znano, da bo prvo krožišče na poti iz Celja proti Velenju urejeno v znamenju premogovništva, drugo, v krožišču pod skakalnicami, pa naj bi uredilo podjetje Gorenje. Za krožišče v Trebuši je idejna zasnova ureditve že izdelana. Krožišče bo urejeno tako, da bo simboliziralo Velenje kot mesto, katerega razvoj je neločljivo povezan z lignitom in delovanjem premogovnika. Ureditev krožišča bo končana še letos.
Sever je dal tudi pobu do, da pri odcepu za naselje Pirešica v Vinski Gori, ob pločniku za pešce, uredijo cestno razsvetljavo. Ta je po njegovem mnenju potrebna tudi v križišču za Lipje. Na občini pravijo, da je investitor prenove križišča pri odcepu za Pirešico Družba Republike Slovenije za ceste (DARS), kjer so jim zagotovi li, da bodo
poleg dograditve levega zavij alne-ga pasu uredili tudi umirjanje prometa ter cestno razsvetljavo v križi šču.
V križišču za Lipje je bila ob prenovi vgrajena kanalizacija za kable cestne razsvetljave in valjanec za ozemljitev, tako daje razsvetljavo možno dograditi. Z DARS--om se strokovne službe MO Velenje še dogovarjajo o financiranju lete.
Severja je zanimalo tudi, kako lahko Komunalno podjetje zaračuna porabo vode za dve osebi v stanovanju, kjer živi samo ena oseba, in to na osnovi anonimne prijave? Od tam mu odgovarjajo, da storitev porabe vode obračunavajo na podlagi pisnih sprememb, ki jih sporočijo upravniki večstano-vanjskih objektov. Spremembe števila oseb upravnikom pa sporočijo predstavniki lastnikov večstano-vanjskih objektov. Torej se res lahko zgodi, da si kdo od tistih, ki posredujejo podatke, kakšno dodatno osebo v stanovanju »izmisli«, Komunalno podjetje pa tega dodatno ne preverja.
■ BojanaŠ pegel
ju dnevnih centrov, celodnevnih centrov in bivalnih skupnosti.
Zanimalo jo je tudi, kdo zbira zanimanje za razvojni oddelek za predšolske otroke? Če je upad zanimanja povezan z družinskimi pomočniki in tem, da kdor prejeme finančno nadomestilo za družinskega pomočnika, svojega otroka ne more vključiti v razvojni oddelek, se ji zdi to nedopustno. Iz odgovora izvemo, da so straši tisti, ki izrazijo željo za vpis predšolskih otrok v razvojni oddelek v Vrtcu Velenje ob rednem vpisu. Ta je letos že končan. V razvojni oddelek vrtca, kjer izvajajo prilagojen program za otroke, so lahko vključeni najmanj 3 in največ 6 otrok s posebnimi potrebami. V letošnjem letu in tudi za prihodnje šolsko leto starši niso izkazali potreb po vpisu otrok s posebnimi potrebami v razvojni oddelek Vrtca Velenje.
Slovenska vojska v Citycentru
Predstavitev vrhunskih športnikov -Orkestra Slovenske vojske in Gardne enote
Celje - Od ponedeljka, 8. junija, do sobote, 13. junija 2009, bo v Citycentru Celje potekala atraktivna predstavitev Slovenske vojske. Predstavila se bosta tudi orkester Slovenske vojske v polni zasedbi in garda Slovenske vojske. Slovenska vojska skuša tudi s takšno promocijo pridobiti nove kadre v svoje vrste. V Citycentru Celje bodo zato v tem tednu vsem zainteresiranim nudili tudi ustrezne podatke o Slovenski vojski, predstavili bodo vozila in opremo vojske, potekale pa bodo tudi razne demonstracije.
Predstavitev bodo popestrili nastopi in pogovori z vrhunskimi športniki zaposlenimi v vojski - Martino Čufar (športno plezanje), Klemenom Feijanom in Matjažem Cerajem, oba judo, Davidom Nagodetom in Gregorjem Loviščkom, oba boks, ter Markom Prezljem, alpinistom -ti bodo v pogovorih sodelovali vsak dan predstavitve od 18. ure dalje. Nastop Orkestra Slovenske vojske ter izvedba show programa Gardne enote slovenske vojske pa bosta v soboto, 13. junija, ob 11. uri.
6
UTRIP
AS
11. junija 2009
Od srede do torka - svet i n domovina
a
s
Sreda,3. junij
Kot strela z jasnega je v javnost udarila novica, daje Gregor Golobic priznal, daje v preteklosti lagal. Slišali in videli smo, da ni bil iskren, ko na vprašanje novinarjev ni razkril, da ima lastniški delež v Ultri SUM. Premier Borut Pahor je na to odvrnil, da mora minister za viso ko šol stvo o svojih nadalj njih korakih razmisliti do konca prihodnjega tedna. Slišali pa smo tudi že, da bo Golobic o svojem odstopu premislil v prihodnjih dneh, potem ko se bo pogovoril s kolegi
Golobič je priznal, da je lagal.
v stranki in ko bo ugotovil, kakšno je o tem javno mnenje.
Zaključevala seje zgodba o podjetju LTH. Okrožno sodišče v Kranju je namreč ugodilo predlogu občine Škofja Loka za začetek stečajnega postopka.
To pa ni bila edina gospodarska zgodba dne: slišali smo, da bo nepremičnine in opremo Steklarske Nove, ki je v stečaju, najela družba za poslovno svetovanje GSO, katere lastnik je Joc Pečeč-nik.
Sešla sta se slovenski predsednik Danilo Türk in hrvaški predsednik Stipe Mesic.
Vladimir Putin je Evropo opozoril, da bi lahko bila kmalu spet plinska kriza, saj ima Ukrajina težave pri plačevanju ruskega plina. Brez dobave novega plina za zapolnitev svojih podzemnih rezerv po Puti-novih besedah Ukrajina ne bo preživela in bo prisiljena vzeti plin, ki je namenjen za tranzit, kar pomeni, da bo v nekaj tednih prekinjena dobava plina Evropi.
Četrtek,4. junij
Navkljub predvolilni kampanji, ki se je bližala koncu, je bila v središču zgodba o Golobiču. Izvedeli smo, da minister ni le solastnik enega, ampak treh podjetij na Nizo-zem skem, ki so regi stri ra na na istem naslovu v Amsterdamu. In ravno ta dan je dejanje ministra za visoko šolstvo komentiral Danilo Türk. Dejal je: »Napako je priznal, jo obžaloval in se zanjo opravičil in mislim, da je to dobro. Opazil sem tudi to, da pri njegovem ravnanju ni bilo nobene protipravno sti.«
Somalijski morski razbojniki so s tremi hitrimi čolni v Adenskem zalivu poskušali napasti slovensko ladjo Postojna, a njihov poskus ni uspel. Ladja je namreč plula v kon-
voju štirih ladij, ki jih je spremljala tudi indijska vojaška ladja. Ta je ob poskusu napada izstrelila več opozorilnih strelov, kar je razbojnike odvrnilo od namere in so zbežali.
Minister za finance France Križa-nič je dejal, da bo slovensko gospodarstvo ob povečanju izvoznih naročil in izboljšanju gospodarske klime poleti začelo spet rasti.
In če smo pri nas začeli razmišljati o boljših časih, je bila Velika Britanija v hudi krizi. Vladajoči laburistični stranki je podpora padla najnižje v zadnjih 22 letih, Britance pa sta skrbela predvsem vse hujša gospodarska kriza in politični škandal z zapravljanjem davko-plačevalskega denarja, kije že odnesel mesta nekaterim poslancem in ministrom.
Petek, 5. junij
Slovenski in avstrijski predsednik sta se poklonila žrtvam koncentracijskih taborišč na obeh straneh Ljubelja.
Še naprej je domačo politično sceno razburjala zamolčana lastnina Gregorja Golobiča. Katarina Kresal je tako odločno zavrnila namigovanja, da naj bi za afero stal LDS. Po mnenju prvaka SDS Janeza Jan še pa bi se moral Golo bič zgledovati po primeru Pavla Rupar-ja, ki je oktobra 2006 odstopil s poslan ske funkcije.
Afe re pa niso bile aktu al ne le doma: italijanski premier Silvio Berlusconi se je z napovedjo tožbe španskega časopisa odzval na objavo spornih fotografij iz njegove vile na Sardiniji. Časopis je namreč objavil pet fotografij, na katerih je videti več žensk z zakritimi obrazi, dve se sončita v tangicah zgoraj brez.
Trdno se je trudil stati tudi britanskega premier Gordon Brown. Iz tira ga tako ni vrgel niti odstop treh ministrov v zadnjih 24 urah -premier seje odločil, da bo ostal in preoblikoval vlado.
Somalijski pirati so skušali napasti slovensko ladjo. Ni jim uspelo.
Britanski premier se ni odločil za odstop.
Svetovna javnost se je še ukvarjala z izginulim letalom. Preiskovalci so predvidevali, daje bila prekinjena povezava med različnimi merilniki hitrosti. Prav tako so preiskovalci potrdili, da je bilo v bližini poti letala več vremenskih dejavnikov, ki potrjujejo sume o hudi nevihti.
Sobota,6. junij
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je povedala, da bodo odgovorni za slabo varovanje granat in protitankovskih raket, ki so izginile iz vojaškega skladišča v Pivki, osebno odgovarjali. Jelušičeva je povedala še, so bili varnostniki na območju skladišča, »vendar oblike tega varovanja so očitno take, da ne ustrezajo«, in dodala, da preiskujejo tudi, ali so vse službe dosledno opravljale svoje delo. Gospo darski minis ter Matej Lahovnik seje v Rusiji dogovarjal o projektu Južni tok.
Mediji so poročali, da namerava
vlada z uredbo v kratkem omejiti zaposlovanje tujcev pri nas. Med drugim bo omejila tudi »uvoz« plesalk v nočnih lokalih. Za ta ukrep so se odločili zaradi naraščanja števila brezposelnih in zlorabe delovnih dovoljenj ter dovoljenj za prebivanje.
Brazilske oblasti so sporočile, da so našle dve trupli potnikov in razbitine francoskega letala, kije izginilo na poti iz Brazilije v Francijo. Poleg trupel so brazilski preiskovalci našli sedež s serijsko števil-
Z najdbo so potrdili žalostno pričakovanje.
ko, ki ustreza letalu Air Francea, in kovček, ki je imel list z oznako te letalske družbe.
V požaru v vrtcu na severovzhodu Mehike je umrlo najmanj 31 otrok, več deset otrok pa so zaradi opeklin in težav z dihanjem odpeljali v bolnišnico. Vzrok požara ni bil znan.
Nedelja,7. junij
Volili smo, tokrat poslance v Evropski parlament. Poleg teh volitev pa so v občinah Zagorje, Miklavž na Dravskem polju in Postojna potekali tudi posebni referen du mi. Zve čer smo izve de li, da smo delo v Bruslju zagotovili Mila-
4
\
tev. O volitvah v Sloveniji so poročali tudi tuji mediji in tiskovne agencije. »Slovenija je obrnila hrbet premierju Borutu Pahorju,« se je gla sil naslov član ka v tržaškem dnevniku Il Piccolo.
Peter Jančič je zaradi izjave o primeru Ultra, ki ni bila usklajena z njim, odstopil s položaja predsednika Združenja novinarjev in publicistov. V razlogih za odstop je Jančič zapisal, da izjava za javnost, ki je bila posredovana v imenu upravnega sveta združenja, »ni bila usklajena«, da o njej ni bilo konkretnega glasovanja in da je zato kot predsednik združenja ni posredoval javnosti.
Z veliko hujšo kaznijo sta se spopadali ameriški novinarki v Severni Koreji. Tamkajšnjo sodišče ju je namreč obsodilo na 12 let prisilnega dela zaradi »hudega zločina-nad ljudstvom« in nezakonitega vstopa v državo. Poznavalci tamkajšnjih razmer so pričakovali obsodbo novinark, so pa napovedali do 10 let prisilnega dela.
Ukrajinska plinska družba Nafto-
Izvolili smo jih, a udeležba je bila (katastrofalno) nizka.
nu Zveru (SDS), Romani Jordan Cizelj (SDS), Zoranu Thalerju (SD), Tanji Fajon (SD), Lojzetu Peterletu (NSi), Ivu Vajglu (Zares) in Jelku Kacinu (LDS). Vse stranke so v sebi prepoznale zmagovalca.
Iz morja so potegnili še 15 trupel potnikov z nesrečnega francoskega letala, ki se je ponesrečilo v Atlantiku. Kot smo slišali, identitete najdenih trupel javnosti ne bodo razkrili.
Češki parlament je pričakovano izglasoval zaupnico začasni vladi Jana Fischerja, ki bo tako državo vodila do predčasnih parlamentarnih volitev oktobra.
Na Hrvaškem so se odločili, da bodo do začetka oktobra, ko se konča turistična sezona, trgovine odprte tudi ob nedeljah, in sicer do 14. ure.
Mnogi so pa tudi tega dne svoje upe polagali v ameriškega predsednika. Obama naj bi tudi pri vprašanju raziskovanja vesolja odigral tako ključno vlogo, kot jo je pred njim John F. Kennedy.
Ponedeljek,8. junij
Večina medijev je pojasnjevala, kako izbiramo poslance v EP in še enkrat ponavljala znane izide voli-
Novinarki so obsodili na 12 let prisilnega dela.
gaz pa je sporočila, da njene majske obveznosti za dobavljeni ruski plin znašajo 647 milijonov dolarjev in daje plačilo nakazala v celoti.
Na skupščini finančne družbe Maksima Holding, ki jo lastniško posredno obvladuje član uprave Istrabenza Igor Bavčar, so med drugim izglasovali dokapitalizaci-jo družbe v višini 15 milijonov evrov.
Torek, 9. junij
Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da kot predlagatelji usklajujejo Zakon o integriteti v javnem sektorju, po katerem naj bi funkcionarji med svojim mandatom javno razkrili podatke o svojih prihodkih in premoženju. Kot so še dejali, naj bi vlada čistopis besedila obravnavala še pred počitnicami.
Nekateri novinarji niso mogli dati miru »aferi Golobič«. Tako so s to temo spet obremenjevali tudi pre-mierja Pahorja, ki jim je odvrnil: »Mislim, da je prav, da se minister najprej odloči sam, in potem se bomo odločili vsi skupaj.«
Tudi uradno se je medtem naša država znašla v recesiji; slovenski BDP se je namreč v prvem letošnjem četrtletju zmanjšal za 6,4 odstotka.
Brazilska preiskovalna ekipa je iz morja potegnila rep
nesrečnega Air Franceovega letala. Sicer pa so sporočili, da so našli 24 trupel od 228 pogrešanih.
Nam bodo funkcionarn-ji med mandatom res dolžni zaupati svoje finančno stanje?
1
Življenje v sinusoidah
žabja
perspektiva
Katja Ošljak
Ta svet ima ogromno pozitivne energije. Včasih je ne občutimo in nas preveva globoka žalost, razočaranje nad sporočilom, ki nam ga pripoveduje življenje. Potem pridejo trenutki, ki nas z elanom odlepijo od tal in dajo skorajda nadnaravno moč, ki seže do zvezd, s katerimi si lahkotno postrežemo. Kot danes, na primer, ko je skorajda že minil čisto običajen ponedeljek, dolg, deloven in naporen. Vendar zame nič težak, saj so mi naproti prišli meni tako ljubi ljudje. Presenečenja na vsakem koraku, prijazen nasmeh v vsakem sporočilu, ljubezen v pogledih.
Sinusoida vsakdana nas vodi proti zvezdam, od neba proti tlom in spet nazaj navzgor. Pri vsakem padcu lahko postanemo močnejši in si utrdimo oklep za naslednjega. Vendar ne smejo biti padci tisti, ki nas usmerjajo. Voditi nas morajo pozitivni deli krivulje, pri katerih se pomikamo navzgor in na boljše. Vedno dlje in naprej. Okolje, kultura, v kateri odraščamo, zorimo in se kalimo, je polna pasti. Nabunkajo nas, da smo včasih polni modric in z žalostnimi pogledi čakamo, da se strta srca zacelijo ... Zagotovo je vsak med nami bil kdaj strt, najbrž pa večkrat. Prevečkrat.
Se spomnite, ko ste nazadnje polni radosti razdajali svojo pozitivno energijo, se predajali, ljubili in ... izgubili. Brez pojasnila, brez komentarja, brez debate. Pojavil se je deus ex machina in postavil piko na mesto, kjer je še dan poprej stala široka rumena tlakovana cesta v lepo prihodnost. Včasih je bolezen ali smrt tista, ki prereže niti. Drugič se izgubi sozvočje, nekdo, ki ga vzameš za svojega, zbeži (ali pa ga odženeš?). Ko nekdo nariše piko in postavi znak stop na mestu, s katerega jemlješ zalet za vse korake in poskoke, je to ena od najhujših frustracij. Pat pozicija, ki je ne morejo preseči niti topli prijateljski objemi in dolgi nočni pogovori. Se vedno si ti tisti, ki ostaneš sam ... s sabo. Korak za korakom se učiš hoditi; naučiti se je namreč treba živeti na novo. Vedno sem se bala teh trenutkov, koncev, še posebej tega, da se bodo vrstili, da jih bo več. Izkazalo se je, da je strah pred vsakim naslednjim odveč. Vsak naslednji je manj boleč - kot da bi se spotoma naučili padati tako, da manj boli, veliko manj. Morda zaradi trše kože, čeprav sem prepričana, da je glavna sprememba v miselnem nastavku, zavedanju, da imaš moč in lahko stopiš preko. Življenje je namreč nastajanje in minevanje stvari ter prihajanje in odhajanje ljudi, tudi takih, ki globoko ranijo ali neobzirno pohodijo ego. Od takih seveda pričakujemo opravičilo, želimo si pojasnila, vsaj kak komentar ali odgovor na vprašanje: "Kaj, zavraga, se je zgodilo!?" Nekaj časa smo odprti in v pričakovanju razumnega pogovora, s katerim bi tudi sami prišli do mesta, na katerem bi lahko pripisali še svojo piko.
No, dostikrat nam to ni dano. Z mrtvimi ter onimi, ki mrknejo brez pojasnila in se skrijejo, je težko govoriti. To nekaj časa boli, potem postane dejstvo, dokler se špranjica v mislih in čustvih, ki je ostajala odprta za odgovor na svoje vprašanje, nekega dne kar sama od sebe ne zapre. Slečemo lahko črnino, se nasmejimo in odkljukamo zadnjo aktualno lekcijo. Močnejši, samozavestnejši in še bolj pozitivno naravnani se ponovno ozremo k zvezdam.

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
V katero koli smer bi začrtali razvoj, bi trčili na težave
V občini Rečica ob Savinji rešuj ej o prostorske zagate, rešitvam pa nasprotuj ej o nekateri lastniki zemljišč - Kmalu do več prostora za občinsko upravo
TatjanaP odgoršek
V občini Rečica ob Savinji snujejo nadaljnji razvoj okolja tudi v večjih možnostih za stanovanjsko gradnjo. Lotili so se izdelave občinskega prostorskega načrta, pri tem pa naleteli na precejšnje težave.
Kot je pojasnil rečiški župan Vinko Jeraj, je lokalna skupnost za stanovanjsko gradnjo predvidela približno 10 hektarjev veliko območje ob vpadnici v občinsko središče, in sicer naj bi na eni strani ceste predvideli zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo, na drugi pa za dom za varstvo odraslih in kakšen trgovski center. »Po mnenju načrtovalca prostora je južni del občine najprimernejši za gradnjo zaradi že obstoječe infrastrukture, bližine šole, prav tako pa južni rob obstoječega naselja ne sovpada z veduto Rečice. Imamo pa to smolo, da so zemljišča v zasebni lasti. Razumem, da predvideni rešitvi težav glede možnosti za stanovanjsko gradnjo nasprotujejo kmetje, ki se resno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Težje pa, da so med nasprotniki tudi taki, ki jim zemljišče ne predstavlja vira preživetja. Ob tem moram poudariti, da bi trčili na težave - na kmetijska zemljišča, ne glede na to, kako bi začrtali nadaljnji razvoj.«
O temi, ki buri duhove, so že spregovorili rečiški svetniki in menili,
da je treba zadevo speljati do konca. Zato je vodstvo lokalne skupnost storilo še korak dlje. Pri vseh lastnikih zemljišč je dejansko preverilo, kdo podpira predlagano
in koza cela. Čeprav smo tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ponudili nadomestna zemljišča, ostalim pa pošteno ceno.
Kako se bo zadeva razpletla, bo
prevladal razum in da bomo občinske prostorske načrte sprejeli letos jeseni, konec leta oziroma v začetku prihodnjega pa pristopili k njihovemu uresničevanju.«
objekta stare osnovne šole, v katerih je ta že danes. Vlaganja v zidove so nujna, pravi Jeraj. Leta 2007, ko je začenjala občina samostojno
Obv padnici vs rediščeo bčine naj biu redilio bmočje za stanovanjsko gradnjo, dom starejših
občanov int rgovskic enter.
možnost in kdo ne. »Pravzaprav večjega nasprotovanja tokrat ni bilo, pri vseh pa se nis mo mogli dogovoriti tako, da bi bil volk sit
v veliki meri odvisno od odločitev predvsem ministrstva za okolje in prostor ter kmetijskega ministrstva. V lokalni skupnosti upamo, da bo
Vse pa kaže, da bodo imeli veliko manj težav pri reševanju prostorske stiske za občinsko upravo. V teh dneh naj bi začeli nadgradnjo
Vinko Jeraj:" Upam, da bo prevladalr azum in bomo privabili noveo bčane tudi z možnostjoi ndividualne stanovanjske gradnje."
pot, sta bila le dva uslužbenca. Z oblikovajem ekipe in ob dejstvu, da prihaja ob ponedeljkih na občino delavka iz Upravne enote Mozirje, ki ureja zadeve s področja matične službe, ob torkih pa delavka, ki skrbni za načrtovanje okolja in prostora, so dodatni prostori nujno potrebni. Tudi gradiva za arhiviranje se je v tem času nabralo toliko, daje obstoječi prostor že danes premajhen.
Kanalizacija, most ...
Poleg reševanja prostorskih težav trenutno namenjajo pozornost še nekaterim pomembnim projektom. Med njimi izgradnji kanalizacije Varpolje-Nizka-Spodnja Rečica, za katero so pridobili sredstva iz kohezijskih skladov. V teh dneh naj bi izvajalec začel pripravljalna dela, izgrad njo pa kon čal letos oktobra, kot to predvideva pogodba.
Naslednja večja naložba je izgradnja mostu, ki bo povezal Spodnjo Rečico in Pobrežje. Zataknilo se je zaradi prostorskega načrta. Vsoto za sofinanciranje izgradnje imajo že odob re no, zato so s pris toj -nim ministrstvom podpisali aneks, po katerem morajo letos pridobiti projektno dokumentacijo, prihodnje leto pa začeti gradnjo in jo do marca 2011 končati. "Poleg omenjenih so še drugi projekti, ki napovedujejo pestro dogajanje v našem okolju. Čaka nas pridobivanje projektne dokumentacije za izgradnjo nove vpadnice do kampa Menina v Varpolju, za obnovitev trškega jedra na Rečici, občina je zagotovila del denarja za odkup Tavčarjevega dvora ... Približno 2 milijona težak letošnji občinski proračun ni ravno veliko, sem pa prepričan, da bomo z umnim načrtovanjem izpeljali predvidene aktivnosti," je še menil Vinko Jeraj.
Postanite naročnik	u	j J.	s K	1 \ 1 1	
Za naročnike kar 9 številk zastonj! .					
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
- trije stanouanjshi bloki z garažno hišo - 93 stanouanjshih enot 118 parkirnih prostorou u garažni hiši in 98 parhirišč zunaj
-	balkoni, shrambe
- duigaio -prostorza počitek
-	sprehajalna pot
- kolesarska steza in še kaj
Predaja stanouanj:
Metropola d.o.o., Lathoua uas 22ia, Prebold tel., fax: 03/570 2711,041-670-505 (Roman rrshaio) www.metroDoia.si,nanouinan@metroDoia.si
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Pri nas je kvaliteta na 1. mestu
yftMEM Gradite novo ali #4 L U iVV IVI E N obnavljate staro hišo?
So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem?
REŠITEV:
PVC in ALU OKNA, VRATA,
ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO
CeUe, Lava 7 e,3000Celje WWW.aluk0men.C0m
alukomeiKe@alukomen.com • 03/425 49 39 • 041/345 370,051/343 225
cenouno ugodna - noua - tahoj useljiua stanouanja u sauinjshi dolini.
8
VI PISETE
"»HAS
11. junija 2009
Gimnazijci razstavljajo
Že drugi teden j e v Galerij i Velenje na ogled nekoliko drugačna razstava, kot smo j ih sicer vajeni v tem osrednjem velenjskem razstavišču
Tokrat tu svoja dela razstavljajo dijaki velenjske umetniške gimnazije likovne smeri. Predstavljajo se vsi - od prvega do četrtega letnika - z deli, ki so nastala vtem šolskem letu pri različnih strokovnih predmetih: risanju in slikanju, likovni teoriji, plastičnem oblikovanju, predstavitvenih tehnikah, bivalni kulturi in pri osnovah varovanja dediščine. Utrinki, ujeti v fotografski objektiv, prikazujejo del vide-
Razstavni prostor so napolnili dijaki, njihovi starši in prijatelji ter profesorji. Sošolci razstavljavcev - glasbeniki so poskrbeli za glasbeni uvodni program in tako smo lahko uživali ob glasbi s čudovitim pogledom na umetnine.
Razstava je prava paša za oči. Za bodoče umetnike »fazančke« je prava poslastica, saj si lahko ogledajo, kaj vse dijaki ustvarjajo v šoli in doma. Dijaki likovnih gimnazij si
nostni razvoj, izvirnost in neponovljivost.
To je prav zagotovo velik dogodek za dijake likovne gimnazije, saj nekateri od njih tokrat razstavljajo prvič. Drugi že imajo nekaj kilometrine v razstavljanju, a jim ta vseeno pomeni veliko.
Ob razstavi so izdali tudi privlačen in pisan katalog Inventura 09, v katerem so profesorji predstavili strokovne predmete in vsakega
nega na umetnostnozgodovinskih ekskurzijah in predstavljajo razpoloženje med poukom v tem šolskem letu.
Na prireditvi ob odprtju razstave je bilo svečano in veselo. Spregovorili so kustosinja Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček, ravnatelj Gimnazije Velenje prof. Raj-mund Valcl in učitelj strokovnih predmetov mag. Zeljko Opačak.
lahko ogledajo dela svojih vrstnikov, tisti malo starejši, ki so umetniško gimnazijo že zaključili, si lahko pogledajo, kaj in kako ustvarjajo njihovi nasledniki. Vsem ostalim razstava ponuja pisan in slikovit svet umetniškega ustvarjanja mladih. Kot je poudaril mag. Opačak, profesorji pri strokovnih predmetih razvijajo ustvarjalnost vsakega posameznika, njegov oseb-
dijaka z vsaj enim likovnim delom - da spomin na razstavo ne bi utonil v pozabo.
Umetnine dijakov umetniške gimnazije likovne smeri so na voljo vsem željnim ogle da v času, ko je mestna galerija odprta, vse do 20. 6. 2009, kamor ste vsi vljudno vabljeni.
■ AnaMar ija Vipave
Karaoke
Ze tretje leto zapored so se učenci OŠ Antona Aškerca predstavili s petjem in plesom v Intersparu v Velenju.
V četrtek, 4. junija, so na odru odpeli in odplesali učenci razredne in predmetne stopnje.
S svojimi ubranimi glasovi so pritegnili pozornost tako svojih poslušalcev kot naključnih mimoidočih. Bilo je 22 nastopajočih, slišali pa smo skladbe domačih in tujih izvajalcev. Tremo so hitro premagali, zato jim ni bilo težko prikazati, koliko zmorejo njihova grla. Poleg petja so dokazali tudi veliko mero ustvarjalnosti, saj so nastop podkrepili z lastnimi
koreografijami.
Nekateri so se poleg petja predstavili tudi kot dobri instrumen-talisti in so skladbe kar sami odigrali.
Spoznali smo, da je med nami veliko nadarjenih, potrebno je le, da sposobnosti, ki jih imajo, ohranjajo in nadgrajujejo.
■ Mladi novinarji
Mnenja in odmevi
Radarji
Pozdravljam namestitev radarjev v Velenju. Lokacije radarjev so najbrž izbrali usposobljeni strokovnjaki na osnovi njim znanih teoretičnih in praktičnih vedenj. Imam predlog. Namestite radar tudi na cesti proti Vinski Gori, v naselju Črnova. Tam je hitrost omejena
na 60 km/h. Zaradi naselja na obeh straneh ceste, križišča, prehoda za pešce in avtobusne postaje bi morala biti omejitev najmanj 50 km/h. V Črnovi stanujem v prvi vrsti, ob cesti. Lahko mi veijame-te, da hit ros ti niso niti slu čaj no v mejah dovoljene. Posebno izstopajo motoristi, dostavniki, tovornjaki, osebna vozila, pa tudi avto-
busi. Njihova hitrost močno presega dovoljeno. Po moji oceni vozijo od 80-100 km /h. Tudi prehitevajo v križišču. Namestitev radarja na tej lokaciji bi prispevala k večji varnosti občanov in "streznila" marsikaterega voznika, preden bo pre po zno
■ TomažS trniša,Č rnova
Podelili kar 573 Ostržkov
Število bralcev med najmlajšimi otroki iz Šaleške doline raste Pripravili kar pet zaključnih prireditev
Šaleška dolina, 4. julija - Prejšnji teden so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje s ponosom pripravili kar pet prireditev, na katerih so podelili predšolske bralne značke malčkom iz Vrtca Velenje in vrtca Šoštanj. Začeli so v torek, ko so v velenjskem kulturnem domu na dveh prireditvah podelili 390 Ostržkov, nadaljevali v sredo v Šmartnem ob Paki, v četr-
tek pa na dveh prireditvah v šoštan-jskem domu kulture končali še s podelitvijo za otroke iz Vrtca Šoštanj. V tem vrtcu si je Ostržke »pri-bralo« 183 otrok. Vse prireditve so bile odlično obiskane, lutkovna igrica ljubljanskega gledališča Fru--fru, ki so si jo ogledali pred podelitvijo bralnih značk, pa je bila zadetek v polno.
Razveseljivo je, da število bral-
cev med najmlajšimi narašča. »Letos smo podelili kar 573 predšolskih bralnih značk. To je velika številka, mislim, da sodi v sam vrh tudi v Sloveniji. Rada bi se zahvalila vsem strokovnim delavcem v obeh vrtcih in tudi staršem doma, ki otrokom pomagajo pri branju,« je ob tem poudarila sekretarka zveze Tinca Kovač.
■ bš
Sobotni novinarski tabor
Učenci OŠ Antona Aškerca, ki smo obiskovali izbirni predmet šolsko novinarstvo, smo v soboto, 6. junija, ustvarjali, nadgrajevali znanje in se predvsem zabavali na sobotnem novinarskem taboru.
Zbrali smo se pred šolo, nato pa skupaj odšli proti igrišču, ki se je nahajalo na obrobju gozda.
Kar malo radovedni smo poslušali navodila za prvo igro, v kateri smo se poistovetili z znano osebnostjo.
Kasneje smo, ne boste verjeli,
zapisali, kakšen bi bil idealen novinarski dan. Nismo pozabili na dolg spanec, brezplačen ogled koncertov, poznanstvo z znanimi osebnostmi ... Ko smo delali v naključno zbranih skupinah, smo prikazali dobro mero humorja in iznajdljivosti. V bližnji okolici smo opravili anketo, sestavili reklamo, odigrali intervju s Petrom Mankočem in še novico smo zapisali. Ni kaj, kar krepko smo poprijeli za delo. Za konec pa smo
odigrali tekmo odbojke, pri kateri sta nam pomagali tudi učiteljici, in sicer Martina Hribernik in Janja Pokleka. Zabavali smo se in hkrati spoznali, da premoremo dosti znanja. Dopoldan je bil prijeten, pomagalo nam je tudi sonce, ki nas je vseskozi spremljalo izza smrekovih vej. Čeprav smo ugotovili, da delo novinarja ni mačji kašelj, smo spoznali, da je zelo zanimivo in polno nepričakovanih izzivov.
■ Mladi novinarji
Bralna značka 2009
V cvetu leta, 26. maja, je napočil trenutek, ko smo učenci in mentorji OŠ Šoštanj izrekli: "Uspelo nam je in ponos ni smo, da smo osvojili priznanje Bralne značke!" Tone Pavček nas vsako leto s svojo ljubeznijo do pisane besede vedno znova navdihuje z njegovo s srcem pisano in izrekljivo poetiko, ki pravi, da je knjiga kot prva lju-
bezen, ki nas bo v spominih obiskala, ko nam bodo osiveli lasje, da bo z nami skozi različna obdobja in tudi kadar bomo sami, nam bo njen glas zašepetal iz listov nežni stih.
Za vse, kar se trudimo, je vredno pohvale, pa naj bo to le beseda ali lepa misel. Z zadnjo, lepo mislijo, nas je v nagrado pospremila ravnateljica, ki nam je tudi zaželela, da bi veselje do branja knjig ostala vrednota za vse življenje. Tako smo vsi, ki smo letos osvojili bralno priznanje, bili nagrajeni ne le s pohvalo, temveč tudi s privlačno nagrado - od 1. do 6. razreda so si ogledali animirani film Divji valovi, od 7. do 9. razreda pa dramo Somrak.
Nagrada je bila edinstvena, saj smo bili oproščeni pouka in uživali v razburljivem filmskem spekta-klu.
Za vas, mla de in manj mla de bral ce in nebral ce, naj izre čem še zaključno misel o knjigah, ki so kot zvezde na nočnem nebu. Nešteto jih je in tako daleč so, da se zaradi tega mogo če ne upa mo pose či po njih. A zamis lite se, kako temno bi bilo, če bi nekoč vse te knjige, to skrivnostno svetlikajoče se obzorje naših misli, ugasnile in prenehale oddajati neomajno moč človeškega znanja in domišljije. Drznite si brati!
■ KlementinaB orovnik, TomažR epenšek

KULTURA
Tri desetletja ubranega petja
Rudarski oktet j e ob obletnici pripravil vrhunski, glasbeno raznolik koncert - Razpoloženje v dvorani j e bilo izjemno
Velenje, 5. junija - »10. oktobra 1979 se je rodil Rudarski oktet. Sodelavce v velenjskem premogovniku je združilo veselje do petja. Do tega časa v podjetju ni delovala nobena glasbena vokalna skupina in morda so tudi zato pobudniki za njeno ustanovitev dobili podporo pri vodstvu podjetja.« Tako so v zloženki, ki smo jo ob
sila okteta Oto Gradišnik, ki se je lani poslovil. V treh desetletjih je v oktetu zapelo 36 članov, imeli pa so tri umetniške vodje. Prvih šest let je bil vodja okteta Ludvik Glavnik, nato štirinajst let prof. Ciril Vrtačnik. Od leta 1999 je pevovodja prof. Danica Pirečnik. Če je Ludvik Glavnik oral ledino, ko je zbral osmerico pevcev, jih
koncertu, saj navdušeno občinstvo pevcev sploh ni spustilo z odra. Dodatki so se vrstili, ploskanje ni utihnilo. Seveda so se pevci Danici še posebej zahvalili za njen trud.
Oktet je v treh desetletjih obogatil in razširil svoj repertoar. Danes ni več področja, na katerega ne bi posegli. Gojijo tako stanovsko, narodno in umetno pesem, pa tudi
tudi direktor dr. Milan Medved. Številni nastopi na koncertih, tekmovanjih, prireditvah, radijskih in televizijskih postajah so njegovo ime ponesli po Sloveniji in v tujini. In s tem tudi ime velenjskega premogovnika. Zato jim je direktor podaril kip svete Barbare, obljubil polno podporo, ob tem pa zaželel še dolgo ustvarjalno pot.
Kot se obj ubilejus podobi, sop evcem šev elikou spešnihi nu stvarjalnih letz aželeliš tevilnig ostje inp evskik olegi.
vhodu v nabito polno dvorano doma kulture v uvodu zapisali člani Rudarskega okteta, ki je v petek zvečer pripravil 30. jubilejni letni koncert. Da čas hitro beži, so zagotovo ugotavljali tako bivši kot sedanji pevci okteta.
Rudarski oktet si je to ime nadel ob prvem nastopu, dobra dva meseca po ustanovitvi, ko so zapeli ob zaključku vaje jamskim reševalcem. V kroniki je zapisano, da je bil nastop za vse prisotne veliko presenečenje in zaželeli so mu uspešno prihodnost.
36 pevcev, trije umetniški vodje
Na koncertu, ki ga je povezovala Diana Janežič, so ugotavljali, da je trideset let minilo veliko prehitro. V oktetu so se menjavali njegovi člani in umetniški vodje. Domala vsa ta leta je bil duša in gonilna
naučil brati note, razumeti ter interpretirati besedilo pesmi, slišati sebe in svojega soseda, je profesor Ciril Vrtačnik znanje pevcev nadgradil s smislom za razumevanje lepote umetniškega izražanja, imel je pogum učiti ter naučiti pevce izvajati tudi zahtevnejši program in iz velikega števila dobrih pevcev izbrati nepozabne soliste. O izjemni strokovnosti Danice Pirečnik pri zborovskem delu govorijo uradne ocene, kijih izrekajo različne strokovne žirije doma in v tujini: to so sistematična metoda šolanja zborovskega organizma, skrbna izbira programov, pronicljivo branje glasbenih partitur, pretehtano glasbeno oblikovanje sporočil. Poslušalci in kritično strogi poznavalci so vedno navdušeni nad njeno muzi-kalnostjo, temperamentom, suges-tivnostjo in umetniško močjo, s katero ne obvladuje le pevcev, ampak tudi poslušalce. To ji je uspelo tudi na jubilejnem letnem
popevk se ne branijo. In vse to smo sli ša li tudi tokrat. Na odru so se jim v drugem delu koncerta pridružili glasbeniki Dušan Krajnc, Aleš Logar, Davor Plamberger in Benjamin Pirnat. Skladbo »Velenje, srečno« pa so odigrali skupaj s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje pod vodstvom mag. Matjaža Emeršiča.
Da je rudarski oktet v preteklih 30-letih postal prepoznavno ime za enega najboljših slovenskih moških oktetov, na kar so na Premogovniku res ponosni, je poudaril
Pevci so v letih delovanja stkali dragocene, trdne vezi s številnimi pevskimi sestavi. Nenazadnje so bili 20 let organizator in gostitelj prireditve Okteti rudarjem, ki je bila posvečena praznovanju dneva rudarjev. Zato so dobili veliko čestitk svojih pevskih kolegov. Za uspešno delo pa sta se jim zahvalila tudi župana Velenja in Šoštanja Srečko Meh in Darko Menih. Prešerno pa je bilo tudi druženje v avli doma, kije sledilo koncertu.
■ bš
Nova zgoščenka »Velenje, srečno«
Petje Rudar skega okteta je zabeleženo tudi na nosilcih zvoka. Leta 1990 je izšla kaseta »Okteti rudarjem«, leta 1999 zgoščenka »So kna-pje skup zbrani« in leta 2004 zgoščenka »Tema, luč in pesem«. 30 let petja so obeležili tudi z izdajo četrtega nosilca zvoka - zgoščenke »Velenje, srečno«. V tridesetih letih so zbrali skoraj 1.000 nastopov v domovini in tujini. Danes, v 30-letu delovanja, v oktetu pojejo Boštjan Oštir, Tonček Krajnc, Samo Frankovič, Maksimiljan Cigale, Marko Meža, Simon Klinc, Franc Zerdoner Franc Klinc Domen Frankovič.
Razstava fotografij
Na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo v Velenju so študenti minuli teden zaključili predavanja v prvem študijskem letu šole. Zadnji dan predavanj pred izpitnim obdobjem, ki je bil ravno mednarodni dan voda, so zaznamovali z otovoritvijo razstave fotografij na temo Voda.
Razstavo so pripravili na pobudo študentskega sveta. Za to priložnost so razpisali natečaj, na katerega je prispelo kar nekaj fotografij študentov in profesorjev šole. Strokovna komisija je za razstavo izbirala med deli 10 avtorjev. Na otvoritvi smo slišali, da bodo v prihodnje pripravili še kakšno takš-
Zo tvoritver azstave, sk atero soz aznamovali konecp redavanj v prvemš tudijskem letu in
mednarodni dan voda.
no aktivnost, saj - je dejala direktorica Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologijo mag. Milena Pečovnik,« naši študenti in profe-
sorji imajo marsikaj pokazati. To med drugim dokazuje, da se na šoli zbirajo pravi ljudje.« Priložnostni kulturni program
sta pripravila flavtistka Larisa Gre-gorc, spremljal pa jo je mag. Nikolaj Žličar.
■ Tp
Alpe - Kot jih vidijo ptice
Matevž Lenarčič j e novo knjigo predstavil v velenjski Kulturnici
Velenje, 4. junija - V četrtek je v Kulturnici potekala predstavitev knjige Alpe - kot jih vidijo ptice, avtorja Matevža Lenarčiča, biologa, alpinista, pilota, fotografa in avanturista. Z izjemnim gostom se je o knjigi in njegovem delu pogovarjala Mile na Ževart. Širši javnosti je Matevž Lenarčič znan predvsem kot človek, ki je obletel svet z ultralahkim letalom slovenskega proizvajalca Pipistrel. Svet je obletel v 80 dneh in dosegel rekordno hitrost, a njegovega dosežka žal ni potrdila mednarodna letalska zveza, saj zaradi birokracije ni dobil dveh podpisov. O svojem poletu je napisal dve knjigi, sicer pa je avtor in soavtor številnih slovenskih publikacij.
Osebno ne priznava meja, saj meni, da so te le politične narave, da pa je dobro, če človek pozna svet, saj s tem spoznava smisel življenja. Pomembno vlogo pri tem pa ima zanj meditacija. Osebno meni, da je predvsem Zahod pokvaril naravo, kar pa ne more potrditi tudi za Vzhod, ki naj bi bil manj agresiven v odnosu do narave. Prav tako meni, da njegova generacija nosi vse negativno, kar je storila prejšnja generacija.
Takšno razmišljanje je pripelja-
lo tudi do nastanka knjige Alpe -kot jih vidijo ptice. Projekta se je spo mnil avtor sam, vanj pa so povabili ljudi, ki v svetu Alp nekaj pome nijo, tako da je sode lova lo kar 19 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z Alpami. Velik pomen za projekt je avtor pripisal tudi Janezu Bizjaku, nekdanjemu direktorju Triglavskega narodnega parka. S projektom so z 200 fotografijami Alp iz vseh 8 držav, kjer se Alpe razprostirajo, opozorili na izjemnost in dragocenost alpskega prostora, a tudi na njegovo občutljivost. Avtor je opo zo ril na dej stvo, da nam vodnatost Alp žal polzi iz rok, saj ko ne bo več lede ni kov, tudi vode ne bo. Veliko težavo predstavlja predvsem turizem, ki za Alpe pomeni največjo ekološko katastrofo, zlasti letalski poleti, pri čemer Lenarčič ne opravičuje škodljivosti samega projekta, kljub temu da je spoštoval vse predpise o letenju, ki veljajo na zavarovanih območjih v Alpah.
Za konec je gost poudaril, da mora vsak od nas rešiti svet pri sebi, saj če naredimo že minimalno spremembo v svojem odnosu do narave, je to že veliko.
■ Aleksandra Gačič
Šaleškip evci spet doma
Velenje, 17. junija - V sredo zvečer, ob 20.30, se v velenjskem domu kulture obeta simpatična prireditev, ki jo je organizator Festival Velenje poimenoval »Šaleški pevci spet doma«.
Naslov direktno asociira na zelo priljubljeno televizijsko oddajo, ki jo ob nedeljah zvečer na TV Slovenija pripravlja Mario Galunič. »Naslov ni izbran naključno, saj bomo v sredo zvečer gostili dva pevska zbora, ki sta v letošnji sezoni zelo uspešno nastopala v oddaji Spet doma. To sta Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pod vodstvom Anke Jazbec ter Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Katje Gruber. Oba zbora sta uspešno tekmovala v tej oddaji; kot je vsem znano, je MPeZ Svoboda finalist, tudi MPeZ Gorenje se je prebil v sam zaključek oddaje. Ta večer bodo predstavili skladbe, ki so jih pripravili za oddajo Spet doma,« nam je povedal organizator prireditev v Festivalu Velenje Matjaž Šalej. Prireditev bo za obiskovalce brezplačna.
■ bš
KULTURNICA GABERKE vas v nedeljo, 21. junija, vabi na
Srečanje preseljenih z območja rudarjenja Premogovnika Velenje
Zabavna prireditev bo potekala v Gaberkah pri kozolcu na lokaciji nekdanjega gasilskega doma s pričetkom ob 15. uri.
Na ogled razstava fotografij nekdanjih vasi in domačij z omenjenih območij, Premogovnik Velenje pa bo pripravil slovesno postavitev obeležja v spomin vsem preseljenim in njihovim domačijam.
Vabljeni ste vsi tisti, ki še imate v dobrem spominu kraje, ki jih zdaj ni več, oz. jih nikdar niste poznali, pa bi jih morda radi spoznali. Vabilo pa velja tudi tistim, ki se želite zabavati in zaplesati ob poskočni glasbi.
Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli ansambel SPEV, Ljudske pevke Gaberški cvet in Rudarski oktet.
Pred vremenskimi neprilikami vas bo varoval velik šotor.

Še eden od mnogih vrhunskih rezultatov
Otroški pevski zbor velenjske glasbene šole prvi v svoj i konkurenci na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bratislavi - Prihodnje šolsko leto predvsem priprave na državno tekmovanje v Zagorj u
TatjanaP odgoršek
Otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželj skega Velenje, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk, pridno polni vitrino s priznanji in pohvali z najrazličnejših tekmovanj. Pred nedavnim so jo obogatili še s prvim mestom na mednarodnem tekmovanju otroških zborov v Bratislavi.
»To je eden od mnogih naših vrhunskih rezultatov,» je odgovorila na vprašanje, kam uvrščajo zadnji uspeh, Gošnikova in nadaljevala, "še posebej smo nanj ponosni zato, ker v tej kategoriji sodelujejo otroci, stari do 12 let, večina otrok v našem zboru pa je starih do 10 let. Predvsem pa bi rada poudarila, da se ne udeležujemo takih
tekmovanj zaradi priznanj, ampak zato, da ohranjamo kakovost zbora. Če na začetku šolskega leta nimamo zastavljenega pogumnega cilja, naša motivacija ni tako velika. Poleg ohranjanja ravni petja pa je bilo sodelovanje v Bratislavi za nas tudi prijeten izlet ob koncu šol ske ga leta, nagra da za opravljeno delo. Priprava na tekmovanje je stresna, zahteva kar nekaj odrekanja za otroke in njihove starše.«
Gošnikova je še povedala, da je ohraniti kakovost v šolskem zboru veliko težje kot v kakšnem drugem. Eni pevci namreč z novim šolskim letom odidejo, pridejo novi. Pri zboru, ki ga vodi, je razlika med pevci še toliko bolj očitna. »Nekateri so zelo pevni, drugi
ManjaG ošnik Vovk:» Pri delu nasp odpirajo tudi starši. Obv rnitvi iz Bratislave so namp ripravili slovesens prejem zbal oni in lučkami.«
komajda »zadenejo« interval do terce, kvarte. A ob koncu leta postanejo pravi pevci.«
Poseganje v sam vrh zborovske ustvarjalnosti v konkurenci otroških zborov terja veliko vztrajnosti, motivacije, pomembna je izbi-
ra literature, ki mora ustrezati glasovni sposobnosti otrok, njihovemu doživljanju, čustvovanju glasbe. »To je stal no kole ba nje med vztrajanjem pri svojih zahtevah in popuščanjem za prepevanje kaj lahkotnega.«
Po dveh letih tekmovanj v tujini se bo prihodnje šolsko leto otroški zbor pripravljal predvsem na domača tekmovanja. Prihodnje leto ga čaka zelo zahtevno državno tekmovanje v Zagorju. »Mogoče se bodo sko zi šol sko leto spo -mnili kakšnega projekta in stvari obrnili malo drugače,« je sklenila pogovor še ena naša odlična zbo-rovodkinja Manja Gošnik Vovk.
V dolino dve gledališki nagradi
Na 48. Linhartovem srečanju nagraj eno KD Škale in igralec Jože Robida
Škalskig ledališčniki so sp redstavo" Trijep ujski- Č unki, Rozi inB ajsi"n avdušili tako gledalce kot komisijo, Jože Robida z vlogo grobarja Poldeta prav tako.
Radeče - Šaleška dolina , 6. junija - V Radečah je v soboto potekalo 48. regijsko Linhartovo srečanje celjske regije. Na srečanje so se uvrstile tri gledališke predstave, med njimi tudi predstava Kulturne-
ga društva Škale z gledališko igro Petra Iršiča "Trije pujski - Čunki, Rozi in Bajsi". Selektor Damjan Trbovec je o predstavah, ki so se uvrstile na srečanje, zapisal, da tako igralsko kot režijsko dosegajo vrh
gledališke umetnosti, prežete z zavzetostjo udeleženih, kot jo premore le prava ljubezen.
V okviru srečanja so bile podeljene nagrade Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za glavno
moško in žensko vlogo, za stransko moško in žensko vlogo, za režijo in posebne gledališke dosežke. Društvo je za omenjeno predstavo prejelo priznanje za posebne dosežke - za avtorstvo in skupinsko igro. Prav slednjo nagrado je prejelo KD Škale za že omenjeno predstavo Petra Iršiča. Ne le Peter Iršič, ki je tekst napisal, režiral in v predstavi igral, tudi Tina Jan, Jože Grčar, John Vugri-nec, Eva Kumer, Karmen Koželjnik in Mojca Iršič si zaslužijo vse čestitke ob avtorski predstavi, ki so se je, kljub temu da gre za otro ško igro, lotili z vso zavzetostjo in strastjo ter jo po gledaliških sredstvih ne le postavili ob bok tistim igranim za odrasle, temveč jih večino tudip resegli.
Prav tako pa je bil nagrajen za stransko moško vlogo igralec šmar-škega gledališča Pod kozolcem Jože Robida. Nagrajen je bil za vlogo grobarja Poldeta v gledališki predstavi Vinka Moderndorfeija "Mrtve duše". Ob bogatih igralskih izkušnjah se Jože ne opira na preverjene šale, temveč razvija nove. Razumevanje razlike med karakterjem in karikaturo pa mu omogoča razvoj lika, ki je kot grobar, pri publiki pre poznan in ni smešen zaradi smeha samega ... Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
■ bš
Mesto rib
Marko in Josip sta bila prijatelja. In kot vsi fantje njunih let sta bila navihana in radovedna. Med šolskimi počitnicami sta dneve prebijala v preganjanju po vaškem trgu, strašenju mlajših sramežljivih deklic in v prešernem divjanju po travnikih, ki so se razprostirali za vaškimi hišami. Doma vsak iz svojega konca vasi sta imela pod »nadzorom« celotno dogajanje v mirni in odmaknjeni vasici.
Vsako jutro sta se Marko in Josip zbudila, pojedla zajtrk, ki sta ga zanju pripravili mami, ter odšla v vas. Njuno mesto, kjer sta se zjutraj srečevala in se dogovorila, kaj bosta čez dan počela, je bil nizek zid, ki se je vlekel ob vaškem trgu tik poleg dveh ogromnih posušenih lip. Tukaj sta lahko v miru opazovala vaščane, ki so zjutraj odhajali na polja in travnike. Mimo njiju so drdrali s praznimi vozovi in so odhajali na vsakodnevno delo, ki ga je bilo vedno dovolj. Prav tako so mimo prihajali vsi trgovci in obrtniki, ki so prihajali v vas, da bi kaj zaslužili. Proti koncu jutra se je mimo na kolesu pripeljal tudi vaški župnik, takoj za njim je izza vogala najprej pogledal okrogel trebuh, nato pa še celoten stas okrajnega učitelja. Vsa ta pisana zbirka ljudi je mlada prijatelja zaposlila za celo jutro in sta se šele po ogledu tega živžava uspela dogovoriti, v katero smer jo bosta mahnila tisti dan. Običajno je to pomenilo brezskrbno potepanje po okoliških gmajnah, nabiranje gozdnih jagod v bližnjem gozdičku ter popoldansko rabutanje sosedovih jabolk ali pa mogoče češenj. To je bila njuna priljubljena zabava, saj je vedno vključevala beg pred visokim in vitkim sosedom, ki se je nanju zaradi tega hudoval. Ob koncu dneva sta se vrnila pod posušeni lipi na nizek zidec ter zvedavo opazovala vračanje vaščanov v vas. S svojimi vozovi so pripeljali pridelke, se ustavili pred vaško gostilno zavili na kozarček ali dva in premleli stvari, ki so jih imeli tisti dan za premleti. Mame so začele iskati in klicati svoje otroke k večernemu obedu ter se jeziti nad mladci, ki so se vračali domov vsi umazani. Vedela sta, da je čas, da se poslovita za tisti dan tudi onadva in da ju doma čaka dobra večerja in topla postelja.
Lepega dne pa sta po opravljenem jutranjem ogledu vaškega živža-va med svojim potepanjem po vaških gmajnah za gričkom, ki je stal takoj za vaško cerkvico na koncu vasi, odkrila nekaj presenetljivega in zanimivega. Sredi majhne kotanje za gričkom sta na svoje presenečenje odkrila v tleh luknjo, skozi katero je odtekala voda. Luknja je bila zanimive oblike in voda se je v njej lepo vrt-inčila. Marko in Josip sta sedaj hodila vsak dan gledat vrtinčenje vode, ki je odtekala skozi luknji, in ta je postajala iz dneva v dan večja. Ko je bila luknja velika že za celo kotanjo za gričkom, sta se spomnila, da bi bilo mogoče modro omeniti luknjo doma pri večerji. Rečeno-storjeno. Naslednje jutro v vasi ni bilo več običajno jutro. Nihče ni odšel na polja, vaščani so se zbrali na gričku in opazovali sedaj že ogromno luknjo in odtekajočo vodo. Razburjeno so govorili med seboj in vznemirjeno opazovali vrtečo se vodo. Opoldne so imeli sredi trga pod posušenima lipama sestanek vaškega sveta, na katerem so sklenili poklicati okrajnega uradnika na ogled in posvet. Okrajni uradnik je naslednje jutro res prišel in si mahoma ogledal ogromno luknjo v tleh. Pogled nanjo ga je osupnil in popolnoma je prebledel. Po kratkem času je potegnil na stran vaškega glavarja in mu na samem nekaj govoril. Nato se je hitro podvizal iz vasi.
Opoldne je imel vaški svet zopet sestanek, tokrat v vaški gostilni, kamor pa otrokom vstop ni bil dovoljen. Po končanem sestanku sta Marko in Josip videla žalostne, pretresene in zaskrbljene obraze vaščanov. Naslednje jutro in tudi vsa naslednja jutra ni več nihče odšel iz vasi ali prišel vanjo. Zdelo se je, da je vas izumrla, in prijatelja sta bila prav tako kot ostali šokirana in malodušna. Sedaj sta že vedela, da odtekanja vode ni mogoče ustaviti ter da je le še vprašanje časa, kdaj bo ta popolnoma odtekla. Otožno sta posedala na nizkem zidcu in gledala, kako se je gladina vode hitro nižala. Požrešna luknja za vaško cerkvico je pogoltnila vsak dan več vode, ki je ni bilo več nazaj.
Tako je nekega jutra vode v vasici tudi resnično zmanjkalo. Prijatelja sta se odločila, da bosta ta trenutek pričakala skupaj. In sedaj sta skupaj ležala na boku, obrnjena vsak k sebi, obupno mahala s stranskima plavutma, se premetavala in borila ter nemočno hlastala po vodi. Nad njima sta se bohotili lipi, ki sta v zadnjem tednu dobili zeleni krošnji ter na prijatelja metali senco. Veliki zeleni krošnji, ki sta se upogibali v zgodnjem vetru ter se nastavljali toplemu soncu, sta bili zadnja stvar, ki sta jo prijatelja uzrla.
Marko in Josip sta bila prijatelja, dve mladi zdravi ribi, ki sta živela v potopljeni vasi (lahko, da se je imenovala Družmirje), preden so ljudje leta 2085 iz jezera izčrpali vso vodo, potrebno za njihovo preživetje.
■ Urban Novak

107,8 MHz
tadüjsko ido čas@posdol m@z¿w
Glasbene novičke
Piknik v naravi
Kar je je. Priloga Poletje v Šaleški dolini je v praktično v tisku. Kaj je nastalo iz naših prizadevanj in prizadevanj tistih, ki so z objavo reklamnega oglasa pomagali pri izdaji, bodo naši bralci in bralke lahko videli prihodnji četrtek. Sami ocenjujemo, da bodo bralci, bralke v prilogi našli zanimive vsebine, podatke, informacije, ki bodo prišle prav mnogim. Za razumevanje in sodelovanje vsem iskrena hvala.
Pisali smo, da nas je »fantastična četvorka -
Stane, Nina, Rajka in Jure - povabila na izlet v neznano in pri tem pripisala, naj bomo za adrenalinsko pot do jedače in pijače primerno obuti ter oblečeni, pa tudi kakšen športni rekvizit je priporočljiv. Obljubljali so presenečenje, poseben dan in dejansko je tako tudi bilo. Piknik v naravi so nam pripravili praktično v središču mesta - na Velenjskem gradu. Res so se potrudili. Mnogi že dolgo nismo sedeli na »dekah« v naravi in se zabavali ob pripravljenih dobrotah. Ali smo jih na nek način tudi mi presenetili, pa bi morala povedati fantastična četvorka sama.
■ Tp
Nenadkriljiva zabava - piknik v naravi (foto: mz)
¿Mb
... na kratko...
METALCAMP
Še trije tedni so ostali do začetka največjega festivala metal glasbe pri nas. Letošnji Metalcamp bo potekal od 2. do 8. julija v Tolminu, med nastopajočimi pa bodo tudi Nightwish, Kreator, Hatebreed, Down, Blind Guardian, Dimmu Borgir in mnogi drugi.
BOARDWALK CASINO
Pomurski rockeiji so kmalu po objavi singla Ogledalo v radijski eter lansirali nov singl z naslovom Zanikanje. Za skladbo so posneli videospot, ki ga je že mogoče videti na nekaterih domačih televizijskih postajah.
EROIKA
Po uspešnem prvencu vokalni trio napoveduje svoj drugi album, ki so ga poimenovali Nad mestom se dani. Novi album prinaša nekaj priredb znanih pop skladb, nekaj opernih napevov in eno avtorsko skladbo. Njegov izid napoveduje skladba, v katero sta združeni priredbi dveh znanih uspešnic Zate & Lahko noč Piran.
THE KILLERS
Na njihovem koncertu v Stožicah se je zbralo več kot 30.000 ljudi, kar koncert uvršča med enega najbolj obiskanih glasbenih dogodkov pri nas. Med množico navdušencev je bilo precej znanih osebnosti , pa tudi precej takih, ki so se na koncertu znašli zgolj zaradi brezplačne vstopnice.
LENNY KRAVITZ
Njegov nastop v ljubljanski dvorani Tivoli, napovedan za 8. junij, so morali zaradi bolezni zvezdnika odpovedati. Organizatorji so morali pred tem odpovedati že koncerta v Rimu (5. junija) in v Brescii (6. junija).
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	MARK MEDLOCK - Mamacita
2.	NICKELBACK - If Today Was Your Last Day
3.	EMINEM - We Made You
Mark Medlock je v Nemčiji rojen sin ameriškega očeta in Nemke. Svojo mladost je preživel v Frank-furtu. Z bratom sta kmalu izgubila oba starša in se že mlada spopadla s trdim življenjem. Preživljala sta se s priložnostnimi deli, sreča pa se je mlademu Marku nasmehnila, ko je leta 2007 zmagal v nemškem televizijskem šovu Deutschland sucht den Superstar. Maja je izšel njegov že četrti album Club Tropicana, na katerem je tudi uspešnica Mamacita.
Tinkara na MMS-u
^LES
lestvica
mam
i ■
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Spev in Tanja Žagar - Minili sta že leti dve
2.	Ans. Bratov Gašperič - Ljubezen je greh
3.	Polka punce - Ti si faca
4.	Mladi Dolenjci - Meni ni za bogatijo
5.	Mitja kvintet - V gozdni samoti
6.	Ans. Naveza - Ti si prava
7.	Klemen Rošer - Z glasbo v srcu
8.	Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Najlepši spomini
9.	Ans. Lipovšek - Opravljivka
10.	Veseli svatje - Vzcveteli so beli kostanji
... več na: www.radiovelenje.com
107,8 MHZ
Na letošnjih Melodijah morja in sonca bo kot gostja v revialnem delu nastopila tudi Tinkara Kovač, ki bo na oder stopila v družbi Slavka Ivančiča, Rudija Bučarja in Anike Horvat. Tinkara se na MMS vrača po trinajstih letih, ko je tam prvič nastopila in zmagala na Mladi sceni s skladbo Ne odhaja poletje. S svojim nastopom želi izkazati čast festivalu s tako dolgo tradicijo in hkrati opozoriti na svojo povezanost s primorskimi glasbeniki, s katerimi je začela glasbeno
tivne rock glasbe, prav tako s svojimi koncerti nikoli ne pustijo publike ravnodušne.
Nina spet poje
j-	J.
Lepotička, voditeljica in igralka, manekenka, oblikovalka, Playboyeva zajčica in tudi pevka Nina Ose-nar je na slovenske radijske postaje poslala novo skladbo z naslovom Heartbeat. Avtorja skladbe sta Ivo Rimc in Lara Love (Leeloojamais), besedilo pa je napisala kar Nina sama. Nina se je kot pevka že preizkusila, saj smo jo pred leti lahko slišali v skladbi Moment Like This, pa tudi v pesmi Zelo naglas, odpovedni špici televizijskega resničnostnega šova Big Brother, ki gaje povezovala. Tokrat naj bi bilo Ninino glasbeno delovanje bolj ambiciozno, saj napoveduje izid debitantskega albuma, ki naj bi izšel v jesenskih mese-
pot. Prav z Danilom Kocijančičem in Dragom Mis-lejem - Mefom pa Tinkara v tem času pripravlja novo skladbo, ki bo uvrščena na Best Of kompilacijo, katere izid lahko pričakujemo jeseni.
NoMeansNo vV elenju
2. julija bo v Mladinskem centru Velenje nastopila legendarna kanadska punk rock skupina NoMeansNo. Skupino sta konec sedemdestih let ustanovila brata John in Rob Wright. Prvi album Mama sta posnela sama, kasneje pa se jima je pridružil še kitarist Andy Kerr, s katerim so leta 1986 objavili album Sex Mad, kije vse do danes obveljal za temeljno delo skupine. Do konca osemdesetih let so nadaljevali s progresivnim hardcorom, nemalokrat prepojenim z izvlečki jazza, funka in hard rocka, ter posneli še dva legendarna albuma, Small Parts Isolated And Destroyed in Wrong. V začetku devetdesetih so posneli še albume 0+2=1, Live & Cuddly in You Kill Me, potem pa je skupino zapustilkitarist Andy Kerr. Brata Wright sta zamenjavo zanj našla v novem kitaristu Tomu

i ■
i ■
i
cih. Pri njegovem nastanku bo sodelovala producent-ska ekipa Club & Vehicle Productions in znani pro-ducent Dejan Radičevič, album pa bo izšel pri založbi Dallas.
Mambo Kings z novim sin glom
Mambo Kings so v dolgih letih glasbenega delovanja nanizali več kot dva tisoč koncertov in ob tem tu in tam predstavili tudi kakšno avtorsko skladb. Po uspešnicah Preveč je lepih deklet, Palme in valovi ter Acapulco, ki se jih publika zagotovo spomni, so zadnjo avtorsko skladbo Hauba Party predstavili pred dvema letoma na festivalu Melodije morja in sonca. Zdaj pa se Mambo Kings predstavljajo z novo avtorsko skladbo Naj bo september ali maj. Lahkotna baladna poletna pop skladba je delo Dareta Kau ri ča (Kingston), dokončno zvočno podobo pa je dodal Bor Zuljan. Aleš, Vasko in Rus bodo za novi single, ki obenem napoveduje tretji album skupine, posneli videospot, kar bo v petnajstih letih njihov šele drugi video izdelek. Del snemanja bo potekal v sosednjem Trstu.
J
Radio Velenje
Hollistonu, s katerim so posneli nov album Why Do They Call Me Mr. Hap py. Sledili so albumi Mr. Right & Mr. Wrong, The World-hood Of The World (As Such), Dance Of The Headless Bourgeoisie, No One, Generic Shame, People ' s Choice in All Roads Lead To Aus fa hrt.
NoMeansNo v svoji 30-letni karieri nikoli niso razočarali. V Sloveniji so prvič gostovali daljnega leta 1988, z izbrušenim in razpoznavnim slogom pa vedno znova dokazujejo, da sodijo v sam vrh svetovne alterna-
"»has
Rudarski oktet je na petkovem jubilejnem koncertu najprej sprejemal čestitke, potem pa se je tudi sam zahvalil tistim, ki mu ves čas stojijo ob strani. Prvi je bil direktor Premogovnika Milan Medved, drugi sedanji predsednik okteta Marjan Kolenc, tretji pa nekdanji predsednik društva Franc Žerdin. Ob čestitkah Simona Klinca je mnoge v dvorani zanimalo, kako bi zveneli, če bi na odru tudi zamenjali vloge. Da bi torej tokrat njihovi predsedniki in meceni peli, oktetovci pa poslušali. In mi z njimi.
Prejšnji teden, ko je nad mesto že rahlo legal mrak, sta velenjski Titov spomenik obiskala in iz vseh strani poslikala Janez Janša in Julius von Bismarch, ki je čisti zares v sorodu s širši javnosti bolj znanim »železnim kanclerjem« Ottom von Bismarchom. Julius je intermedijski umetnik iz Berlina, ki študira v New Yorku, lani nagrajen na priznanem festivalu sodobnih umetnosti v Linzu. Ob obisku Slovenije si je zaželel obiskati prav Velenje. Zaradi našega Tita, seveda. Novica zveni veliko bolj neverjetno, če izrečemo le priimka obiskovalcev spomenika. Janša seveda v tem primeru ni naš politik, ampak eden od treh umetnikov, ki nosijo isto ime.
Kot mnogi športniki je tudi Petra Poznič (do nedavna skakalka s palico) »skočila« na študij čez lužo. V Ameriki seveda tudi pridno trenira. Obenem se je prelevila v mnogobojko in vidno napreduje. Očitno so v družini zaljubljeni tudi v fotografiranje. Le kaj so tako zanimivega ujeli v objektiv?
Za šolo ni nikoli prepozno
Če razmišljate, da ste prestari za šolanje: niste! Da ni nikoli prepozno je dokazala 90-letnica iz Chicaga, ki je med veliko gospodarsko
krizo šolo obesila na klin, a je te dni dobila spričevalo o končanju srednje šole. Eleanor Benz je leta 1936 v zadnjem letniku, le nekaj mesecev pred maturo, prekinila šolanje na gimnaziji Lake View v Chicagu in se zaposlila, da bi svojim staršem pomagala pri preživljanju družine s sedmimi otroki. V naslednjih desetletjih se je preselila v predmestje in rodila 15 otrok, ki so ji dali 54 vnukov in 37 prav-nukov. Benzova je nato sicer hodila v večerno šolo tipkanja in računovodstva, a je pred časom družini razkrila, da je eno njenih največjih razočaranj v življenju dejstvo, da nikoli ni dokončala srednje šole. Njeni potomci so stopili v stik s šolo Lake View, kjer so Benzovi po vztrajnem raziskovanju arhiviranih zapisov izdali potrdilo o končani srednji šoli. Na praznovanju njenega 90. rojstnega dne je družina Benzovi izročila spričevalo, letopis njene srednješolske genera cije in haljo s čepi co, na kate ri je zapisana letnica 1936, poroča Chicago Sun-Times.
Adijo
nagobčnikom
Dnevov, ko je vaš štirinožni najboljši prijatelj moral nositi nagobčnik, ki ljudem že sam po sebi nažene strah v kosti, je konec. Nova zaščita za zobe vašega ljubljen čka je zara di pro zor ne bar ve nevidna, hkrati pa se še lepo prilega na čeljust vašega psa. Vendar pa je treba tako kot pri uporabi nagobčnika vašega kosmatinca s ščitnikom za zobe najprej seznaniti, mu dovoliti, da ga povoha, šele nato mu ga boste lahko nataknili na gobček. Kot je povedal švicar-
jati. Ni pomembno, kaj govorim. A dejstvo je, da resnično mislim, da je tam. In tudi vidim ga,« je dejala. Ob tem je razkrila, da soproga, ki je pri 93 letih umrl pred petimi leti, še vedno zelo pogreša. »Pravijo, da je počasi bolje. To ni res,« je deja-
ski proizvajalec Saciri, je naprava, ki pokrije sprednje zobe, prijaznejša za pse kot pogosto nepraktični nagobčniki.
Ponoči vidi Ronnieja
Soproga pokojnega nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana Nancy je razkrila, da ponoči, ko je sama, »vidi Ronnieja«. »Zveni čudno, a vidim Ronnieja,« je v enem izmed redkih intervjujev za revijo Vanity Fair povedala Reaganova, kije pred kratkim dopolnila 88 let. »Ponoči, če se zbu dim, mis lim, da je poleg Ronnie, in se začnem z njim pogovar-
la. Na vprašanje o sedanjem ameriškem predsedniku Baracku Oba-mi je Nancy odgovorila, daje volila za njegovega republikanskega izzivalca Johna McCaina, da pa je Obamova kampanja nanjo naredila velik vtis. Nancy Reagan je bila zaradi svojega zanimanja za astrologijo večkrat tarča posmeha, ob to pa se je obregnil tudi Obama. Novembra lani je namreč navedel, da bo poslušal le nasvete nekdanjih še živečih predsednikov, ne bo pa se spustil v neke seanse v slogu Nancy Reagan. Nancy je sedanjemu pred sedni ku po prvem šoku ob teh izjavah že oprostila. Oba-movi so jo je med drugim povabili na večerjo v Belo hišo, z Michelle Obama pa sta se tudi že 45 minut pogovarjali po telefonu.
Radu živa žive ribe
Nekdanji kuhar severnokorejskega voditelja Kim Džong Il je v
svoji knjigi zapisal, da »ljubljeni vodja« rad uživa žive ribe. 68-let-nik naj bi tako jedel ribe, » ki še migajo«, slastne grižljaje pa poplak-ni s francoskim vinom in žganjem. Kuhar Kendži Fudžimoto je povedal še: »Še posebej ima rad tako sveže ribe, ki še odpirajo usta in premikajo svoj rep - poje del jih je s pravim zadovoljstvom. Raz-re zal sem jih tako, da nisem poškodoval vitalnih organov, zato so bile še nekaj časa žive.« 56-letni Fudžimoto, ki je iz Severne Koreje pobegnil in se trenuto skriva na Japonskem, je izdal knjigo z naslovom »Bil sem kuhar Kim Džong Il«. Prebegli kuharje do zdaj povedal že marsikaj o svojem nekdanjem vodji. Med drugim je razkril, da ima voditelj zelo rad bordojsko vino, zato ponj v Francijo pošilja svoje ljudi. V njegovih rezidencah pogosto potekajo razkošne zabave, na katere pripeljejo lepa dekleta iz vse države, ki morajo ob zvokih ameriške glasbe pred njim plesati gole. Džong Il naj bi bil tudi zelo občutljiv glede svoje višine, zato je na propagandnih plakatih njegovo telo podaljšano, ob javnih nastopih pa mu frizerji napravijo nekoliko »višjo« pričesko. O njegovi višini se javno ne sme govoriti.
Ko se zbere 500 blondink
Ulice glavnega mesta Latvije so bile pred dnevi še posebej svetle -500 blondink je korakalo po beton-
ski džungli in zbiralo denar za otroke s posebnimi potrebami. S prav posebno parado so želeli organizatorji doseči, da bi med 2,3 milijona prebivalcev vrnili pozitivno energijo in Latvijce spodbudili, da stopijo skupaj in rešijo krizo, ki je ustavila nekajletno hitro rast gospodarstva.
Oblečene v bela in rožnata oblačila so plavolaske ponosno korakale in, da bi bil stereotip popoln, so nekatere na vrvicah sprehajale male kos-matinčke - nepogrešljive spremljevalce plavolasih starlet. »Nisem neum na. Lepa sem in to bom tudi dokazala,« je rekla ena izmed udeleženk »pohoda blondink«. Medtem ko so nekateri mimohod plavolask označili za parado neokusa in kiča, so drugi opazovalci uživali: »Končno nekaj drugačnega, nekaj pozitivnega,« je dejala 70-letnica, kije z veseljem spremljala parado blondink. Predsednica latvijskega društva blondink je povedala: »Ekonomski položaj je slab in ljudje potrebujejo takšne dogodke. Ljudje so namreč depresivni, s parado pa smo želeli v njihova življenja vnesti nekaj pozitivnega in zabavnega. Poleg tega je znano, da se plavolaske odlično zabavajo.«
Trava ne raste
Ob posaditvi lip ob Paki je bojda velenjski župan potarnal, da trava nikakor ne raste, kot bi morala. Morda pa j e to rezultat uspešnega boja proti mamilom, v katerem se tako pogosto omenja tudi trava.
Sedem srečnih
Slovenski volilci smo v nedeljo »izžrebal« svojo sedmico. Sedmica je res srečna številka. Za izvoljej ne poslance. Upajmo, da bodo storili vse, da bo prinesla kaj dobrega tudi nam.
Zla ti nasve ti
Pravno svetovanje se le v Velenju dobro prilelo. Še posebno, ker le brezplačl no. Dober nasvet pa j'e zlata vreden.
Seskok
Medlem ko nekateri politi ki sestopap, bo predsednik države »seskočil«. A le na letošnjem velenjskem kna-povskem skoku čez kožo. Za svoj'e geslo se j'e močno poglobil. Šel j'e v lamo.
Med in mle ko
Težki časi! Niti čebelam jem ln mlekaijem se ne cedila med ln mleko.
Obremenjeni poštarji
Zdaj voznike z radarj i strašilo še občinski redarji. Ob »grožnji«, da bodo vestno beležili ln kazno vali prehitre voznike, nekalere zanima, če bodo lahko deležni tudi količinskega popusta.
Pravi čudež
Vse več ljudi tanko piska, a vseeno j ih zelo veliko tudi lepo poje.
S kolesi po parku
Kdo pravi, da se po parkih ne sme voziti s kolesi?! V Sončnem parku le celo kolesarski poligon za mlade kolesarje. Verletno j'ih tudi poučilo, da se sicer po parkovnih poteh ln zelenil cah res ne sme kolesariti.
Kaj je kri vo
Tudi v Slovenij i j e bila udeležba na volitvah za evropske poslance zelo nizka. Ali l'e tega krivo nezaupanje do Evrope ali do kandidatov za evropske poslance? Ali pa le muhasto vreme. Verj etne-je muhasti volilci.

NASI KRAJI IN LJUDJE
zaLescanski portreti
Jožef Kandolf
Petnajstletni Joško Lipovšek je prišel v Velenje le nekaj dni pred uradnim rojstvom mestnega središča, septembra, natanko pred petdesetimi leti. Rodil se je Frančiški Lipovšek in očetu Cirilu Kandolfu 22. decembra 1944. Starša, oče rudar iz Črete pri Rimskih Toplicah in mama delavka v Tovarni lesne galanterije Rimske toplice, sta se sicer spoznala že pred vojno, toda poročila in skupaj zaživela sta šele po poroki leta 1960. Jože je imel še starejšega polbrata Cirila in mlajšo polsestro Cirilo.
Z mamo sta živela na doma- _
čiji starih staršev v skromni hiši s črno kuhinjo in brez elektrike, skupaj s starim atom železničarjem, staro mamo, ki ga je čuvala, in dvema tetama. Pri hiši so imeli pujska in druge domače živali. Joškov najboljši prijatelj pri igri pa je bil kuža, saj bližnjih sosedov ni bilo - vsakokrat ob odhodu v šolo ga je spremljal globoko v gozd. Koze, ki so jim pravili »ajznponarske krave«, so mu med pašo nenehno uhajale. Že v otroštvu seje naučil kmečkih opravil - nekaj doma, veliko pa so hodili pomagati k sosedom in sorodnikom. Njegova prva žoga je bila z žagovino napolnjena nogavica, spominja se male tamburice, oče pa mu je pri desetih letih na enem redkih obiskov prinesel čisto prave smučke.
Vpol ure oddaljeno šolo v Lokav-cu se je z njihovega brega prvič odpravil septembra 1951 in tako prvič dobil tudi prijatelje. V šoli je bil priden, v tretjem razredu celo odličen, v četrtem pa je padel - zato, ker je tovarišica izvedela, da razmišlja o nižji gimnaziji, in menila, da fant iz takšnega zakotja ni za šole. No, Jožko je vseeno šel v nižjo gimnazijo v Laško. V osnovni šoli je imel najraje prirodopis in ročna dela, v gimnaziji pa zgodovino in zemljepis; matematika in angleščina sta bili njegovi šibki točki. Iz šole se je vračal pozno, saj se je najprej peljal z vlakom, potem je pešačil še deset kilometrov. Še posebej pozimi je bilo hudo, saj se potem ob petrolejki ni bilo enostavno učiti.
Po enem letu v nižji gimnaziji je mati dobila skromno stanovanje na Aškerčevi domačiji v vasi Senožete, kjer se mu je pot do železniške postaje Rimske Toplice skrčila na dobre pol ure. Elektrike še vedno niso imeli... Fantje so že na veliko igrali nogomet, brazgotina na nogi je posledica indijanske puščice... Ure in ure so preždeli za cesto in pričakovali redke avtomobile ter sanjarili o njih. Tudi štopali so, kadar so zamudili vlak, in se potem hvalili, s kakšnim avtom so se pripeljali. Deklice so bile pri vsem tem bolj nujno zlo. V zadnjem razredu je imel popravni izpit iz angleščine, ki ga ni opravil, in ker zaradi tega ni hotel ponavljati razreda, seje s sošolcem Francem namenil poiskati kakšnega mojstra, da se izuči obrti. Pa jima ni uspelo in sta tako, bolj po naključju, šla iskat srečo v Velenje. Petnajstletnega fantiča je prvo srečanje z Velenjem prevzelo: velike nove zgradbe, motor v izložbi stare Name, široke ceste .Na Industrijski rudarski šoli, kasnejšem RŠC-ju, so postavnega fanta rade volje sprejeli. Septembra 1959 je prvič prestopil prag rudarske šole, kjer je sedaj gimnazija. Po mesecu bivanja v provizori-
jih so fante naselili v nov internat ob šoli. Imeli so »skupe« - stanovanjske skupnosti šestih učencev -in so sami skrbeli za red in čistočo v internatu. Fante pa sta skorajda posvojila vzgojitelj Pečnik in njegova žena.
Šola Jošku, kije po poroki svojih staršev priimek končno spremenil v Kandolf, ni delala nobenih težav (no, matematika pri učitelju Hinku Dermolu dlje kot do trojke nikoli ni segla!), zaključni izpit je leta 1962 opravil celo z odliko. V tistem času

fH
se je recimo učil za rudarja tudi Drago Bizjak, dober skakalec na smučeh in nogometaš Rudarja, pa Branko Vivod, skakalec v višino, znani dvigalec uteži Franc Melanšek ... Učenci so imeli naporne dneve, saj so bili polovico časa v šoli, polovico časa pa na praksi, od drugega letnika dalje celo v jami, na sicer šolskih, a zelo produktivnih odkopih. Ob šoli in delu pa so veliko hodili na udarniško delo, ki je bilo v Velenju še vedno zelo potrebno in skorajda obvezno.
Obdobje poklicne šole je fantu odprlo oči tudi na drugih področjih, saj seje začel na jezeru ukvarjati z veslanjem, začel je zahajati v hribe, s fanti so igrali nogomet, šel se je gasilca, delati je začel v mladinski organizaciji, pa tudi v Zvezo komunistov so ga sprejeli že leta 1961. Le kje bi še našel čas za ljubezen ...
Po uspešnem zaključku šolanja je ostal kar na šoli za inštruktorja praktičnega pouka, učence je v jami učil rudarskih veščin, tudi bodočega direktorja rudnika dr. Franca Žer-dina. Jugoslovanska ljudska armada si ga je zaželela spomladi leta 1963, odslužil je v Jastrebarskem pri Zagrebu in Sisku. Kot vojaški policist je bil pomemben, kar mu je seveda godilo. Ker je bil navajen skromnosti, samostojnosti in reda, je vojaščina minila hitro. Pred odhodom v JNA je hodil zs Jožico, pa ga je »daleko od oka, daleko od srca« zapustila ter se k njemu vrnila za kratek čas po odsluženi vojski, ampak tokrat Jože ni zdržal. Leta 1967 je po opravljeni enoletni šoli za inštruktorje postal učitelj praktičnega pouka in to delo opravljal do novembra leta 1969, vseskozi pa je bil aktiven tudi v Počitniški zvezi, pri mladincih. Aprila leta 1969 je na veliki proslavi v Velenju na odru pred stotisočglavo množico pozdravil tovariša Tita, dal mu je tudi roko, ki si je potem ni umil vse do božiča. Konec leta 1969 je postal »deklica za vse« - poklicni sekretar Občinske konference zveze mladine Velenje. To so bili časi mladinskih delovnih akcij, sodelovanja s partnerskimi mesti v Evropi... Ker se je navadil
politike, je leta 1973 kariero nadaljeval na Občinskem svetu zveze sindikatov Velenje, kot sekretar za strokovne odbore in hkrati vpisal študij na Višji upravni šoli, ki ga je kljub veliki službeni obremenitvi in množici drugih obveznosti končal leta 1980. Leto kasneje so ga zaposlili na občini kot inšpektorja, opravil je državni izpit za delovnega inšpektorja in postavil na noge samostojni občinski inšpektorat, katerega pred-stoj nik je bil deset let. Inšpek tor za delo je bil vse do takrat, ko je po osamosvojitvi Slovenije nova občinska oblastugotovila, da ne izpolnjuje več pogojev. Ker je s šolanjem zavedno opravil, je šel raje na odde lek za notranje zadeve, kje je delal s tujci. Z enainštiridesetimi leti delovne dobe se je leta 2000 upokojil kot uslužbenec Upravne enote Velenje.
Pri Turis tič nem druš tvu Vele nje je začel dela ti leta 1964, dolga leta je bil član upravnega odbora, nekaj časa predsednik. Od leta 1986 do 2007 je bil predsednik Turistične zveze Velenje, en mandat je bil podpredsednik Turistične zveze Slovenije in za vse to prejel najvišje priznanje Turistične zveze Slovenije. Imel je dolžnosti v samoupravnih interesnih skupnosti, tudi v Zvezi komunistov je bil ves čas vzo ren kader in član SD je še vedno. Zdaj je še sekretar Turistične zveze Velenje in drugi mandat predsednik Krajevne skupnosti Gorica. Delal je v Fotoklubu Zrno, Planinskem društvu .
Ob vsem tem je uspel na plesu v Mladinskem klubu spoznati ženo Silvo, trgovko v zgornji Nami. To poznanstvo se je zaključilo s poroko 22. julija 1968. Iz purševske stolpnice na Kersnikovi 1 seje preselil k Silvi na Tomšičevo ulico v stanovanje, ki so si ga delili z njeno sestro. Leta 1968 se jima je prvič nasmehnila hčerka Tatjanca, leta 1974 pa še Alenka. Ker sta z ženo do njegovega odhoda v birokracijo delala na izmene, se je bil prisiljen nauči ti kuha ti. V osem de setih letih je staknil lepo parcelo pod šentiljskim gradičem Švarcenštajnom, a ker ni dobil dovoljenja za hišo, je ostalo pri prijaznem prostoru za druženje, sadovnjaku, manjšem vinogradu, pa koči za prespat. Na tem koščku planeta si Jože v delu in sprostitvi že desetletja obnavlja energijo. Na nedeljskih kosilih se tam dobijo s hčerkama in njunima družinama. Vnukinja Deja je osmošolka, Tija je vrtcu, vmes pa sta osnovnošolca Anej in Tilen. Vsakodnevno kuho je zaupal Silvi, ki je v pokoju že celo desetletje, sam pa zelo rad zagrabi kuhalnico ob posebnih priložnostih. Menda je pravi strokovnjak za zrezke v teran ovi omaki in predvsem zajedi iz kotla: bograč, golaž, enolončnice...
Zdaj, v zrelih letih, se je odločil zmanjšati obremenitve in opustiti funkcije, kijih še opravlja, in bo raje pomagal pri organizaciji posameznih prireditev, izletov, več pozornosti bo namenil zdravemu načinu življenja, pogosteje bo stopil v planine, več se bo ukvarjal s fotografijo, njegova strast pa je že iz otroš tva nabiranje gob.
Za zadnjo povišico pokojnine sije kupil velik zvezek z debelimi platnica mi in črta mi in vanj name rava v naslednjih treh desetletjih marljivo beležiti izkušnje iz svojega življenja. Naslov menda že ima .
■ Vlado Vrbič
Ob reki Paki posadili 10 lip
Pešpot, ki j e bila dokončana lani, j e »dobila« tudi pet lesenih klopi
Velenje, 4. junija - Lani je Mestna občina Velenje končala izgradnjo pešpoti ob reki Paki, ki sedaj vodi od Šaleka do mostu na Cesti talcev. Nazadnje so uredili pot od osnovne šole Antona Aškerca, mimo vrtca Vrtiljak, do nove nakupoval-
pomagati pri simboličnem dejanju.
Bojan Kontič, podžupan MO Vele nje in posla nec v DZ, je ob tem simboličnem dejanju povedal: »Dan pred svetovnim dnevom okolja smo ob novi pešpoti ob reki Paki posadili lipe. Prav lipa v Slo-
in hkrati vzpodbuditi ljudi, da pričnejo razmišljati o čistem okolju kot o univerzalni dobrini, ki jo je potrebno ceniti in negovati. Le tako bomo lahko zanamcem brez slabe vesti predali sporočilo o skrbi, varstvu in sožitju, ki ga gojimo do
Malčki izV rtcaV rtiljak so po tem, ko sta lipos imbolično žep omagalap osaditiS rečko Meh
in Bojan Kontič, pri delu pomagali še Andreji Katič.
no-industrijske cone pri podjetju Gorenje. V četrtek dopoldne so velenjski župan Srečko Meh, podžupan Bojan Kontič in direktorica občinske uprave Andreja Katič skupaj z malčki iz Vrtca Vrtiljak, ki so pripravili simpatičen priložnostni program, ob novi peš poti simbolično posadili eno od desetih lip, istočasno pa so delavci postavili 5 lesenih klopi za počitek ob lepi poti. Malčki so ob sajenju lipe izjemno uživali, prav vsak od njih je želel v roke dobiti lopato in
veniji nosi s seboj posebno sporočilo, ki ga lahko razumemo tudi kot simbol čiste in zelene Slovenije. Naša dežela se lahko ponaša z veliko naravnimi lepotami in raznovrstnim okoljem, ki daje prostor različnim živalskim in rastlinskim vrs tam. Prav pose bej smo lah ko ponosni tudi na podatek, da Slovenijo v več kot 60 % pokrivajo zeleni gozdovi. Pa vendar se premalo-krat zavedamo, da za okolje ne skrbimo dovolj. Prav zato smo s sajenjem lip v Velenju želeli opozoriti
skupnega življenjskega prostora.«
Zupna Srečko Meh nam je povedal, da je vesel, ker tudi ta del mesta dobiva drugačno, prijaznejšo podobo. »Tu bo kmalu »zrasel« nov blok, vrtec Vrtiljak pa bomo razširili z dograditvijo. Zato bo ta del mesta kmalu dobil še lepšo podobo. Upam, da bodo lipe lepo rasle in da bodo Velenj ča ni in Velen-jčanke ob sprehodu po novi pešpoti kmalu uživali v njihovi senci.«
■ bš
Brez manjše njive in prašička pač ne gre
ZlatoporočencaJ ustina in Franc vk rogus vojihn ajdražjih
Pri Višnjaijevih iz Lopatnika pri Velenju je bilo pred nedavnim bolj veselo kot običajno. V središču pozor nos ti sta bila oče Franc in mama Justina, ki sta praznovala 50-letnico skupnega življenja. Želela sta si praznovati doma in otroci Branko, Jože, Irena in Ivica so uresničili želje zlatih staršev in jima pripravili slavje, kakršno se za zavidanja vreden jubilej tudi spodobi.
Pa jima na skupni življenjski poti ni bilo vedno tako lepo kot tokrat. Oče Franc sije služil vsakdanji kos kruha na velenjskem rudniku, mama Justina je gospodinjila in hodila v »tavrh«. S skupnimi močmi sta zgradila topel dom, v katerem so našli ljubeče družinsko zavetje 4 otroci. Ti se vedno znova in znova radi vračajo k očetu in mami, »saj je pri njiju naj lep še spet in spet.«
Skromna in poštena, kot sta bila, živita tudi danes, a ne brez dela. Brez manjše njive in prašička pač ne gre. Veselita se obiska svojih otrok, 8 vnukov in dveh pravnukov.
Da bi bilo tako še dolgo, da bi jima radostni trenutki zapolnili njuno jesen življenja, ki jo preživljata v miru in obdana s svojimi najdražjimi.
■ Tp

Dekleta četrta, fantje peti
Kozmus v Velenju prek 78 m na atletskem pokalu v Velenju - Prav tako Brežičanka Barbara Špiler postavila absolutni slovenski rekord v metu kladiva za ženske.
Konec prejšnjega tedna, v soboto in nedeljo, je bilo na mestnem stadionu v Velenju zelo zanimivo. Domači atletski klub je izvedel finale Atletskega pokala Slovenije, ki šteje tudi za mednarodno ligo Atletske zveze Slovenije (AZS) za veliko nagrado Vzajemne. Največ pozornosti je seveda veljalo olimpijskemu zmagovalcu v metu kladiva, Brežičanu Primožu Kozmusu, najboljšemu sprinterju Maticu
Osovnikarju (Mass Ljubljana) ter metalcu krogle Miranu Vodovniku (AD Almont Slovenska Bistrica). Prvi je bil z nastopom zadovoljen, saj se je znova približal daljavi 80 m, ki na velikih tekmovanjih prinaša medalje. Zmagal je z metom 78,40 metra. To je bil njegov tretji izid sezone. "Z današnjo tekmo sem zadovoljen, ker sem dosegel pričakovani rezultat. Trenutno sem že v ciklusu priprav za svetovno
prvenstvo avgusta v Berlinu. Sedaj sem že pripravljen tako, da lahko vržem prek 80 metrov, imam pa še nekaj rezerve v moči in tehniki," je povedal. Osvnikarja (10,67) pa je premagal Novomeščan Gregor Kokalovič (Krka) z 10,65. Miran Vodovnik se je približal meji 20 m (19,67 m). Najbolj pa je na tekmovanju, ki sta ga spremljala tudi dež in veter, navdušila še ne 17-letna tekmovalka Barbara Špiler, ki je iz istega »gnezda« kot Kozmus (AM Fit Brežice), z metom 64,90 m postavila absolutni slovenski rekord v metu kladiva za ženske.
Med velenjskimi tekmovalkami in tekmovalci so se z dobrimi uvrstitvami izkazali: moški, 110 m ovire: 2. Ado Ahmetovič (15,43); 300 m ovire: 2. Rok Jovan 10:03,96; daljina: 3. Dario Čivič 7,32; ekipno: 1. Mass Ljubljana 369,5 točke, 5. Velenje 109. Ženske, 400 m: 3. Jerneja Smonkar 57,32; 1500 m: Lena Jezernik 4:43,71; 4x100 m: 1. Triglav 46,34, 3. Velenje 49,02; ekipno: 1. Kronos (Ljubljana) 349, 4. Velenje 169.
Za velenjske barve sta nastopili tudi »Američanki« Maja Mihalinec, ki je tekla tudi v štafeti 4 x 400, kar je za kratke spiinterke nenavadno, ker njen trening ni prilagojen temu, in Petra Poznič. Slednja je opustili palico, se preusmerila na mnogoboj in lepo napreduje v metu kopja, krogle in diska.
Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta pri velenjskem klubu in hkrati pri slovenski atletski zvezi, je takole ocenil nastop domačih atletov in atletinj: »Žal mi je, ker je bilo nekaj naših atletov poškodovanih, ker nekateri niso nastopili in ker nekateri niso nastopili v vseh disciplinah, v katerih bi lahko. Vendar tudi drugi niso bili popolni in so imeli podobne težave kot mi. Kljub temu smo bili ekipno dobri. Trdim pa lahko, da bomo v naslednjih letih spet osvajali najvišja mesta, ker nam raste mlad rod atletov.«
■ vos
Dober konec zanimive sezone
No, zadnje srečanje so tile moji dragi Šmarčani odigrali tako, kot si želimo (ŠMARTNO 1928 : ČRENŠOVCI 1 : 0), čeprav se nečimrneži mogoče zmrdujejo nad skromnim rezultatom. Povedati je potrebno, da so se pred igro začele neke čudne igre, povezane menda z nameščanjem rezultata, ki naj bi pomagal nasprotnikom Šmarčanov obstati v 3. ligi. Seveda se takšnih igric fantje v teh logih nikoli niso šli, saj je poštenje zaščitni znak vseh generacij šmarških nogometašev. Mogoče je to breme obremenjevalo noge, predvsem napadalcev, da so poleg treniranja odličnega gostujočega vratarja v glavnem zaposlovali pobiralce žog. Borbeni gostje so, zavedajoč se svojega res podrejenega položaja, le tu in tam poizkušali ogreti na tej tekmi solidnega vratarja Vrejiča,
ampak tega dne bog ni bil razpoložen za čudeže. Ko so se že začeli porajati resni dvomi, zakaj vijoličasti namesto vsaj pol ducata zadetkov ne morejo ali celo nočejo (?!) strpati v vrata gostov niti enega, je tega dne borbeni Cizej (le kje je bil skoraj celo pomlad?) v maniri prefinjenega mojstra le povzročil olajšanje v šmarških vrstah. Minimalna zmaga gotovo pomeni mnogo več kot tri točke, saj priprave na novo sezono ne bi bilo dobro začeti z grenkim priokusom.
Tako pa se je po srečanju veselo družila med sabo cela ekipa, mogoče celo z mislimi, da v takšnem sestavu verjetno ne bodo nikoli več skupaj.
Zanimivo je bilo tole prvenstvo. Lahko rečemo, da so bili Šmarčani v jeseni pravi hit lige in so zbrali kar 28 točk ter zasedli drugo mesto, s 37 zade-
tki pa so bili najuspešnejši pri polnjenju nasprotnikovih mrež. Seveda je bilo pričakovati, da bo mlada in neizkušena ekipa slej ko prej zapadla v krizo. Tudi večkrat turbulentno stanje v klubu konec leta ni ravno blagodejno vplivalo na duše nogometašev.
So pa pozitivne spremembe v vodstvu kluba vlivale upanje, da bi lahko dobro zgodbo potegnili na celotno prvenstvo. Žal pa ni bilo tako, čeprav se je večina stvari v klubu le uredila. Sledil je padec, povzročen iz različnih vzrokov, vsak pa je dodal kamenček v mozaik slabše polsezone. Kar naenkrat so noge postale težke, večkrat prisotna nestrpnost, nezbranost in tudi verjetna nesoglasja v igri med skupinami igralcev. In če so napadalci še jeseni kot iz rokava tresli mreže, so sedaj potrebovali nenormalno
veliko prigod, da so spravili skupaj kaj konkretnega. Nosilci igre so bili premalo pri stvari in je bil njihov učinek slabši od pričakovanega. Na igrišču ni bilo pravega vodje, s klopi pa mogoče premalo energije. Tako so šmarčani v tem delu zbrali kar 11 točk manj kot jeseni in zanimivo, tudi dosegli 11 zadetkov manj ter z drugega zdrsnili na 5. mesto. Kot pribito pa drži, da ekipa zna igrati, ne kalkulira in se edino pravilno osredotoča na napad, zato je bilo všečno spremljati nekaj lepih predstav. Veseli tudi dejstvo da je dobilo priložnost nekaj obetavnih najstnikov, to pa je že kapital, ki bi se z nekaterimi vložki moral v novi sezoni obrestovati.
Prepričan sem, da smo kljub vsemi Šmarčani lahko zadovoljni s prikazanim, če bo v novem prvenstvu kaj več, pa bomo seveda veseli.
■ Martin Pačan
3. Cviklov memorial Celjanom
- à
f*
î -wi
0 v
m SWfl
[*: s


T'
Mladi Rudarji: bo kdo uspel priti ■ v prvo moštvo? (Foto: vos)
Nogometni klub Rudar Velenje je 6. in 7. junija organiziral 3. Cviklov memorial v spomin na dolgoletnega nogometaša Matjaža Cvikla, reprezen-tanta Slovenije. Turnirja so se udeležile štiri mladinske ekipe, in sicer poleg domačega moštva še mladinci nogometnih šol NK Maribor, Poli
Drave s Ptuja in MIK CM Celja.
V soboto so se v revijalni tekmi najprej pomerili veterani NK Rudar in NK Šmartno. Zmagali so domačini s 3 : 0. V prvem srečanju tekmovalnega dela sta se pomerili moštvi Poli Drave in Celja. S 3 : 0 so zmagali Celjani. V drugi polfinalni tekmi so mlad-
inci NK Rudar z 1 : 3 izgubili z Mariborom. Edini zadetek za domače je dosegel Aleks Hudobreznik.
V nedeljo so se najprej pomerile nogometašice ŽNK Rudar Škale in ŽNK Ptuj. Z 1 : 0 so zmagale Škalčanke. Na mladinskem turnirju sta se v tekmi za tretje mesto pomer-
ili ekipi Poli Drave in Rudarja. Srečanje so z 2 : 1 dobili domači mladinci. Povedli so Ptujčani, nato pa je za domače dvakrat zadel Denis Čirič in potrdil zasluženo zmago za tretje mesto.
V finalu sta se pomerili moštvi Celja in Maribora. V zelo živahni tekmi so imeli bolj izrazite priložnosti Celjani, ki pa jih niso realizirali skoraj do konca tekme, ko jim je uspelo zatresti mariborsko mrežo in z rezultatom 1 : 0 osvojiti prvo mesto na turnirju.
Ob koncu turnirja so udeleženci prejeli praktične nagrade, najboljše ekipe in posamezniki pa pokale. Iz rok sorodnikov Matjaža Cvikla in uprave NK Rudar so jih prejeli: najboljši igralec Iztok Močivnik iz MIK CM Celje, najboljši vratar Jasmin Diz-darevic iz MIK CM Celje ter najboljši strelec Denis Čirič iz NK Rudar.
Domačim mladincem Nacetu Janežiču, Luki Verbotnu, Damirju Avdiču, Žigi Jamnikarju, Juretu Obu-ju in Andreju Reberniku, ki so zaključili igranje v mladinski konkurenci, se je za igranje v barvah NK Rudarja zahvalil strokovni vodja NŠ Rudar Franci Oblak in jim zaželel uspešno nogometno pot.	■
V ponedeljek začetek priprav
Nogometaši velenjskega Rudarja so kot novinci v ligi razveselili svoje ljubitelje s tretjim mestom, ki jim je zagotovilo tudi igranje v novoustanovljeni Ligi Evropa. Medtem so igralci na počitnicah, ki pa bodo ene najkrajših doslej. Prvo evropsko preizkušnjo bodo namreč imeli že 2. julija. Koga bodo dobili v prvem predkrogu, bo znano po žrebu 22. junija. Počitka pa ni za tehnično vodstvo kluba, saj sklepa pogodbe z igralci. V naslednji sezoni ne bo več v njihovem dresu od Maribora posojenega Gorazda Zajca, Uroša Veseliča, Joviša Kraljeviča in Alema Mujanoviča. Kot posojeni nogometaš je Rudarjev dres nosil tudi Ozren Perič, najboljši Rudarjev strelec pomladi. Z njim se še niso dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, ker ima še vedno obveznosti do Šturma, člana avstrijske prve lige. Sicer pa so se z večino igralcev, ki so jim potekle pogodbe, že dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, želijo pa jih podaljšati še s preostalimi. Želijo se okrepiti tudi s tremi, štirimi igralci.
Načrtujejo tudi že prijateljske tekme. Med drugim napovedujejo v Velenje prihod Dinama in Hajduka.
5. Sovin tek... pa take fore
Na soboto, 23. 5., tek ni bil »fora«, ampak je bilo Velenjsko jezero dejansko obkoljeno s tekači. Odvijal se je tokrat že 5. Sovin tek, ki je iz širše okolice privabil preko 130 tekačev in tekačic. Prireditev so organizirali športno društvo PA TAKE FORE, MO Velenje in ŠŠK, dogodek pa je bil izve-
den v sklopu DMK-ja. Švicarje je poleg lepega sončnega vremena motiviral in animiral vedno nasmejani Peter Poles. Da bi se naslednjega leta dobro pripravil na 6. Sovin tek, so na njem testirali enega izmed Polarjev. Sicer pa sta bila med prepoznavnejšimi gosti Boris Gorenc in Boštjan Buč, medtem ko je tekmovalce na čelu spremljal »puščavski lisjak« Miran Stanovnik. Absolutna zmagovalca med moškimi in ženskami na 10 km sta poleg pokala domov odnesla še zapestnico oziroma ogrlico, ki ju je darovalo Zlatarstvo Krajnc. Za dobro voljo ostalih tekmovalcev pa so poskrbeli Duo Harmony in Fredi Miler. Sama prireditev se je fantastično izpeljala in vsi smo odšli domov nasmejani. V naslednjem letu pa pričakujemo ob jezeru še več »prepotencev«.
NA KRATKO
Dravinja in ...
Končni vrstni red v 3. SNL (26. krogov) - vzhod: 1. Dravinja Kostroj 67, 2. Koroška Dravograd 54, 3. Kovinar Štore 50, 4. Odranci 47, 5. Šmartno 1928 45, 6. Stojnci 38, 7. Simer Šampion 37, 8. Tehnostroj Veržej 34, 9. Malečnik 34, 10. Paloma 27, 11. Čarda 25, 12. Mons Claudius 22, 13. Črenšovci 18, 14. Trgovine Jager Šmaraje pri Jelšah 18.
... Zrečani prvaka
Končni vrstni red v ŠNL (26. krogov) 1. Zreče 55, 2. Tehnotim Pesnica 52, 3. Pohorje 52, 4. AHA EMMI Bistrica 42, 5. LKW Jack Gerečja vas 41, 6. Partizan Fram 38, 7. GIC Gradnje Rogaška 37, 8. Holermous Ormož 37, 9. Peca 37, 10. Podvinci 34, 11. Šoštanj 33, 12. Bukovci 29, 13. Brežice 17, 14. Jarenina Šentilj 5
Mošnik zmagal v Osijeku
Velenjčan Mošnik Martin se je minuli konec tedna udeležil odprtega prvenstva mesta Osijek, na katerem so sodelovali najboljši igralci Hrvaške, Srbije in Slovenije. V polfinalu je gladko premagal domačega aduta Madžarič Filipa, v finalu pa je po napeti borbi s 3 : 1 premagal hrvaškega državnega prvaka Domagoja Špoljar, ki je hkrati tudi 182. igralec svetovne jakostne lestvice. Tretje mesto je dosegel srbski prvak Ivan Djordjevič. S tem se je Mošnik na svetovni jakostni lestvici PSA povzpel na 246. mesto.
Končuje se tudi domača skvoš scena za letošnjo sezono. Martin jo končuje na samem vrhu članske državne jakostne lestvice, drugo mesto zaseda Miha Kavaš, tretji pa je Rožle Langus. Ta vikend bo v Kranju potekal najmočnejši turnir v Sloveniji v tej sezoni z nagradnim skladom 3000 dolarjev, ki bo prav tako štel za svetovno jakostno lestvico. Med udeleženci so tudi trije igralci iz vrst prvih stotih na svetovni lestvici, Martin pa bo tekme kvalifikacij pričel že v petek. Vsekakor dogodek leta, zato vabljeni v Mega center v Kranj.
Danes olimpijski tek
Velenje - Olimpijski komite Slovenije, odbor Športa za vse, si tudi v tem letu prizadeva, da bi se razširil krog tistih, ki želijo nekaj storiti zase, za boljše počutje in zdravje. Med drugim se tudi letos vrstijo po Sloveniji tako imenovani olimpijski teki. Tovrstna rekreativna prireditev bo tudi danes popoldne v Velenju na lepo urejenih tekaških stezah v turističnem centru ob jezeru. Za čim boljši potek bodo poskrbeli člani Športnega društva velenjskega Premogovnika pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje ter Odbora športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Start in cilj bosta ob nogometnem stadionu ob 18.30. Izbirali boste lahko med krajšo (3 km) ali daljšo (6 km) progo. Startnina znaša 3 evre. V društvu poudarjajo: zmagovalec bo vsak, ki bo premagal izbrano progo. Po teku bo vsak udeleženec prejel spominsko majico in sodeloval v žrebanju nagrad.
MlODROBroA RONIKA
Vandalizem je žalostna plat življenja
Letake, ki opozarj aj o na škodljive in nevarne plati uničevanja v mestu, so prvič delili v petek - Kmalu j ih bodo razdelili tudi po javnih institucij ah
Velenje - Sosvet za izboljšanje varnosti občanov mestne občine Velenje je ta teden izdal letak, ki opozarja na škodljive posledice vanda-lizma. Na Mestni občini Velenje so se za izdajo letaka odločili, ker želijo opozoriti na precej pogost problem uničevanja naše skupne
igrišča ali pa kaj drugega, bolj potrebnega.
Za izdajo letaka so se odločili tudi zato, ker so lahko posledice vandalizma tudi nevarne. Poškodovana igrala na otroških igriščih lahko na primer povzročijo nezgode, premaknjeni, poškodovani ali
občanov pa opozoriti, da lahko proti vandalizmu ukrepajo tudi sami -z zgledom in s tem, da na uničenje lastnine reagirajo in ga prijavijo poli ciji.
Pokličejo lahko na eno od telefonskih številk: 080 12 00 - anonimni telefon policije, 898 61 00 -
Titov trg je bil v petekp ripravljen zai zvedbop raktičnega delai zpitov zam ladem otoriste.
Žalv reme niz držalo.
lastnine, ki se vedno bolj kaže tudi v Velenju. Mestni proračun letno daje kar 14 tisoč evrov za odpravo posledic vandalizma. Zagotovo bi jih lahko sicer veliko bolj koristno uporabili, saj bi za ta denar lahko kupili nova igrala za otroška
uni če ni pro met ni zna ki pa so nevarni za vse udeležence v prometu. V teh dneh bodo letake razdelili tudi po številnih javnih institucijah, saj želijo predvsem mladostnike seznaniti s posledicami takšnega vedenja, čim širši krog
Policijska postaja Velenje, 113 -Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Celje, 112 - Center za obveščanje.
■ bš
Dan prometne varnosti odplaknil dež
Člani velenjskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so letake na stojnici prvič delili v petek opoldne, ko so še računali, da bodo lahko izvedli dan prometne varnosti za enosledna vozila. Zal je praktični del vožnje za osnovnošolce in dijake »odplaknil« dež. Katarina Praznik, predsednica sosveta, pa nam je povedala, da so teoretičen del izpita, ki ga je opravljalo nekaj več kot 2000 velenjskih mladostnikov, zelo dobro opravili. »Rezultati so veliko boljši kot lansko leto, kar je spodbudno. Da praktičnega dela letos ne bodo opravljali, pa smo se odločili tudi zato, ker je Titov trg zelo moker, kar pa ni dober pogoj za var no vož njo,« je dodala.
Na Titovem trgu, kije bil tik pred dvanajsto uro popolnoma pripravljen za izvedbo praktičnih voženj za motoriste in kolesarje, so bili v petek prisotni tudi reševalci Reševalne postaje Velenje, gasilci, policisti in redarji. Čeprav je nebo neusmiljeno pošiljalo nove in nove »zaloge« obilnega dežja, so si mnogi z zanimanjem ogledovali njihova vozila in opremo.
Tatu stopili na prste
Velenje - Policisti Policijske postaje Velenje so na Okrožno državno tožilstvo Celje - Zunanji oddelek Velenje, podali kazensko ovadbo zoper 23-letnega Velen-jčana, osumljenega storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin.
23-letnik, povratnik pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj, je osumljen, da je avgusta 2006 vlomil v Center Debitel v Velenju, od koder je odtujil več telefonskih aparatov. Januarja letos naj bi vlomil v trgovino Rock Box na Rudarski cesti, od koder je odnesel oblačila, februarja, prav tako letos, naj bi v nočnem času vlomil v trgovino Mobitel na Šaleški cesti, odtujil več predmetov in vlomil v blagajno ter odtujil gotovino. Sumijo ga tudi, da je marca vlomil v mesnico na Tomšičevi v Velenju ter odnesel več različnih cigaret, z bencinskega servisa Petrol na Celjski cesti pa odnesel večjo količino pijače.
Sumijo ga še treh poskusov vlomov v marcu, in sicer v frizerski salon Boom v centru mesta, trgovino Mladinske knjige in trgovino Alpina. V teh primerih mu v notranjost sicer ni uspelo priti, je pa lastnikom z vlamljanjem povzročil gmotno škodo.
Brez vozniškega v nesrečo
Velenje, 4. junija - V četrtek je prišlo do trčenja na lokalni cesti v Šentilju. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voznico osebnega avtomobila. Policisti, ki so nesrečo obravnavali, so ugotovili, da je povzročitelj brez veljavnega
vozniškega dovoljenja, vozil pa je tudi neregistrirano vozilo.
Neprilagojeno v Gaberkah
Šoštanj, 5. junija - V petek dopoldan je voznik osebnega avtomobila na lokalni cesti v Gaberkah zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. V trčenju se je voznik lažje telesno poškodoval in sam iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti.
Pobegnil s Kidričeve
Velenje, 6. junija - V soboto popoldan je na parkirnem prostoru na Kidričevi cesti neznani voznik osebnega avtomobila znamke daewoo nexia, modre barve, zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran osebni avto in po trčenju odpeljal naprej. Povzročitelja še ugotavljajo.
Številni vlomi in poskusi vlomov
Velenje - Na območju Policijske postaje Velenje so se prejšnji teden pripetili številni vlomi in poskusi vlomov.
V	torek, 2. junija, je bilo vlomljeno v Gostišče in pizzerijo Kajuh v Šoštanju, od koder je storilec odnesel več zavojčkov cigaret in več steklenic piva. Vlomljeno je bilo tudi v pizzerijo Velun v Šaleku. Vlomilec je odnesel menjalni denar in dve steklenici žgane pijače. Iz Debitel centra na Trgu mladosti v Velenju je vlomilec odnesel več kosov mobilnih telefonov, vse s polnilci.
V	četrtek, 4. junija ponoči, je
ostalo pri poskusu vloma v kiosk Kebapči na Prešernovi v Velenju. Vlomilec je v notranjost sicer prišel, vzel pa le prazno registrsko blagajno, potem pa jo zaradi posredovanja varnostnika popihal.
V	petek, 5. junija zjutraj, je bilo vlomljeno v bar Anja v Rečici ob Paki. Storilec je vzel registrsko blagajno z monitorjem in menjalnim denarjem, več steklenic jegermeis-tra in travarice ter žetone za poker avtomat.
V	nedeljo, 7. junija zjutraj, so policisti obravnavali poskus vloma v lesen vikend v Janškovem selu. Storilcu v vikend sicer ni uspelo priti, je pa uspel vlomiti v leseno uto, od koder je odnesel plinsko jeklenko z lučjo in sekiro.
Barvne kovine še kar kradejo
Velenje, 5. junija - V petek zvečer sta na ograjeno območje podjetja Dinos na Cesti Simona Blatnika poskusila vlomiti 23- in 25-letna moška, oba že znanca policije.
Preplezala sta ograjo in skušala odtujiti barvne kovine. Pri delu pa ju je zalotil varnostnik, ki je posredoval zaradi sproženega alarma.
Policisti so storilca že zaslišali. Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje velika tatvina.
Odnesel dnevni izkupiček
Velenje, 8. junija - V ponedeljek so policisti obravnavali tatvino, do katere je prišlo v prodajalni FA DA v Nakupovalnem centru Velenje. Storilec je s police prodajnega pulta vzel dnevni izkupiček.
Delovna nesreča v Zavodnjah
Šoštanj, 8. junija - V ponedeljek se je v Zavodnjah pripetila delovna nesreča. 27-letnik, ki je pomagal prijatelju pri prekrivanja strehe na vikend hišici, je padel v globino šestih metrov. Pri delu je stopil na snegobran, ki se je izpulil. Pri padcu se je huje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje.
Ukradel kolo
Velenje, 2. junija - V noči na torek je s hodnika stanovanjskega bloka na Koroški cesti izginilo gorsko kolo znamke scott reflex. Nepridiprav je do kolesa prišel tako, da je preščipnil verigo.
Brezplačni preventivni tehnični pregledi
Velenje - ZŠAM Velenje bo v soboto, 13. junija, med 13. in 17. uro v prostorih A. M. Miklavc, tehnični pregledi v Črnovi, poskrbel za brezplačne preventivne tehnične preglede vozil.
Vabijo motoriste in avtomobilov, ki jim želijo pred turistično sezono omogočiti varno in zanesljivo vožnjo. Pri osebnih avtomobilih bodo brezplačno preverjali delovanje klimatske naprave in po potrebi (po akcijski ceni) izvedli tudi polnjenje.
■ mkp
Iz policistove beležke
Tepejo (tudi) bivši
V	sredo, 3. junija, je v parku na Vodnikovi v Velenju mlajše dekle udaril bivši fant. Policisti mu bodo, če mu že niso, napisali plačilni nalog.
Razgrajali v zdravstvenem
V	četrtek, 4. junija popoldan, so v zdravstvenem domu Velenje razgrajali trije mlajši moški, dva od njih tega nista poče la prvič. Vsem so policisti, ki so prišli na kraj, napisali plačilne naloge.
Spet nasi len do zunajzakonske part ner ke
V	četrtek, 4. junija, se je v Šaleku pred Intersparom zunajzakonski partner nasilno vedel do zunajzakonske partnerke, s katero prebivata v Škalah. Ni bilo prvič. Pred prihodom policistov je kršitelj sicer odšel, a so se ti z njim srečali doma. Izrekli so mu varnostni ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali že drugo kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini.
Lažna prijava
V	četrtek, 4. junija, so šli policisti v Škalske Cirkovce, kjer naj bi v eni od stanovanjskih hiš kršili javni red in mir. Izkazalo pa se je, daje bila prijava lažna. Stanovalcu, kije prijavil tisto, česar ni bilo, so napisali plačilni nalog.
Nespo dob na do sosed
V	petek, 5. junija, so šli policisti dvakrat v stanovanjski blok na Cesto Borisa Kraigherja v Velenju. Tam seje stanovalka nespodobno vedela najprej do staršev sose de, potem pa še do nje ne
odrasle hčere. Ker seje pri obeh posredovanjih policije kršitelji-ca zatekla v svoje stanovanje, ji bodo plačilna naloga poslali po pošti.
Dobil jih je s palico
V	petek, 5. junija ponoči, so policisti posredovali pred lokalom Max na Šaleški cesti. Neznanec je s palico udaril 31-let-nega moškega in ga lažje poškodoval. Za storilcem policisti še poizvedujejo. Očividce pozivajo, da jih zaradi razjasnitve okoliščin pokličejo na telefonsko številko 898 61 00.
Mladoletnik zapeljal v nesrečo
V	nedeljo, 7. junija popoldan, so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom, ki se je zgodila na parkirišču v Šaleku. Mladoletnik je zaradi neprilagojene hitrosti z osebnim avtomobilom trčil v voznika osebnega avta in s kraja odpeljal. Policisti so vozilo in voznika izsledili.
S pestmi nad očeta
V	ponedeljek, 8. junija popoldan, seje na dvorišču stanovanjske hiše v Skornem, na območju Šoštanja, sin sprl z očetom in se ga fizično lotil. Po dejanju je sicer odšel, a bo plačilni nalog vseeno prejel. Pride s pošto.
Vred no pohva le
V četrtek, 4. junija zvečer je na Policijsko postajo Velenje občanka prinesla obesek s tremi ključi, med nji mi tudi ključ vozi la znamke citroen. Lastnik lahko izgubljene ključe prevzame na postaji.
ČETRTEK,
IB •	••
1.ju nija
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Lakota, 34/52
09.30	Pod klo bu kom
10.05	Oddaja za otroke
10.40	Turbu len ca
11.30	Sveto in svet
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Alpe-Donava-Jadran
13.50	Pira mi da
15.00	Poro či la
15.1 0	Mosto vi
15.45	Animalja, 11/40
16.10	Sanj ski polet, igra ni film
16.25	Enaj sta šola
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Jas no in glas no: dolg cajt
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prijatelji, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
21.00	Za zapr ti mi vra ti, 4/6
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Osmi dan
23.35	Besede in slike, 14. oddaja
23.50	Tv dnevnik 11.6.1991
00.10	Dnev nik
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Info ka nal
TV SLO [?
06.30 Zabavni infakanal 07.00 Infakanal 08.00 Otroški infakanal 09.00 Zabavni infakanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Globus 12.30 Tv dnevnik 11.6.1991 12.55 Užitek in zločin Montmartra,
dak. add. 13.45 Po poteh Ushuaie, 5/13 14.10 Na lepše 14.40 Slovenska jazz scena 15.25 Tv prodaja 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si, tv Koper 17.00 Mosto vi
17.30 To bo moj poklic: tapetnik, 1. del
18.00 Želite, Milord? 9/26, pon. 19.00 Družinske zgodbe: družina
Šavel, pon. 20.00 Gala kon cert, pos netek iz Mari bo ra
21.30 Patetična Čajkovskega, fran.
dok. film 22.20 Jasnovidka, 8/22 23.00 Golju fi, am. film 00.50 Zabav ni info ka nal
pop
07.05	Tv pro da ja
07.35	24ur
08.35	Zelo mladi starši, dok. serija
09.20	Ricki Lake, pogov. oddaja
10.15	Tv pro da ja
10.45	Zdrav ni ki, pog. odda ja
11.40	Rachael Ray, pog. odd.
12.35	Med uzin otrok, am. nad., 2/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zad nje ga diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kra ju zlo či na, nan
22.40	24urzvečer
23.00	Zdrav ni ko va vest, 1. del
23.55	Tabloid, am. nan.
00.50	Seks v mes tu, nan.
01.30	24 ur, pono vi tev
02.30	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasve ti, pono vi tev 93. oddaje 11.05 Odprta tema, ponovitev 12.05 Pop corn, glas be na oddaja.Gostje: Flirt 12.55 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, 94. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Sredi zvezd: VOCALICA, pos netek nas to pa v Žal cu 21.20 Regi o nal ne novi ce 2 21.30 Med durom in molom,glas be na
oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz odda je Dobro jut ro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide ostra ni, obvesti la
tv slo rr
0615	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
0910	Srebrnogrivi konjič, 4/39 09.35 Sanjski polet, igrani film
09.50	Enajsta šola
10.25	Jasno in glasno: dolgcajt
11.25	To bo moj poklic: podjetnik, 2. del
11.55	To bo moj poklic: tapetnik, 1. del
12.25	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Evropski muslimani in vzhodni
kristjani, dok. odd.
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, ris. nan., 11/30
15.55	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: dirke
16.25	Dogodivščine Sarah Jane,
2/fl Nov
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.25	Poseb na ponu dba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhov ni utrip
18.05	Umko
18.40	Loj zek, risan ka
18.45	Zakaj?, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Hotel pol dru ga zvez di ca:
pre is ka va, 6/25
20.30	Poti do srca, pos. kon cer ta
Giannija Rijavca
22.00	Odme vi, šport, vre me
22.55	Pol noč ni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Tv dnevnik 12.6.1991
00.50	Dnev nik, pon.
01.20	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.45	Info ka nal
TV SLO [?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
09.45	Tv pro da ja
10.15	Gala kon cert iz Mari bo ra
11.45	Glas nik, tv Mari bor
12.10	Pisa ve
12.35	Bese de in sli ke, dr. Tomaž Brejc
12.45	Evrop ski maga zin
13.15	Črno beli časi
13.30	Tv dnevnik, 12.6.1991
13.55	Žogarija, 7/10
14.20	Glas be na odda ja
15.50	Tv pro da ja
16.20	Circom regi o nal: Črna stra ža, 1. del
16.50	Pri mor ski mozaik
17.25	Mos to vi, pon.
18.00	V dobri družbi z Blažem, tv Mari bor
19.00	Zlata šestdeseta - nostalgija s
Tatjano Gros
20.00	Taj ni arhi vi inkvi zi cije, dok. ser.
20.50	Želite Milord? nan., 24/26
21.35	Usodno potovanje, am. film
23.10	Finiste re - na kon cu sveta,
špan. film
00.40	Gan dža, am. nad., 2/22, pon.
01.15	Zabav ni info ka nal
POP
06.25	Tv pro da ja
06.55	Tre nja
08.45	Velike ideje za majhen planet,
dok. serija
09.20	Ric ki Lake
10.15	Tv pro da ja
10.45	Zdrav ni ki, pog. odda ja
11.40	Rachal Ray, pog. odd.
12.35	Med uzin otrok, am. nad., 3/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Raz oča ra ne gos po di nje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Hit ri in drz ni, am. film
21.45	Pod lupo pra vi ce, nan.
22.40	24 ur zve čer
23.00	Spo znan za kri ve ga, am. film
01.00	Šest modelov, nan.
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
odda ja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 94. odda je 11.05 Sredi zvezd: VOCALICA, pos ne tek nasto pa v Žal cu 12.25 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža
18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 95. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 Vide os pot dne va 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Ogle da lo sveta, infor ma tiv na
oddaj, 3. TV mreža 22.00 Sodob na umet nost,
infor ma tiv na odda ja o kul tu ri, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 13.ju nija
tv slo rr
0615	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Naučimo se pesmico z Melito Osojni k
sledi	Zajček Bine, lut. igrica
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 35/36
0910	Divjaki 1, nem. film
10.45	Polnočni klub
12.00	Ted nik
13.00	Poro či la, šport, vre me
1315	Dr. Who, 2/13
13.55	Rožna ti pan ter, risan ka
14.05	Sanjski polet, igrani film
14.20	Gospodična Marple: boginja
smrti, ang. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
1610	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
1715	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sle di	Zakaj pa ne
17.25	Na vrtu, tv Maribor
17.50	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Biv ši, am. film
21.35	ARS 360
22.00	Poro či la, vre me, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Rim, 4/10
00.30	Tv dnevnik 13.61991
00.50	Dnev nik, pon.
0110	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
08.45	Tv pro da ja
09.15	Sko zi čas
09.25	Tv dnevnik 13.61991
09.45	Kako smo voli li
10.45	Poseb na ponu dba, potr. odd.
11.05	Circom regional, Črna straža, tv Mari bor
11.35	Primorski mozaik, tv Koper
12.05	Taj ni arhi vi inkvi zi cije, dok. ser.
12.50	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
13.45	Tv pro da ja
14.15	Etno večer Zorana Predina
16.00	Pre pri čeva nje, angl. film
17.35	Slo ven ci po sve tu, tv Mari bor
18.05	Ham burg: roko met Nem čija -
Slo ve nija
20.00	Polet ni kon cert Dunaj ski
fil har mo ni ki
21.35	Ble šči ca, odda ja o modi
22.05	Alpe, Donava, Jadran
22.30	Ko se znoči, ljuba moja, am. film
00.20	Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
0815	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.25	Mojster Miha, ris. serija
08.40	Na drevesu smo doma, ris.
serija
0910	Lazytown
09.35	Rado ved ni ca Bibi, ris. serija
10.05	Super Ed, ris. serija
10.30	Pixarjevi kratki filmi
10.35	Dinoto pija, mlad. nan.
11.30	Upornica na konju, nan.
12.25	Šola za pare
12.55	As ti tud not padu?!
14.50	Agatha Christie: Partnerja v
zlo či nu
15.55	Grda rač ka, nan.
16.50	Naj bolj ši uči telj, am. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Pirati s Karibov, am. film
22.35	Šeri fo va zvez da, am. film
01.00	Prebujanje življenja, am. film
02.40	24ur, ponovitev
03.40	Noč na pano ra ma
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	pono vi tev
95. odda je 10.15 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja -
nabor svetov nih dni 18.40 Duhov ni vre lec 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1751. VTV maga zin, regi o nal ni
- infor ma tiv ni pro gram 20.25 Kul tu ra, infor ma tiv na odda ja 20.30 Angel maščevanja (Angels don't sleep here), ameriški film Micha el Danie ls ni mogel niko li pre bo le ti skriv nost ne ga izginotja brata dvojčka. Iskanju je posvetil vse svoje življenje in svoj poklic... 22.00 Odprta tema, pogovor v studiu 23.00 Sre di zvezd : VOCA LI CA, pos netek nas to pa v Žal cu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 14.ju nija
tv slo rr
07.00 Zivžav
09.50 Žogarija, 8/10
10.15	Zgodbe iz divjine, 7/20 10.45 Pri sluh ni mo tiši ni
11.15	Oza re
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.10	poti do srca, posn. konc.
Giannija Rijavca 14.25 Prvi in dru gi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sle di	Glas be ni tro boj, prvi del
15.10	Športne novice
15.15	Glas be ni tro boj, dru gi del
15.25	Glasbeni troboj, tretji del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jer ma nom
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Kuharska odd.
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risan ka
18.45	Jani Nani, risan ka
18.55	Vreme
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost
22.40	Poro či la, vre me, šport
23.05 Tri žen ske neke ga polet ne ga
veče ra, fr. nad., 1/4
00.40	Tv dnevnik 14.6.1991
01.05	Dnev nik, pono vi tev
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Info ka nal
TV SLO K?
06.30 Zabav ni info ka nal 09.00 Tv prodaja 09.30 Sko zi čas 09.40 Tv dnevnik 14.6.1991 10.05 Glo bus
10.35 Med na rod no zbo rovsko
tekmovanje Maribor 2009 11.05 Tv prodaja 11.35 Pomagajmo si, tv Koper 12.05 Alpe, Donava, Jadran 12.30 Rad igram nogo met 12.55 Turbu len ca 13.45 Tv prodaja 14.15 Zaščitniki živali v Južni
Ameriki, niz. film 15.50 Joh ha nes burg: nogo met,
Južnoafriška rep.-Irak 17.50 Atletika, Zlata liga, Berlin 19.55 Nogomet - pokal konfederacij 20.25 Rusten burg: nogo met, Nova
Zelandija-'Španija 22.35 Pokvarjena dekleta, 4/16 23.25 Na utrip srca: Plesalci SNG
opera in balet Ljubljana 23.45 Glasbena oddaja 00.50 Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dirkalnik, ris. serija 08.25 Moj ster Miha, ris. serija
08.40	Pro fe sor Bal ta zar, ris. serija
08.50	Na drevesu smo doma, ris. serija
09.20	Bom baž ki, ris. serija
09.30	Lazytown, otr. serija
10.00	Altairv Zvezdolandiji, ris. serija
10.15	SuperEd, ris. serija
10.40	Puc ca, ris. serija
10.45	Otroš ka bol niš ni ca, dok. ser.
11.50	Trčeni profesor, am. film
13.45	Moto GP, prenos za VN
Kata lo nije
15.20	Smeh ni greh
15.50	Osnove kuhanja doma, Jamie
16.25	Grda rač ka
17.20	Poletje v školjki, slov. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.50	Zvez de na sodiš ču, nan. 22.45 Zapeljivka, am.-angl. film
00.20	Zvezdniki ...malodrugače, nan.
00.50 24 ur, pono vi tev
01.50	Noč na pano ra ma

PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja 09.40 1750. VTV maga zin, regi o nal ni
-infor ma tiv ni pro gram 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Šport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 10.30 1751. VTV maga zin, regi o nal ni
- informa tiv ni pro gram 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhov ni vre lec 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Župan z vami, pogovorv stu di u. Gost: Mar tin Brecl, župan Obči ne Dob rna 12.10 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
-tedenski izbor 13.10 Vide ostra ni, obves ti la 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nano vo, mla din ska odda ja -
jezi kov ni tabo ri 18.45 Pop corn, glas be na odda ja
Gostje: Flirt 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Angel maščevanja (Angels
don't sleep here), ameriški film 21.15 Vide ostra ni, obves ti la
PONEDELJEK, 15.ju nija
tv slo rr
06.40	Zrca lo ted na
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Animalija, 11/40
09.35	Oddaja za otroke
09.50	Žogarja, 8/10
10.15	Iz popot ne torbe: Dir ke
10.30	V pričakovanju božiča, 24/24
11.00	Rezija: ta rožina dolina, dok.
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Po poteh Ushu ai e, 6/13
13.40	Posnetek koncerta Aleksandra
Mežka, pon.
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroš ka
15.45	Grim mo ve prav lji ce, 10/26
16.05	Ribič Pepe: Tan za nija, 35/36
16.25	Komarji in zaspanci, 8/10
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Mel kijad, risan ka
18.45	Toni in Boni, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pole mi ka
21.00	Strah, stres in jeza, 6/6
21.25	Na lepše, odda ja o turiz mu
22.00	Odme vi, vre me, šport
23.00	Podo ba podo be
23.25	Glas be ni večer: ob 70. let ni ci Aka de mije za glasbo v Ljubljani
00.20	Tv dnevnik 15.6.1991
00.40	Dnev nik, pono vi tev
01.15	Dnev nik Sloven cev v Ita liji
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.25	Tv pro da ja
08.55	Sobot no popold ne, pon.
11.05	Tv pro da ja
11.35	10. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2009
12.05	Slo ven ski utrin ki
12.35	Poseb na ponu dba, potroš niš ka
12.55	Rad igram nogo met
13.20	Tv dnevnik 15.6.1991
13.45	Osmi dan
14.15	ARS 360
14.30	Alpe, Dona va, Jad ran
14.55	Prvi in dru gi
15.20	To bo moj poklic: tapetnik, 2. del
15.50	Man gaung: nogo met, Bra zi lija -Egipt
18.00	Frasier, 13/25
18.30	Strah, stres in jeza, 4/6
19.00	Labi rint
19.55	Tshwane: nogomet ZDA-Italija
22.35	Knji ga mene bri ga
22.55	Ljudje Evropskih mest: Istanbul
23.30	Han nah in nje ni ses tri, am. film
01.20	Zabav ni info ka nal
POP
06.40	Tv pro da ja
07.10	24ur, ponovitev
08.10	Pre sa di tev orga nov, dok. ser.
08.45	Jamie: osnove kuhanja doma
09.20	Ric ki Lake
10.15	Tv pro da ja
10.45	Zdrav ni ki, pogov. odda ja
11.40	Racha el Ray, pog. odd.
12.35	Meduzin otrok, 4/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Žajfni ca, am. film
22.35	24ur zve čer
22.55	Zdrav ni ko va vest, nan.
23.50	Tablo id, nan.
00.45	Seks v mes tu, nan.
01.25	24ur, pono vi tev
02.25	Noč na pano ra ma

09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
10.30 Vabi mo k ogle du
10.35 1751. VTV maga zin, regi o nal ni
-	informa tiv ni pro gram 11.00 Kul tu ra, infor ma tiv na odda ja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	teden ski izbor 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	96. odda ja
19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Poslan ska pisar na, pogo vor v stu di u
21.00 Regi o nal ne novi ce 2 21.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 21.50 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Vide os tra ni, obvesti la
TOREK, 16.ju nija
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Kovaška pravljica, lutkovna pred.
09.35	Ribič Pepe, 35/36
09.55	Risanka
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Iskanje izgubljene ljubezni,
dok. odd.
11.55	Večerni gost, pon.
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poro či la
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 4/34
16.10	Zlat ko zaklad ko
16.30	Zgodbe iz divjine, 7/20
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Zapeljevanje pogleda, 3/4
18.00	Knjiga mene briga
18.20	Odpe ti pes ni ki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risan ka
18.45	Hup ko, tro bil ka in pihec, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pira mi da
21.00	Juan Benigar, dokumentarec
mese ca
22.05	Odme vi, šport, vre me
23.10	Življenje pod Napoleonom, 2/2
00.05	Zapeljevanje pogleda, dok.
ser., 3/4
00.35	Tv dnevnik 16.6.1991
00.55	Dnev nik, pono vi tev
01.30	Dnev nik zamej ske tv
01.55	Info ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Tv prodaja
09.30	NLP, razvedrilna odd.
13.30	Na lepše
14.00	Dober dan, Koroš ka
14.30	Ljudje Evropskih mest: Istanbul
14.55	Bleščica, oddaja o modi
15.25	Tv dnevnik 16.6.1991
15.50	Pri sluh ni mo tiši ni
16.25	Tv prodaja
16.55	Glasnik
17.20	Mosto vi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom, tv Mari bor
19.00	Večerni gost: prof. dr. Ber ta Jereb
19.55	Nogomet-pokal konfederacij
20.30	Glo bus
21.00	Korak za korak, kon cert Slov.
filharmonije
22.20	Jože Spacal - likovni portret
23.30	Film
01.05	Zabav ni info ka nal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	24ur
07.55	Starodavna odkritja, dok.
oddaja
09.00	Ric ki Lake
09.55	Tv prodaja
10.25	Zdravniki, pog. oddaja
11.20	Rachael Ray, pog. odd.
12.15	Kennedy in njegov čas
13.30	Tv prodaja
14.00	Razočarane gospodinje
14.55	S cukrč kom do sre če, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Popol na hčer ka, am. film
22.45	24ur zve čer
23.05	Zdrav ni ko va vest
00.00	Tabloid, nan.
00.55	24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
odda ja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, pono vi tev 96. oddaje 11.05 Poslanska pisarna, pogovorv
stu di u 12.05 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Spin show 2009, plesna
pred sta va 19.20 Videospotdneva 19.25 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 97. odda ja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1752. VTV maga zin, regi o nal ni
- informa tiv ni pro gram 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Šport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 20.50 Ljubljanska mestna avantura,
repor ta ža 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Eko ma ga zin, informa tiv na oddaja, 3. TV mreža Aso va giba ni ca, informa tiv na oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva
22
SRE DA,
■ wm •	• •
17.ju nija
tv slo rr
06.10	Kul tu ra
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Nekoč je bilo ..., 17/26
09.35	Grim mo ve prav lji ce, 10/26
10.00	Slovenski vodni krog
10.25	Zlat ko Zaklad ko
10.45	Harmonije Evrope: Madžarska, 3/12
11.00	Knji ga mene bri ga
11.20	Zapeljevanje pogleda, 3/4
11.55	Juan Beni gar, dok. mese ca
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	Pole mi ka
14.25	Slo ven ski maga zin
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Nils Hol ger son: Asa Thor in
velikana, 47/52
16.10	Male sive celi ce
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Izbra no poglavje - zdrav je v
Evro pi
18.30	Žrebanje lota
18.40	Tin ček, risan ka
18.45	Ozi Bu, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Vitus, švic. film
22.10	Odme vi, šport, vre me
23.20	Omiz je
00.30	Izbra no poglavje - zdrav je v Evro pi
01.20	Tv dnevnik 17.6.1991
01.45	Dnev nik, pono vi tev
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Info ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
10.05	Tv pro da ja
10.35	Spet doma
12.20	Hri-bar
13.20	Tv dnevnik 17.6.1991
13.40	S plesalci SNG Opera in balet
Ljub lja na
14.00	Glas be na odda ja
15.00	Tv pro da ja
15.35	Črno beli časi
15.50	Man gaung: nogo met, Špa nija -Irak
18.00	Ljub lja na: roko met, Slo ve nija -Izra el
19.55	Rus ten burg: nogo met, JAR -
Nova Zelan dija
22.35	Euge ne Io nes co: Ple šasta
pev ka, tv pri red ba
00.00	Slo ven ska jazz sce na, Nada
Žgur, 2/2
00.40	Zabav ni info ka nal
POP
06.10	Tv pro da ja
06.40	24 ur, pono vi tev
07.40	Preverjeno, ponovitev
08.40	Ricky Lake, pog. oddaja
09.35	Tv pro da ja
10.05	Zdrav ni ki, pog. odda ja
11.00	Rachael Ray, pog. odd.
11.55	Meduzin otrok, 2/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Raz oča ra ne gos po di nje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Usodno zaupanje, kan. film
21.35	Monk, nan.
22.30	24 ur zve čer
22.50	Zdrav ni ko va vest
23.45	Cena strasti, am. film, 1/2
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Noč na pano ra ma
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 97. oddaje 11.05 1752. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja
11.35 Vide os pot dne va 11.40 Šport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spo min ne vara, otroš ki
kviz, 3. TV mreža 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 98. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.40 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na
oddaja. Gostje: ŠankRock 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
um Mv «v • I	•
Kniiznitm kurir
MHilCA
Svetišče knjige in informacijsko središče
Priloga Našega časa
V Šmartnem ob Paki nova knjižnica
Veliko glasbe za malo denarja!
U. junij 2009, številka 8

Vlado Vrbič
September 2000 - nova knjižnica v Šoštanju, september 2005 - nova knjižnica v Velenju in junij 2009 - nova knjižnica v Šmartnem ob Paki. Da, le še teden dni nas loči do otvoritve nove knjižnice v Šmartnem ob Paki.
Zadnje desetletje je odpiranju novih knjižnic v Sloveniji izredno naklonjeno. Država se je namreč zavedla pomena javnih knjižnic za dvig bralne (s tem seveda tudi splošne) kulture ter nujnosti, da knjižnice postanejo informacijska središča. To zavedanje je seglo tudi v Šaleško dolino, kjer bodo vsa tri središča odslej imela res dobre pogoje za delo knjižnic.
V Šmartnem ob Paki so bile razmere v dosedanjem knjižničnem prostoru, kije imel vsega šestintrideset kvadratnih metrov površine, res obupne. Želja in namere po novih prostorih segajo kar nekaj let nazaj, pa nikoli ni bilo pravih okoliščin za dokončno rešitev prostorskih težav. Tudi ko smo se v začetku letošnjega marca odločali, da vendarle damo Šmarčanom novo knjižnico, so bile razmere zelo neprijazne. Toda kjer je volja, je tudi pot. Občina Šmartno ob Paki je odkazala kakšnih dvesto kvadratnih metrov stare trgovine, navrgla denar, ki niprese-gal štirimestne številke, skupaj pa smo se knjižničarji in občina zavezali najti še sponzorje in donatorje. Država je prispevala za opremo, obnovitvena dela so v precejšnji meri plod solidarnosti, glavnino opreme je prispevala občina Rogaška Slatina, ker so selili svojo knjižnico ... Prostori so obnovljeni, oprema je sicer večidel rabljena, a nova knjižnica je dokaz, da se da v hudih časih tudi z malo denarja veliko storiti - če je volja, če je solidarnost in če je vodilo skromnost in ne pogoltnost. Skupaj s Šmarčani se lahko bližnje otvoritve veselimo prav vsi Šalečani
Poletno branje
Penzion Vila Herberstein in Knjižnica Velenje pripravljata poletna večerna branja. Brali bomo za nepoboljšljive knjižne molje, za tiste, ki ob poletnih večerih radi posedijo na svežem zraku, ker se jim televizija že malo upira, za tiste, ki jih poletna vročina 'utraga' in zato niso prehudo zgovorni, in seveda za vse druge, ki jih bi oz. ki jih bo pot zanesla na Herberstein na sprehod ali na večerjo. Vsak četrtek v juliju in avgustu se bo od pol devetih dalje bralo (po)letnemu času primerno: malo humoristično, malo zabavno, malo nagajivo, malo erotično..., vsekakor pa pikantno po duhu. Gostinci bodo po želji za dobrobit telesa prispevali pikantnosti po herbersteinsko, da o ponudbi pijač ne govorimo.
Vstopnine ne bo, bralo se bo tudi, dokler količina padavin ne bo dosegla sedemnajst in pol kapljic na kvadratni meter. Večeri z močnejšim dežjem bodo pa ostali brez branja.
L. P.
Razstava petdesetih let
Spomini mojega mesta, kot se imenuje razstava v velenjski knjižnici, je posvečena letošnjemu jubileju Velenja, petdeseti obletnici otvoritve mestnega središča. Gre za ciklus mesečnih razstav o petdesetletni zgodovini »Novega Velenja«, ki so se pričele januarja z obdobjem iz prve polovice petdesetih let prejšnjega stoletja. Do konca junija je predstavljeno obdobje iz druge polovice šestdesetih let, čez poletje pa bodo na ogled sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Tako bomo do konca leta skozi celotno razstavo prelistali spomine na preteklih petdeset let Velenja, kot so ohranjeni na časopisnih straneh, fotografijah in izbranih muzejskih predmetih. Razstavo pripravljata Knjižnica Velenje in Muzej Velenje.
S.G.
Sodelovanje vrtca s knjižnico
Knjižnica Velenje že vrsto let zelo dobro sodeluje z Vrtcem Velenje, posebno z enoto Najdihojca. Vsako leto pripravimo tri tematske razstave, ki so na ogled na otroškem oddelku knjižnice Velenje.
Ker je leto 2009 za Velenje praznično leto, saj praznuje naše mesto 50 let, smo skupaj pripravili projekt, ki smo ga predstavili na svetovni dan knjige, 23.aprila, z
"Mesto Velenje smo podrobneje spoznavali z ogledi zanimivih lokacij, opazovanjem pomembnih kulturnih znamenitosti, raziskovanjem obeležij, pogovori. Ob sami izvedbi projekta nam je bila prav knjižnica izhodišče za pridobivanje informacij in znanj, otroci pa so se lahko potrjevali kot posamezniki in imeli možnost razvijati občutek za sodelovanje. Knjižni
Pečem, ki nas je v našem vrt cu tudi obis -kal. Prav neposreden stik z ilustratorjem je otroke navdušil, saj jih je na ustrezen način seznanil s svojim delom.
Vse, kar smo tekom projekta spoznali, smo izrazili z risbo, sliko, grafiko, besedo, gibom, pesmijo. Ob različnih priložnostih so otroci pripovedovali o svojem mestu: Kaj nam je v našem mestu všeč, koga poznamo., kaj imamo., kaj smo obiskali., spoznali, kaj si želimo. Vse to smo predstavili staršem in naključnim obiskovalcem na prireditvi ob odprtju naše razstave v knjiž ni ci. Tam smo se tudi sre ča li z zgoraj navedenimi ustvarjalci.
Želim si, da bi se naše uspešno sodelovanje nadaljevalo in da bi otroci tudi v prihodnje, ko bodo zapustili vrtec, obiskovali knjižnico s takšnim veseljem, kot jo sedaj."
B. L., L. S.
naslovom RAD-a IMAM VELENJE -spoznavamo in soustvarjamo naše mesto. Ob tej priložnosti smo v preddverju knjižnice pripravili še pregledno razstavo del šaleških avtorjev, ki so pisali in ilustrirali za otroke in mladino.
Kako so otroci v vrtcu spoznavali naše mesto in ustvarjali, nam je opisala ga. Lea Schmidt, diplomirana vzgojiteljica iz Vrtca Naj di hoj ca:
kotiček v našem vrtcu smo opremili s knjigami, s pomočjo katerih so se imeli možnost seznanjati z zgodovinskim spreminjanjem našega mesta. Uspešno smo vzbudile njihovo radovednost in samoiniciativnost ob odkrivanju novih spoznanj.
Knjižnica nam je omogočila, da smo se seznanili z domačimi ustvarjalci: Ivom Stropnikom, Rokom Polesom, Urško Stropnik-Šonc ter Petrom Groznikom -
Kako bomo delali julija in avgusta?
Mestna knjižnica Velenje
ponedeljek, sreda in petek od 8.00 do 15.00 torek in četrtek od 13.00 do 19. 00 sobota zaprto
Mestna knjižnica Šoštanj
ponedeljek in sreda
od 12.00 do 18.00 petek
od 8 . 00 do 14.00 sobota zaprto
Knjižnica Šmartno ob Paki
torek
od 12.00 do 18.00
Šaleška 21
telefon: 03 898 25 50 fax: 03 898 25 69 e-pošta: postabralcev@vel.sik.si spletni naslov: www.vel.sik.si
delovni čas časopisne čitalnice:
ob delavnikih 8 - 19, ob sobotah 8 - 13
delovni čas izposoje in drugih čitalnic:
ob delavnikih 10 - 19, ob sobotah 8 - 13
Šoštanj
Trg Jožeta Lampreta 3 (Dom kulture) telefon: 03 898 43 40 delovni čas:
ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih 10 - 18, ob četrtkih 12 - 16
Šmartno ob Paki
Šmartno 69 te le fon: 03 898 49 58 delovni čas: ob torkih 12 - 18, ob četrtkih 12 - 16

Nova knjižnica v Šmartnem ob Paki
Šmartno gre naprej
Lado Planko
Šmarčani bodo v teh dneh obogateli - ne vsak zase, ampak vsi skupaj. Šmartno se bo kot zadnje od občin v bivši občini Velenje pridružilo dolgi vrsti slovenskih krajev, kjer so v zadnjih letih zras-tle nove - lepše, boljše... - knjižnice. Resda šmarška hiša ni čisto nova (včasih so vanjo hodili po kruh in mleko), tudi oprema je večji del rabljena, a z nekaj dela in drobiža bo nova knjižnica prav prijetna in vabljiva. Za povrh je obnovi namenjeni denar tako minimalen, da bi ga kak angažiran investitor porabil za bučnice in bobi palčke, kot se temu reče. Roko na srce - za novo knjižnico ni bil le skrajni čas, ampak že pet čez dvanajsto. V dosedanjem prostoru, velikem 36 kvadratnih metrov, se stiska 12.000 knjig. Cepomislimo, da mora vanj vsaj še knjižničarka (suha, jasno, za bolj okroglo že ni več prostora), pa vsaj tu in tam kak bralec, je jasno, da biti obiskovalec knjižnice v Šmartnem doslej ni bil kak poseben privilegij, prej nasprotno. Za razmere v Šmartnem ob Paki pomenijo novi prostori v izmeri 174m2 dobesedno skok iz 19. stoletja v 21.stoletje, iz zanikrne izposojevalnice v sodobno, potrebam današnjega življenja prilagojeno knjižnico. Nobena skrivnost ni, da je pravočasno opismenjevanje temelj poznejše socialne in drugačne uspešnosti, ravno pri tem pa lahko igra knjižnica ključno vlogo. Njena pomembnost se skriva še v vrsti drugih reči, med sabo tako različnih, kot je omogočanje dostopa do znanja ali kulturnega razvedrila, družabnih stikov, računalniškega opismenjevanja ... Ceprav internet spreminja svet, knjižnice niso nič manj pomembne, nasprotno, ko so sodobno opremljene in primerno dostopne (ne le enkrat ali dvakrat na teden), šele prav postanejo torišče družabnosti, kulture in znanja.
V novih prostorih bo tako ločeno postavljeno gradivo za otroke in odrasle, kar sodi že kakšnih štirideset let med minimalne knjižnične standarde, pomeni pa predvsem bralcem prijaznejši dostop. Drugi del prostora bo namenjen čitalnici - pravzaprav čitalnicam, med njimi tudi računalniški, brez katere danes nobena knjižnica ne more shajati - in prireditvam. Zasnovan je namreč tako, da se ga bo dalo na hitro prilagoditi za literarni večer, pogovor, uro pravljic ali predavanje. Poleg tega bo knjižnica pridobila še nekaj pomožnih, a nič manj pomembnih prostorov, kot sta priročno skladišče in pisarnica.
Za to, da se bo knjižnica iztrgala iz letargije, pa bo potrebno predvsem, da knjižnico za svojo vzamejo tako občinski (primerna odprtost in oskrba za gradivom sta neločljivo povezana z denarjem) kot občani, saj knjižnici življenje vdihnejo najprej bralci. Šmarčani, naslednji koraki so vaši.
Novo knjižnico v Šmartnem ob Paki bomo odprli na dan Knjižnice Velenje, v petek, 19. junija 2009, ob 12. uri.
Da se otvoritev sploh lahko zgodi, smo morali zgraditi predelne stene, obnoviti keramiko, elektroinstalacije, ogrevanje, stavbno pohištvo, opraviti nekaj nujnih zidarskih del, na novo opleskati zidove, urediti nov vhod, poskrbeti za opremo.
Velik del opreme je donacija občine Rogaška Slatina, ki je podarila dobro ohranjeno opremo njihove stare knjižnice. Sredstva v višini 5000 evrov za dokup manjkajoče opreme je prispevalo ministrstvo za kulturo; največ 9000 evrov bo prispevek občine Šmartno ob Paki za obnovo prostorov.
Seveda brez številnih donatorjev, ki so prispevali denar, material ali usluge, ne bi šlo. Še posebej so se izkazali: Vegrad, Gorenje notranja oprema, Krevzel instalacije, TEŠ, Esotech, Cigrad, Veza grad, Zobotehnični laboratorij Haida Knez, Novalija Muminovic. Hvala! V. V.
O knjižnici v Šmartnem ob Paki
Bog ve, kdaj me je začel preganjati zoprn občutek, da me vedno, kadar grem mimo naše knjižnice, spremljajo neke čudne sence, pogledi ali kar že. Kot da bi me liki in junaki, utesnjeni na policah stare knjižnice, na kupih knjig po tleh in mizah, nemo obtoževali za svojo stisko. In sem jih razumel, kot tudi knjižničarke, te potrpežljive gospe, ki so vedno imele bese-
do ali prošnjo na koncu jezika, a je niso nikoli izrekle in so vdano prenašale težke razmere. Šefu Vladu Vrbiču se sicer nisem izmikal, sem pa večkrat dobil rdeča ušesa, ko me je zasliševal, »kdaj bo«. No, njegova vztrajnost in iznajdljivost ter pogajalska spretnost sta pripomogli k temu, da se je stvar premaknila naprej. Ko pa je še direktor MC Jaka Dvornik podstavil svoj hrbet, sem vedel, da se zadeva ne more sfižiti.
Tako me bodo tudi minili neugodni občutki, saj se bomo preselili v knjižnico, ki bo ponos kraja in občine. Prepričan sem tudi, da bodo novi pros-
tori dodatna spodbuda za še kakšne kulturne dejavnosti, bralci in občani pa bodo gotovo navdušeni nad pestrejšo ponudbo, lahko rečem, nove knjižnice.
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri tem projektu, predvsem že zgoraj navedenima gospodoma Vrbiču in Dvorniku, vsem tistim, ki ste donirali sredstva ali na katerikoli način pomagali do te pomembne pridobitve.
Alojz Podgoršek, župan
Knjižnica se seli, že spet se seli, končno je našla svoj dom!
Spominjam se sobe v stavbi krajevne skupnosti v prostorih zdajšnjega bifeja društva upokojencev, prostorov v stari Adijevi zobozdravstveni ordinaciji, avle stranskega vhoda v kulturnem domu. Vsi ti našteti prostori so bili domovanje šmarški knjižnici do leta 1992, ko se je preselila v zdajšnje prostore, do takrat prostore mladinske organizacije. Knjižnica je živela v skromnih prostorih pod budnim očesom prizadevnih šmarških ljubiteljic in ljubiteljev knjig, v zadnjih letih pa opravljajo delo v njej knjižničarke iz Knjižnice Velenje. Število knjig se je iz leta v leto povečevalo, police so že zdavnaj postale pretesne, pa tudi prostora med njimi je že zdavnaj zmanjkalo, zato je v začetku meseca marca letošnjega leta padla odločitev: knjige in obiskovalci si zaslužijo boljše prostore, večje in svetlejše, prostore v katerih bodo lahko vse knjige na policah. Otvoritev prostorov nove knjižnice bo 19. junija letos.
Zgodba se je začela 28. aprila 1897, ko so Šmarčani ustanovili Katoliško bralno društvo pri sv. Martinu na Paki in o svojih namenih zapisali: ''Namen društva: pospeševati omiko in
društveno življenje s čitanjem poštenih krščanskih časopisov in knjig''. Pod ustanovni akt so se podpisali takratni župnik Jožef Kolarič, kaplan Ivan Pir-tovšek in župan M. Pirtovšek.
Hvala vsem, ki ste pripomogli, da knjižnica živi, od društvenikov, ki so pred 112 leti ustanovili bralno društvo in pokazali pot kulturnemu življenju v kraju, do vseh, ki ste vsa ta leta skrbeli, da je bilo možno obiskovati knjižnico in si izposojati knjige vse do danes,
ko stopamo v res zelo lepe prostore, ki bodo, upam, privabili še večje število predvsem mladih, ki radi sežejo po lepi slovenski knjigi.
Kot je zapisala pesnica Berta Čobal Javornik v pesmi z naslovom 'Knjiga je hiška': "Knjiga je hiška brez oken, brez vrat, v njej pa domuje prebrisani škrat. Črke zlaga, kuje besede. Hrani modrosti vede in zmede. Pravljice srečne, zgodbice večne. V zgodbah živijo princese, kraljiči, srčni vojščaki, kruti biriči. Pravica s krivico se kosa in meri. Junaku v knjigi nihče ne zameri. Pozdravljam te, škrat, zares si bogat, saj knjige so prvi modrosti zaklad."
Jaka Dvornik
Kaj mislijo o novi
■ •• v • •
knjižnici
Knjižničarka Andreja Stvarnik: Zelo sem vesela, da bo Knjižnica Šmartno ob Paki končno dobila nove, večje prostore, ki so resnično bili potrebni. V novih prostorih se bodo ljudje lahko srečevali, izmenjevali mnenja in si ogledovali tudi razstave. Uporabniki/obiskovalci bodo imeli možnost v miru prelistat časopisje, imeli bodo dostop do interneta, nekateri bodo tukaj lahko tudi študirali. Vsega tega do sedaj našim bralcem nismo imeli možnosti ponuditi. Še naprej so bomo trudili, da bo knjižnica kraj prijaznih ljudi in kraj, kamor se bodo ljudje radi vračali.
Marjana Boruta: Nova knjižnica? Ja, res je veselim. Kar nekaj časa sem v Šmartnem delala kot knjižničarka in priznam, da ni bilo lahko. Prostor je bil nabit s knjigami in bolj podoben skladišču kot knjižnici. Če si se še tako trudil in urejal, vedno si imel občutek
■# l«v «IT • f • Knnznitm kurir	
Priloga Našega časa,	Lukanc, Andreja Stvarnik, Marje-
Velenje, junij 2009	ta Blatnik, Brina Zabukovrnk Jer-
	ič, Damjana Selan, Rajka Širca,
Odgovorni urednik:	Peter Groznik-Peč
Vlado Vrbič	
	Fotografije: arhiv Knjižnice
Urednik: Lado Planko	Vele nje
Pripravili: Silvo Grmovšek, Lado	Ob li kova nje in pre lom:
Planko, Vlado Vrbič, Bernarda	Tomaž Geršak
natlačenosti in gneče. Knjižničarke, ki smo hodile v Šmartno, in teh je bilo kar nekaj, smo se vedno po svojih najboljših močeh trudile ponuditi bralcem največ, kar je bilo v naši moči, od vsega pa smo si nabolj želele novih prostorov. Zdaj so končno tu in knjižnica se seli. Veselim pa se nove knjižnice tudi zato, ker vem, da bomo občani Šmartnega in okolice z veseljem spremljali vse, kar se bo v knjižnici dogajalo, pa naj bodo to literarni ali potopisni večeri, pravljične ure ali druge dejavnosti. Saj pravijo, da kdor čaka, tisti dočaka, in mi smo jo končno dočakali. To pa je že vzrok za veselje, kajne?
Anamari Huš: Zelo sem vesela nove knjižnice. Imeli bomo več prostora za prebiranje knjig. Upam, da bo sedaj več novih knjig, katerih že dolgo ni.
Majda Drev Kumer: Knjižnica je zelo dobrodošla pridobitev za naš kraj. Upam, da bodo novi prostori omogočili izvedbo manjših prireditev kot so pravljice, predstavitev knjig, pogovorni večeri itd.
	
prtrofiw xkfoiilVr - L iuhrmi priHfitri	
	¡
r—:—	
	
	
ptvtJililttr Rfítittra

Priporočamo
SergioB ambaren: DelfinD anijel: Deset let pozneje
Zgodbo o delfinu Danijelu že poznamo, pred nami pa je nadaljevanje te pripovedi o prijateljstvu, ljubezni, odgovornosti in staršev-
stvu, o sanjah, strahu, dvomih in svobodnih svetovih. Pisatelj nam skozi oči delfina Danijela pokaže stvari, kijih doživljamo vsak dan, le da se pomena teh vrednot ne zavedamo. Ko pa vse te drobne pozornosti, zaskrbljenosti, na videz nepomembne pozornosti vidimo skozi oči delfina v neskončnih morjih, se zavemo svoje vsakdanje odgovornosti. Danijel namreč ugotavlja, da bo našel iskane odgovore le, če bo zmogel razumeti, da je strah samo odziv na nekaj, česar ne razumeš, da so strahovi le v našem umu in nikjer drugje. Sko-
zi vse preizkušnje pride s pomočjo prijateljev do spoznanja, da pride v življenju čas, ko ne moreš storiti drugega, kot ubrati svojo pot ... Se vam te ugotovitve ne zdijo nadvse domače?
Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc
V knjigi Tisoč veličastnih sonc avtor pripoveduje zgodbo o svoji domovini od leta 1974 do danes skozi oči dveh afganistanskih žensk različnih generacij. Maijam in Lajla sta se rodili v različnih družinah. Marjam, kije »produkt« poigravanja premožnega moškega s svojo služkinjo, njeno mamo, živi očarana s predstavo o svojem očetu. Zase si želi več - iti v šolo, se izobraževati. Tudi mula, ki jo poučuje, jo spodbuja pri tem, a mati njeno težnjo stalno zavrača: »Kakšen smisel bi imelo šolati dekle, kot si ti? Kot da bi loščil umivalnik. Ženske, kot sva jaz in ti, se morajo v življenju naučiti ene same stvari. In to je potrpeti.«
Lajla, druga junakinja, se rodi v času komunizma in tako uživa ugodnosti šolanja in svobode, ki je bila takrat mogoča za afganistanske ženske. A podobno kot pri Marjam se tudi pri njej vmeša zamenjava političnega režima. Njene starše pokonča izstreljena raketa in zanjo ostaneta samo dve možnosti - ali prostitucija ali poroka. Sprejme Rašidovo ponudbo in pos-
tane poleg Marjam njegova druga žena. Najprej med ženskama vlada napetost, a ju vse bolj funda-mentalistični patriarhat usodno poveže in iz njega vodi le ena pot.
Ob branju teh knjig bralec ne more ostati ravnodušen. Zgodba se kljub vsej bedi, nasilju, zlorabam »srečno« konča, upanje zmaga nad trplje njem. Kdor je jokal ob avtorjevem prvencu Tek za zmajem, bo zagotovo jokal ob soncih nad Afganistanom.
Zoran S mi lja nič in MarijanP ušavec: Meksikajnarji
Serija petih zgodovinskih "albumov" - oznaka označuje zvezke stripa -je začela izhajati že leta 2006 s podnaslovom Miramar. Zgodovinska zgodba meksikajnarjev - Slovencev, ki so se šli leta 1864 v Mehiko borit na strani cesarja Maksimilijana habsburškega-je sestavljena iz dveh zgodb. Prvo pripoveduje res nič na zgo dovin ska oseb nost, cesar Maksimilijan, ki se v prvem delu s svojo ženo Šarloto poda v Mehiko, da bi zavladal deželi, ki mu jo je "zau pal" Napo le on III. Druga zgodba je izmišljena, govori pa o kmečkem sinu Antonu Kovaču, neuspešnem študentu, ki mu zara di prete klos ti ni več do življenja v domačih krajih in se odloči najti pomiritev na tujem, kar je bil tudi sicer pogost motiv slovenskih fantov ob priključitvi mek-sikajnarjem. Lani je izšel drugi del
stripa - Laibach - in znova navdušil z inovativno ilustracijo, izvirnim pristopom k temi in privlačno zgodbo. Tudi ne-navdušenci nad zgodovinskimi temami komaj čakamo naslednji del.
Aman da Sainsbury-Sals: Zakajs hujševalne diete redijo
Že naslovnica tega izvirnega priročnika nas spomni na skoraj neizogibno dejstvo shujševalnih diet - ko končamo z dieto, se kilogrami vrnejo. A avtorica, ki je z osrednjo temo tega dela dosegla tudi doktorski naziv (in shujšala), nam predstavlja način, ki nas obvaruje ponovne "odebelitve". Imenuje ga "maščob-na zavora". Gre za dejstvo, da naše telo lahko samo uravnava pridobivanje teže (s potrebo po telesni aktivnosti, z močnejšim potenjem v primeru pretiranega vnašanja hranil v telo ipd.), če mu pri tem pomagamo tako, dajemo samo, ko smo res lačni in nehamo, ko je lakota potešena. Seveda je pomembna tudi kakovost (polnovrednost in raznolikost) hrane, ki jo uživamo, vendar pa avtorica poudarja, da se lahko, če upoštevamo svoje telo in njegove želje, kdaj tudi zmerno pregrešimo, pa se nam telo ne bo "maščevalo" s ponovnim pridobivanjem teže. Priročnik je napisan zelo jasno in berljivo, dodani pa so tudi recepti in odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z opisa-
nim novim načinom zdravega izgubljanja teže.
Melanie Walsh: Deset stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet
To je slikanica, ki otrokom zelo nazorno pokaže, kako lahko z majhnimi koraki pomagajo varovati okolje. Na prvem listu se stavek
Maja Aduša Vid mar: Mod ro piš če
Preprosta zgodbica pripoveduje o nesrečnem malem modrem piščančku, ki se izvali v kokošnja-ku, da je nesreča še večja, pa je pišče zelo pametno. To seveda povzroči v kokošnjaku veliko razburjenje. Do sedaj se še namreč
ifuarl. k J jih M ito n^ za lepa &Uet
začne, ko list obrnemo, pa dokonča - obenem pa nam konec stavka (ki je pravzaprav okoljevarstveni nasvet) ponazori še posrečena pisana ilustracija. "Vedno porišem ... obe strani papirja." Slikanica je izdelana iz 100 % recikliranega papirja in zelo domiselno oblikovana. Zaradi pisanih barv ter jasnega sporočila je primerna tako za malčke, kot za malo starejše otroke, prav gotovo pa bo navdušila tudi njihove starše.
ni pripetilo, da bi pišče vedelo več od koklje. Ker pa se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. S tem se seveda strinjajo vsi razen mame koklje, kije pripravljena s piščančkom tudi trpeti. Takrat pa se pojavi sova, ki išče svojega mladička, ki ga prepozna v malem modrem piščančku. To je sicer slikanica za otroke, a tudi odrasle lahko nauči nekaj zelo pomemb ne ga: če hoče mo videti, moramo gledati s srcem, kot je to znala storiti mama koklja.
R.Š., D.S. in B. Z. J.
Šoštanj
Živahno v Šoštanju
Januar smo začeli s potopisnim predavanjem o Novi Zelandiji, presenetil pa nas je nočni »podvig« vlomilcev, ki so knjižnici odtujili štiri monitorje. Februar je bil namenjen spominu 65. letnice smrti pesnika in rojaka Karla Destovnika - Kajuha. Pesniku so se poklonili z literarnim večerom Kajuhovi dediči. Priložnost smo izkoristili za predstavitev zbornika Hotenj©a. Dogodek je pripravila Občina
Šoštanj v soorganizaciji s Knjižnico Šoštanj in programom Literarnega društva Hotenja. Ljubitelje poezije je nagovoril šoštanjski župan in poslanec v DZ Darko Menih, ki je knjižnici podaril dva od petdesetih v usnje vezanih izvodov Kajuhovih pesmi. Čestitali smo tudi Petru Rezmanu, šoštanjskemu pisatelju, ki je za knjigo kratkih zgodb Skok iz kože prejel prestižno knjižno nagrado Fabula za najboljšo zbirko
izvirne kratke proze v zadnjih dveh letih. V marcu je knjižnica začela delovati z novim odpiralnim časom. Predstavili smo novo knjigo šoštanjskega zobozdravnika Boruta Koruna - Na začetku je bila Troja, potopisni esej iz različnih dežel Sredozemlja, ki jim je skupno to, da so bile v antičnih časih domovina Grkov in njihove kulture. April in maj sta bila namenjena razstavam likovnih del otrok Vrtca Šoštanj in Vrtca Velenje - enota Vinska gora ter bibliopedagoškemu delu.
M.B.
Knjižnice po svetu
Daljši
odpiralni čas v knjižnici Šoštanj
Od letošnjega 1. marca dalje je šoš-tanjska knjižnica bralkam in bralcem še bolj dostopna. Od ponedeljka do petka je odprta od 10. do 18. ure, razen ob četrtkih, ko je odprta od 12. do 16. ure. V juliju in avgustu bo knjižnica odprta ob ponedeljkih in sredah od 12. do 18. ure in ob petkih od 8. do 14. ure.
Mestna knjižnica Miami Beach
Na Floridi, deželi Disneylanda, krokodilov, upokojencev in »spedenanih« avtomobilov je skupno 508 splošnih knjižnic. Od tega se jih 47 nahaja v jugovzhodni regiji, petim od teh bi se poleg splošne lahko reklo tudi obalna knjižnica, vendar le ena svoje poslanstvo izpolnjuje na uživaški lokaciji v Miami Beachu.
Mestno knjižnico v Miami Beachu od plaže in Atlantskega oceana loči le ena ulica. Knjižnica je namenjena tako lokalnemu prebivalstvu kot naključnim obiskovalcem oz. turistom, ki jim nudi razne lokalne informacije, brezplačno uporabo interneta, dostop do on-line baz podatkov, širok izbor ameriških in tujih časopisov in revij, ogled svojih prireditev ter izposojo gradiva. Vendar morate, če se želite kot turist vpisati v knjižnico in izposoditi gradivo, na področju Floride bivati vsaj tri tedne.
Knjižnica je v dveh nadstropjih in se po ureditvi oddelkov ne razlikuje od naše, velenjske. V pritličju oz. prvem nadstropju je oddelek za odrasle, v katerem je gradivo ločeno na leposlovje in strokovno gradivo. Iz oddelka se lahko sprehodite na lično urejeno dvorišče, kjer lahko na svežem zraku, obkroženi z zelenjem berete in zraven pokadite cigareto, seveda če le imate s seboj kremo za sončenje. Za tiste, ki v knjižnici niso le lačni branja, pa poskrbijo v knjižnični restavraciji. Nadstropje višje je otroški in mladinski oddelek z nadvse prijazno knjižničarko Peggy, ki pripravlja ure pravljic in otroške ustvarjalne delavnice.
Knjižnica ponuja veliko dogodkov, ki privabljajo različne ciljne skupine. Poleg razstav, predstavitev knjig in bralnega kluba vabijo na ogled starih filmov, na tekmovanje v igranju video igric, na plesni tečaj salse, k skupinskemu izvajanju tajčija. Zanimiva je ustvarjalna delavnica, pri kateri izdelujejo papirnata letala, konstruktor, katerega letalo po knjižnici najdlje leti, pa prejme knjižno nagrado. Omogočajo tudi pomoč pri učenju pisanja in branja, pisanju domače naloge ter inštrukcije iz matematike ali katerega drugega strašnega predmeta. Tukaj se tudi srečujejo zbiralci stripov in sličic, debatne skupine in skupine za samopomoč.
Amerika se v marsičem razlikuje od Evrope, tudi po sistemu razvrščanja gradiva, ki se uporablja v knjižnicah. Pri nas uporabljamo univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK, to so tiste zapletene številke na policah), na drugi strani luže pa uporabljajo Deweyevo decimalno klasifikacijo (DDC). Oba sistema temeljita na številčnih oznakah in nista jezikovno odvisna, zato se bo morebitni popotniški obiskovalec ameriške knjižnice dobro znašel tudi med temi knjižnimi policami.
M. B.
""hlas
Digitalizacija domoznanske periodike
Pomemben vir za proučevanje zgodovine nekega kraja je lokalni časopis. To še posebno velja v našem primeru, ko nastanek Velenja kot mesta sovpada z začetkom izhajanja tukajšnjega časopisa. Ta pomemben del lokalne zgodovine želimo ohraniti tudi na drugem mediju, kajti edini izvod z vsemi številkami časopisa hranijo v Muzeju Velenje. Nič manj pomembno pa ni, da bo časopis kadarkoli dostopen ne le obiskovalcem naše knjižnice, ampak tudi obiskovalcem spleta. Zato smo na letošnji razpis ministrstva za kulturo prijavil naš projekt digitalizacije velenjskega časopisa, od njegove prve številke iz leta 1953 naprej. Če bo projekt dobil denar ministrstva,
bodo s finančno podporo velenjske, šoštanjske in občine Šmartno ob Paki v začetku naslednjega leta na spletu dostopne vse številke. Gre za osrednji velenjski časopis, ki je sprva izhajal pod imenom Velenjski rudar, nato se je preimenoval v Rudar in Šaleški rudar, od leta 1973 pa izhaja pod imenom Naš čas.
Manjši del tega projekta je tudi digitalizacija izbranih naslovov iz knjižne zbirke Šaleški razgledi - izbrali smo naslove, ki predstavljajo pomembne prispevke pri obravnavanju domoznanskih tem s področja Šaleške doline.
S.G.
Nova
tehnologija
V Knjižnici Velenje smo pred kratkim preizkusili Multitouch mizo, izdelek, ki gaje razvilo celjsko podjetje MTS-DOC. Gre za multimedijsko interaktivno napravo, ki predstavlja nadgradnjo klasičnih načinov računalniškega prikaza informacijskih vsebin in upo-
rabniške izkušnje pri delu z računalnikom. Vsak prst uporabnikove roke funkcionira kot miška, zato lahko več ljudi sočasno pregleduje slike in videoposnetke, lista knjige, igra igrice ali kako drugače dostopa do digitalnih vsebin. Ker so preizkusi pokazali, da je miza zelo primerna za enostaven dostop obiskovalcev knjižnice do multi-medijskih dokumentov domoznanske digitalne zbirke, smo v sodelo-
vanju s proizvajalcem razvili koncept uporabniškega vmesnika, prilagojenega potrebam slovenskih knjižnic. S projektom uvajanja te tehnologije v ponudbo slovenskih knjižnic smo kandidirali na nedavnem razpisu ministrstva za kulturo, v primeru uspešne kandidature pa bomo novo storitev našim obiskovalcem in kolegom iz drugih knjižnic predstavili do konca leta.
P. G.
Multitouch miza prinaša novo uporabniško izkušnjo
Knjižne kazalke ob 50-letnici Velenja
V letu, v katerem Vele nje slavi 50-letnico odprtja mestnega središča, je velenjska knjižnica pripravi la niz temat skih raz stav in prireditev, jubileju pa je posvetila tudi novo serijo knjiž nih kazalk. V tem mesecu je izšlo 24.000 kazalk z osmimi različnimi motivi. V strnjeni obliki predstavljajo izbrane ključne poudarke iz kratke, a zelo bogate zgodovine mesta. Bralci se bodo na ta način seznanili z zgodovinskimi dejstvi o izgradnji mesta, odprtju mestnega središča ter razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v Velenju. Ena od kazalk predstavlja razvoj knjižnične dejavnosti pri nas in je posvečena 75-letnici KnjižniceV elenje.
P. G.
Nove kazalke v jubilejnem letu bralcem predstavljajo utrinke iz bogate zgodovine Velenja
1 9 SÍ9
■ ^^ 50 LET MESTA ^^
50 LET MESTA1
"VELENJE"
1 9PJ
■ ^^ SOIFTMFSTA^^
50 LET MESTA1
"VELENJE"
Pogovor z Ivanom Goričnikom
Ko se strasti do nogometa in zgodovine združita v eni osebi
Zmeda okoli imena našega sogovornika iz Šmart-nega ob Paki je bila razrešena z osamosvojitvijo Slovenije, ko so mu po podatkih iz rojstnega lista v nove dokumente vpisali Ivan Goričnik. Pred tem je bil tudi uradno Janko, še najbolj znan pa je bil pod vzdevkom, za katerega smo v zadregi, ali naj ga zapišemo John ali pa Džon. Odločitev je velikodušno prepustil piscu tega prispevka. Manj naključna je odločitev za predstavitev Ivana Goričnika neposredno pred otvoritvijo nove knjižnice v Šmart-nem ob Paki. Upokojeni kustos iz velenjskega muzeja, širši javnosti, predvsem v domačem kraju, znan kot strastni ljubitelj športa, posebno nogometa, je namreč tudi zvesti obiskovalec tamkajšnje knjižnice. Z normo dveh prebranih knjig na teden je zanes-
ukvarjal z inventariziranjem muzealij, skrbel pa sem tudi za muzejsko knjižnico. Čeprav je tedaj to bil predvsem muzej premogovništva, smo vseskozi zbirali etnološke in druge predmete. Zato ni naključje, da ima muzej med drugim tudi bogato knjižnico, kjer je tudi veliko tiskovin iz Šaleške doline.
Katero zgodovinsko obdobje vas je najbolj pritegnilo?
Vsekakor novejša zgodovina, torej 20. stoletje. To se je pokazalo že pri izbiri teme moje diplomske naloge, kjer sem obdelal Vidovdansko ustavo iz leta 1921. Dejstvo, da so se moj oče in strici borili na Soški fronti in Dolomitih pa je vplivalo na moje zanimanje za prvo svetovno vojno. Zdaj kot upoko-
ljivo v prvi vrsti zadovoljnežev z novo šmartensko pridobitvijo. Začniva pri najpomembnejši postranski stvari. Imajo vas za živo enciklopedijo športa. Med ljubitelji nogometa pa kroži zgodbica o tem, da sta neločlji-vivi del vsake nogometne tekme v Šmartnem ob Paki sodnikova piščalka in vonj tobaka iz vaše pipe. Če kdo želi ugotoviti ali se nahajate med množico na tribunah je dovolj že, da uporabi nos. Če ne zavoha dima vašega tobaka, zanesljivo ve, da še niste prispeli na tekmo.
Odraščal sem v okolju, kjer je bilo branje del družinske tradicije. Pri tem je liberalna politična usmeritev veljala tudi za branje, zato sem že v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim bral tudi hrvaške in srbske športne časopise. V mladih letih sem bil aktivni športnik, igral sem nogomet in namizni tenis. Kasneje, od tega je že štirideset let, sem opravil izpit za nogometnega trenerja in sem delal z vsemi selekcijami v NK Šmartno ob Paki. Tako sem kot trener pionirjev dvakrat osvojil drugo mesto na republiški ravni, mladinci pa so pod mojim vodstvom bili prav tako drugi v republiškem pokalu. Strast do nogometa sem združil tudi s poklicem zgodovinarja. Z Jožetom Krajncem sva dve leti zbirala gradivo in pričevanja o tukajšnji zgodovini nogometa in rezultat tega je zbornik z naslovom '50 let nogometa v Šmartnem ob Paki', kije izšel leta 1978. Dvajset let kasneje pa sem sodeloval pri pripravi novega zbornika. Pri delu v velenjskem muzeju sem nekoč zasledil v časopisu Slovenski narod podatek, da je bila celjska nogometna podzveza ustanovljena leta 1939 in to me je spodbudilo k pisanju še enega zbornika z naslovom 'Naših 60 let'. Pri vseh treh zbornikih sem imel srečo, da so bili akterji še živi, zato sem lahko zbral podatke in pričevanja iz prve roke. Kaj pa vaša poklicna pot? V celoti je bila povezana z Muzejem Velenje. Po koncu študija zgodovine in etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti sem eno leto poučeval na velenjski Osnovni šoli Gustava Šiliha, nato sem se kot kustos zaposlil v Muzeju Velenje, kjer sem delal vse do upokojitve. Neposredno pred mojim prihodom je ta muzej dobil afriško zbirko Františka Foi-ta in moje prvo delo je bilo evidentiranje, urejanje in postavitev zbirke. Sicer pa sem se kot kustos
jenec prebiram predvsem memoarsko literaturo, pri čemer se izogibam spominskemu pisanju slovenskih novodobnih politikov. Njihovo obračunavanje s političnimi nasprotniki in pavšalno ocenjevanje dogodkov, denimo v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije, nikakor ne sodi v tovrstno literaturo. Sicer pa sem še vedno pristaš tega, da mora miniti vsaj petdeset let od nekega zgodovinskega dogodka, preden se ga lahko loti zgodovinska stroka. Ukvarjali ste se tudi z nenogometno zgodovino vašega kraja, med drugim ste bili avtor razstave Šmartno in oklica skozi čas. Ali ste morda pri tem naleteli na kaj, kar bi lahko uvrstili v lokalno zgodovino branja in bralne kulture? To področje še ni raziskano. Zanesljivo pa je, da začetek organiziranega kulturnega udejstvovanja na območju občine Šmartno ob Paki ni leto 1906, kot je to zdaj splošno sprejeto. S kolegom sva namreč ugotovila, da je v tem kraju bila leta 1897 ustanovljena čitalnica, kije imela svojo knjižnico. To dokazuje potrdilo tedanje deželne vlade v Gradcu o registraciji čitalnice v Šmartnem ob Paki. Gre za dokument z naslovom Pravila katoliškega bralnega društva pri Sv. Martinu na Paki, tako se je namreč do ustanovitve Kraljevine SHS imenovalo Šmartno ob Paki. O tej čitalnici je mogoče tudi izvedeti iz korespondence trgovca z lesom, ki je živel v Šmartnem ob Paki. Med obema svetovnima vojnama je bil ta kraj živahno središče trgovine in transporta z lesom z območja Zgornje Savinjske doline, knjige pa so brali in sijih izposojali v okviru kulturnih in političnih društev pod okriljem Orlov in Sokolov. Po drugi svetovni vojni je imelo tamkajšnje prosvetno društvo knjižnico, ki je bila odprta ob nedeljah, v stavbi stare občine. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je tamkajšnja knjižnica vključila v velenjsko knjižnico. In zdaj smo tik pred otvoritvijo nove knjižnice v neprimerno večjih prostorih... To bo izjemna pridobitev za Šmartno ob Paki. Sedanja knjižnica je v malo večji »rumpl kamri«, kjer je že pri treh obiskovalcih postalo pretesno. Ti prostori so katastrofalni, in si nikakor niso zaslužili naziva knjižnica. Zdaj bomo končno dobili spodobne prostore, ki bi jih že zdavnaj potrebovali.
Silvo Grmovšek
Obiščite:
www.vel.sik.si
PRIREDITVE, UTRIP
hü
orosKoo
«
Oven od 21. marca do 20. aprila
Ko bodo vsi okoli vas razmišljali le o počitku, boste vi razmišljali o delu. Dejstvo je, da vas velikokrat prav delo reši pred malodušjem in slabim počutjem. A večno ne boste mogli bežati pred problemi in samim seboj. Kar naenkrat se vam bo zazdelo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. Ne bodite preveč direktni, vse skupaj vsaj malo zavijte v vato. Ljubezensko življenje bo lepo in vam bo dajalo novo energijo. Pravi prijatelji pa se bodo kmalu zelo izkazali.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Nekdo, ki ga že dolgo poznate, se bo vedno pogosteje kradel v vaše misli, tudi sanje. Ne boste prav vedeli, kaj se dogaja, zato boste prebujajoča čustva poskusili potlačiti in pozabiti. Pa tokrat ne bo šlo kar tako. Očitno se vam je močno usedel v srce. Če boste manj gledali na to, kaj bi rekli drugi, boste morda celo odkrili, kaj si želite. Čustva so namreč obojestranska, a je vmes veliko strahu. Iz vaše in njegove strani.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. To nasprotna stran močno čuti, zato kar čaka, kaj se bo zgodilo. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znašli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da se družite z ljudmi, ki vam lahko le škodijo. Ljubezensko življenje bo lepo in vam bo dajalo novo energijo.
Rak od 22. junija do 22. julija
Če kdaj, se letošnjega poletja res veselite, kar občutite že nekaj tednov. Tudi, če vam bo vroče, boste naravnost uživali v vsakem sončnem žarku, na zraku in v naravi. Čutili boste , da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zato se ne čudite, če se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente. Tudi take, za katere še sami niste vedeli, da jih imate. Opazil pa jih bo tudi tisti, ki vam ne da spati. Tudi zato bo letošnje poletje vroče in drugačno.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Verjemite, da ste od vsega najbolj potrebovali totalen odklop. Tudi zato, ker se vam je vse nabiralo, od obilice dela do nerešenih drobnih problemov. Prvo naslednje potovanje bo naporno, ker ste si v glavo zapičili, da boste v nekaj dneh nadoknadili čas, ko ste lenarili. Kar se ljubezni tiče, je pred vami lepo obdobje. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. In kot kaže tudi v srce. Nikar se ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Skoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite. Po možnostmi s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več in več. V torek boste zelo veseli!
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsem, kar se tam dogaja. Končno je prišel čas, ko lahko mislite tudi nase in ne več le na druge. Tudi finančno stanje se bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca izpeljati projekt, ki se je vlekel že nekaj časa. Podpore boste imeli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v vašem življenju. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan v oblakih, drug da pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tisto, kar bo izgledalo najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše. Kar nekaj načrtov boste spet morali v naslednjih tednih spremeniti. To vam ne bo težko, saj kar je treba, nikoli ni težko. Na prvo mesto boste v življenju postavili sebe in svoje najbližje. , kar ste se že dolgo trudili uresničiti, pa ni in ni šlo. Ker niste znali reči ne. Ker že dolgo veste, da so ti največ, kar imate.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Še nekaj dni doma ne bo kot bi moralo biti. S partnerjem bosta živela drug mimo drugega, vsak zase. Če se bosta že kaj pogovarjala, bo ogenj hitro v strehi. Vzrok za vse to je zagotovo tudi v tem, da sta oba zelo napeta. A še huje je, ker se je partner vdal v usodo in se mu ne ljubi več plesati okoli vas in reševati zveze. Vam pa tako že dolgo ni več do tega. Zato se vprašajte, kako naprej. Če res ne gre, se pogovorita in naredita odločilen korak. Dejstvo pa je, da čustva niso umrla. To, kar se vam dogaja prvič, se drugim velikokrat. Zdravje? Energije bo vedno manj.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
V teh dneh boste hote ali nehote obujali spomine. In ob tem neizmerno uživali. Spraševali se boste, kdaj ste se tako močno odtujili od ljudi, ki so vam včasih res veliko pomenili. Ugotavljali boste, da je dobro obdržati stike s tistimi, ki so vas vedno spravljali v dobro voljo. In to boste tudi storili. Odlično se boste počutili, saj bodo tudi zdravstvene težave izpuhtele. Skorajda čez noč. Tudi zato, ker boste veliko bolj srečni kot ste bili. Tega bodo veseli tudi vaši domači. Za neko opravljeno delo boste zelo pohvaljeni tudi v službi.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Ko se vam bo že zdelo, da ste iz najhujšega, se bo na vas zgrnil nov problem. Povezan bo z ljubeznijo, saj je čas pravi, da se zakomplicira. Zato pazite, kako se boste obnašali, ko vas bodo na glas povprašali, kaj si pravzaprav želite v prihodnosti. Tisti, ki bo to slišal, lahko razume povsem napačno. Precej raztreseno boste delovali, ker taki tudi boste. Če vas bodo sodelavci in domači čudno gledali, se boste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zato, ker se boste velikokrat smejali njim in ne sebi. Vi že veste, zakaj.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Želeli si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že nekaj mesecev. Neučakani boste, a žal ne bo šlo čez noč. Tudi projekt, ki ste se ga lotili že pred meseci, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. Bo pa zato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudil šele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in načela ter se lotili stvari drugače. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj.
ft V
VELENJE
Četrtek, 1 1.ju nija
16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev višješolskih in visokošolskih programov v študijskem letu 2009/2010
Petek, 12. junija
10.00 Konjeniški center ob Škalskem jeze ru
Tekmovanje v preskakovanju ovir 16.00 - 18.00 TRC Jezero
Mednarodno tekmovanje FSR - V za pokal Mestne občine Velenje
Sobota, 1 3.ju nija
8.00 - 12.00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica in spremljevalni pro gram 9.00 - 12.00
Cankarjeva ulica - pred Centrom Nova
Turistični teden-Srečanje občin skih in regij skih turis tič nih zvez Slo ve ni je
Konje niš ki cen ter ob Škal skem jeze ru
Tek mo va nje v pre ska kova nju ovir Galerija Velenje
Sobotne lutkarije - Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici?
9.00
10.30
Kdaj - kje - kaj
11.00 Velenjsko jezero
Open regata Velenje II 2009 21.00 - 02.00
Mla din ski cen ter Vele nje Klub ski večer
Nedelja, 1 4.ju nija
9.00 Konje niš ki cen ter ob Škal skem jeze ru
Tek mo va nje v pre ska ko va nju ovir 9.00 - 12.30
TRC Jeze ro
Med na rod no tek mo va nje FSR - V za pokal Mest ne obči ne Vele nje
Pone de ljek,
■ ■■ • **
15.ju nija
18.00 Dvorana Centra Nova
Turistič ni teden - Okro gla miza -Vlo ga turis tič nih druš tev pri razvoju turizma na občinski, regij ski in držav ni rav ni
Torek, 16. junija
18.00 Dom kulture Velenje
Zaključna produkcija Plesnega studia N - Stopinje na odru ali Igra mo se cir kus
Celi dan
Hotel Paka Velenje Turistič ni teden - Dan sla ščic
Sreda, 1 7.ju nija
18.00 Hotel Raz gor šek Vele nje Turistič ni teden - Bal kan ska kuhi nja 20.30 Dom kul tu re Vele nje
Koncert: Šaleška zbora SPET DOMA! - Popevke iz TV oddaje
Spet doma na velenjskem odru
ŠOŠ TANJ
Četrtek, 1 l.ju nija
18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Valeta osnovne šole Šoštanj
Sobota, 13. junija
16.00 Mestne ulice
ŠOŠTANJ ROLA 2009 -tekmovanje v rolanju po ulicah Šoštanja
19.00 Trg svobode
ŠOŠTANJ ROLA 2009 - Rock koncert: Mary Land in Kačji pastirji
ŠMART NO OB PAKI
Petek, 12. junija
17.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Vale ta deveto šol cev OŠ Bra tov Letonja
Sobota, 1 3. ju nija
10.30 Hiša mladih
Otroške ustvarjalne delavnice Žalna Slovesnost v Podljubelju, organiziran odhod avtobusa iz Šmartnega ob Paki (Združenje borcev za vrednote NOB - KO Šmartno ob Paki)
Torek, 16. junija
18.00 Hiša mladih Joga
Koledar imen
Junij (rožnik)
11. 12.
13.
14.
15.
četrtek - Zala, Urh
petek - Janez, Jolanda
sobota - Anton (Zvonko)
nedelja - Vasilij
ponedeljek -Vitomir (Vid)
16 . torek -Beno 17. sreda - Gregor, Dolfe
Luni ne mene
ŠŠO ali naključje?
En dogodek, sobota 13. junij. Sreča, nesreča ali sreča v nesreči. En oktet, deset pevcev, moda ali naključje? Poigrajmo se številkami: 13. - za marsikoga mistična številka, 6. - prav toliko kot je
delov Rockyja, 2009 - leto, ko je RK Gorenje osvojilo svoj prvi naslov državnega prvaka, 10 - število 8 v osmiš-kem sistemu. Ja, nekaj je na tem. Morda vam hostesa namesto karte izroči dobitno kombinacijo lota, morda vam med pesmijo oktet izda namig za konj-
ske stave, morda vam med koncertom vdrejo v stanovanje... morda ... resnica je tam zunaj. Ali pa preskočišto nabija nje in pre pro sto pri deš, zač ne se ob 20.30, kdor mis li zamu jat, naj ima s seboj tunin sendvič in zložljiv stol.
Kam na izlet?
- petek, 12. 6.: SNEŽNIK - Klub upokoj. Gorenje; - sobota, 13. 6.: GOLTE - turno kolo; POHOD BOSIH - Sekcija Premogovnik; PECA - Sekcija Komun. podj.; RODICA -Sekcija Topolšica - vse PD Velenje in VREM-ŠČICA-PD Vinska Gora.
KINO VELENJE:: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
NOČ V MUZEJU 2
(Night at the Museum 2) Komična pustolovščina, 105 minut Režija: Shawn Levy. Igrajo: Ben Stiller, Amy Adams, Jonah Hill, Robin Williams, Owen Wilson, Bill Hader, Craig Robinson, Hank Azaria idr.
Petek, 12. 6., ob 19.45 Sobota,13. 6., ob 20h in ob 22h Nedelja, 14. 6., 18.00
Nerodni muzejski čuvaj Larry se vrača v fantastični svet oživelih zgodovinskih osebnosti, saj skuša rešiti stara prijatelja - kavboja Jedediaho in rimskega vojskovodjo Octaviusa, ki so ju po pomoti premestili v slavni muzej Smithsonian. Načrt se izjalo-
vi, ko oživijo tudi ostale muzejske figure, od Napoleona, predsednika Lincolna, pustolovke Amelie Earhart, gangsterja Ala Capona in znanstvenika Alberta Einsteina, ki skupaj z Larryjevimi starimi znanci povzročijo popolno zmedo katastrofalno-komič-nih razsežnosti.
ČIVAVA Z BEVERLY HILLSA
(Beverly Hills Chihuahua) Družinska komedija, 91 minut Režija: Raja Gosnell. Igrajo: Drew Bar-rymore, Piper Perabo, Andy Garcia, Jamie Lee Curtis, George Lopez, Cheech Marin, Paul Rodriguez, Plácido Domingo idr.
Petek, 12. 6., ob 18.00
Nedelja, 14. 6., ob 16.00 - otroška
matineja
Razvajena čivava Chloe je navajena posebnih privilegijev, gurmanske hrane in najboljših pasjih frizerjev, a življenje se ji obrne na glavo, ko jo gospodarica zaupa v oskrbo lahkomiselni nečakinji. Ne traja dolgo in Chloe se znajde v krempljih prirediteljev nezakonitih pasjih dvobojev v Mehiki. Med begom pred zlobnim dobermanom najde zaveznika v osamljenem nemškem ovčarju in na poti, polni neverjetnih pasjih dogodivščin, spoznava, da je prijateljstvo bolj pomembno od prestiža in denarja.
MILK (Milk)
Biografska drama, 128 minut Režija: Gus Van Sant. Igrajo: Sean Penn, Emile Hirsch, Josh Brolin, Diego Luna, James Franco, Alison Pill, Victor Garber, Denis O'Hare idr.
Nedelja, 14. 6., ob 20.00
LJUBEZEN NIMA CENE
(Hors de Prix)
Romantična komedija, 104 minute Režija: Pierre Salvadori. Igrajo: Audrey Tautou, Gad Elmaleh, MarieChristine Adam, Vemon Dobtcheff, Jacques Spiesser idr.
Petek, 12. 6., ob 21.45 Sobota, 13. 6., ob 18.00
policijskih vrst. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
Naslednji vikend od 19.6. do 21.6. napovedujemo:
komedijo ŠE ENKRAT 17, akcijski ZF triler TERMINATOR:ODREŠITEV, dramo BRALEC
Zgodilo se je
od 12. do iS. junij a
-	12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Bati-ča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje;
-	13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju;
-	Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje;
-	v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turistič-
nega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov;
-	14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antu-na Augustinčica;
-	v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junija 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski glasbenik Momčilo Bajagic - Bajaga s skupino Instruktori;
-	15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture;
-	15. junija 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športno-rekreacijskega centra Jezero;
-	17. in 18. junija 1995 pa je na velikem rock koncertu v Bratislavi
Fotografija:o tvoritevT urističnegaj ezera vVelenju leta
1953( arhivM uzejaV elenje)
nastopila tudi nekdanja velenjska glasbena skupina Chateau;
-	17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali »Šoštanjska noč«;
-	v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus;
-	18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia;
-	v atriju Velenjskega gradu sta 18.
junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodo-vo da.
Pripravlja:D amijanK ljajič
JJJJ
*Í:an
Nagradna križanka Pentlja ft,,tMcr
sestavil peps
naročilo vnaprej, npr. v gledališču
jed iz ribjih iker
kratka ulanska suknja
pomočnik pri porodih
farmacevtski izdelek, pripravek
teniški lopar
južni sadež
špansko-
ameriški
arhitekt-jose luis
za polton znižani e

pristanišče v
italiji
grška črka
zmikavt, kradui-vec
novela pisatelja turgenjeva
podoba golega telesa
R
mesto v ukrajini
pripadnik scitov
stalna usmerjen voue k dobremu, vrlina
feničans-
ka boginja ljubezni
karte za napovedov. usode
hrvaški slikar-
AmaksimilijanA
V
SNOP LANU ALI KONOPLJE
ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA
pristan. v italiji
LIKOVNA UMETNOST (LAT.)
N
K
športnik, ki leta z
balonom
klicana barva pri kartanju
žoga, vržena izven igrišča
navada nravi, značaj
krožnik ovalne oblike
francosko žensko ime
organ voha
materija, snov (knjiž.)
značilnost občutenega
-0--
boris kugler
častilec, oboževalec
del letala
krmilna rastlina
rdeča poljska cvetica
pisana tropska papiga
električna morska riba
vzletna, pristajal. steza
za letala
Pentlja Šoštanj
Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Šolsko leto je pri koncu. Vabimo vas, da si tudi letos v Pentlji v Šoštanju priskrbite vse potrebščine za novo šolsko leto in se brezskrbno odpravite na počitnice.
Za vas imamo vse šolske potrebščine:
-	barvice, flomastre, svinčnike, nalivna peresa, peresnice ...
-	ovitke za zvezke
-	nahrbtnike Eastpak, Seven, Target.
-	šolske copate iz naravnih materialov
-	DELOVNE ZVEZKE, UČBENIKE
RABLJENE UČBENIKE lahko prinesete k nam v komisijsko prodajo ali pri nas kupite tiste, ki jih potrebujete.
Za veliko srečo so
potrebne male pozornosti - mi jih imamo!
Potrdudili se bomo, da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 22. junija. Izžrebali bomo tri nagrade, nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji
Na Iberski polotok smo se odpravili kar čez noč , izvirni namen pa je bil obisk prijateljice, ki prek študira v Lizboni. Zibelka »art nouveau« arhitekture z zavitimi oblikami in izogibanjem ravnega je na prelomu prejšnjega stoletja postavila stavbe, ki še danes delujejo nezemeljsko. Paradni konj barcelonske gradnje arhitekt Gaudi je ustvaril mnoge med njimi, vendar gotovo cerkev Sagrada Familia (Sveta Družina), ki štrli nad mesto, prva pade v oči. V srednjem veku je bila dolgoročna gradnja rutina, v sodobnem hiperaktivnem svetu pa se zazdi kar čudno, ko ugotovimo, da so žerjavi okrog stolpičev cerkve Sagrade Familie tam, ker po 125 letih še ni dokončana. Stavbe niso edine, kjer je Gaudi pustil domišljiji prosto pot. Vreden sprehoda je tudi park Palau Güell z značilnim kuščarjem pred vhodom in zanimivimi kotički za zaljubljence. Da imajo španski arhitekti radi nekonvencionalnost pri gradnji velikih objektov, je potrdila tudi Valencia. Kompleks »Mesto umetnosti in znanosti« na obrobju mesta postreže z vsemi vizualnimi asociacijami, ki bi označile atlantidsko morsko mesto. Seveda ni sodobna arhitektura edini balzam za oči. Ko smo se odpravili proti jugu, so se na hribih začeli pojavljati gradovi in utrdbe, pogosto obkroženi z ozkimi ulicami starikavih naselij, ki vsako po svoje očara. Iberski polotok je bil od vekomaj pomemben za trgovino. Poleg plemen v notranjosti so njegovo obalo poselili že Feničani in Kartežani. Zapuščina Rimljanov, ki so prišli naslednji in se pomešali z lokalnim prebivalstvom, je jezikovni prednik današnje španščine. Vožnja je potekala ob širnih rumeno-oranžnih sadovnjakih pomarančevca in limonovca ter razgledu na okoliška pobočja, skaženem s plastičnimi pregrinjali donosnih nasadov, ki skrbijo za stalen pritok zelenjave. Prenočišče v Murcii nas je pozdravilo z »domačim« okoljem, če lahko tako označimo razpadajoče sobe. S Fidelom sva v dnevni sobi prisedla k lastniku v jeseni življenja in njegovim sovrstnikom ter si ogledala nogometni spopad kvalifikacij za evropsko prvenstvo med Španijo in Islandijo. Kljub opevanemu španskemu temperamentu so se navijači že drugič izkazali za dokaj milostne (prvič v Barceloni, kjer je bila največja ekscentričnost milo žvižganje miroljubnega občinstva). Po dolgih mukah domače ekipe za odrešilni gol je bil v veselju najbolj živahen dedek, ki je malo poskočil in zaploskal. Bližina Afrike se pozna, saj je (v določenih krogih slavni) hašiš iz Maroka dostopen z lahkoto in v velikih količinah. Zakaj mu pravijo »čokolada«, je postalo več kot očitno, ko smo v baru naleteli na fantovščino in je eden izmed druščine iz zgornjega žepa srajce na plan potegnil lično temnorjavo tablico velikosti in oblike sladke rezine. Drug indikator črne celine se je pojavil med vožnjo po obalni cesti proti Cadizu, najstarejšemu neprestano naseljenemu mestu v zahodni Evropi. Smerokazi v arabščini so usmerjali proti trajektom, ki popeljejo čez v Maroko, tudi kak dvojezičen napis nad trgovino se je našel. Za presenečenje, ki smo ga delno pričakovali, je poskrbel nenadni pojav radijskih postaj v angleščini ter nenavadna pogostost avtomobilov z britanskimi tablicami in volani na desni strani. Gibraltar namreč ostaja kolonija Velike Britanije. Prav ironično deluje na drugi strani ožine okrog Ceute polotok španskega ozemlja. Skoraj vse (izključujoč baskovsko organizacijo ETA), kar v glavi povprečnega Evropejca spominja na Španijo, izvira iz Andaluzije. Večer v Granadi je bil rezerviran za flamenko ob spremljavi kitare, ki ima korenine na severu province. Kultura nočnega življenja je najočitnejša skupna točka meščanov Iberskega polotoka. Bari se napolnijo šele okoli druge ure zjutraj, ko odpeljejo zadnji metroji in avtobusi. Dogajanje se v večjem delu odvija na ulicah (oz. klancih v Lizboni). Tovrstna zabava je bila pred časom v Španiji tako popularna, da je dobila naziv Botellón (Velika steklenica), vendar so jo pred petimi leti delno omejili z novim zakonom. Popivanje se ponavadi konča v zgodnjih jutranjih urah, kar namiguje na izvor sieste (popoldanskega počitka). V zgodnjem popoldnevu je večina trgovin in restavracij zaprtih, kar je zoprno, če se ti zahoče tapasa (španskega mini prigrizka), bacalhaua (slane portugalske jedi iz ribe) ali paelle (rižote z žafranom). Portugalski intermezzo smo prekinili z nočnim avtobusom v Madrid. Prestolnica poleg živahnega utripa, galerijskih užitkov in načičkane baročno-rokokojske rezidence španskega kralja Juana Carlosa I. Nesramno bi bilo zapustiti Španijo, ne da bi se poklonili njeni bogati slikarski preteklosti. Glavno mesto je več kot primerno, saj v svojih galerijah, od katerih smo videli Prado in Reino Sofio, hrani priznane španske slikarje, kot so Goya, El Greco, Picasso in Dali. Slednjega vseeno najbolje predstavi muzej v rojstnem Figueresu, ki ga je iz ostankov pogorelega gledališča skonstruiral sam. Celotna stavba je umetniška izjava, saj se ne omejuje le na slike, ampak vključi zgradbo vse do sapo jemajočega nakita. Trume francoskih šolarjev so opozorile na bližino meje v naši poslednji postojanki. Avto, ki smo ga najeli dan prej v Madridu in nam je bil na parkirišču v Gironi tudi prenočišče, smo pustili na letališču. Pred potjo smo se nadejali predvsem sonca, a je vreme hotelo, da namakanje v morju prepustimo zanamcem. Konstanten veter je gnal mraz pod vetrovko in v vetrne elektrarne (Don Kihot bi imel kaj početi), ki so bile v gručah posejane na gričih širom dežele gosteje kot ogromni črni biki, pozorni na glavne prometnice.
Rebeka Koblar
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Manager, objavljene v tedniku Naš čas, 28. maja:
1.	nagrada - pizzo velikanko po izbiri prejme:MARIJANA MEŽA, Koroška cesta 15 b, Velenje
2.	nagrada - pizzo Nežka prejme: ŽIGA BALOH, Rečica ob Paki 17, Šmartno ob Paki
3.	nagrada - zrezek s prilogo prejme: ROK ŽELEZNIK, Metleče 4, Šoštanj Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Manager v Nakupovalnem centru.
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Izberite modro
Podiplomska šola Magistrski študijski programi 2. stopnje:
■	Management - mag. managementa
■	Ekonomija in finance - mag. ekonomije Management - mag. znanosti Management - dr. znanosti
Programi 1. stopnje Management - dipl. ekonomist/-ka (VS)
Mednarodno poslovanje - dipl. ekonomist/-ka (VS) Management - dipl. ekonomist/-ka (UN)
Informativni dnevi 2GG9 - vpis 2GG9/1G
Koper sedež fakultete, Cankarjeva 5 iE. 6. 2009 ob i/. uri
Škofja Loka bivša vojašnica, Partizanska 1 iS. 6. 2009 ob i/. uri
Celje UP FM - študijsko središče Celje, Ljubljanska c. 5a 15. 6. 2009 ob 17. uri
Maribor II. Gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1 (novi del stavbe) R 6. 2009 ob i/. uri
Nova Gorica RRA severne Primorske d. o. o., Medn. mejni prehod 6, Vrtojba 24. 6. ob i/. uri
www.fm-kp.si Koper I Celje I Škofja Loka I Nova Gorica
Pridružite se nam v študijskem letu 2009/2010
ČETRTEK, 11. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. junija:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. jun. 2009 do 7. jun. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNAO BČINAV ELENJE URAD ZAO KOLJE INPR OSTOR obdelava: AMES, d. o. o.,L jubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. jun. 2009 do 7. jun. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
■ 01.jun !02.jun □ 03. jun o04.jun n05.jun □ 06. jun B07.jun

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (-AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
DEKLETA in ženske vseh generacij iščejo zveste, poštene partnerje. Gsm: 031/836-378.
MOŠKI, ki sam z otrokom je ostal, zvesto, preprosto punbo bi rad spoznal. Lahko je brez službe in stanovanja. Pokličite ne bo vam žal. Gsm: 041/229649.
NEPREMIČNINE
2-SOBNO stanovanje v Šoštanju, 57 m2, pritličje, centralna, kabelska, telefon, delno obnovljeno (tla, kopalnica, wc) prodam za 70.000 eur oz. po dogovoru. Gsm: 040/822-323.
RACUNALNIK Pentium 3, 1000 mhz, 512MB spomina, 80 GB disk, DVD zapisovalnik, zmogljiva grafična kartica, monitor, tipkovnica ... 99 €.- Gsm: 041/692-995
ŽIVALI
PRIDELKI
RAZNO
KUPIM
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov, več zaposlenih, tradicijo in mnogo ponudb na vseh starostnih obdobjih. Telefon: 03/5726-319.
STANOVANJSKO hišo ali večjo zazidljivo, lahko tudi delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415.
ODDAM
PROSTOR za skladiščenje oddam v najem. Gsm: 041/394-711.
MEŠALEC za beton ugodno prodam. Gsm: 031/342-118. PLATIŠČA za ibizo, 2 kom, prodam. Gsm: 031/303-037, zjutraj ali zvečer. MLIN za sadje in kotel za žganje prodam. Gsm: 031/289-998. TRAVO za košnjo oddam. Gsm: 041/776-473.
DOBER jabolčnik in žganje prodam. Gsm: 041/968-305. JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan -Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
PRODAJA nesnic v nedeljo, 14. junija od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763800.
ODOJKE za nadaljno rejo ali za zakol prodam. Krmljeni z domačo krmo. Telefon: 05/9936-088, gsm: 041/577-305.
habit
nepremičnine
Hobtt.d-o.o-.Keisnkova li.Vfilenja
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVES TI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
13. in 14. 6. - ANA FRANJKOVIC, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek-petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Model GARA 6,90 C + DDV
Model SKRIDPLECH 6,90 € + DDV
Model TRAPEZ 6,90 C + DDV
C!
DODATNI POPUST 7%!
Edina omejitev je vaša domišljija
I HAIR ART Velenje
Í32029101
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
Garsonjera v Velenju, 1980,31 m2, etažnost: P/5,49.000,00 EUR. Velik balkon, predsoba, kopalnica, bivalna soba.
Dvosobno stanovanje v Velenju, 1978,58 m2,4. nadstr. 71.000,00 EUR. Je v urejenem objektu, v bližini je šola, vrtec, trgovina, pošta. Kopalnica In stranišče sta bila obnovljena, balkon je zastekljen. Obsega kuhinjo z jedilnico In dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico, WC, večji balkon in klet. 2-sobno stanovanje v Velenju, 58 m2, 1974,5/10 nad., 60.000,00 EUR. Popolnoma obnovljeno na Jenkovi cesti v velenju. V ceno je vključeno tudi kuhinjsko pohištvo, vseljivo septembra 2009.
vse na *ww ii** i ■ ■■ ■
www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
e
v sodelovanju s študijskim središčem na Ljudski univerzi Velenje izvaja študij na daljavo/e-študij
Razmišljate o svoji karieri, napredovanju, ugledu?
Visoka poslovna šola Višja strokovna šola
visokošolski strokovni programi
program Poslovanje
*	poslovanje in pravo * menedžement informatika *
program Marketing
*	mediji * odnosi z javnostmi *
program Poslovna administracija
*	menedžment pisarn * mednarodno poslovanje* magistrski študijski program
Mednarodno poslovanje
program Ekonomist program Poslovni sekretar
www.doba.si
E-študij za tiste, ki zaradi dela in družine ne morete obiskovati predavanj in vaj.
I N F O R M A T I V N I D A N
bo 11. junija 2009 v študijskem središču na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, Velenje.
DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 76, 02 228 38 90, info@doba.si
www.radiovelenje.com
adjjo
z FM
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
www.nascas.com
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, babica in prababica
ANTONIJA ZABUKOVNIK
roj. Kovač 20. 12. 1927 - 28. 5. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala ge. Katarini Lahovnik, dr. med., in osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, še posebej g. Bojanu Vokjovac, dr. med. Hvala za pomoč Pavliki in Nataši Zabukovnik, govorniku g. Vinku Banovšku, pevcem za zapete žalostinke, društvu Čebelarjev Mlinšek Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Bernard, hči Doroteja, vnuki in pravnuki
Upravna enota Velenje
Poro ke
Petra PETELINSEK, Velenje, Kidričeva c. 57 in Uroš LENART, Velenje, Goriška c. 59 c; Aldijana HASANOVIC, Hrastovec 58 b in Sašo BANDALO, Hrastovec 58 b; Urška ZAVODNIK , Ljubljana, Stari trg 17 in Janko ŽITNIK, Grosuplje, Dobje 3.
Smrti
Vladimir NENDL, roj. 1953, Škofja vas 24 a; Pavla NOVINŠEK, roj. 1922, Škalske Cirkovce 13; Slavko PETRIČ, roj. 1947, Velenje, Tomšičeva c. 4; Terezija PLASKAN, roj. 1932, Šmartno ob Paki 46; flordija TASESKI, roj. 1948, Štore, Ul. Cvetke Jerin 1..
Po recesiji bodo potrebna sodobna znanja!
Še posebej so zanimivi trije sodobni visokošolski programi, ki jih lahko pridobite na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE, kjer je študij fleksibilen in prilagojen zaposlenim študentom ter poteka na daljavo kot e-študij. Po zaključku imate možnost nadaljevanja študija v magistrskem programu Mednarodno poslovanje.
Kot diplomant programa POSLOVANJE z izbirnima moduloma Poslovanje in pravo ter Menedžment in informatika boste pripravljeni na izzive poslovnega sveta, usposobljeni za vodenje in timsko delo, razumeli boste strokovne probleme in znali poiskati ustrezne rešitve.
Program POSLOVNA ADMINISTRACIJA z izbirnima moduloma Mednarodno poslovanje in Menedžment pisarn vas bo obogatil s koristnimi znanji in z veščinami za načrtovanje, organiziranje in spremljanje različnih poslovnih procesov v podjetju na področju pisarniškega poslovanja, financ, nabave, kakovosti, organiziranosti ter inovativnosti. Kot diplomant poslovne administracije postanite nepogrešljivi za vašo organizacijo.
Kot diplomant marketinga pa boste svoji kreativnosti in ustvarjalnosti dodali še formalno izobrazbo, trende v marketingu boste uporabili za razvoj vaše kariere, pridobili praktična in sodobna znanja za izvajanje marketinških aktivnosti ter obvladovanje marketinških komunikacij, saj program MARKETING pokriva vsa tri ključna področja: marketing, medije in odnose z javnostmi.
Prijave v navedene visokošolske programe do 30.6.2009.
Več informacij na www.lu-velenie.si
/k
NDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE '
Informativni dan in predstavitev programov
POSLOVANJE, MARKETING in POSLOVNA ADMINISTRACIJA
v četrtek, 11. junija 2009, ob 16.00 na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2.
info: 03/898-54-50, info@lu-veienje.si, www.lu-veienje.si
Po krizi bo znanje vaša največja priložnost. Pridružite se nam.
V SLOVO
bratu
VIKTORJU MARTINŠKU
iz Šenbrica
Dragi brat Viktor. Mnogo prezgodaj si nas zapustil. Vemo, hotel si živeti, a kruta neizprosna bolezen je bila močnejša od tvoje močne volje do življenja. Vse je bilo zaman. Viktor, a v naših srcih ostajaš. Imeli smo te radi in radi smo prihajali v tvojo hišo ob gozdu. Obujali smo spomine in pesem nas je družila. Zdaj je vse minilo, tvoj glas je za vedno utihnil in naša srca žalujejo.
Počivaj v miru.
Žalujoči sestri Jelka in Ida ter brata Franc in Rado z družinami
Svojo hišico ob gozdu si imel, zelo rad si pesmi pel, z nami srečno si živel. Na večno pot si se podal, v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VIKTORJA MARTINŠKA
iz Šenbrica 7, Velenje 5. 3. 1945 - 1. 6. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in izraze sožalja, da ste bili v težkih trenutkih z nami in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete
maše. Zahvala zdravstvenemu osebju, službi nujne medicinske pomoči ZD Velenje, še posebej dr. Mariji Ramšak Kolar, patronažni službi z Alenko Čebul, negovalnemu oddelku Bolnišnice Topolšica, straži lovcem Lovske družine Škale, pevcem Flamingo, trobilnemu kvartetu, govorniku g. Dragu Kolarju za ganljive besede slovesa in g.
Lenasiju za sv. mašo ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Albina z družino in vsi, ki smo ga imeli radi.
Izbiramo naj osebnost meseca maja
Predlagali ste Sebastjana Soviča, kapetana, RK Gorenja in Danico
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve moški
toaletni torbici Adidas Parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World -
vzorca za nego na soncu in napihljivi palmi Tropical Brown Parfumerije
Beauty World prejmeta Jože Silovšek, Cesta V/13 in Stanislav Hriberšek,
Ravne 131, Šoštanj. Darili bosta lahko prevzela v poslovalnici Standard
Velenje.
Obiščite Parfumerije Beauty World, kjer vas pričakujejo z veliko izbiro kozmetike za nego pred soncem.
Pirečnik mednarodno priznano pevovodkinjo. Zanju lahko glasujete
vse do konca meseca junija. Glasujete lahko na kuponu številka 3 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 16. junija) ali pa vsak delovni dan
malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Sebastjan Sovič,
kape tan Gorenja, je dočakal, kar je 23 let sanjal. Prvi naslov državnega prvaka v 50-letni zgodovini kluba. Je pravi kapetan in vzor mlajšim rokome tašem.
Danica Pirečnik
Mednarodno priznana zborovodkinja, ki je na mednarodnem pevskem tekmovanju v Bolgariji s pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora osvojila grand prix in priznanje za najboljšega dirigenta festivala.
Ekskluzívní pokrovitelj
DROGGRUe PARRjneRue V wprld
OB NAKUPU BARVE, HIDROGEN GRATIS*
Velenje, Standard In C«nt«r Nowa
Salcska ccsta 9 a, tel.: »S 57 tO
Sahikall, tel.: MS 57*1
C«lj«, Planet Tus In Cclciapark
Mariborska c. Iti. tel.! 01/ 415 » as
Aškerčeva c. 14, td.: 03/415 M SO
Krvodajalci so postali zato, da lahko nekomu pomagajo
17. srečanja se j e udeležilo blizu 300 krvodaj alcev Šaleške doline - Daruj ej o iz humanosti, ne za denar
TatjanaP odgoršek
Gaberke, 6. junija - Letos mineva 64 let, odkar so bile v Sloveniji konzervirane prve steklenice krvi. Ta prelomni dogodek je postal povod za vsakoletni dan krvodajalstva (4. junij) v Sloveniji. Od takrat do danes je že več kot 4 milijone krvodajalcev in krvodajalk darovalo več kot milijon in pol litrov krvi. RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino s transfuzijskimi službami organizira 1150 krvodajalskih akcij na leto in s pomočjo krvodajalcev in krvoda-jalk zagotavlja zadostne količine krvi za potrebe slovenskega zdravstva. K temu precej pripomorejo tudi krvodajalci iz Šaleške doline. Ta se z dobrimi 10 odstotki odvzemov na število prebivalcev že nekaj let uvršča v sam slovenski vrh in tudi širše. Lani je darovalo kri 4632 krvodajalcev in krvodajalk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, na letošnjih 9, do konca aprila pa 1727, kar je za skoraj 200 več kot v enakem lanskem obdobju. Med darovalci prednjačijo rudarji, zaposleni v Gorenju, zelo spodbudno pa je tudi, da stopa v te vrste vse več mladih.
Območno združenje RK Velenje že nekaj let zapored organizira srečanje ljudi iz Šaleške doline, ki z
darovanimi decilitri krvi pomagajo sočloveku rešiti življenje ali ohraniti zdravje. Letošnjega, pod kozolcem v Gaberkah, se je udeležilo blizu 300 krvodajalcev in krvodajalk omenjenih občini. Ob tej priložnosti jih je nagovoril predsednik območnega združenja Jože Kožar. Med drugim se jim je zahvalil za njihovo plemenito dejanje v imenu tistih, ki so njihovo kri že
Tudi poz aslugik rvodajalcev izŠ alešked oline jeS lovenija enar edkih držav, ki zadosti
svojim p otrebam nap odročjuk rvodajalstva.
FrancT amše
potrebovali. Besede zahvale je namenil tudi podjetjem, ki omogočajo, da se njihovi delavci udeležijo krvodajalskih akcij. Pri tem je še posebej izpostavil Premogovnik in Gorenje Velenje, ki nagradita krvodajalce še z dodatnim prostim
dnevom. »Tega, kar naredite za sočlove ka, vam ne moremo plačati. Srečanje je tako skromna oddol-žitev za vaše delo brez primere.» Zbrane je pozval, da tudi v prihodnje darujejo kri, saj zanjo danes še ni nadomestila.
V prijetnem razpoloženju smo zmotili nekatere udeležence in povedali so:
Franc Tamše: »Vsakokrat, ko darujem kri, se odlično počutim. Približno trikrat na leto se odzo-vem klicu na pomoč. Doslej sem se vpisal med darovalce že 84-
-krat. Prvič sem to storil na služenju vojaškega roka. Darovanje mi je prišlo v kri. Darujem jo iz humanosti in niti pomislim ne na plačilo v denarju. Nesreča ne počiva in morebiti jo bom potreboval tudi sam.«
Ludvik Golčman: »Po naključju sem postal krvodajalec in zdelo se mi je samo po sebi umevno, da darujem kri, kadar je to potrebno. Več kot 50-krat sem se že vpisal med darovalce. Prejšnja leta sem jo daroval dvakrat, v zadnjem času enkrat na leto. Nisem razmišljal o
plačilu za darovano kri, ker me ne zanima. Mislim pa, da bi se število krvodajalcev - vsaj v Šaleški dolini, ki izstopa na področju krvodajalstva - prej zmanjšalo kot povečalo. Krvodajalci smo postali zato, da lahko nekomu pomagamo, ne za denar.«
Jože Jančič: »Sem aktivist RK in tudi krvodajalec. Doslej sem že daroval kri blizu 90-krat in jo bom še, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Darujem jo zato, da pomagam tistim, ki jo potrebujejo, saj za kri nadomestila še ni. Menim,
JožeJ ančič
da bi morali krvodajalstvu nameniti v Sloveniji še več pozornosti. Razumem podjetja, da težko pogrešajo delavce, vendar kri rešuje življenje. Tudi delavec lažje uresničuje svoje naloge, če je zdrav.«
Spet pestrejša kmečka tržnica
Velenje, 6. junija - V soboto dopoldne, med 9.30 do 10.30 uro, je bilo dogajanje v atriju KSC-ja, kjer vsak teden poteka kmečka tržnica, popestreno s kulturnim programom, ki je privabil veliko obiskovalcev centra mesta. Predstavilo se je Turistično društvo Vinska Gora. Člani društva so prikazali kmečka opravila, poskrbeli pa so tudi za glasbene nastope. Obiskovalci so lahko spoznali delo peric, klepanje kos in srpov ter popravilo grabelj. V glasbenem spremljevalnem programu so nastopili ljudski godec Stanko Cvikl in pevci ljudskih pesmi Reber.
Na kmečki tržnici, kjer pridelovalci prodajajo svoje pridelke in izdelke na 18 stoj nicah, se bodo odslej spremljevalne aktivnosti odvijale vsako prvo soboto v mesecu. S tematskimi dogodki se bodo predstavljali različni pridelovalci in društva.
■ bš, foto: vos