Posamezna številka Din 1	Poštnina	v	gotovini.
Št. 192.	V	LjjuMjani,	v	sredo	27.	avgusta	1924.	Leto	L
NARODNI
>
'NEVNIR
{	Izhaja	vsak	dan popoldne.	i
•	Mesečna	naročnina:
! V Ljubljani In po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j El........................
Neodvisen	po
Uredništvo in upravništvo: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
i	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu-
| Pismenim vprašanjem nai se priloži znamka za odgovor.
I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
e.	.e...«®...........e..e.e^
Samo mi!
Včerajšnji »Slovenski Narod« sporo-fe, da sta imeli načelstvi demokratske stranke iz ljubljanske in mariborske oblasti dne 23. in 24. t. m. v Rogaški Slatini skupno sejo, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. Na nedeljski seji je podal dr. Vekoslav Kukovec izjavo, da izstopa iz načelstva demokratske stranke.
»Jutro«, kot službeno glasilo samostojne demokratske stranke o izjavi dr. Kukovca molči, pač pa objavlja resolucijo, ki nedvomno pojasnjuje vzrok dr. Kukovčevega izstopa iz načelstva samostojne demokratske stranke. V tej resoluciji se namreč pravi, da smatra JDS (pravilno SDS) padec sedanjega režima kot eksistenčno vprašanje našc-Sa nacionalnega obstoja (!!) in zato borba proti režimu kot patriotsko dolžnost. Po znanih člankih dr. Kukovca le jasno, da dr. Kukovec na tako resolucijo ni mogel pristati, kakor je enako gotovo, da ne more biti nobenega resnega politika, ki bi se mogel povzpeti do trditve, da je od sedanjega režima odvisen obstoj slovenskega naroda. Na tako slabotnih nogah pač ne stoji slovenski narod, da bi mogel ogroziti njegov obstoj kak režim, vsaj je ranjka Avstrija s svojimi izrecno protislovenskimi režimi zadostno dokazala, da je narod močnejši od vseh režimov.
Ker je podal dr. Kukovec svojo izjavo koncem seje, je nadalje jasno, da se je dr. Kukovec pošteno trudil, da bi odvrnil vodstvo samostojne stranke od njenega, samo strankarskim interesom posvečenega sklepa, toda v »Jutru« objavljena resolucija priča, da je bil njegov trud zaman in da so bili gospodje Pri vodstvu samostojne demokratske stranke nepomirljivi, da je slej ko prej njih deviza, da mora obveljati vedno le njihova volja, da je za nje celo kompromis nesprejemljiv.
In tako se je moralo zgoditi, da je izgubila samostojna demokratska stranka zopet enega svojih najodličnejših voditeljev in da je celo njen bivši minister izstopil iz njenega načelstva.
Nas seveda ne boli, kako se razvija navzdol samostojna demokratska stranka in tudi nas ne brigajo interne zadele samostojne demokratske stranke, toda vsa stvar je značilna in važna za vso napredno javnost in zato ne moremo iti preko nje z molkom, zlasti še, ko molči samostojno demokratsko časopisje. čegar sveta dolžnost bi bila, da stvar Pojasni.
Od prevrata dalje se opaža v slovenski napredni politiki vedno isti pojav. Vodstva napredne stranke so se Polastili gotovi ljudje in kdor se tem ljudem ni slepo pokoraval, kdor si je drznil imeti tudi svojo voljo, ta je postal v stranki nemogoč, tega se je z intrigami in napadi k izstopu skoraj prisililo. Tako se je zgodilo, da so po vrsti izstopali iz demokratske stranke napredni kmetje in vstopali v SKS in za njimi so izstopali nižji uradniki in delavci ter si ustanovili svojo NSS. Toda Proces razpadanja še ni bil ustavljen in celo najzvestejšim je bilo nemogoče obstati v terorističnem ozračju JDS, kakor se je tedaj imenovala današnja samostojna demokratska stranka. Sledil je izstop NNS in še pred tem vstop bivših članov JDS v NRS. In sedaj prihaja končno še dr. Kukovec do tega, da mora izstopiti iz načelstva one stranke, za katero je leta dolgo požrtvovalno delal in katero je obvaroval pred razpadom v najbolj kritičnih časih.
In zakaj to odpadanje, zakaj to stalno manjšanje samostojne demokratske s ranke, zakaj ta desorganizacija ra-
r!!f 3avn°sti?
Ha-H ,0r ie na dlani! Zato, ker vladajoča skupjna v vodstvu samostojne demokratske stranke ne pozna nobenega svobodoljubja, zato, ker ne trpi nobenega mnenja poleg svojega. In naravna posledica tega je, da so obdani sedanji voditelji samostojne demokratske stranke samo s Povprečnimi možmi, da pa so vse markantne osebnosti že davno zapustile njene vrste.
V	bistvu naprednjaka je, da je kritičen, zato mora biti tudi prava napredna stranka liberalna do svojih pristašev, ne pa jim gotovo osebno mnenje
Hrvaška ostane nedeljena.
Decentralizacija na Hrvaškem izvedena.
Zagreb, 26. avgusta. Zagrebške službene »Narodne Novine« prinašajo objavo odloka ministrskega sveta z dne 23. avgusta 1924. Naredba se glasi: Oddelki pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo in sicer: oddelek za notranje zadeve, oddelek za prosveto in vere ter oddelek za socijalno politiko, bode vršili še nadalje posle svoje prvotne kompetence. Kr. županijske in kotarske oblasti pa bodo vršile kompetenco, ki jim jo je določil zakon od 5. februarja 1886. o sestavi in ureditvi uprave v županijah in kotarjih in sicer pod nadzorstvom šefa za notranje zadeve kot zakonitega zastopnika pokrajinskega namestnika, dokler se vprašanje o na-dalnjem izvajanju likvidacije poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo z novimi sklepi ministrskega sveta končno ne uredi. Sklepi o izvršitvi 25. čl. zakona o splošni upravi bodo storjeni ob svojem času. Vsi dosedanji sklepi ministrskega sveta o likvidaciji poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo, v kolikor nasprotujejo tej odločitvi ministrskega sveta, se stavljajo izven pravomočno-sti, dokler se vprašanje o nadaljnjem izvajanju likvidacije končno ne reši.
Pokrajinski namestnik v Zagrebu.
Zagreb, 26. avgusta. Za začasnega pokrajinskega namestnika v Zagrebu je imenovan bivši šef notranjega oddelka in dosedanji likvidator pokrajinske uprave dr. G. Gojkovič.
Utis v Beogradu.
Beograd, 26. avgusta. Veliko zanimanje v beograjskih političnih krogih je vzbudil sinoči odlok g. Davidoviča o vzpostavitvi pokrajinske uprave v Zagrebu. Odlok, po katerem je vzpostavljen v celi Hrvatski zopet stari režim, je bil izdan že 23. t. m., a je bil do tega časa tajen. Zagrebške službene »Narodne Novine« so objavile ta odlok ministrskega sveta od 23. t. m. šele včeraj. Ta vest je vzbudila v Beogradu ve-
liko razburjenje. Posebno nezadovoljstvo je izzvala vest pri radikalih in samostojnih demokratih, kakor tudi pri vseh onih, ki stoje na braniku vidovdanske ustave in državnega edinstva. Na-cijonalni blok konstatira, da je to ponovno padanje vlade v težke pogreške, in trdi, da se bo to vedno bolj stopnjevalo, dokler ne pride do vzpostavitve banskega namestništva v vsem svojem zgodovinsko-formalnem sijaju. Vse to utegne imeti zelo težke posledice na našo notranjo politiko. Vladni krogi molče o tem odloku. Nekateri vladni pristaši pa zopet izjavljajo, da ta akt nove vlade prav nič ne nasprotuje vidovdanski ustavi in konstatirajo zelo karakteristično tajnost vladne naredbe.
Beograd, 26. avgusta. Vest o odloku ministrskega sveta o vzpostavitvi pokrajinske uprave v Zagrebu je vzbudila najrazličnejše komentarje. Listi posvečajo tej naredbi veliko pažnjo in pravijo, da je ta dogodek velike važnosti v naši državni upravi.
B e o g i a d, 26. avgusta. Vlada je izdala svojo odredbo potem, ko je pod-vzel notranji minister obširno anketo o takozvani parcelaciji. Notranji minister se je obrnil na prve strokovnjake, ki so se vsi izjavili, da se je s »parcelacijo«
' povzročila samo zmešnjava. Zlasti pa je bilo napačno, da sta se oddelila od Hr-vatske Kastav in Krk, kar je silno razburilo Hrvate, državi pa ni prineslo nobene koristi. Osebno vprašanje z novo odredbo vlade še ni rešeno.
Vprašanje vstopa Hrvatov v vlado bo najbrže rešeno na ta način, da Hrvati sicer ne bodo prevzeli sami vodstva posameznih ministrstev, da pa bodo dobili državne podtajnike, ki bodo skrbeli, da se bo vladalo na Hrvatskem v zmislu želj strank, ki podpirajo sedanjo vlado.
Zagrebški krogi upajo, da bodo imenovani za vse oddelke posebni delegati ministrstev ter da bo tako decentralizacija na Hrvatskem popolnoma izvedena. S tem ne bi bilo treba za vsako malenkost hoditi v Beograd.
Nove zahteve Italijanov.
Razmejitev še ni definitivna.
Beograd, 26. 8. Iz dobro poučenih krogov se sporoča, da se sestane dne 27. jutri v Ljubljani italijanski poslanik Bodrero z zunanjim ministrom Marinkovičem. Bodrero je konferira’ z ozirom na nov položaj v Jugoslaviji obširno z Mussolinijem. Poroča se, da bo zahteval Bodrero znatne korekture me-
DR. PREDAVEC V BEOGRADU.
Beograd, 26. avgusta. Danes ni zabeležila politična situacija v Beogradu nobenega važnega dogodka. Iz Zagreba je prispel v Beograd g. Predavec, ki bo mesto Mačka vršil kontrolno vlogo. Predavec bo po navodilih Radiča motril politiko vlade, v kolikor se bo ta nanašala na Hrvatsko, Slavonijo ter na Bosno in Hercegovino.
vsiljevati. Naprednjaki ne morejo imeti zmisla za diktate in zato je moralo rasti število onih, ki se niso udeležili volitev, zato so bile 18. marca 1. 1. tepene napredne stranke ne od SLS, temveč od pasivnosti naprednih volllcev.
Deviza: samo mi, je bila strup napredne misli in ona je potisnila napredno javnost na sedanjo politično brezpo-membnost. Geslo: samo mi, je po vrsti potisnilo vse boljše ljudi iz reprezentativne napredne stranke, da je danes večina naprednjakov že izven samostojne demokratske stranke.
Naloga vseh teh pravih naprednjakov je sedaj, da se zopet združijo in da brez častilcev gesla: samo mi, ustvarijo novo napredno organizacijo, v kateri bo vladala prava demokracija in ki bo dejanska, ne pa samo v pozabljenem programu svobodomiselna. V svojem srcu hočejo vsi naprednjaki, da se to izvrši in možje, ki so spoznali katastrofalne posledice gesla: samo ml morajo to tudi isvrB^
je pri Postojni in Planini in Cerknici v korist Italije. Dalje se bo na sestanku tudi obravnaval znani obmejni incident pri Postojni. Iz tega poročila se vidi, da razmejitev z Italijo še ni dovršena in da so bile razne alarmantne vesti preuranjene.
UTIS kraljevega govora.
Beograd, 26. avgusta. Beograjski politični krogi in tisk pripisujejo govoru, ki ga je imel kralj na svečanostih v Surdulici, velik pomen za daljni razvoj naše notranje politike. Listi prinašajo o govoru najrazličnejše komentarje in konstatirajo, da je opozicija z govorom zadovoljna, ker je stal kralj na braniku narodnega in državnega edinstva. Opozicija želi samo, da bi se vlada držala kraljevih besed. »Samouprava«, glasilo radikalov, piše v uvodnem članku, da je našel ta govor velik odmev v vsej deželi in da je dobrodošel
v	vsakem trenutku. Kralj je odgovoril vsem separatistom in komunistom ter njihovim pomagačem. »Samouprava« povprašuje dalje, ali bo kabinet Davido-vič v stanu tudi udejstviti kraljeve besede.
DR. KOROŠEC POTUJE V PEC.
Beograd, 26. avgusta. Vsled preobilnih poslov notranji minister ni mogel včeraj dovršiti ukazov, dasi je delalo notranje ministrstvo pozno v noč. Radi tega dr. Korošec ni mogel že danes zjutraj odpotovati, marveč bo odpotoval šele popoldne ali pa zvečer ob 9. uri v Skoplje in Kosovsko Mitrovico, a od tam z avtomobilom v Peč, kjer bo prisostvoval svečanostim ustoličenja patrijarha In bo obenem predal kralju ukaz« o imenovanjih v podpis.
Seja ministrskega sveta.
B e o g r a d, 26. avgusta. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so predvsem razpravljali o odstav-ljenju in imenovanju uradnikov. Ukaze bo odnesel danes kralju v južno Srbijo v podpis Nastas Petrovič oziroma dr. Korošec, ki se bo kot prosvetni minister udeležil slavnosti v Peči. Zunanji minister Marinkovič je obširno referiral o splošnem političnem položaju v Evropi po končani londonski konferenci. Dalje je Marinkovič govoril o pomembnosti zasedanja Zveze narodov, katerega se bosta udeležila angleški in- francoski ministrski predsednik. Potem je očrtal zunanji minister veliko važnost svojega sestanka z Benešem in Duco v Ljubljani, s katerima bo izmenjal svoje misli o vprašanjih, ki zadevajo v prvi vrsti interese male antante in glede skupnega nastopa zastopnikov male antante na zasedanju Zveze narodov. V prvi vrsti, kakor doznava vaš dopisnik, bo sprožil naš zunanji minister, bržkone na pritisk Radiča, vprašanje priznanja sovjetske Rusije, ker hoče naša vlada dosledno izvesti vse ono, kar je opisala
v	svoji deklaraciji. V ostalem bo Marinkovič skušal pridobiti Beneša in Duco za skupen nastop na zasedanju Zveze narodov v pogledu vprašanj, ki di-
Pelo visele,
Beograd, 26. avgusta. Včeraj je vlada vršila razne upravno-polit. posle.
V	notranjem ministrstvu so se vršile razne priprave za imenovanje novih županov, dalje priprave za izpremembe v imenovanju oziroma premestitvi policijskih uradnikov in sicer v prvi vrsti srez-kih policijskih poglavarjev, raznih policijskih komisarjev in sploh vsega administrativnega policijskega osobja v državi.
BREZPLAČNE ŽELEZNIŠKE KARTE ZA NOVINARJE ODOBRENE.
B e o g ra d, 26. avgusta. Včeraj je prometni minister obvestil vsa železniška ravnateljstva v celi državi 'm prav tako novinarsko udruženje, da je ministrski svet odobril rešenje novinarskih vozovnic in da je stopil novi pravilnik že v veljavo. Po tem pravilniku bo dobilo vsako uredništvo dnevnika, ki izhaja eno leto, dve brezplačni in brezimenski vozovnici I. razreda. Uredništvo dnevnika, ki ne 'izhaja še eno leto, pa bo dobilo eno brezplačno in brezimensko vozovnico I. razreda. Teh brezplačnih vozovnic se bo lahko po-služil vsak sodelujoči član uredništva, ki se bo izkazal z legitimacijo novinarskega udruženja s fotografijo.
NOVA PROTIFAŠISTIČNA STRANKA
Milan, 26. avgusta. »Avanti« poroča iz Turina, da se je v nekem mestecu v Pijemontu vršil sestanek odličnih osebnosti, v prvi vrsti poslancev, in je bilo sklenjeno, da se ustanovi nova politična stranka. Tega sestanka so se udeležili poslanec Rossini, znani pesnik ( in poslanec Benelli, Cesare Formi in Reimondo Sala. Stranka bo imela v pr-
vi	vrsti protifašistovski program, kar je razvidno že iz imen. Izmed imenovanih je bil posebno izrazit disident Cesare Formi, ki so ga fašisti tudi svoječasuo napadli. Stranka bo ustanovila v Rimu svoje lastno glasilo »Giomale del’ Ma-tino« ali pa »Carrozzio«. Vest se zdi v političnih krogih zelo verjetna, ker je znano, da se že dalje časa snuje ustanovitev take stranke.
LOCATELLI SE NI PONESREČIL.
Milan, 26. avgusta. Iz Washing-tona poročajo, da je angleška križarka Richmond brezžično javila, da je sinoči okrog polnoči našla LocateUija in njegove tovariše v bližini vzhodne Groenlandske obali. Locateili in njego-
vi	tovariši so zdravi in se nahajajo sedaj na krovu omenjene križarke. Vest je bila sprejeta v italijanski javnosti z velikim zadoščenjem, ker je že prevladovalo mnenje, da se je Locateili ponesrečil	j.
rektno interesirajo vse člane male antante. To je vprašanju vojne kontrole zlasti na Madžarskem in v Bolgariji. Odbiti morajo skupno predlog zaveznikov, da se dosedanja rnedzavezniška vojna kontrolna komisija, v kateri je sodelovala posredno tudi naša država, ukine in da se vojna kom. poveri Zveži narodov. Dalje je Marinkovič obvestil člane vlade, da bo odpotoval danes zvečer v Zagreb in Ljubljano na konferenco male antante. Dalje so razpravljali na seji ministrskega sveta o vprašanju najetja posojila v inozemstvu, W pa bo rešeno šele tekom petih dni. Odobrena je bila tudi podpora beograjskerp gledališču v znesku pol milijona dinarjev. Na poročilo prosvetnega ministra je vlada dovolila zagrebški občini prodajo enega dela Maksimira in mora po» tem občina te dohodke porabiti za potrebščine Zagrebške univerze. Ministar za socijalno politiko dr. Behmen je poročal o ukinjenju stavke delavcev v beograjski električni centrali. Delavcem so povišane dnevnice za 12 odstotkov in bodo poleg tega dobili tudi obleke, Dalje je na predlog poljedeljskega ministra dr. Kulovca odobril ministrski svet kredit 3 milijone dinarjev za nakup žrebcev v Belgiji.
Marinkovih odpotoval v Ljubljano.
Beograd, 26. avgusta. Zunanji minister Marinkovič odpotuje danes zvečer v Ljubljano. Jutri ob 8. uri se bo sestal z Benešem, kateremu na čast bo priredil večerjo. Po večerji bo konfe* riral z Benešem o političnem položaju. Drugi dan bo Marinkovič prav tako konferiral z rumunskim ministrom Duco. Po tej konferenci bo odpotoval Marinkovič s člani naše delegacije v Ženevo na zasedanje Zveze narodov.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 26. avgusta.
Vrednote:
Srečke: 2 in pol odstotna drž. renta z« voj. škodo, denar 117, blago 121. Delnice, a) denarni zavodi: Celjska posojilnica, denar 200; Ljubljanska kreditna banka, denar, 220, blago 240, 235; Merkantllna banka, denar 116, I. hrv. štedionlo«, denar 915; Sla* venska banka, denar 100, 103, 104, blagpD 109, 107; b) podjetja: Strojne tov. ta livarne denar 105; Trboveljska prem. družba, d®* nar 485, blago 505; Združene papirnice, denar 123, blago 130.
I
Produkti:
Trami 4/4, 4/5, 5/6 od 4 do 10 m doli, srednja dolž. 6 m, frko meja denar 442, temeljni pol o vičarjl 35/70 I., II., III., kompl obrobljeni frko meja denar 720, deske tretje kvalitete 25 mm, 35 mm, 40 mm, frko meja denaT 556, deske III. 20 mm, 25 mm, 30 mm, 35 mm, frko meja denar 556, deske III. 50 mm, 40 mm, 35 mm, frko meja denar 556, drva suha bukova 1 m dolž. za 100 kg frko naklad, post. količina 3 vagone denar 28, blago 30, zaključeno, pšenica sremska 75/77 brutto za netto par. Ljubljana blago 415, pšenica domača nova pur. Ljubljana denar 385, pšenica bačka 76 77 Stari Bečirek blago 390, pšenica bačka frko gorenjski mlin blago 445, pšenica bačka frko Bačka post. blago 375, pšenica slavo«. 75/76, 2 do 3 odstotke frko slav. post. blago 375, pšenica hrv. frko Si sak po vz. blago 365, suhe gobe po kakovosti frko Ljubljana denar 48 do 54, krompir nov frko slov. post. denar 50, pšenični otrobi drobni par. Ljubljana denar 220, blago 237.50, pšenični otrobi srednji par. Ljubljana blago 255. gra-hovica semenska frko Ljubljana količina l to pol vag. denar 298, blago 300, zaključeno, pšenična moka »0« slavonska par. Ljubljana blago 620, oves bački avg. sept. okt. par. Ljubljana blago 360, oves sremski par. Ljubljana blago 345, ječmen pivovar. 62/63, par. Ljubljana blago 405, ječmen pivovar, 64 par. Ljubljana 450, fižol bački par. Ljubljana blago 560, koruza zdrava par. Ljubljana blago 340, pšenična moka »0« Darda frko Ljubljana blago 650, pšenična motal »2« frko Ljubljana blago 587,50.
Beograd, 26. avgusta. Italija 354,50 —356, London 360.75-361, New York 80.25 —80.40, Pariz 436, Praga 245.50—245.75, Dunaj 11.35—11.36, Curih 15.04—15.10.
Curlh, 26. avgusta. Beograd 6.6$ London 23.97, New York 534, Pariz 28.8$ Praga 16, Dunaj 75. Tret 23.60.
Trst, 26. avgusta. (Predborza.) nad 27.90—27.95, London 1C New York 22.55-22.60, Pariz 122—122, Praga 67.50-67.75. Dunaj 315-317, ‘
».) Beo< —101.6» -122.5$
r. CuSg
K sestanku Male antante.
L
/j
S«
/0-	■ -r'.^	'^•‘a,'J^v- '■ •
j»jr> <«•*<*.■*‘ ^~ Y* y	*',	*i>y
Rusija in druitvo narode?.
BENES, čehoslov. zun. min.
DUCA. rumunski zun. min.
Mol komunistične stranke.
Slnžbeni organ komunistične internacionale »Inprekor« objavlja podatke
o	moči komunistične stranke v posameznih deželah. Podatki so sestavljeni na podlagi poročil,- ki so bila podana na zadnjem kongresu komunistične internacionale.
Komunistična stranka v sovjetski Rusiji šteje 244.466 članov in 209.753 kandidatov. Kandidati so oni, ki še niso dovolj prežeti s komunističnimi idejami in ki zato še niso vredni, da bi pripadali komunistični stranki. Število ruskih komunistov je naravnost porazno majhno. Rusija ima danes preko 100 milijonov prebivalcev in komunisti, ki imajo po lastnih podatkih samo 450.000 članov, so njeni absolutni gospodarji. Večjega terorja pač še ni videl svet! Od drugih sovjet, republik ima Ukrajina 39.177 komunistov članov in 37.556 kandidatov, Belorusija 6433 članov in 3605 kandidatov, Armenija 1875 članov in 2422 kandidatov, Azerbejdžan 7163 članov in 10.152 kandidatov in Georgija 10.964 članov in 2713 kandidatov. Kakšne razmere vladajo v Rusiji, kaže najlepše dejstvo, da je samo v Georgiji
80.000 organiziranih socialnih demokratov in da se more sedaj pravilno oceniti sleparijo, ki se je uganjala, ko se je pisalo o komunist, revoluciji v Georgiji.
Za ostale države navaja službeno komunistično glasilo sledeče podatke o moči posameznih komunističnih strank. Nemčija okoli 350.000 članov, Francija
50.000 članov in 5000 kandidatov, Italija
12.000 članov, Češkoslovaška 130.000, Anglija 3.000, Irska celih 50, Bolgarska komunistična organizacija prepovedana, Jugoslavija kom. org. prepovedana, Ru-muniji 2500, Grška 2500, med njimi 450 kandidatov, Turčija 600, med njimi 350 kandidatov, Finska kom. org. prepovedana, Estlandska 3250, pa čeprav je komunistična organizacija prepovedana, Latvija 1000, kom. org. sicer prepovedana, Lietuva kom. org. prepovedana, Švedska 12.000, Norveška 16.000. Danska 700, Holandska 1700, Belgija 590, Švica 4000, iz Avstrije ni poročila, iz Madžarske tudi ni poročila, Islandska 450, Španija 5000, Portugalska 700, Združene države Sev. Amerike 27.000 (ta komunistična stranka je označena le kot prijateljsa stranka), Kanada 4000,
Avstralija 250, Južna Afrika 400, Mehika 1000, Argentinija 3500, Chile 2000, Uruguay 600, Brazilija 350, laponska komunistična stranka prepovedana, Kitajska 800, dasi je komunistična stranka prepovedana, Ifidija kom org, prepove-daia, ravno tako v Koreji, Perzija 600, Mongolija 4000 (prijateljska stranka), Egipt 700, Palestina 100 in Osrednja Amerika 50, ki jih pa komunistična internacionala še ni priznala.
K tej statistiki pripominja dunajska socialno demokrat. »Arbeiter Zeitung« sledeče: »Bo pač težko tajiti, da so te armade za izvršitev svetovne revolucije vendarle malo preslabotne. Če tudi popolnoma verujemo izkazanim številkam, šteje ves komunistični svet — brez Nemčije in Rusije — ravno toliko članov, kolikor jih ima samo na Dunaju soc. demokracija. Komunistična stranka Anglije ima manj članov ko majhen soc. dem. strankarski odbor v kakem dunajskem predmestju; komunistična stranka v Združenih'državah, ki Štejejo več ko sto milijonov prebivalcev, nima toliko članov, ko okrajni odbor socialistične stranke v Floridsdorfu. — Vsa komunistična organ. Češkoslovaške: Nemci, Madžari, Rusi, Čehi in Slovaki ima manj člaiov ko deželna nižje-avstrijška socilno demokratična organizacija.
Posebno značilno pa }e to, da je komunistična stranka ravno v naprednejših deželah najslabša. V vseskozi industrijski Belgiji šteje komunistična stranka reci in beri celih 500 članov, v napredni Danski celih 700 in celo v Angliji, kjer je delavska vlada na krmilu, kjer se pač ne more govoriti o nezavednosti delavca, samo 3000!« — Te številke povedo pač vse. In tudi to, da bi vseh teh komunističnih organizacij sploh ne bilo, če ne bi Moskva z milijoni zlatih rubljev hotela na vsak način in za vsako ceno ohraniti fikcijo komunistične svetovne revolucije.
Toda kdo bo to izvršil sovjeti ne povedo. Ali pa bodo rešili sovjete mar naši komunisti?
Narošaite in širite »NAR. DNEVNIK".
Ruska politika je nejasna in nestalna, tako, da njene smeri absolutno ni mogoče predvideti, pač pa se da fiksirati njen cilj. Eno je gotovo: Kolikor toliko trden »koncert velesil« ni v interesu ruske politike. Da je mogla sovjetska vlada obstojati do danes, to je že sedem let, da je pridobila v času celo na zunanje političnem terenu ima svoj vzrok v tem. da je špekulirala ne baš nespretno na divergentne cilje In tendence velesil. Primum mobile sovjetske diplomacije je bil od nekdaj ta. da zaseje razdor med velesile. V tem soglaša nedvomno s tretjo internacijonalo, ki zamore živeti zgolj in edinole od nesloge narodov.
S tem je pa tudi podano stališče boljševizma napram društvu narodov. Moskva odklanja društvo nabodov že od njegove ustanovitve. V času, ko )e tresla Rusijo re-voiucijonarna mrzlica in je vladala njeno politiko revolucionarna fraza, v času, ko o kakem zbližanju med Rusijo in zapadnim svetom ter obratno ni moglo biti govora, ko je smatral celo Čičerin, — edini Evropejec med množico bojevitih sovjetskih vla-stodržcev »rudečo diplomacijo* za pojem sui generis in so pričakovali boljševiki neposreden izbruh svetovne socijalne revolucije — v onem času se je napravil v 2enevi poskus, ustvariti nadnacionalni organizacijski centrum. ki se z boljševiškimi računi nikakor ni vjemal. Boljševiki bi bili sami sebe zatajili, če bi ga ne bili smatrali za novo »sveto alijanco«. Boril' so se zoper novo Institucijo opozarjaje na to. da je društvo narodov kreacija zmagovalcev, kakor tudi na to, da je Ženeva otrok Versaillesa in — kar je iUTidično popolnoma pravilno — v zvezi 7. mirovno pogodbo. S tem zadnjim argumentom so operirali tudi še potem, ko je Radek, takratni ruski posredovalec, poskusi izsiliti od nemške vlade, da ne zahteva pogodbe, z grožnio. da se bo Rusija sicer poslužila napram Nemčiji pravic, ki so bile v ravno isti Versailleski pogodbi stlpuli-rane.
Bistvu sovjetske republike pa odgovarja dejstvo, da opažamo na drugi strani zopet rastoče zarfmanja Rusije za društvo narodov. Na vsak način je že dolgo, odkar je Čičerin rekel, da Rusiji o ženevski pogodbi ni ničesar znano! Medtem časom je bila Rusija povabljena h konferencam raznih tehničnih organizacij društva narodov in ta se je jela za to društvo narodov zanimati. Sovjetska vlada se je pač prepričala, da stoj! društvo narodov na preveč trdnih nogah, da bi ga moglo njeno negiranje ubiti. Poleg tega prepričanja pa pride tudi popustljivost v poštev, do katere je Rusijo prisilila želja po pravnem priznanju od strani drugih držav, Anglije na čelu. Znano je. da je Mac
Donald pristaš univerzalnosti ljudstva narodov. Ako bo šla Rusija po pravnem priznanju od strani Anglije na tem potu dalje, se bo šele videlo. Gotova znamenja govore za to. Potom posredovanja prejšnjega ameri-kanskega poslanika Morgenthansa ie baje stopila sovjetska Rusija Prsd kratkim v stike z generalnim sekretarijatom društva narodov in sir Erik Drumond je privedel boij-ševike baje do tega, da so sklenili poslati po amerikanski navadi »opazovalca«: v Ženevo. Pomen tacega koraka se danes še ne da oceniti. Težkoče, ki bi nastale iz eventuel-nega zbližania Rusije z društvom narodov so še nepregledne, vsekako pa velike. Spomnimo se na primer samo načina rešitve gotovih vzhodnih vprašanj od strani društva narodov ali pa poslanikih konferenc: Rusija se je izjavila' proti, ker je k razpravam niso pritegnili.
Drug interesanten simptom je preokret Odnošajev Rusije napram internacionalnemu uradu dela. V boljševiški psihologiji je utemeljeno, da je Moskva to institucijo bolj mrzila in zaničevala kakor društvo narodov. No, naenkrat pa izjavi sedaj prometni komisar Rudsutak, da bi bilo dobro, da se pošlje zastopnike ruskih strokovnih organizacij na mednarodno delovno konferenco — seveda zopet samo kot »opazovalce«. Stremljenje gotovih zastopnikov delavcev Pa mora naleteti na velike težkoče, ki jih je. če smo prav poučeni, Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada dela. ob priliki pojasnil. Predvsem bi'bilo treba, da bi, ravno tako, kakor glede društva narodov. Rusija sama povzela inicijativo, da bi Izšla od strani mednarodnega urada dela. je namreč že po štatut'h nemogoče. Tudi bi bila — spričo sovjetskega ustroja in specifičnih pogojev sovjetske Rusije — potrebna posebna zastopstva vlade, podjetnikov in delavstva. kaT bi res ne bila lahka naloga.
Pa, je 11 stvar sploh uspela tako daleč? Seveda, že »opazovalci* Društva narodov In mednarodnega urada dela bi pomenili za Rusijo važen korak naprej. Toda, ali bo do tega, — in specijelno že ob prihodnjem zasedanju — sploh prišlo? Zagotovilom, • ki jih je dal v tem oziru Rakovskf Mac Do-naldu je sledila intransigentna poza Istega Rakovskega na londonski angleško-ruski konferenci, ki jemlje Rusom važno mednarodno pozicijo, ki so jo bili na videz pridobili. In če je res, da je Rakovski, celo proti svojemu lastnemu prepričanju izvršil samo povelja Moskve, potem moramo reči, da tamkajšnji sedanji kurz, ki ga reprezentira-ta Zinovjev in Stalin, ne stremi za tem, da bi zadovoljil svet z Društvom narodov, temveč, da mu je dogma ln cill socljalna revolucija.
Politične vesti.
—	Bolgarsko poročilo o napadu na našega vojaškega atašeja v Sofij!. V nedeiio, dne 17. t. m. se je odpeljal vojaški ataše kraljevine SHS v spremstvu svoje gospe in tajnika jugoslovenskega poslaništva Ava-kumoviča v samostan Kremčikovo. Na povratku z izleta sta poskušala dva Individuja okoli pol 9. ure zvečer zaustaviti voz 'n sicer na nekem samotnem mestu, oddaljenem od Sofije 6 kilometrov. Pozvala sta voznika, da ustavi voz, voznik pa se zato ni zmenil, temveč le konje pognal. Eden od napadalcev je nato oddal Iz samokresa strel, ki pa ni nikogar ranil. Iz tega sledi, da ni bil napad namenjen jugoslovenskemu vojnemu atašeju, temveč je bil samo prost zločinski napad.
= Trocklj o londonski konferenci. Iz Rige se poroča, da Je imel Trockij pred komunističnimi profesorji velik govor o političnem položaju Evrope. Med drugim je dejal: Vsled Londonskega dogovora so ameriški kapitalisti gospodarsko zavladali nad Evropo. Mac Donald in Herriot sta žrtvi ameriške prevare. Ta dva Izdajalca delavskih interesov sta naložila nemškemu delavcu verige in jih pretvorila v prave sužnje ameriškega kapitala. Edina sila, k! more rešiti Evropo pred amerškim nasiljem je komunistična lnternacijonala, ki more s pomočjo ameriških delavcev spremeniti Evropo v proletarsko federacijo. Ko bo to veliko delo zadostno pripravljeno, tedaj moremo zaklicati Amerik': Roke proč! Ta izjava Trockega je vzbudila med poslušalci veliko odobravanje. Svoj govor je zaključil Trockij s pozivom na profesorje, da vzgoje mladino v pravem komunističnem duhu hi da jo seznanijo z vsemi tehničnimi pridobitvami Amerike. Našo mladino je treba zamerikanlzlratl, toda pri tem skrbeti, da ostane komunistična. Od ameriških kapitalistov se treba naučiti discipline in pa dela, kar edino daje možnost k cenenemu proizvajanju izdelkov.
= Italijanski delegati za zborovanje v Ženevi. Italijanska delegacija na bodočem zborovanju Društva narodov je sestavljena takole: Antonio Salandra, bivši ministrski predsednik, Vittorio Scialoia, bivši notranji minister In Carlo Schanzer, bivši zunanji minister Nekateri inozemski listi so prinesli vest, da se bo zborovanja udeležil sam Mussolini pS vzgledu francoskega In angleškega ministrskega predsednika. Vendar Je bila ta vest prenagljena, ker Mussolini ne misli potovati v Ženevo. Današnji »Giornale d’ Italia« pravi, da je to umljivo spričo dejstva, da je društvo narodov francoski in angleški sindikat in da se bodo na njegovem zborovanju obravnavala le vprašanja, ki se predvsem tičejo Francije in Anglije.
= Nemški nacijonalci popuščalo. Nemški šovinisti so prišli v zagato. Vsled svoie volilne hujskarije ne morejo popustiti, če pa preprečijo sprejem Londonskega dogovora, potem je njihova slava končana, ker vsa Nemčija hoče, da pride do mirnega gospodarskega življenja. Zato si skušajo pomagati nemški nacijonalci s kompromisom. Stranka sama ne bi popustila, pač pa bi dala svojim poslancem proste roke, da glasujejo, kakor hočejo. Na ta način bi bil sprejem železniškega zakona zasiguran. Sprejem ostalih zakonov je itak gotov, ker je potrebna dvetretjinska večina samo za sprejem železniškega zakona.
—	Poskusna mobilizacija v Ameriki in na Japonskem. Dne 12. septembra se bo praznoval v Ameriki takožvani obrambni dan, ki ima nalogo, da pokaže, v koliko je ameriška vojaška organizacija učinkovita. Napoved tega dne je povzročila v pacifistični krogih velike proteste ln dan je bil označen kot militaristična iznajdba. — Po zanesljivih podatkih namerava Japonska izvesti sličen dan. Na Japonskem pa bi se imenoval vežbalnl dan In bi se ga udeležile vse rezerve.
= Španija izprazni rif-ozemlje. Pariški
»Matin« poroča, da je izjavil Primo de Ri* vera francoskemu generalu de Chambrunu, da bo Španija izpraznila rif-ozemlje In držala samo ozemlje pri Tetuanu in Mellli.
= Angleško-ruskl incident. KeT so sovjetske oblasti obdolž le angleškega odpravnika poslov v Moskvi špijonaže M proti njemu nekorektno postopale, je izjavila angleška vlada, da bo segla po represalijah, če ne da sovjetska vlada polnega zadoščenja. Tako bo angleška vlada vzela sovjetskemu zastopniku Rakovskemu vse diplo-matične privilegije, v občevanju z ruskimi diplomati bo opusfla vse uliudnostne počastitve in končno bo postavila pred vrata sovjetske delegacije v Londonu uniformiranega policista, ki bo vsakega obiskovale* zapisal.
—	Kitajska grozi z Izstopom iz Zveze narodov. Skupina poslancev v kitajskem
parlamentu je predložila predlog, da mora Kita;ska izstopiti iz Zveze narodov, če se Kitajski zopet ne prizna mesto v Svetu Zveze narodov.
= Konferenca nasledstvenih držav. Italijanska vlada je v svrho ureditve nekaterih visečih gospodarskih vprašanj, ki se tičejo leta 1921-22 sklenjenega dogovora v Rimu, povabila vse nasledstvene države na konferenco, ki bi se imela vršiti v jeseni. Vsa povabljene države so se povabilu odzvale
= Svetovni poštni kongres se je Izjavil za znižanje pisemskih pristojbin. Znižanje se ima izvršiti prvega oktobra.
Službeni nastop mar!« borskeia vel, župana dr. Vodopivca.
V	soboto dopoldne se je novoimenovanemu velikemu županu mariborske oblasti predstavilo prideljeno uredništvo. V Imenu zbranih gospodov je z lepo zasnovanim nagovorom pozdravil novega predstojnika g. srezki poglavar dr. Fišer.
Gosp. veliki župan dr. Vodopivec se J« v svojem odgovoru zahvalil za dobrodošlico in zagotovil uradništvo, da bo vedno čuval njegove interese ter se v okviru upravičenosti z vsemi močmi zavzemal zanje.
Nato je v kratkih besedah očrtal smernice. ki mu bodo služile v uradnern poslovanju in glede katerih želi, da tvorijo tudi uradništvu pravec v njegovem delu. Govoreč o uradnikovih dolžnostih, pravi, da bis« lahko kratkomalo skliceval na predmetna določila službene pragmatike, toda on ga važnost na to, da zlasti dvoje dolino®" še posebno poudari, ker jih smatra za Pre~' pogoj uspešnega in koristnega upravne«« delovanja. Ena teh Je stroga, vse s trans** objektivnost. V sedanjih politično P®* divjanih časih se uradništvu prepogostokrat očita, da postopa strankarsko in da *• da voditi v svojem poslovanju po stran' karskih, političnih momentih. Ne da bi dvomili o nepristranosti uradništva politične uprave, smatra vendar — ravno z ozirom na mnenje, ki bi ga utegnili vzbuditi čas-niški napadi — za potrebno, povedati tudi javnosti, da se bo pod njegovim vodstvom uradovalo povsem nepristransko in korektno. Vsakdo, torej tudi uradnik, more Imeti svoie politično prepričanje, vendar pa pre-živahno strankarsko udejstvovanje uradnika v zasebnem živjenju vzbudi v ljudeh nasprotnega prepričanja lahko dvome o njegovi uradni objektivnosti. Uradnik se mora zavedati, da ni postavljen od posameznih strank, marveč od države in da ima torej celokupno prebivalstvo pravico, da se reže kruh vsem enako brez ozira na strankarsko pripadnost.
Kot drugo važno dolžnost smatra *• veliki župan uslužliivost In dobrohotnost na* pram strankam, ki prihajajo v urad. Urao-ništvo mora vedeti, da si ljudstvo V oo« predpisov ne ve pomagati, kako bi Prišlo svojih pravic ;n kako bi se ubranilo ’ Naloga uradništva politične uprave je. “ gre ljudstvu na roko, da ga poučuje In mu daje po potrebi navodila. — Kot nič važno točko poslovnih smenilc smatra končno g. veliki župan tudi način reševanja spisov. Uradnik se mora zavedati, da se m zadostil svoji dolžnosti, ako mehanično popiše vsak dan toliko in toliko papirja. Spisi niso mrtev papir temveč v večji ali manjši meri važni gospodarski člnltelji, lahko gradijo In pospešujejo ali pa podi* rajo in s tem koristijo ali škodujejo Interesom posameznikov in celokupnosti.
Ako se bo uradništvo v svojem poslovanju ravnalo po teh načelih, sl bo pridobilo, oziroma ohranilo oni ugled, ono spoštovanje in zaupanje, ki mu po važnosti njegovega poklica v državnem življenju pritičejo; koristilo pa bo s tem tudi celokupnosti In poglobilo v nji ljubezen do države.
Louis Bonole:
Pes.
Spor med Madejevima in slepcem na ulici je nastal radi Kastorja.
Kastor je bil črn, mršast pes z grdimi zelenimi očmi, podoben vragu In je bil pes slepca.
Od jutra do večera, v votru In dežju, v solncu n snegu sta prebila pes In slepec dneve na oguljenih kamenitlh stopnicah vdolbenih vrat neke stare kapele. Slepec je sedel vse leto v kučmi in raztrgani obleki; včasih je zaigral v svoj klarinet, običajno pa je molčal kakor kamenje, na katerem je sedel.
Na prsih je imel tablico, na kateri Je bilo nekaj napisano, kar je dež že davno izpral, pred njim pa je ležala lesena skleda, v katero je spustil kak mimoidoči denar. Kastor je sedel poleg skledice z vrvico okoli vrata, pazil na skledo, toda nikdar ni lajal, niti se dvignil.
Madejeva sta bila bivša trafikanta. Živela sta zadovoljno s svojimi skromnimi dohodki in stanovala v ulici Monge, od koder sta rada odhajala v botanični VTt, ki Je bil v bližini.
Ko sta se nekoč početkom oktobra sprehajala, sta zapazila Kastorja in njegovega slepca, kako sedita nepremično na kamenitlh stopnicah. In sta se vstavila.
— Izgledata kakor slika, reče gospa Madejeva, ki se je pred tridesetimi leti, ko je bila šd gospodična, uCrta slikati.
— Poglej, te prosim, kako dela pes z
nosom In gobcem! odgovori gospod Ma-dejev. Smešna Žival.
Nato se zamisli malo In spusti v skledico deset santlmov. V znak hvaležnosti prične svlrati slepec na Marlnet neko žalostno melodijo, dočfm prične Kastor, ki ni maral za muziko, mahati z repom, lajajoč tiho pri sebi, po svoj! navadi.
Madejeva sta nadaljevala pot In Imela pripraven predmet za razgovor in drugi dan sta prišla zopet.
— Tudi včeraj sva vam dala milostl-njo, dobri človek, reče gospod In spusti v skledico deset santlmov, medtem ko je gospa Madejeva gladila Kastorja.
— Kako je Ime vašemu psu? vpraša
ona.
»Kastor!« zamrmra slepec.
— Glej... Pa zakaj?
»Zato, ker mu je tako ime.«
On zmigne z rameni. Kaj ga sprašujejo ti ljudje? Toda vseeno, Iz hvaležnosti vzame klarinet, da bi jim zaigral.
Madejeva se pogledata, skoraj Jezno. Kakšen berač je tol Človek mu daje milo-stinjo, on pa je neuljuden! Toda Kastor, ki je mahal z repom, ju pripravi na smeh.
Drugi dan mu prinese gospod MadeJ sladkorja ln mesa, Kastor postane zmešan in hoče vstati.
— Sedi!
Slepec potegne za vrv ln ne zahvaljujoč se za dar, ki Je padel v skledico, prične mrmrati neke besede, ki so bile vse preje ko prijazne.
Naslednjih petnajst dni »ta prihajal«
Madejeva redno. Tudi še naprej sta dajala slepcu milostlnjo, toda samo po pet santi-mov. To je bilo za tako neuljudno bitje čisto zadosti! Sicer pa ona nista prihajala zaradi slepca, temveč zaradi Kastorja. Vzljubila sta tega psa. Govorila sta o njem kakor o rodnem prijatelju in vedno sta se mu veselo približala. Kastor, katerega so pitali s hrano, je bil presrečen. Slepec se je pretvarjal, da ne ve, kaj se dela, toda v njem je kuhalo. Nekega dne, ko je Kastor hlastno požiral hrano, ki so mu jo prinesli, se ni mogel več premagati,
—Oprostite gospod in gospa, toda tega mora biti konec!...
»Gospod in gospa?« ga prekine Madei. »Ampak odkod vi znate, da sva midva gospod in gospa? Vi torej vidite?«
— Trideset In sedem let Je prešlo, od-kaT sem izgubil vid, toda sluha nisem izgubil.., Toda o tem sedaj ni govora... Rečem vam, da mora tega biti konec!... Zadosti! Tl nepridiprav! Bodi miren!
Surovo potegne za vrv. Kastor, ki je ravno glodal kost, toliko da se ni zadušil. Toda kost mu je izpadla iz grla, ko ga je slepec udaril z nogo v glavo.
Gospa Madejeva plane pokonci:
»To je sramota! Zakaj ga bijete?«
— Zato, ker mi je odvraten... In vi ste mi odvratni! Ne pustim, da mu 5e dajete za žreti! Odkar ste ga pričeli pitati, je postal len ln neposlušen...
»Pa on Je crkaval od gladu. Sama kost In koža ga j* bila. Ogabno je tako mučiti livam
—Pa kaj! Ali mislite vi, da jaz uživam? Tudi jaz trpim in gladujem! Naj trpi še on! Od silnega žrenja se je razbolel. Na vse strani Izmetava. Tega mora biti konec... Pustite naju na mini! Zginite brez sledu!
»VI ste nesramen!« vzklikne MadeJ. »Kaj Je to zahvala za najino dobroto?«
— Jaz nisem od vaju ničesar prosil!... Kaj me nadlegujete! AH me hočete prisiliti, da zapustim to mesto, kjer sem že osemnajst let? Prokleti!
V	svoji jezi zopet udari KastoTja z nogo po glavi. Ta pa sl ne upa, da bi dal glasu od sebe, temveč samo zamiži.
»Divjak!«
Gospod Madej dvigne roko, da bi udaril, toda žena ga zadrži.
— Vi ste divjak, jaz bom obvestil policijo.
Jezna sta odšla Madejeva ln od tedaj je nastala vojna, tiha vojna, polna prevar in Intrig, v katerih sta ona uživala. Razume se, da nista ničesar več dala slepcu, toda kljub njegovi pažnji sta neprestano pitala psa. Sedaj sta mu nosila toliko mesa, da bi se mogli najesti trije psi. Metala sta mu ga iz daljave ln včasih so kosi prileteli slepcu v obraz. Včasih pa sta se tiho priplazila k zidu in	pitala	psa tik	pred nosom
njegovega gospodarja. Požrešni	Kastor,	boleč se, da ne bo	tepen,	Je jedel	kolikor	mogoče tiho. Toda	slepec	je zelo	pogosto	sli-
šal njegovo hlastanje ln tedaj so padale psovke in udarci kakor dež. Slepec je živel vedno na »reži ln niti trenutka ni imel vtž
miru. Vsak dan je bil bolj jezen in hujšal Je kolikor Je postajal pes bolj debel.
Nekega decemberskega dne sta Madejeva kolebala ali naj gresta na ulico ali ne. ker Je padal sneg vse Jutro.
— Niti on ne bo na svojem mestu, reče gospa Madejeva, ki Je bila zelo zmrznjena.
»Nič ni to! Samo malo snega... Treba, da greva. Kastor ostane drugače lačen...«
Zavila sta nekoliko kosov mesa In kolača in odšla po opolzkem tTotoarju. Na kamenitlh stopnicah je sedel slepec zavit v nekake cunje in pred njim v snegu je čepel tresoč se od mraza, Kastor. Skledica se j« počasi polnila s snegom.
Madejeva nista od onega prepira nikdar več govorila s slepcem. Toda sedaj J« bilo preveč!
»To je sramota! zavpije gospod Madej, pristopajoč odločno. Vi ste oviti v sto cnnj, vaš pes pa orkava od zime!... Naznanil vas bom policiji! Ali ste razumeli?... Ja* tega ne trpim!,..
Ker ni slepec ničesar odgovoril, ga ie prijel za rame In stresel.
Starec se zamaje in se zruši. Bil je mrtev.
Gospod Madej obstane preplašen. —
V	tem trenutku prične Kastor tuliti na vso načine.
— Ali ga vzameva s seboj? jej *a*e-peta in nato Iztegne roko, da zgrabi Kastorja za vrat.
Pes se naježi, njegove zelene oči se zasvetilo, plane po Madejevi roki in mU' za« sadi z vso silo v roko svoie sobe...
Dnevne vesti.
— Za vse enaka pravica. Ce se spozabi kdaj kak revež, da si prilasti kako žemljo, že pride njegovo iime v policijski li?t to s tem v druge liste, da izve ves svet :'a njegovo revščino in nesrečo. Ce pa zagi eši kak bogatin nečedno dejanje ali pa celo ogaben zločin, potem se zapišejo v liste aamo začetnice njegovega imena, ali i-a *e sploh vse dejanje pokrije s plaščem molčečnosti. Zakaj to? Ali mar ni pravica za vse enaka? Ali mar mislite, da je revež brez časti? Te dni se po Ljubljani mncRO 8ovori o nečednem in ogabnem zločinu, ki sta ga izvršila dva izprijena sinova bogatih starišev. Zakaj ne javi policija imena obeh zločincev? Zakaj se v tej stvari molč'? Zahtevamo, da konča policija s svojo obzirno-*tjo, ker enaka pravica za vse. Pozivliamo kolego »Slovenca«, ki je glasilo vladne stranke, da tudi on povzdigne svoj glas, ali pa naj nikdar več ne govori o korupciji ali sličnem.
— Premestitev g. polkovnika Daskalo-vifia. Včeraj, dne 25. t. m. je odpotoval na *Voje novo mesto v Novi Sad g. polkovnik Aleksander Daskalovič, kjer prevzame komando 7. pešpolka. V Ljubljani je bivai dve leti kot predsednik vojaške razmejitvene komisije na Kranjsko . italijanski meji In si Je v tem svojstvu mnogo prizadeval, da se naši državi ohranijo ekonomsko in s stališča narodnega čustva važna mesta in to-
v ^ežak ie bil spot zaradi Triglavskega vrha in Sedmerih triglavskih jezer. Nazadnje so postali Lahi nejevoljni nad protiitalijanskim in pravičnim polkovnikom in zadevali Izmeno v paritetni komisiji. Gospodu polkovniku želimo srečno pot in prijetno bivanje v ponosnem Novem Sadu.
"T	ljubljanske univerze pri dr.
Korošcu. Te dni je odpotoval kot zastopnik k svečanostim v Peč reKtor dr. Kidrič, ki je včeraj posetil prosvetnega ministra dr. Korošca In se z njim učHHča?r^ ° potr ljubljanskega vse-
— Novinarsko udruženje pri svečano* »tih v Peči. Jugoslovansko novinarsko udru-«nje bosta zastopala pri svečanostih us.o-učenja srbskega patrijarha Dimitrija v Peči gavnl urednik »Slovenca« Franc Smodej in
Jer Križanič.
— Imena porotnikov za Jesensko porot-S® zasedanje. Kleindienst Ivan, posestnik, Predtrg. Radovljica 42; Gohnajer Ivan, posestnik, Predtrg, Radovljica 1; Klemenčič Janko, posestnik in lesni trgovec, Rečica, Radovljica 52: Perko Anton, posestnik, Cirkno, Litija 8; Inglič Matija, posestnik in fcostilnlčar, Srednja vas 1, Škofja Loka; Janežič Josip, posestnik, Perovo 12, Kamnik; Pangerc Ivan, posestnik, Selo 11, Radovlji-ca; Grčar Albin, orož. stražm. v p. in po-sestnik, Zagorje 61, Litija; Medven Rudolf, Posestnik, Lesce, Radovljica 7; Vode Fer-v ' p®ses.t.nik in gostilničar, Kapljavas 20, Kamnik; Verbič Josip, posestnik, Vrhnika 7; p(“ier, Viktor, trgovec, Zagorje 14, Litija; i„*™u5,,Jos!P. posestnik, Lesce 55, Radov-« {> Y0g,elnik Jakob, posestnik, Predtrg
Xdl0vljica; Pazler Valentin, posestnik, nfif r» *>?5, Radovljica Fister Alojz posest-3<xstniu ie Radovljica; Kokalj Josip, poli* * * Zagorica 19, Radovljica; Pav-17-	Posestnik, Podgorje, Kamnik
Peter, posestnik Misovč, Radov-, u^overnlk Ivan, trgovec, Dovje 20, kranjska gora; Ziherl Andrej, posestnik, rianina, 190 Logatec; Luskovec Urban, posestnik, GodeSč 33, Škofja Loka; Hudovernik Simon, lesni trgovec, Poljšica 26, Radovljica; Petrič Ivan, družabnik industrije vezenin. Orad 14, Radovljica: Likozar Josip, trgovec in posestnik, Kranj 127; Pavliha Fran, posestnik in gostilničar, Hotič 32, Litija; Marčič Rudolf, posestnik in Vp" .123, Radovljica; Štancer Hinko, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta p Posestnik, Kropa, Radov-
steza• Lokar n h80^’ L^bljana, Zidovska mveo 77 ni^ei’ posestnic in lesni tr-K l^alenM' Ljubljana; Pretnar Ašič ^ ! Rečica 41, Radovljica;
sestnik-'’,	163; Novak Ignac, po-
Ljubliana- ?l5ar’ Vnanie sorice 23> ^ Lovro, posestnik in usnjar,
ro??SC^.adciYliica- — Nadomestni po-
no	Medica	Fran, trgovec. Ljublja-
„ ' , , ?ška cesta 4; Richter Hinko, tovar-
riubl,lana’ Vožarski pot; Simončič Ivan,
ia^Tec' Ljubljana, Celovška cesta 2; Pol-V£m\.tovarnar In posestnik, Ljubljana, n™ o. ?a 3’ Sever Hinko, trgovec, Ljub* n®a; *tari tT8 34; Puh Josip Rudolf, tovarnar In posestnik, Ljubljana. Gradaška ulica ’ ^reb°t Ivan, čevljar in posestnik, Ljub-iana, Ravnikarjeva ulica 15; Škander Va-^ntin, trgovec In posestnik, Ljubljana, Ce-
ifahi3	«	Anton ŽumeT, posestnik,
Mubljana. Vrhovčeva ulica 3.
. ~ Z ljubljanske univerze. K svečano-
srbsIceSa pravoslavnega Patrijarha Dimitrija v Peči, je odpotoval
^V^stopnik UubJjanske univerze dr. Fran-Kidnč.
od^C-.Za, trtice- Poljedelsko ministrstvo Je 3l0 kredit v znesku 250.000 Din za državnih trtnic v tuzlanski, mo-oWasti‘‘ OS)e5l0t’ maTibo,r8k* to ljubljanski
Nov planinski grob. Triglavsko po-v»Ia Y nedeljo, dne 24. t. m. zopet zahte-trnrot, k žrtev- To pot je našel smrt v lian Pivnik Vladimir Topolovec iz Ljub-Jdani »Preporoda« in akademsko rustvo »Jadran« je hotelo v nedeljo od-nti na Kredarici spominsko ploščo nedav-Ponesrečenemu osmošolcu Lenarčiču, urist Topolom je bil določen, da govori L*nJ!!x.xpr	spominski govor pokojnemu
v	osmošolcem	Dereggijem je šel
do	popoldno	Topolovec skozi Vrata
»oe v	doma-	kjer	sta ostala čez
»e odpravila j 2,^trai na vse zgodaj pa sta verni stA„{m !^e v srnerI proti znani sekat ero je ni	Poldne sta bila vrh stene,
lovec pa i» W srečno preplezal, Topo-
nemški poti do LZ^VltJ v ?t,ranJin odItI po omahnil in padei „ darice\ Nenadoma pa Je
tovariši že vzidliT 2fi8Pd\Na Trirfavu 80 čakovalt Topolovca ta, "e,strpno P£ Kmalu so zvedelL rik	KDVor!tL
Napotili so se iskat nie» Je ^ f nesreča. Topolovec je bll sin žEPQJ° ^p!°' ~iurlf denta Davorina Topol0žvei!zn’^e.2a "adrevi' lllv in nadarien	*	’ Bil Je zel° mar"
S	kSAV'	tolst.
Te dnt so	J
železniško blagajno	tipa »Werthe	m«	m do^
m Očaci v Bački	Tatovi	so	odnes*!?8.M0
amarjev gotovine, ki le bila v blagajni. Storilcev dosedaj žandarmerija le ni prijela.
Ljubljana, 26. avgusta.
— Uspela stavka v SuboticL Pred ne-kai dnevi so zahtevali delavci v tvomici »Ferrum« v Subotici povišanje plač in sicer za 5 Din dnevno. Po neuspelih pogajanjih je stopilo okoli 100 delavcev v stavko, ki pa je trajala samo en dan. Podjetje je namreč ugodilo delavskim zahtevam.
— Radi ženske. V selu Ivanki pri Pan-čevem je bil pred kratkim sejem. Pri tej priliki sta se sprla radi nekega dekleta dva mladeniča, ki sta se kmalu tudi dejansko spoprijela. Iz tega se je razvil cel boj, v katerega so se morali vmešati tudi orožniki. Med splošnim pretepom je bilo ranjenih 15 ljudi, a večje število kmetov je bilo aretiranih in oddanih v zapore v Pančevo.
— Ženski Landru. Policijske oblasti v Hannoveru v Nemčiji raziskujejo te dni grozovit zločin neke 55-letne vdove Marije KrOger, ki je osumljena, da je tri svoje može spravila na oni svet samo radi tega, da »ostane edina dedinja lepega premoženja. Iz nrrvSIosti te žene pripovedujejo, da je prišla 1. 1899. v Hamburg In je tam >ia več mestih služila kot gospodinja v boližih hišah. Pr! tem si je prihranila toliko, da ;e kmalu kupila neki hotel s 60 sobami. Leta 1915 se ie omožila s svojim starim rednikom Becklom. Po enem letu pa je Beckel na skrivnosten način umrl. Marija je postala dedinja velikega premoženja. Že leta 1919 pa se je vnovič poročila in sicer z nek m
72 letnim posestnikom Zippelom. Po petih mesecih zakona pa je tudi Zippel umrl v zelo sumljivih okoliščinah. Marija pa je zopet podedovala vso moževo zapuščino. Tedaj je v neki vasi kupila lepo vilo in se s pomočjo časopisne anonce 1. 1921 omožila s
73 let starim bogatim Krfigerjem. Še p.ed poroko ji ie zapisal vse svoje imetje. Septembra 1923 pa so nekega dne našli starčKa s prerezanim grlom v njegovi postelji. Zločinska žena se je dolgo časa spretno umikala oblastem, ki pa so slednjič vendar-le prišle na sled grozovitosti propadle žene, ki je postala pravi ženski Landru.
—, Opica vgrizntia Sthmesovo hčerka
Berlinski časopisi poročajo, da je te dni vgriznila najmlaišo hčerko umrlega velein-dustrijca Hugo Stinnesa opica. Stinnesova hči je nameščena pri nekem filmskem podjetju kot režiserka. Zadobljena rana je precej nevarna in se je režiserka morala podvreči zdravniški operaciji.
— Kolera v Indiji. Po poročilih iz Ala-habada se v Indiji zelo širi kolera. V zadnjih dneh je obolelo za kolero 3300 oseb.
Ljubljana.
1— Tatvina. Pri regulačnih delih ob Ljubljanici na Bregu je bila ukradena platnena plahta, vredna 1000 Din, last stavbenega vodstva za osuševanje barja. Storilec dosedaj neznan.
1— Goljufiv čevljarski pomočnik. Brezposelni čevljarski pomočnik Franc Ahačič je izvabil od šivilje Marije Kovač pod pretve zo, da ji naredi par lakastih čevljev znesek 100 Din kot naplačilo. Naslednjega dne -'e neznanokam pobegnil. Zapustil je v Ljubljani še drugo žalujočo upnico, Nežo R., pri kateri je bil na hrani in stanovanju. Ostal ji je 330 Din. dolžan.
I— Ukradeno kolo. Kleparski vajenec B6gel je prijavil na policiji, da mu je dne 23. t m. neznan uzmovič odpeljal izpred neke hiše v Prečni ulici kolo, vredno 25' >0 Din. ki Je bilo last kleparskega mojstra Jeran 5iča.
1— Nezgoda. Čevljarski pomočnik Jože Grum je padel 24. t. m. na Dolenjski cesti s kolesa ter si zlomi nogo, da so ga morali prepeljati v bolnico. Padec je povzročilo — cestno blato, na katerem je Grunra spodrsnilo.
1— Pri delu se Je ponesrečil, Leopold Corč, strojnik pri tvrdki Samassa je bil dne 25. t. m. zaposlen s popravo gonilnega <er-mena v obratu nahajajoče se sesalke. IM tem delu se je tako poškodoval, da so ga. moraji prepeljati v bolnico.
Maribor.
Dr. Vekoslav Kukovec Je Izstopil Iz načelstva JDS na skupni seji mariborske in ljubljanske JDS. v nedeljo dne 24. t. m. ker se, kakor je sam izjava, ne strinja več s taktiko JDS.
Odlikovanje. Z redom Sv. Save 3. vrste je bil odlikovan znani mariborski zgodovinar profesor dr. Fran Kovačič.
Podpora za mariborsko gledališče. Kakor poročajo, je vlada baje v načelu že sklenila, da se dovoli mariborskemu državnemu gledališču za prihodnjo sezono izredna subvencija v znesku 500.000 Din.
Policijska kronika. Danes je policija prejela 12 prijav In sicer: 1 eksces na ulici, 1 sviranje avstrijske himne, 3 prestopki cestno policijskega reda, 1 kolesarjenje po pešpoti in več drugih.
Avstrijska himna In Radecky ■ marš.
V	nedeljo zvečer so v stanovanju nekega P. v Klavni ulici svirall avstrijsko hinmo ?n Radecky - marš. Uvedena Je preiskava.
Načrt Maribora. Pravkar je izšel nov načrt mesta Maribora, ki ga je priredil R. Badjura. Načrt Ima priročno obliko in je radi svoje preglednosti in preciznosti zlasti pripraven za potnike in tujce. Dobi se za malenkostno ceno v knjigarni Klein-mayer & Bamberg v Ljubljani, kakor tudi Po vseh knjigarnah.
Dopisi.
Sestanek Jugosiovansko-čehoslovaške 11* ge v Rog. Slatini se Je vršil v nedeljo 24. t. m. Sestanek je krasno uspel. Z Jutranjimi vlaki Iz Maribora in Ljubljane je prišlo okoli 100 društvenih članov. Po kratkem pozdravu se je vršilo ob 11. dop. zborovanje v mali dvorani zdraviliškega doma. Zborovanju Je predsedoval g. Bureš Iz Maribora. Referate o delovanju društva in njegovih ciljih so podali g. generalni konzul Otokar Beneš, dalje predsednik češke obel Ružička, dr. Reisman, dr. Pivko In Govekar. Zborovalce je prisrčno pozdravil zdraviliški ravnatelj dr. Ster. Zborovalci so poslati! udanostni brzojavki kralju Aleksandru In predsedniku čehoslo-vaške republike Masaryku. Zborovanje je trajalo do dveh popoldne v dvorani hotela Triglav. Popoldne so sl ogledali zborovalci krasote in znamenitosti Rogaške Slatine. V veselem razpoloženju so zborovalci pred razhodom sklenili, da se bodo vsako leto enkrat selil v Rogaški Slatini,
Zadnji dan velesejma.
Včeraj, dne 25. t. m. je bil zaključen IV. ljubljanski vzorčni velesejem.
Tekom včerajšnjega dne je bil obisk zadovoljiv in je bilo zlasti popoldne opažati, da si posetniki žele zadnjikrat ogledati letošnjo razstavo. Veliko zanimanje je vladalo za uspehe IV. velesejma, vendar točnejših podatkov ni bilo mogoče zvedeti, ker sejmska uprava še ni izdelala zaključka.
V splošnem se da brezpogojno trditi, da je letošnji velesejem v vsakem oziru daleč prekosil prejšnje tri. V vsemu je obiskalo razstavo 140 do 150 tisoč ljudi iz najrazličnejših krajev. Včeraj so se vpisali v sejmsko spominsko knjigo tudi še nekateri odličnejši gostje, kakor podpredsednik trgovske zbornice v Skopi ju Petar Jakimovič, tajnica praške trgovske zbornice dr. Božena LukaševS in župnik Karel Tuma iz Savinjske doline, ki je pripeljal na razstavo večjo skupino kmetov ter tajnik industrijske centrale v Beogradu Blaškovič.
Tudi zadnje dopoldne je bilo sklenjenih nekaj večjih kupčij, popoldne pa se je živahno razvila detajlna razprodaja razstavljenih manjših predmetov. Pri tej priliki so prišli razstavljalci sami na plemenito idejo in so zbrali med seboj večjo množino manjših predmetov, katere bo prejelo tajništvo okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, ki bo priredilo tombolo in izkupiček razdelilo med polhograjske poplavljence.
V sejmski upravi se je zglasilo več razstavljalcev, ki so izrazili željo, da se razstava podaljša. Uprava je hotela sporazumno z razstavljalci to tudi storiti v namenu, da se ves dobiček v enem dnevu sklenjenih kupčij votira po-plavljencem na Gorenjskem. Vendar je ta predlog vsled raznih težkoč zavrnjen ter se je velesejem zaključil točno deseti dan.
V splošnem so delale najbolje tekstilna, strojna in živilska industrija ter pletenine. Od teh se je za udeležbo na prihodnjem velesejmu priglasilo največ razstavljalcev. Ena tretjina sejmskega
prostora je že obvezno oddanega za prihodnje leto, to se pravi, da so si hoteli nekateri razstavljalci zagotoviti za bodoči velesejem prostor na ta način, da so podpisali obveznico in izvršili naplačilo za razstavni prostor. Formalnih prijav za prihodnji velesejem pa je toliko, da je pričakovati pomanjkanje prostora.
Popoldne se je z neverjetno naglico izvršila demobilizacija velesejma. V kolikor posamezni razstavljalci niso razprodali svojega blaga, so ga zadelali v zaboje in odpeljali. Zaključitev velesejma se je izvršila na triumfalen način. Skrajno neugodno in hladno vreme je preprečilo pričakovani obisk na veseličnem prostoru, ki je bil okoli polnoči popolnoma izpraznjen.
Kakor smo poučeni, ostane higijen-ska razstava še nadalje otvorjena. Glede lovskega paviljona pa je dvomljivo, da bi ostal otvorjen tudi izven zaščite velesejma, ker bi v tem slučajH zahtevala davčna oblast tudi svoje.
O uspeli prireditvi letošnje vzorčne razstave v Ljubljani se inozemsko časopisje te dni zelo pohvalno izraža. Predvsem je treba omeniti, da je srbsko in hrvatsko časopisje posvetilo veliko pozornosti letošnji sejmski prireditvi, o Kateri je poročalo obširno in točno. Vse to je nov dokaz, da ta naša reprezentativna narodno-gospodarska Institucija v polni meri doseza svoj namen in naravnost krasno uspeva.
Uspehi velesejma pa so najlepše plačilo zares požrtvovalnemu predsedstvu velesejma, kateremu stoji na čelu predsednik glavnega odbora g. Fran Bonač in predsednik upravnega odbora gosp. Ivan Knez. ki sta si stekla na našem narodno-gospodarskem polju nevenlji-vih zaslug v vsakem oziru, a predvsem na torišču velesejmskega delovanja. In še veliko takih mož si želimo, da bo naše gospodarsko življenje šlo ono pot procvita, ki jo začrtujejo izredni naravni pogoji za razvoj domače industrije.
Gospodarstvo.
Zakon o taksah.
Na zborovanju notarskega kolegija, ki se je vršilo 29. junija 1.1. so bile sklenjene nastopne resolucije, ki so bile predložene Delegaciji Ministrstva Financ v Ljubljani:
Zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 je netočen in nesocija-len ter mu manjka predvsem preglednosti. Vidi se mu, da so ga sestavljali faktorji, ki ne poznajo prometnih razmer v Sloveniji in ne starega avstrijskega pristojbinskega zakona in ki je vsled tega povzročil med narodom in juristi veliko zmedo, ker si ga vsak razlaga po svoje. Po izidu zakona je skušala te nedostatke odpraviti anketa zastopnikov odvetniškega, sodniškega in notarskega stanu, kar pa se ji ni posrečilo. To dokazujejo dopisi raznih ministrstev o dvomih, ki so nastali glede uporabe taksnega zakona.
Tako določuje tar. post. 139 taks. zak., da znaša taksa za izbris ali znižbo vseh vrst zavarovanja, če se ne izdado sklepi, 20 Din, če se pa izdado odločbe ali pismeni nalogi po 50 Din. Tu se vidi nepoznavanje zemljeknjižnega zakona, ki je v Sloveniji in Dalmaciji v veljavi in ki pravi, da mora zemljeknjižni sodnik na vsak zemljeknjižni predlog izdati sklep, ne izdaja pa ne odločb in ne pismenih nalogov. Vsled dopisa gen. direkcije posrednih poreza na ministrstvo pravde pa ne velja plačanje te takse samo za brisanje onih pravic, ki so določene v tar. post. 139, temveč tudi za brisanje služnosti, odkupne pravice, prepovedi odtujitve in obremenitve, užitnih pravic itd. Ta dopis pa utemeljuje naravnost razširjenje taksnega zakona, odnosno tar. post. 139. Taksa za izbris po 50 Din je na vsak način previsoka.
V	zemljeknjižni knjigi je uknjiženJh še mnogo terjatev, ki znašajo manj nego 5 Din in za katerih zbris bi se potemtakem moralo plačati 50 Din. Če se ta taksa že vpelje, mora biti progresivna, ne pa za vse terjatve enaka. Zemljiška knjiga bo priša v nered, ker se ne bodo plačani dolgovi in neobstoječe terjatve vsled previsoke takse zbrisevali, pač pa kopičili. Stari avstrijski zakon je bil v tem oziru veliko boljši, ker je določal, da je zbris terjatev in pravic do zneska 200 kron kolka prost Točka 12 dopisa določa, da se mora plačati p6 tar. post. 138 taksa, če da se odpiše parcela od obremenjenega posestva in se pripiše k obremenjenemu. To se smatra za razširjenje obremenitve, kar pa ne velja po zemlje-knjižnem zakonu. Taki slučaji odpisa in pripisa parcel so pa zelo redki, zgodijo se navadno tedaj, če so na dotičnem posestvu vknjižena bremena, ki so že zastarana ali pa poravnana in jih misli pridobitelj v doglednem času zbrisati dati, kar pa si bo desetkrat premislil, dokler mora plačati od vsakega zbrisa 60 Din takse, Ta točka dopisa
določa nadalje, da se mora v slučaju, da se odziše parcela od obremenjenega posestva brez prenosa bremen, plačati takso po tar. post. 139, ako se pa odpiše s prenosom bremen, pa po tar. post. 138 taksnega zakona. Da je ta določba krivična, naj dokažeta naslednja dva primera:
1. A je pridobil od B parcelo za določeno vrednost 500 Din. Na prvotnem posestvu, od katerega naj se ta parcela bremena prosto odpiše, je vknjiženih pet upnikov za različne zneske, katerih skupna vsota znaša 1425 Din. Vsi ti upniki dovolijo novemu lastniku, da sme pridobljeno parcelo odpisati brez prenosa njihovih terjatev. Novi lastnik bi moral plačati z ozirom na to, ker odpiše parcelo brez prenosa teh terja tev, takso petkrat po 50 Din, t. j 250 Din.
2. A jo pridobil od B parcelo v vrednosti 500 Din ter jo odpiše od njegovega obremenjenega posestva s prenosom bremen, ki znašajo skupaj
250.000 Din. V tem primeru bi moral plačati novi lastnik po tar. post. 138 takso v znesku 2505 Din in je razšiT' jenje zastavne pravice brezsmiselno, ker Je bila dotična parcela že prvotno zastavljena za bremena v znesku
250.000 Din.
Po točki 13 tega dopisa Je uporabljati tar. post 139 in 33 t z. tudi tedaj, če upnik dovoli, da se sme parcela odpisati brez prenosa terjatve, kar pa se je doslej kolkovalo le z 2 Din. N. pr.: A je pridobil 500 Din vredno parcelo od posestva, na katerem je intabuliran C za
250.000 Din, ki dovoljuje z ozirom na to, da mu nudi ostalo posestvo dovolj varhosti za njegovo terjatev, odpis parcele brez prenosa terjatve. Po gornji razlagi bi se morala ta odpisna izjava kolkovati z 1250 Din in poleg tega še po tar. post. 139 z 50 Din. Ta določila se morajo takoj odpraviti ali pa vsaj zelo omiliti, ker resno ogrožajo zemljeknjižni promet.
Pri nekem sodišču se je zgodilo, da je zaprosila stranka za vknjižbo zastavne pravice peto. 20.000 Din In za vknjižbo zemljeknjižne prednosti peto. 300 Din pred to terjatvijo. Sodišče je zahtevalo po t. p. 138 najprej takso od vknjižbe zastavne pravice peto. 20.000 Din, t j. 205 Din in nadalje od vknjižbe prednosti peto. 300 Din takso 205 Din, kar je nepravilno, ker bi smelo zahtevati za vknjižbo prednosti od 300 Din kvečjemu 10 Din.
Tar. post. 138 se tudi mora plačati, če se izda več nego tri odločbe (sklepi), za vsak sklep po 5 Din. Sodišča tolmačijo to tako, da je treba, če se da od zemljeknjižnega predloga več sklepov nego tri, plačati od vsakega nadaljnjega po 5 Din. Pravilno se ne bi smelo od sklepov računati nobene takse, ker izda sodnik na zemljeknjižni predlog b en sklep, od katerega dobijo
udeleženci vsak po en izvod in je zato ta taksa neutemeljena. Tar. p. 231 zahteva za vsako taksno in davčno prijavo takso po 5 Din, kar so davčni uradi do junija tudi izvajali, poslej pa naenkrat opustili, ne da bi naplačeni denar vrnili. Zato predlagajo:
Taksni zakon od 23. oktobra 1923 naj se ukine, ker prehudo obremenjuje prebivalstvo Slovenije in Dalmacije, kjer je zemljeknjižni zakon v veljavi, in zato je nujno potrebno, da se takoj skliče anketa strokovnjakov, ki bo sestavila predlog za nov taksni zakon, ki bo točen in pravičen ter ki bo ustrezal potrebam države. Predno pa se še to anketo skliče, naj se dosedanji taksni zakon omili v onih točkah, k' najbolj obremenjujejo javni promet za pravilno presojo pristojbinskih slučajev je v naši pokrajini absolutno potrebno temeljito znanje materijelnega prava in pri«toj-binskega zakona stare Avstrije in zato naj se zopet vpostavijo pristojbinski uradi, ki bodo vršili pravično odmerjanje pristoibin in taks. Po sedanjem taksnem zakonu je strankam odvzeta pritožba radi odmere pristojbin in se naj zato uvede inštance za pritožbe take vrste. Predno pa se novi pristojbinski zakon izda, naj se vpošteva vacatio legis, tako da se da dotižnikom, ki imajo posla s pristojbinskimi zadevami, prilika, temeljito se seznaniti z njim.
V	Ljubljani, dne 4. avgusta 1924 Notarska zbornica. Zbornični predsednik: Hudovernik.
X Gremll trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim In pridobitnim krogom, da Je Iznešena vest o ukinitvi celjske carinarnice dementirana. Na podlag! rešenia g. ministra financ O. štev. 34.994 z dne 19. iu-lija t 1. Je sicer carinarnica II. reda v Celju ukinjena, toda pretvorjena v oddelek glavne carinarnice I. reda v Mariboru. S to spremembo se pa v bistvu ni prav ničesar izpremenllo, ker ta oddelek vtšI carinske ekspedicije nemoteno dalje, kot prejšnja carinarnica II. reda. Toliko vsem gospodarskim In pridobitnim krogom v vednost Načelstvo.
X Živinski sejem v Sarajevu. Mestna občina Sarajevo priredi « sodelovanjem vseh gospodarsko-trgovsklh ustanov v Sarajevu veliki semenj za živino in živalske proizvode, ki se vrši 21„ 22. in 23. septembra t. 1.
X Železniške olajšave za posetnlke IL kongresa trgovskih zbornic v Beogradu. Ministrstvo saobračaja je z odlokom Stev. M. C. 17.436 z dne 16. t. m. dovolilo vsem posetnlkom II. kongresa trgovskih zbornic ln udruženi Izvoznikov, ki se vrši v Beogradu dne 30. In 31. t. m., vožnjo za polovično ceno po državnih železnicah v vseh razredih in v vseh vlakih — razen ekspresnih. — Olajšava velja za čas od 25. avgusta do 4 septembra t. 1. Na odhodni postaji je kupiti celo vozno karto, ki bo vellala tn-dl za povratek, ako se pokaže legitimacija, ki jo dobijo udeleženci kongresa pri predsedstvu kongresa.
X Zvišanj« davčne varščine pri uvozn In Izvozu blaga Finančni minister je z odlokom z dne 28. maja 1924, št. 260 določil, da se odstotek davčne varščine, kakor *a Je sklenil začasni finančni komite dne 14. julija 1920, št. 8827 z 2% In ki ga pobirajo carinarnice, poviša na 4% od deklarativne vrednosti blaga vsem onim osebam, ki ne dokažejo, da so svoj uvozni ali izvozni obrat prijavile davčnim oblastvom In plačale davek za pretekla leta ln za vsa pro-šla četrtletja tekočega leta. Za pobiranje In zaračunavanje davčnih varščin ostanejo le nadalje r veljavi dosedanji predpisi.
X Srednja strokovna Sola za drvarsko Industrijo v Drvaru (Bosna) se otvorl v začetka šolskega leta 1924/25. Namen iolo je, da vzgoji tehnlčno-gozdno-manlpulatlvno In komercljelno Izvežban naraščaj za oprave lesnih podjetij. V šolo se bodo sprejemali dijaki t dovršeno 4 razredno gimnazijo ali trgovsko šolo In s položenim nižjim tečajnim Izpitom. Začasno bodo dobivali dijaki hrano v uradniški menzi proti plačlln 450 Din mesečno. Stanovanje dobijo dijaki brezplačno v šoJskl zgradb!. Posteljnino la dva para perila mora prinesti vsak dijak s seboj. Prošnje za sprejem v šolo Je predložit! najkasneje do 6. septembra t. I. ministrstvu trgovine in Industrije, oddelku za Bosno ln Hercegovino v likvidaciji v Sarajevu. Prošnji Je priložiti: 1. šolsko spričevalo, 2. zdravniško spričevalo. Dijaki, katerim bo naznanjeno, da so sprejeti v zavod, se morajo prijaviti pri šolskem ravna* teljstvu v Drvaru najkasneje do 20. septembra. Reden pouk se začne 22. septembra 1924. Šola traja štiri leta.
DOBAVE.
X Dobava mesa. Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ponovna javna ustmena licitacija glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske fo obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpopled.
X Dobava pisarniškega materijala. Dne 1. septembra t. L se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu, ofertalna licitacija glede dobave različnega pisarniškega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
^ X Dobave, Dne 22. avgusta t 1. se bodo vršile pri komandi KarlovaSkega vojnega okrožja, Karlovac, nadalje pri komandi mesta Murska Sobota v Murski Soboti In pri komandi mesta Sušak na Sušaku ponovne ustmene licitacije glede dobave mesa. —■ Dne 23. avgusta t. T. se bodo vršile pri ln- • tendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ln pri komandi mesta Dolnja Lendava v Dolnji Lendavi ponovne ustmene licitacije glede dobave mesa. Dne 25. avgusta t. L se bo vršila pri komandi Varaždinskega vojnega okrožja, Varaždin, ponovna ustmena licitacija glede dobavo mesa. Predmeta! oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
►•%.<*-
Začetek Šolskega leta.
—	Državna dvorazredna trgovska šola ■v Mariboru. Ponavljata Izpiti s« prično v sredo dne 10. septembra ob 8. uri. Vpiso-Vanje v prvi letnik je v petek 12., v drugi letnik v soboto 13. in otvoritvena služba božja v nedeljo 14. septembra. Pričetek rednega poupa je v pondeljek 15. septembra. Prijave za vstop na zavod so možne tudi pismenim potom. V ta namen je treba pritožiti zadnje šolsko izpričevalo, pri novih učencih tudi rojstni list.
Začetek šolskega leta 1924/25 na drž. genskem učiteljišču v Ljubljani Od 1. do 3. ieptembra se vrše ponavljalni in dopolnilni fzpitl, tudi oni iz pedagogike za vsprejem ,V IV. letnik (licejke), od 4. do 6. septembra pismeni zrelostni izpiti, 12. in 13. septembra
S a ustni zrelostni izpiti. Vpisovanje v otro-_ ki vrtec, 1. do 4. razred dekliške vadnice in II. do IV. letnik učiteljišča je 13. septembra dopoldne, 14. septembra ob 8. url pa Mvoritvena služba božja v cerkvi Srca Jezusovega. Redni pouk se prične dne 15. septembra ob 8. uri. — Podrobnosti so razvidne na deski v veži šolskega poslopja.
. Pričetek šolskega leta 1924/25 na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. — Dne 2. septembra priglas za sprejemni izpit y II. do IV. letnik, 4. do 6. septembra, ponavljalni in sprejemni izpiti v višje letnike, 6. septembra pismeni, 9. do 11. septembra ustni zrelostni izpiti, 13. septembra od 8. do
£10. ure vpisovanje učencev v vadnico, od 0. do 12. ure pa vpisovanje gojencev v let-ike, 14. septembra otvoritvena služba •božja. 15. septembra redni pouk o 8 uri. — ‘Podrobnosti na črni deski zavoda.'
*— Na državni realki v Ljubljani bo vpisovanje učencev v !. razred v petek, dne (12. septembra od 8. do 9. ure; istega dne 'ob 9. uri se bodo vršili sprejemni izpiti za la razred. Razredni (ponavljalni) izpiti se ©odo pričeli v pondeljek, dne 1. septembra. Učenci iz drugih zavodov, ki žele delati sprejemni izpit, odnosno sprejem v razjede od drugega dalje, in pa učenci, katerim je dovoljen naknadni ali dodatni izpit, jaaj se zglasijo v sredo, dne 3. septembra ;©b 11. uri Nižji in višji tečajni izpiti se bodo (pričeli v sredo, dne 3. septembra ob 8. uri [Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavod in pa na novo sprejetih, bo v soboto, ‘dne 13. septembra ob 8. uri v razredih, v katrne spadajo. V nedeljo, dne 14. septembra bo ob 8. uri sv. maša; v pondeljek, dne 15.septembra pa se prične redni pouk. — Ravnateljstvo.
To in ono.
UETEČI HOLANDEC NA AMERIŠKEM OBREŽJU.
Angleški listi so poročali, da je zasidrana nekako 15 milj od Long Islanda na odprtem morju neka ladja, ki predstavlja plavajočo ameriško bar največjih dimenzij. Slučajno mimo potujoči potniki so mogli sporočiti par podrobnosti. Je to luksuzni parnik, približno 2000 ton velik, ki se nahaja pod angleško zastavo in’ki je nad vse strogo zastražen, da se pride na ladjo le, če se pove službujočim stražnikom parolo. Na ladji vlada najrazpoloženeiše življenje in največje pojedine, od katerih ve povedati zgodovina, so v primeri ž njimi otroška igrača. Dolarski kralji vse Amefike, knezi vsega sveta imajo na ladji svoje sestanke in nazstrožie policija pazi, da se ne dogajajo nerodnosti ali da bi se vtihotapili nepoklicani. Cene so seveda bajno visoke. Kozarec vode velja en dolar, kozarček viskija en angl. funt, steklenica šampanjca kar dvajset dolarjev. Rafinirana godba, ples, igre, skratka vse, kar si poželi človek. Je na krovu ladje in obisk je zato tako velik, da je treba vse polno gostov vsled prenapolnjenosti ladje odklonti. Z ozirom na te vesti so pričele ameriške carinske ladje pravi lov na tajinstveno ladjo. Da bi bil uspeh zasiguran, so sklenili z Anglijo celo posebno konvencijo, da se smejo odstraniti od obrežja petnajst milj. Toda vse iskanje je bilo zaman in od skrivnostne ladje ni bilo niti sledu. Ravno tako pa tudi ni imel sreče nek francoski poročevalec, ki fe na lastno pest iskal zagonetno ladjo. Vsled teh negativnih poročil, izjavljajo sedaj francoski listi, da ni vsa zagonetna ladja nič drugega ko leteči Holandec, ki se pojavi vsako leto v pasjih dnevih ta ki Je sicer znan tudi pod imenom morske kače ali časnikarske race. ’1 Angleški Usti pa nočejo blamaže priznati ta zato vseeno vzdržujejo svojo vest in se norčujejo iz svojih rojakov preko luže, ki izglodajo na znotraj suhi, ki pa bodo kmalu obdani od pasu alkohola.
SAN MARINO
je ena najmanjših republik sveta. Meri celih 61 kvadratnih kilometrov ta šteje 12.027 prebivalcev. Na en kvadratni meter pride torej 197 prebivalcev. Sicer pa je San Marino urejeno čisto kot svobodna država. Ima svojo vlado, svoje dolgove ta tudi svojo vojsko, ki šteje v mirnem času 60 mož, v vojnem pa 38 oficirjev ta 938 mož. Na čelu vlade sta takozvana dva Ca-
pitani reagenti. Letos sta bila izvoljena
Giuliano Gozzi in Filippo Mularoni. Bolj zanimivo pa je opisal San Marino tudi pri nas zpani češki pisatelj čapek. Njegov opis je tako humorističen in zanimiv, da ga priobčujemo tudi mi. V svojem potopisu pravi čapek: »Prostoren avtomobil z napisom Rimini-San Marino me je premotil, da sem se odpeljal v najmanjšo republiko sveta. Te vrstice pišem ravno v osrčju te republike. Mnoge lepote te častivredne države so mi ušle, kajti ujel nas je grozovit dež z meglo in oblaki. Vem samo to, da smo se vozili strahovito navkreber, vedno navzgor v oblake in sedaj sedim čisto navadno med oblaki, v čudovito skalnatem gnezdu, ki je od vseh strani obdano od oblakov in prepadov. Mesto ulic so tu sama stopnjišča, na vrhu skale pa grad. vsaka hiša ko trdnjava na skalni terasi nad strmimi prepadi, -ki vodijo v neznane nižine, iz katerih se vali megla. Skratka, samo največja divjost, orlovska slikovitost, ki si jo sploh morete predstavljati. Ko sem zavžival v reprezentativnem restoranu republike bifstek na olju in kozjem siru, se je zbral ves San Marino in me gledal. Domačin, po poklicu in-žener. se je spustil z menoj v pogovor. V groznem besednem boju (on se je namreč boril s francoščino, jaz pa z italijanščino, Pri čemur sta nam oba jezika prizadejala neverjetnih težkoč) mi je pojasnjeval, da ie San Marino dejansko popolnoma neodvisna republika, ki je za Časa vojne postavila le dobrovoljce, da ima okoli 5000 prebivalcev, nad katerimi vlada blagodejno ta na splošno zadovoljnost senjor Gozzi, pa čeprav sem sam videl na vogalih napise, katerih evviva je veljal drugim veličinam, najbrže opoziciji. Inžener mi je skušal dopovedati zgodovino San Marina, toda z rokami se ni dalo tega doseči. Od Čehov je mislil, da izhajajo od Grkov. Pobližjih zvez pa vsled opisanih težkoč nisem mogel doseči in zato naj moje delo dokonča kdo drugi. Izbere pa si naj boljši dan, ko ne bo ta najstarejša republika Evrope ves dan zavita v oblake; ker drugače ne bo njegov potopis dosti boljši.
? Nasprotja o Marsu. Približanje Marsa zemji je zopet oživelo razprave, če je Mars obljuden ai ne. Delali so se celo veliki poskusi da bi se potom radio brzojavk prišlo v stik z ljudmi na Marsu. Kljub temu pa astronomi večinoma odločno tale možnost, da bi na Marsu živeli ljudje. Najinteresant-neje se je Izjavil o tem vprašanju profesor Low, ki je dejal; Mars je veliko starejši planet od zemlje. Zato vladajo na Marsu
tako različne razmere, da so morala tam nastati popolnoma drugačna bitja ko na zemlji, če so sploh nastala. Vsled tega je tudi gotovo, da je izključeno, da bi dobili od njih odgovor, tudi če bi bili naši signali od bitij Marsa opaženi. Morebti obstoje bitja na Marsu v obliki misli, ki jih človeštvo sploh opaziti ne more. Morebiti vidijo potem spektra. Ne vemo, če niso Marsovci že na zemlji, če nas ne rede na sličen način, kakor mi redimo konje. Naše oči so v stanu, da vidijo samo predmete do gotove gostote in gotovega obsega. Poskuse, da se vpostavi zveza z Marsom pa je treba nadaljevati, tudi če se ve, da so brezuspešni. — Iz Kanade poročajo, da so operaterji z brezžičnim brzojavom na postaji Point Grey opazii tajinstvene znake, ki niso v nobenem brzojavnem seznamu in ki bi mogli priti z Marsa. Astronomi pa v to ne verujejo. Na splošno pa so bila skoro vsa opazovanja od slabega vremena zelo ovirana.
: Modelna ženska obleka. Neka romunska ženska revija je ugotovila, da je sedaj ženska obleka najlažja, odkar pozna svet modo. Vse skupaj tehta ženska obleka samo 2 funta In 300 gramov. V prejšnjih časih pa je tehtala tudi najlažja ženska obleka sedm do devet funtov. Danes tehta ženska obleka, kakor navaja omenjeni romunski ženski list, sledeče:
Klobuk .... obleka Iz marocašna princes-spodnje krilo ostalo spodnje krilo podveznice . . . flor nogavice . . . čevlji.................
75 gramov 120 „
150	„
270
240	„
60 „
360
skupaj . . 1275 gramov
Nekatere dame pa omeje svoje spodnje perio za nadaljnih 175 gramov in če imajo ostrižen lase, potem se še za 50 do 100 gramov lažje.
: Iz Mehike. Bubi glavice 30 našle v Mehikancih odločne nasprotnike. Vodi se neprizanesljiv boj. Mladi Mehikanci ustavljajo vse ženske z bubi glavicami na ulici ta jim porežejo one lase, katere jim je brivec pustil. Krepko oporo imajo ti nasprotniki ostriženih las v ženah z dolgimi lasmi, dočim branijo preganjane bubi glavice sta-Tejši gospodje, ki so prav tako odločni Mehikanci ko mladi Mehikanci Tako ima Mehika k sreči tudi leltos svojo državljansko vojno.
: Nedolžna kopenlkijada. Grof Feliks Sigaldi je prišel lepega dne v burbonsko
palačo in izjavil v odločnem tonu, da je tajni policist, ki ima skrbeti za osebno varnost novoizvoljenega predsednika republike. Dal je pregledati vse ključavnice, če so dovolj dobro zapirajo, dal je nastopiti re-pubiikanski gardi, da se prepriča, če je vse v redu in nato je odšel v predsednikovo kuhinjo in naročil obed la predsednika. Par dni je tako vladal in vseo sobje v palači je našlo to v redu. Samo nek sluga je postal pozoren in končno dognal, da nima grof za svoje nadzorstvo prav nobene pravice. In tako je prišel grof pred sodišče. Nobenega slabega namena mu ni bilo mogoče dokazati. Obed je teknil predsedniku republike izorno in vse je šlo pod njegovo režijo iz* vrstno. Ker je imel grof poleg tega vsled vojne zelo uničene živce, je bil obsojen samo na sto papirnatih frankov glob«.
; Štirinajstletna morilka. V nekf va» pri Marseillu je imelo štirinajstletno delti* razmerje s petnajstletnim sinom nekega dninarja. Parček, demtautiv se pač prilega, se je hotel poročiti. Toda dninar se je tenu1 uprl. To je dekle tako ujezilo, da je pocukala dninarja za neko ograjo in ga ustrelila v čelo. Dninar je bil na mestu mrtev. S samokresom v roki se ie nato mlada morilka javila policiji in izjavila, da ne bi mogla svojega čtaa obžalovati niti na morišču, zakaj tako nečloveški oče, ki brani tako poroko, ne zasluži nobenega usmiljenja.
: Charmants enfants. (Ljubki otroci.; Pod tem naslovom poroča »Le Matin« <> prihodu 150 nemških komunistov-malčikov v Pariz, kamor so dospeli pred nekaj dnevi na povabilo odraslih francoskih komunistov, ra počitnice. Pripeljali so se v treh posebnih vagonih ter izstopili na Gare de l’Est, Komaj so izstopili, so intonirali »Internacl-jonalo*. Nekateri izmed njih so nosili P tokate z napisom: »Nemški in francoski otroci so bratje in sestre.« — Ljubek pogled, pravi »Le Matin«. Ljubek prizor. Škoda, da pr®* gram potovanja ne vsebuje turneje po opu-stošenih krajih. Mladi komunisti bi bili videli tam ginljiv zgled francosko-nemškega
bratstva, ki bi ga bili ob vrnitvi v >Vater-land« lahko opisali svojim doma ostalim malim sodrugom.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«*
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« ,v Ljubljani.
88
HMiARRICE BURROUGHSI
TARZAN
IN SVET
Gospa Strong, Hazel in gospod Thuran so bili lord Tenningtonovi gosti na krovu njegove jahte. Gospa Strong mu je baš zagotavljala, da jih je zelo razveselil njegov obisk v Kapetownu in da zelo obžalujejo, da se morajo zaradi nekega pisma iz ■Baltimore vrniti prej v Ameriko, predno so nameravali.
»Kdaj se odpeljete?« je vprašal Tennington.
»Početkom prihodnjega tedna,« je odvrnila.
»Sijajno« je kliknil gospod Thuran. »Jaz imam zares srečo. Tudi jaz se moram kar najhitreje vrniti in tako mi bo čast, spremljati vas in vam še nadalje pomagati.«
»To je lepo od vas, gospod Thuran,« je od-/govorila gospa Strong. »Dano nam bo torej, še inadalje biti pod vašim varstvom.«
V dnu srca bi pravzaprav želela, da bi bila rešena njegove prisotnosti. Zakaj, tega ni pravzaprav sama vedela.
Trenutek pozneje je kliknil lord Tennington; »Imam sijajno idejo, zares sijajno!«
»To bo sijajna ideja!« je porogljivo pripomnil CIayton. »Hočete odpluti čez Južni pol na Kitajsko.«
»Ah, Clayton, ne bodite zlobni, ker niste prišli sami na to misel. In vendar bodo vsi potrdili, da -je moja ideja sijajna. Če je gospej in gospodični .Strong, kakor tudi gospodu Thuranu všeč, naj se •peljejo vsi z nami na naši jahti v Anglijo.«
»Vsekakor,« je pritrdil tudi Clayton. »To je dobra misel, dragi Tenny!«
»Potem odrinemo pričetkom drugega tedna, kakor je vam prav, mrs. Strong.«
»Hvala vam, lord Tennington,« je odvrnila dama, »toda vaše povabilo je tako velikodušno, da ga ne moremo sprejeti.«
. »Zakaj ne,« je vprašal Tennington. »Z vašo jahto se vozite ravnotako dobro; kakor na vsaki 'potniški ladji in bodete imeli vse udobnosti Mi vsi Želimo, da sprejmete povabilo.«
Tako so sklenili, da odpotuje cela družba prihodnji ponedeljek.
Dan po odhodu iz Kapetowna sta sedeli obe deklici v Hazelini kajuti in si kazali fotografije, ki ‘sta jih napravili, odkar sta odpotovali iz Amerike. Jane je vpraševala in Hazel ji je dajala potrebna pojasnila.
»Ah tu,« je dejala naenkrat, »je mož, ki ga poznaš. Ubogi Človek! Že tolikrat sem hotela govoriti s teboj o njem, pa nisem mogla!«
Držala je malo sliko tako, da Jane ni videla obraza.
»Imenoval se je John Caldwell,« je nadaljevala Hazel. »Se ga spominjaš? Pravil je, da te je poznal. Je Anglež.«
»Ne spominjam se tega imena,« je odvrnila Jane. »Pokaži sliko!«
»Ubogi človek je padel med vožnjo ob obali krova,« je razlagala Hazel in podala prijateljici sliko.
»Je padel s krova? Kaj, Hazel, saj vendar ni mrtev? Hazel, ti se le šališ,« je stokala Jane.
Nezavestna se je zgrudila na tla, predno je je osupla Hazel mogla prestreči.
Opomogla se je čez nekaj časa. Potem sta obe dolgo sedeli brez besede.
»Nisem vedela, Jane,« je dejala Hazel, »da sl Johna Caldwella tako dobro poznala.«
»John Caldwell?« je vprašala mis Porter. »Odkod imaš to ime?«
»Tako se je vendar imenoval, Jane, John Cald-well iz Londona.«
»Al, Hazel, če bi mogla verjeti! Toda te poteze so se tako globoko vtisnile v moj spomin in srce, da bi jih spoznala med tisoči drugih ljudi na svetu.«
»Kaj misliš s tem, Jane?« je kliknila Hazel, ki je bila resno vznemirjena.
»To je Tarzanova slika.«
»Jane!«
»Vsak dvom je izključen. O Hazel, veš gotovo, da je mrtev? Ga niste morda zamenjali?«
»Zalibog ne,« je žalostno odgovorila Hazel. »Vesela bi bila tega, toda zdaj mi potrjuje mnogo podrobnosti, da je bil res Tarzan. Prej nisem pazila, ker se je izdajal za Johna Caldwella iz Londona. Dejal je, da Je rojen v Afriki in vzgojen v Parizu.«
»To je res.« je mrmrala Jane Porter.
»Prvi častnik, ki je preiskal njegovo prtljago, ni našel ničesar, kar bi govorilo o kakšnem John Caldwellu iz Londona. Vse, kar je imel, je bilo v
„E LIN“
družba za električno Industrijo z o. z.
HUN-HHM
hUFŠMR vse BlBhtp. stroje od najmanjših
ilflhanlia ves materija), hi je potreben m ^ električne naprave in instalaciji
Z malim stroškom Vam napravi
najboljšo hrano i
Stara tovarna nogavic in pletenin
Ustanovljena L 1888 — Poitnl predal 44 — Telefon 425
Varstvena znamka!
M. Franzi & sinovi
(Lastnik Feliks Franzi)
Ljubljana, Privoz št. 10
OBLEKE
narejene
največja
izbira
samo v trgovini
O. BERNATOVIC
MESTNI TRG 5
r
Vedno zadnje novosti j
SAMO |
GRIČAR & MEJAČ, j
Šelenburgova ulica 3. j
Manufaktuma trgovina
Marija Rogelj
se je preselila v popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto st 26, nasproti hotela Tratnik.
Velika Izbiral Dobro blago l Nizke cenel
f
JI
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
LJUBLJANA Kralja Petra tri 8
Telefon štev. 220
Plačilo tudi na obroke! •5S3SISW8W8g5SSSS8SSST555PS5SSSSBSWSTSe
Oglašujte v Nar. Dnevniku
Parizu narejeno ali pa vsaj tam kupljeno. Njegov® stvari so bile zaznamovane s črko T ali pa J- rl T. Iz tega smo sklepali, da potuje incognito, P° prvimi dvemi imeni, ker smo mislili, da J- v menja John Caldwell.«
»Tarzan se je imenoval Jean C. Tarzan,« je ginjeno šepetala Jane. In on je mrtev! Ah, Hazet to je strašno! Umrl je sam v strašnem oceanu!•• Saj ne morem razumeti, da je to pošteno src« prenehalo biti in da so te močne mišice tihe in mrzle za zmirom. On, ki je bil osebljeno življenja zdravje in moška sila, on je zdaj plen globin?«
Beseda ji je zastala — s tihim stokom je P°* Iožila glavo na roke in se zopea onesvestila.
Več dni je bila mis Porter bolna in ni pustila nikogar k sebi razven Hazel in Esmeralde. Ko je potem zopet prišla na krov, je vse presenetila njena izprememba. Nič več ni bila živahna ameri* kanska lepotica, ki je vse razveseljevala s svojim čarobnim bitjem. Zdaj je bila mirna, tiha deklica s pretresljivim izrazom obupne žalosti, ki si ga i* znala razlagati le Hazel Strong.
Vsa družba se je trudila, da bi jo razveselil® in zabavala, vendar brez uspeha. Včasih se je muhastemu lordu Tenningtonu posrečilo, da je izzval njen rahel smeljaj, vendar je večjidel sedela sama in z odprtimi očmi strmela na morje.
MALI OGLASI
Suhe gobe
kupuje Sever A Komp.
Ljubljana, Wolfova ulica.
dosll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat modistka, Ljubljana.
dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista poo „Pohištvo*'.
lir
samski, trezen in zanesljiv se sprejme takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po dogovoru. Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št 333.
ist
do 200m- zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo Usta pod „Dom“.
posebnim vhodom išče gospodična s l.ati 15. septembrom.
Ponudbe na upravo lista pod „Mirna‘*.
Ha stanje
in dobro domete hrano
se sprejme en deček (učenec) iz dežele od 12-H let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritličje levo. F. POŽAR.
ohranjena stanovanjska baraka se kupi.
Ponudbe na upravo lista pod „Takoj“.
z večletno pisarniško prakso sprejme Čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upra vo lista pod ,.Vestna".
„Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din, Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana.
izučen v manufaktura! in špecerijski stroki, vojaščine prost išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event, tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten** na upravo lista.
Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja in sicer Blitz" in „Wolf“. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.
Plini stroj
znamke ..Ilirija**, štev 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled In cena pri Angela Valter. Trilč štev, 220.
Stiskalnico (prešo) za stiskanj* grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranj'eno. Ogleda s* lahko vsak dan, Dolenjska c. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Orožnovega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana.
mlad, samostojen, želi znanj* v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekgj premoženja Le resne ponudbe s sliko pod „Siečn* bodočnost** na upravo lista.
prevzame proti nizkemu plačil* razna ročna dela.
Ponudbe na upravo lis41 pod ,MarIj!va“.	 -
JI 58
enodružinska kmečka hiša v okolici Ljubljane. Ponudbe * navedbo cene na upravo 1*»*® pod „Čimpreje*.
le n lesitiBie.
kakor tudi vsa fotografska de a Izdeluje najhitreje fotograf Bu* gon Hibšer, Ljubljana, Valva* zorjev trg 7.