V Ljubljani, v maju 1915. POPOTNIK PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST. Letnik XXXVI. Štev. 3. Urejuje M. J. Nerat v Mariboru. ■ □ i ■ Vsebina: 1. Anton Kosi: Sadanja vojna in ljudska šola.............97 2. Pavel Flere: Iz moderne metodike.................107 3. „S. V.": Šoia v boju proti alkoholu................118 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov „Orbis pietus". (Dalje.)......123 5. Sirius Mir: Utrinki iz raznih svetov vzgoje. (Dalje.)..........129 6. Iz šolskega dela: Vojna kronika v šoli.....................131 Sličice iz šole in zunaj šole...................132 S. Exel.: Metodiške izjeme iz računstva..............134 7. Slovstvo: Ocene 138. — Književne novosti 142. — Časopisni vpogled 143. 8. Razgled: Kultura 145. — Šolstvo 147. — To in ono 148. Last in založba Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! ANTON KOSI: SEDANJA SVETOVNA VOJNA IN LJUDSKA ŠOLA. Govoril dne 4. marca 1915 pri zborovanju učit. društva za ormoški okraj. Velik, silen in mogočen čas je, tako mogočen in silen, da se mu nihče ne more upirati: svetovna vojna', ki1 preveva sedaj vse naše življenje, vse naše dejanje in nehanje. Kajpada so vojne razmere zanesle tudi v šolo nove potrebe in novo življenje. Črez dosedanje oblastvene učne načrte in urnike smo šli učitelji pri svojem delovanju na dnevni red. »Svetovni dogodki — ti so nam danes učni načrt, ti samo nam dajejo snov, oni določajo urnik«. Tako piše tovariš Pavel Flere v 12. štev. »Popotnika« za leto 1914 v članku »Svetovna vojna v ljudski šoli«. In prav ima, zakaj šola, ki pripravlja za življenje, mora tudi snov jemati ali zajemati neposredno iz življenja. In kedaj je ponujalo življenje toliko snovi, kakor je ponuja danes s svojimi vojnimi dogodki? Učitelj, ki bi se držal v tem resnem, velikem času strogo le suhoparnih oblastvenih predpisov, učitelj, ki bi hotel s svojim ravnanjem izganjati iz otrok bojne vtise, s katerimi prihajajo dan za dnem v šolo, tak učitelj je po mojem mnenju mrtva mašina brez čutov, brez srca. Učitelj je oče velike družine, katere udje so otroci. Kakor oče kot voditelj in svetovalec s svojimi dragimi vse pogovori, kakor se lahko ti v vseh nezgodah obračajo do njega ter iščejo pri njem pomoči, tako naj ima tudi učitelj odprto srce za vse, kar čutijo otroci, kar dožive v veselih ali žalostnih življenskih razmerah. Odkar vihra svetovna vojna, od one dobe torej ljudska šola nima več strogo umerjenega učnega načrta. Svetovna vojna je njen učni načrt. To je temeljni akord, na katerem slone pač vsi pedagoški vojni glasovi. Šolska oblast sama, naučno ministrstvo samo je to priznalo takoj v spočetku „Popotnik" XXXVI., 3. šolskega leta, ko nam je podalo navodila za pouk v ženskih ročnih delih za časa vojne in ko je izdalo znani odlok, ki govori o vprašanju, kako je šolsko mladino poučiti o pomenu sedanje vojne. Več prostosti se je zaneslo torej s svetovno vojno v ljudsko šolo. Prostost, svobodno gibanje brez tesnih spon! Kako prijetno zvene te besede na učiteljevo uho. 2e 30 let sem učitelj; vzgajal in učil sem kakor zahteva to državni šolski zakon, a bolj kakor uradnega učnega načrta sem se držal svojega lastnega na dejanske, krajevne potrebe upošte-vajočega načrta. Lahko si torej mislite, s kakim veseljem sem pozdravil prostost, ki se je sme posluževati v vojnem času ljudska šola. Zdaj se naj pokaže, da se uče otroci za življenje, za dejanske faktične potrebe! Tovariš Pavel Flere je v članku »Svetovna vojna v ljudski šoli« pokazal pot, katere se lahko učitelj drži, ako hoče doseči glavni smoter ljudske šole v vojnem času, in ki se glasi: Za domovino! Dokazal je, da ljudska šola s tem še ni končala svoje naloge, ako se pri pouku šolske mladine o pomenu sedanje vojne ozira samo na zemljepisno in zgodovinsko uro, kakor bi se utegnilo to iz znanega ministrskega odloka sklepati, marveč, da dobe skoraj vsi ljudskošolski predmeti v svetovnih dogodkih, v katerih živimo, svojo snov. Tudi jaz si dovoljujem na podlagi praktičnih izkušenj in osebnih vtisov danes tukaj pokazati, kako skrbim poučevaje in odgojevaje za to, da i šolska mladina živi v bojnem ozračju, da čuti mogočne vtise, ki nam jih stavi vojna pred oči in ušesa, kako si prizadevam, spraviti te vtise globoko v nežno sprejemljivo otroško dušo, katere bi se naj prijeli ter zanetili ondi pred vsem ogenj domovinske ljubezni. Pokazati hočem dalje, kako mi je do tega, da se dotakne otroške duše vse, kar nam ponuja vojna dobrega in plemenitega. Saj je vojna, dasi je grozovita, vendarle tudi mogočna vzgojiteljica in učiteljica narodov; njen vpliv se nanaša na velike, pa tudi majhne. Uporabimo torej vsi, ki imamo posla z mladino, to priliko ter spravimo z raznimi vojnimi dogodki, ki drve sedaj v tem velikem času dan za dnevom mimo naše duše, vse one lastnosti, ki so temelj blagemu značaju. Pritegnem tukaj klicu nemškega tovariša E. Heywanda, v pedagoškem listu »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule«, češ: »Ihr Her-ren Kollegen, sorgt dafiir, dass der Krieg, der unsere Kinder nur in Nach-richten aus der Ferne bestiirmt, denselben durch den Unterricht auch in-tellektuell naher kommt!« Omenil sem prej, da nam svetovni dogodki vojne dobe, v kateri živimo, dado v vseh predmetih učno snov za obravnavo v šoli. Kako si mislim jaz obravnavo poedinih šolskih predmetov, da zadostimo zahtevam sedanjega časa, to naj pojasnijo na kratko naslednje moje besede. V duhu vam bom odprl, cenj. zborovalci, svojo šolsko delavnico, t. j. govoril bom na podlagi svoje 4 mesečne prakse; v mislih imam kajpada šolski čas v bojni dobi. Iz zemljepisjiai sem kot učitelj najvišje stopnje takoj v začetku šolskega leta pregledno pogovoril Avstrijsko-Ogrsko monarhijo. Pri Hrvatski in Slavoniji, pri1 Bosni in Hereegovni ter pri Galiciji in Bukovim sem se pomudil nekoliko dalje časa, pogovoril sem ozemlje, glavne kraje, mesta, reke in pogorja teh dežel. Zakaj to, mislim, da mi ni treba pojasnjevati. Prešel sem potem na sosedne države, s katerimi se naša Avstrija vojuje. Dva zemljevida visita na steni: eden predstavlja vse evropske države, drugi pa precej natanko one, v katerih divja vojna. Na kulturni zemljepis jemljem posebno ozir, zakaj aktualen je in važen se mi zdi za lažje umevanje raznih bojnih dogodkov, njih vzrokov in posledic. Preidimo na zgodovino! V prvi vrsti je bil govor o vzrokih in začetku sedanje vojne. Pri tem sem se naslanjal na sestavek, ki sem ga bil spisal za uvod k svoji brošurici »Izpod črno-rumene zastave« in ki je prebila strogo vojaško cenzuro. Pogovoril sem nadalje tvarino »Kako pokopavajo v boju padle vojake«, koliko »križev« imamo v Avstriji; njihova zgodovina, njih namen in uredba, tolmačil sem razne tehnične izraze: mobilizacija, operacija, ostri, slepi naboj itd. itd. Vse to na podlagi omenjene svoje brošurice. Pogovoril sem tudi z otroki način bojevanja v nekdanjih časih, primerjal ga z današnjimi modernimi bojnimi razmerami. V prirodopisju je prišel na vrsto smodnik s svojimi sestojnimi deli, žveplom, ogljem insolitrom. Pojasnjevalo se je otrokom vprašanje, odkod ima strelni prah tolikšno moč — napetost in naglo razširjanje plinov — pogovorili smo človeško uš in njene vrste. V prirodoslovju so prišli na vrsto vodljivi zrakoplovi, hlapenje, para, parni stroji. Kar se tiče obravnave nebodijetreba človeške uši, mi je jako dobro služilo pismo, ki1 ga je pisal o tem neki narednik domov svojemu bratu. Kar se tiče čitanja, omenim, da se oziram le na take spise, ki jih najlaže spravim v dotiko ali v zvezo z vojno. Sicer pa rabim i tu že prej omenjeno brošurico »Izpod črno-rumene zastave«. Iz te čitamo skupno, kakor iz šolske čitanke. Največ primerne snovi ponuja vojni čas spisju. Prosto spisje smo že prej gojili, toda tvarina je postala tukaj že nekoliko suhoparna, nekako vsakdanja. In glejte, žalostna, toda zanimivih dogodkov polna sedanja doba nas je v tem oziru dvignila iz vsakdanjosti. Naj sledi tukaj nekoliko teh nalog, ki so jih izdelali z ozirom na sedanje vojno stanje moji šolski otroci. 1. Nekaj o sedanji vojski. Tukaj so popisali otroci mobilizacijo, nje začetek in njene posledice. 2. Nadaljna naloga: Dolga klobasa. (Dogodek iz sedanjega vojnega viharja; po knjižici1 »Izpod črno-rumene zastave.) 3. Jezdec brez glave. (Dogodek iz sedanje vojne.) 4. Letošnji in lanski naš pust. (Primerjava.) Zadnja naloga je z ozirom na sedanje po vojni povzročene razmere na deželi zelo zanimiva. Naj sledi tukaj izdelek deklice, ki ima v spis ju boljši red. Naloga slovi: Stari narodi so častili zraven drugih bogov, še tudi boga norčij. Temu na čast so prirejali razne veselice. Spomin na tega boga — pravili so mu Kurent — se je ohranil še do današnjega dne in tako je nastal pust. Na pust se navadno bolje je in pije, kakor druge dneve. Tudi se nekateri ljudje oblačijo v maškare. Lansko leto je bil zelo vesel pust. Bila sem lep »maškar«. 2e mnogo časa prej sem si pripravljala obleko. Zvečer smo uganjali burke, n. pr. častili smo »bana«, gledali »zvezdice« itd. Bilo je veselo. Ali vse se izpremeni. Letos je drugače. Vojni čas, žalosten čas. Možje in mladeniči se vojskujejo za domovino in cesarja. Nikomur se ne ljubi uganjati burk v teh resnih dneh. Draginja je in težko je dobiti živež, posebno belo moko. Povsod se poznajo sledovi vojske. Kdo bi si mislil lansko leto na pust, da bode letos tako žalostno. Dal Bog, da kmalu minejo težki dnevi, da bo prihodnji pust zopet vesel, kakor prejšnja leta. Drug otrok piše med drugim: Letošnji pust je bil žalosten. Nikjer ni bilo videti maškarad in slišati godbe. Tudi s težavo smo dobili moko, da smo si spražili krape. Vzrok temu je vojska. Ljudje so opravili svojo večerjo in šli mirno spat. Tako je tudi prav, kajti naši očetje in bratje stojijo pred sovražnikom in se borijo za domovino, morda celo trpijo glad, mi pa bi sedeli pri obloženih mizah ter uganjali burke. Preidimo k petju. Kdor je kedaj poučeval ali še poučuje v ljudski šoli petje, ta ve, da se nobena druga pesem tako hitro ne prime otroške duše kakor vse melodične šopirnosti prosta narodna pesem. Do tega prepričanja so prišli zlasti v poslednjem času pedagogi, zato so narodni pesmi na stežaj odprli vrata v šolo. Sadovi njihovega prizadevanja se že poznajo po mnogih krajih, zakaj petje ne ostane samo šolsko, marveč se prenese i na življenje. Danes si učil v šoli novo narodno pesem in črez teden jo slišiš že zunaj na polju, na travniku, na pašniku, v vinogradu. Ni se torej čuditi, da gojimo zlasti sedaj v vojnem času s podvojeno navdušenostjo v ljudski šoli našo lepo narodno pesem. Zakaj slovensko narodno slovstvo je posebno bogato vojaiških pesmi s preprostimi, a krasnimi napevi. Naš Slomšek trdi, govoreč o sladkem glasu lepe pesmi med drugim, da spremlja navdušena pesem vojaka v boj. »Pevaje gredo srčni vojaki na sovražnika v boj«; pravi, »v pesmih jim raste pogum«. In prav ima Slomšek, zakaj naši vojaki pojo — kakor povzamemo iz raznih pisem — slovenske pesmi v strelnih jarkih. Pesmic, v katerih se poslavlja vojak od domačih, domači od mladeniča, vpoklicanega k vojakom, je res lepo število. Takoj za prvo pevsko uro v novem šolskem letu sem izbral znano narodno pesem »Fantje se zbirajo, daleč marširajo, daleč, daleč na ono stran, kjer noben'ga ne poznam ...« in drugo uro so me prosili otroci že za drugo pesem in tako naprej, da. sem se moral, hočeš-nočeš, brigati intenzivnejše za slovstvo te vrste. Zdaj znajo otroci že okrog deset narodnih pesmic, ki vse obravnavajo vojno snov. Zanimivo je, kako so me otroci nagovarjali ter mi priporočali tudi njim že znane take pesmi, kjer se poslavlja dekle od svojega ljubimca, ki gre v vojno. In kosem jih poučil, daza take pesmi pač ni prostora v šoli, so jo takoj iztuhtale svite glavice, češ, pa recimo, da se mamica joka, ne pa ljubica, saj se tudi matere jokajo po svojih sinovih. In tako smo res brez vsake zapreke vzeli v svojo sužbo nekoliko lepih pesmic, ozir. melodij z nekoliko izpremenjenim tekstom. Dekletove solze smo spravili v tnami-čine oči. Najbolj značilna in originalna/ pa je izprememba znane pesmi Fantje marširajo Nič se ne jokajte s Kranjske dežele, saj greste z nami, dekleta jokajo ve boste kuhale, kaj b'do začele. mi pa muštrali. To pesem smo na naši šoli prilagodili sedanjim razmeram tako, da jo sedaj brez strahu zai nravnost otrok pojemo v 4. razredu. Prva in druga kitica je ostala stara, le namesto deklet smo vzeli mamice. Besede 3. in 4. kitice pa so nove ter se nanašajo na sedanjo vojno. Glase se: Fantje marširajo Krogle tam žvižgajo, na rusko mejo, z njimi šrapnell, mamce pa jokajo fantje pa vriskajo z njimi ne smejo. Ruse so vjeli. Tako torej tudi mi v šoli živimo in čutimo v petju z našimi vrlimi bra-nitelji domovine. Glede petja še omenim to-le: Pri nas pojo z veseljem navadno le dekleta tako v šoli, kakor tudi doma; dečki niso bili nikoli posebno navdušeni za petje, toda letos, ko pojemo vojne in vojaške narodne pesmi, vzbudilo se je tudi v fantih veselje do pesmi, da jih kar občudujem. Ministrski odlok z dne 7. septembra 1914, štev. 2814 (3) 7506/1, ki govori o pouku šolske mladine o sedanjih svetovno-zgodovinskih dogod- kih, je vsakemu učitelju dovolj znan. Znana in jasna so nam vsem ondi označena navodila, ki se nanašajo zlasti na štiri točke: 1. gojenje in blaženje domoljubja 2. predočenje mladini veličastnegai momenta edinosti vseh avstrijskih narodov, ki se je pokazal v sedanjem pomenljivem času, in se kaže jasno v neizprernenljivi zvestobi do Najvišje osebe našega sivolasega iskreno ljubljenega vladarja. Izpcdbuda, da gojimo to misel edinosti neprenehoma in temeljito. 3. Izpodbuda naše mladine k pripravi za poklic, ki jo čaka, ker morajo izpolniti vsled vojne nastale vrzeli v organizmu človeške družbe z novimi svežimi močmi. 4. Poučljivo razmotrivanje o medsebojnem vplivu narodnega gospodarstva in političnega življenja posameznih narodov in odvračanja mladine od premočnih mladinskih čustev, da bi tujcu, ki je naš sovražnik, ne priznali nobene prednosti in kulturne vrednosti. Na vsako teh točk sem jemal pri šolskem pouku ob vsaki primerni priliki ozir in uverjen sem, da so storili in še vršijo i drugi kolegi in kole-ginje na to stran svojo dolžnost. A da bi se prepričal, kaj sem dosegel zlasti glede nai zadnjo točko omenjenega ministrskega odloka, točke namreč, ki govori o odvračanju mladine od prenapetega sovraštva do naših nasprotnikov, napravil sem nedavno v šoli tas-le poskus. V roke mi je priša notica »Sovraštvo proti Angležem v Nemčiji«. Do-tične vrstice imajo sledeče besedilo: Sovraštvo proti Angležem v Nemčiji. Četrtkova »Arbeiter Zeitung« priobčuje sledeče: Graščak Hitze v Frauendorfu v kotbuškem okraju je razposlal svojim znancem tiskano pismo, v katerem silno napada Angleže in pravi: »Jaz sem, po pobudi rojakov, v svojem poljedelskem obratu krstil gnojišče za »Angleža«. Nemški domoljubi, nemški vojaki, storite vsi tako, imenujte svoje gnojišče odslej »Anglež« in skrbite, da mu ostane to ime, da se bodo naši rodovi trajno spominjali najslabšega naroda, ki ga nosi zemlja.« To pismo so po kotbuškem okrožju marsikje razdeljevali občinski uslužbenci. Obenem pa je prebivalstvo tudi dobivalo lepak, ki se glasi: »Gnojišče se imenuje odslej »Anglež« in naj se imenuje vse čase tako.« Naj se prilepi na dvorišču. — Ta gnojiščni lepak je bil nalepljen tudi v prostorih kotbuške železniške postaje, in sicer na deski za naznanila v službenih prostorih za sprevodnike. List »Cottbuser Anzeiger« pa je priobčil tudi ta-le oglas: »Prodam Angleža (kup gnoja) za 5 mark, Fuchs, Strobitz, ChausseestraGe 24, 2 r.« To notico sem otrokom v šoli prečital ter jim potem takoj na to dal nalogo glasečo se: Jeli po vašem mnenju prav, da prebivalci Nemčije tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil gnojišče za »Angleža«? Utemeljitev, zakaj j e ali zakaj to n i prav. Vplival nisem na otroke na nobeno stran, pač pa sem jih opozoril, predno so se lotili kratke naloge, na vojni dogodek, ki smo ga nekoliko dni prej čitali, kako so namreč nekega dne iz svojih strelnih jarkov kupili lačni Francozi od Nemcev kos salame in kako ljubeznivo vojaki obeh nasprotnih si strank med seboj občujejo, kadar nimajo povelja za napad. Moje mnenje je bilo, da bodo brez izjeme vsi otroci obsojali' ravnanje imenovanega graščaka. Uspeh, ki ga je imelo moje vprašanje, je bil ta-le: Na 53 oddanih listkih je 41 otrok odobravalo sovraštvo Nemcev do Angležev in ravnanje graščaka Hitzeja in samo 12 otrok obsojalo. Zanimive so utemeljitve: Prvi otrok piše: »Meni se z d i p r a v , da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil gnojišče za Angleža, ker Angleži tudi Nemce sovražijo in jih zavidajo zaradi' kupčije in obrtnosti.« Drugi piše: »Prav je, da Nemci črte Angleže, ker so ti povzročili s svojim »jalom« zaradi močno razvite nemške obrtnosti svetovno vojsko.« Tretji otrok pravi: »Jaz odobravam ravnanje Nemcev napram Angležem, ker so Angleži tudi naši sovražniki.« Četrti učenec piše: »Meni se zdi1 prav, da črtijo Nemci Angleže in da je Hitze krstil gnoj za »Angleža«, ker ako Anglija ne bi začela vojne z Nemci, bi ti že morebiti »pretirali« Francoze iz Pariza in Ruse iz Varšave.« Peti učenec piše: »Meni je prav po volji, da Nemci' sovražijo tako zelo Angleže, ker Angleži gotovo tudi Nemce zaničujejo in ker je Anglež Nemcem napovedal vojsko.« Šesti piše: »Po mojem mnenju je prav, da sovražijo Nemci1 Angleže, ker je moralo mnogo nemških junakov umreti zaradi hudega sovražnika Angleža. Sicer pa sovraštvo ne bo trajalo do konca dni, ampak le tako, dolgo, da vojska mine.« Sedmi otrok utemeljuje: »Meni se zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in sicer 1. zato ker tudi Angleži Nemce že od one dobe črte, ko so ti' začeli z njimi v obrti tekmovati1 in 2. ker so tudi Angleži v zvezi s Srbi, ki so umorili našega prestolonaslednika..« Osmi odobrava sovraštvo Nemcev do Angležev zato, ker so Angleži povzročili svetovno vojno, brez katere bi lahko bili in ker hočejo Angleži nas in Nemce izstradati. Deveti zopet pravi: »Angleži so sami krivi, da jih Nemci sovražijo, zakaj pa so napovedali Nemcem vojsko. Nemci bi lahko sedaj nam Avstrijcem pomagali, pa se morajo z Angležem bojevati.« Deseti piše: »Zakaj se pa vtika Anglež v vojsko? Ko bi se Angleži ne bili v taknili v vojni ples, bi1 Nemci in Avstrijci že davno uničili Ruse in Francoze. Srbov in Črnogorcev pa ne jemljemo v poštev. Ta vojska bi se lahko vršila brez Angležev.« Enajsti učenec piše: »Po mojem mnenju je prav, da imajo Nemci gnoj za »Angleža« zato, ker je Anglija po morju blago po ceni dobivala, drugim državam pa drago prodavala.« Dvanajsti: »Odobravam zato sovraštvo Nemcev do Angležev, ker ti ne dovolijo Nemcem dovažanja žita iz drugih nepristranskih držav.« Trinajsti odobrava postopanje Nemcev napram Angležem zaraditega, ker Angleži morebiti tudi1 Netnce tako sovražijo in svoj gnoj za Nemca krstijo. Štirinajsti učenec pravi: »Nemci so prej kupovali blago pri Angležih, sedaj pa ga sami izdelujejo. To Angležem ni prav, zato so Nemčiji napovedali vojsko, ker jo zavidajo zavoljo napredka.« V tem smislu govori še tudi ostalih 29 otrok, ki odobrava sovraštvo Nemcev do Angležev. Večina njih naglaša zavist Anglije radi gospodarskega in političnega napredka Nemcev. Poglejmo si sedaj nekatere utemeljitve onih otrok, ki obsojajo ravnanje Nemcev in graščaka Hitzeja! 1. »Meni se ne zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil svoje gnojišče za Angleža, ker Angleži kot narod niso krivi, da je nastala vojska.« 2. »Ni prav, da je graščak H. krstil gnojišče za »Angleža«, ker so Angleži tudi ljudje.« 3. »Po mojem mnenju ni prav, da Nemci tako močno črte Angleže in da je H. krstil prostor za gnoj na ime »Anglež«, saj Angleži gotovo svojih gnojišč nimajo za »Nemce«, kar bi ravno tako lahko storili.« 4. »Ni prav, da Nemci sovražijo Angleže, ker se morajo vsi ljudje med seboj ljubiti in si dobro želeti.« 5. »Moje mnenje je, da to ni prav, da prebivalci Nemčije sovražijo Angleže in da je graščak H. krstil gnojišče za »Angleža«, zato ne, ker ljudje niso gnojišče in ker je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ne pa po podobi gnojišča.« 6. »Meni se ne zdi prav, da sovražijo Nemci Angleže, kajti če bi se ljudje zmiraj tako sovražili, tedaj bi' ne bilo dobro na svetu.« 7. »Če se bodo Nemci in Angleži vedno tako močno sovražili, tedaj še ne bo tako hitro konec vojske, mi pa že vsi tako težko čakamo na mir.« Tako in enako gojimo v šoli v jezikovnih, včasih tudi v zgodovinskih in drugih urah vojno politiko. Razvidno je iz vseh teh odgovorov, da otroci mislijo, kar je gotovo dobro znamenje. Predno končam še par kratkih besedic! Nam vsem je znano, koliko žalosti in bridkosti povzroči vojna. Tu je iztrgala mnogoštevilni obitelji očeta, nje skrbnega rednika, tam materi dobrega sina... Tudi otroci čutijo take udarce, mati joka in oče hodi neutolažljiv okrog. Učitelju je to znano, saj čuti s svojo šolsko občino,, saj se z njo veseli, pa tudi žalosti. Kako lepa prilika se mu ponuja, da vpliva neposredno ali pa posredno potom otrok na starše. Tolažba, ki> se opira na verske momente, je i v tem oziru najboljši pripomoček. Najsitudi učitelj ne poučuje, vendar ne bode odveč, ako z czirotn na zahtevo versko-nravne odgoje v ljudski šoli1 ob primerni priliki otrokom pove, da nam je tudi v času bojnega viharja Bog, ki je Gospod vojskinih trum, najtrdnejša skala in najmočnejši1 grad, v katerem najdemo najbolj varno zavetje. Da je vera vir tolažbe, ki ga ne more izčrpati nobena še tako grozna vojna, o tem je uverjen vsakdo, ki v sedanjem žalostnem vojnem času opazuje z odprtimi očmi življenske razmere. Za zgled, kako mogočno vpliva na otroke in po njih na starše verska tolažba, naj navedem tukaj slučaj. Z ozirom na resnost vojnega časa>, v katerem živimo, sem nekega dne po končanem pouku izpregovoril otrokom približno te-le besede: Otroci! Vi vsi veste, v kako žalostnih časih živimo. Vojno imamo. Topovi grmijo in smrtonosno se sipajo kakor toča svinčenke na glave naših sovražnikov, a tudi na naše hrabre vojake. Vsi čutimo z njimi in smo v duhu pri njih, pri naših vrlih vojakih. Bog jih čuvaj in blagoslovi v pravičnem boju! Najsi smo tudi ponosni na to, da so naši krepki možje in mladeniči odšli na boj, vendar se mnogim stiska srce ob misli, kaj bo ž njimi, ki so odšli' na bojno polje. Molimo za nje! Lepa navada je, da se zbirajo tudi pri nas, kakor po mnogih drugih krajih, verniki vsak večer v cerkvi ter v gorečih molitvah pošiljajo vroče želje k dobremu Bogu, naj podeli zmago našim četam in naj nam dovede naše drage zopet zdrave pod domači krov. Ker glede molitve za vojake tudi mi v šoli nočemo zaostati za drugimi in to temmanj, ker molitev, ki izide iz ust nedolžnih otročičev največ izda, zato hočemo tudi mi vsak dan po šolskem pouku moliti kratko molitvico za vojake. Da pa boste to molitvico izgovarjali s tem večjo pobožnostjo, vam bom prečital prošnjo, s katero se obrača dobri naš sivolasi vladar do vas, preljubi' moji otroci. Cesarjeve besede, namenjene vam, slove: »Ako tudi že na robu groba, se obračam v tako važni uri na vas, ljubi otročiči, in to iz več vzrokov: Vi ste bili vedno moje veselje in uteha, da, v težkih dneh mojega dolgega življenja edina uteha in radost svojega cesarja. Vi ste to, otročiči, ki ste najbližji srcu svojega cesarja, vi, cvet moje države, kras mojih narodov, blagoslov na njih bodočnost! Toda ne samo svojemu cesarju ste najbližji — še nekomu, pred katerim so tudi najmočnejši tega sveta slabotna stvar — namreč Bogu, našemu Gospodu! V vaših očeh se žari svetloba porajajočega se jutra, okoli vas je še raj in nebesa! Bog je vsemogočen: v njegovih rokah je usoda vseh narodov; pred njegovo voljo se klanja vse, po njej se ravnajo zvezde na nebu in ljudje na zemlji. Da bi ta vsemogočna roka božja varovala in ohranila našo državo, da bi ji dala zmago nad številnimi sovražniki ter ji dodelila, da bi postala zmagovita k časti božji in njega slavi, to je edina moja želja po vseh skrbeh, katerih je bilo moje življenje tako bogato-. To je bila moja želja, ko sem še tako mlad in poln nad nastopil prestol svojih prejasnih prednikov. Toda to bo tudi želja, katera zamre na mogoče kmalu umirajočih mojih ustnah kot poslednja beseda ljubezni in skrbi za moje zemlje, za moje narode. Bog vse vodi — in tako, kakor sam hoče, mi ljudje ne zmoremo ničesar brez njega in proti njemu. A ker stojite vi, mili otroičiči, Bogu najbliže, vas prosi vaš cesar: molite, da bi nam dal Bog svoj blagoslov in naklonil usmiljenje naši stvari. Bog usliši molitev nedolžnosti, ker jo ljubi, v njej vidi svojo podobo. Radi tega molite ne-utrudljivo s sklenjenimi ročicami, vi mali in najmanjši! Ako molijo otroci vse države za svojo domovino, potem vem, da stoji naša zvezda ugodno, potem bodete tudi deležni zmagovitih in častnih dni svoje domovine! Vi ste izprosili blagoslov na naše zastave, na naše vojaštvo. Mili otročiči, ne pozabite na državo, kateri pripadate tukaj na zemlji, in na svojega starega cesarja!« Franc Jožef 1. r. Ko sem otrokom te besede prečital, sem obrnil šolsko tablo, na kateri je bila napisana ta-le Molitev za vojake. Gospod vojskinih trum! Usliši milostno naše prošnje za vojake. Bodi, o Gospod, njihova pomoč: na poti njihova tolažba, v dežju in mrazu njihovo ogrinjalo, v vročini1 njihova senca, v vseh nezgodah pa njihov pomočnik! Pomagaj ranjenim, lajšaj njihove bolečine in daj, da kmalu ozdravijo! Če je pa tvoja sveta volja, da jih pokličeš s tega sveta, daj da nobeden brez tvoje pomoči ne umrje in dodeli jim večni mir. Sveta Marija, mati božja, katere podobo nosijo na zastavah, pomagaj jim s svojo priprošnjo. Sveti Jurij, sveti Florjan, sv. Martin in vsi svetniki, prosite za nje. Amen. Otroci so z gorečnostjo izgovarjali besede te molitvice in nekateri so si jih tudi takoj prepisali in čez nekoliko dni je znal že ves razred »Molitev za vojake« iz glave. Tudi doma jo otroci molijo. A ne samo otroci, tudi odraslim je v tolažbo, kakor mi je zatrjevalo že več mater. Vzgojni momenti pri tej molitvi: Otroci vedo, kadar molijo, da gre tukaj za sočutje z domovino ob nesreči, saj se je že prej vzbujalo v njih domoljubje, ona zanesljiva trdnjava, ki varuje državljanom mir, svobodo in pravice, čustvo, ki združeno s krepkim prizadevanjem, vse storiti, kar pomnoži blagostanje in vse odvrniti, kar bi utegnilo škodovati očetnjavi. V tej čednosti je domovine moč in podpora. CSSCSSDCSECESD PAVEL FLERE:1 IZ MODERNE METODIKE. (Dalje.) IV. Kari Linke: Sprachlehre in Lebensgebieten. Metodika za pouk v nemški slovnici, pisana za učitelja. Ne sicer tako, da bi se smatrala vsa obravnava za »stehende Musterbeispiele«, zakaj to bi izdajatelja— pravi — primoralo, da bi knjige sploh ne izdal. Vendar pa je za nas, ki imamo nemščino na šolah le kot »drugi deželni jezik« in nam nikakor ne dostaja časa in tudi ni za nas potrebe, da bi obravnavali nemško slovnico kot tako, tudi to, kar je v knjigi, manj zanimivo. Zato pa se omejujem tudi tukaj (kakor že zgoraj pri Gansbergu) le na to, da pokažem vzrok in principe, ki so knjigo ustvarili. Ti pa so zanimivi tudi za nas in tudi za nas — potrebni. Zakaj pouk v tem oziru tudi nam ne škoduje, četudi moram priznati, da smo po tem, kakor se kažejo nemške slovniške učne knjige tukaj — sam jih ne poznam — vendarle na boljšem kakor Nemci. Vsaj deloma so že izginile iz naših učnih knjig slovniške definicije. Poslušajmo Linkeja! Spisje je odkrilo produktivno stran otrok. »Če jih gledamo proti spisju, se zde vsi drugi učni predmeti mrtvi; pečajo se s pripovedovanjem naprej, učenjem na pamet pri pravilih, ki nikdar niso točna., pri izjemah, ki naj potrjujejo pravila. To velja pred vsem o jezikovnih urah. Tukaj je vse 1 Gospod D r a g o t i n M u m e k piše glede svojega sotrudništva pri tem spisu na naše uredništvo sledeče: »Pred nekaj meseci sem obljubil tovarišu Pav. Fleretu, da bom napisal pod zgoraj navedenim naslovom razpravo o metodiki risanja na podlagi del: Handbiicher fiir modernen Unterriclit, 3.: H. Scharrelmanri „Das Malen uud, Zeichneti zur Belebung des Elementarunterrichts and zur hauslichen Be-schUftigung der Kinder", 6.: H. Scharrelmann „Produktive Geometrie". V tem pa so me prisilile okolnosti in razmere današnje dobe, da mi pri najboljši volji poleg dela v šoli, ki sem ga moral prevzeti več, in poleg poslov, ki mi jih je še naložila oblast, ni preostajalo časa za kakršnokoli postransko delo. Zato sem prosil tov. Pav. Flereta, da me za sedaj odveže dane besede. Obljubljam pa, da bom izpolnil dano obljubo takoj, ko pridemo do ljubega miru.« Prosimo, da cenj. »Popotnikovi« čitatelji uvažujejo to izjavo našega gosp. sotrud-nika ter nam oproste, da odpade za zdaj razgovor o 3. in 6. štev. omenjene zbirke. Da pa ne ostane spis iz 2. »Pop.« štev. fragment, nadaljujemo poslej z gradivom, ki ga je pripravil Pavel Flere. Uredništvo. od. kraja do konca neproduktivno. Nič tega pouka ne pride res v učenca; vse se le nalepi na spomin ...« Itd. Same tožbe, same obsodbe ... Otroci znajo slovnico, pa ne znajo ne govoriti, ne pisati... znajo ... in ne znajo ... Abstraktni govor — živa govorica ... Učitelj zre na jezikovni pouk s slovniškega stališča — otroci bi našli stališče radi sami... Itd. Tu metodiška ideja — tam produktivno dejanje ... In pri »produktivnem dejanju« se ustavimo. Za slovniški pouk si je priredilo »življenjsko polje«,1 pojem, pod katerega se spravi lahko vse jezikovne slučaje. Tako je; Dvojni življenjski polji sta: stvarno, n. pr. (naj se mi dovoli, da tukaj n e prevedeni, da ostane slika popolnoma jasna 2 »der Winter«) (stvarno polje) in jezikovno, n. pr. glagol »konnen« in njegove oblike v spregi. Treba pa je najti točko, kjer se strneta stvarno in jezikovno polje; za ta slučaj n. pr.: »Was man im W i n t e r alles kan n«. Pri vaji jezikovne oblike gre torej zato, da se poišče njeno življenjsko polje; in takoj imamo (n. pr. pri slučaju »kann«) stvarno polje: na ledu, v šoli, v cirkusu. Uporabe besednih oblik se torej ne sme iskati v slovnici, ampak v življenju, in sicer tam, kjer nastopajo dotične besede tropoma: v njenem življenjskem polju. Če obravnavam n. pr. glagol »wissen«, si poiščern življenjsko polje: Kaj vse ve zdravnik. Takoj odgovarjajo otroci: Ve, če je pil oče preveč vina; ve, če sem jedel pre-mastno meso; ve, če sem padel itd. Za življenjsko polje pri »wusste« se vzame gotov dogodek: Kaj je vedel detektiv. Življenjsko polje za »wiisste«: Če bi le vedel... in nadaljuje vsak iz svojega življenja, iz življenja svoje okolice. Življensko polje za trpno obliko: Kaj se zgodi s pismom. (Se vrže v nabiralnik, se ..., se ...). Jezikovne oblike morajo nastati vedno iz vsebine; otroci so prisiljeni vsled svojega nagona, da vse povedo, kateri nagon pa pozna le vsebine, k temu, da odkrivajo jezikovne oblike. Učenci največkrat niti zapazili ne bodo, da je učitelju za nove oblike, pridobili pa bodo vsled pogoste vaje, h kateri jih sili življenjsko polje, gotovo čutilo za po- Linke ima po Gansbergu izraz »Lebensgebiet«, ki ga tu prevajam z »življensko polje«. Izraz pa je po mojem precej stranskega pomena, kakšen je. 2 Sploh pa prosim, naj se blagovoli zaradi razumevanja te obravnave pri primerih misliti kolikor le mogoče po nemško. p. p. gesto rabljeno obliko, da bodo rabili pravilno delj časa. Ko pa je jenjal sčasoma sugestivni vpliv primera, naj se izbere novo življenjsko polje te besede in se obravnava; učenci bodo zopet prisiljeni, da rabijo pravilno obliko, in nazadnje postanejo tako rabljene oblike neizgubljiva svojina učencev. Drug primer: Lastna imena \ Zaznamovanja »lastno ime« ni treba otrokom praviti'. Če se že mora dati kako zaznamovanje, potem je boljše, da se zaznamuje posamič: imena oseb, imena dežel, imena krajev, imena rek itd. Imena oseb in živali v povestih; tukaj bo razlika med lastnimi in skupnimi imena kmalu jasna. Krstna imena: Kako kličejo ljudje: Kaj imena pomenijo: Janez Ivan, Vanček itd. (Op. p. V nemškem je to na- vedeno, v slovenskem pa bi bilo na mestu znabiti le pri priimkih.) Imena iz povesti se izpišejo in razlože (slov. primer): Zvitorepka Dremuh, Krnjavc ... Imena psov: (tu vedo otroci dosti imen). Kakšna imena dajejo ljudje živalim (konjem!) Deželna in krajevna imena: Kdo je v drugi deželi rojen? Kdo je že bil v drugi deželi? Kdo je že o drugi deželi slišal? Kateri? Čital o nji? Kateri? Odkod kaj dobivamo? Imena vin po raznih deželah. Zložena (pri nas tudi dvojna) lastna imena. (V nemščini) 2. sklon lastnih imen, pri' nas (tudi) pridevnik, tvorjen po lastnem imenu. Knjižni naslovi; napravljanje knjižnih naslovov o ..., napisov ... Naslovi slik; napravljajo sami in naštevajo naslove znanih slik. Zapisnik knjig, slik ... Inventar ... To samo kot kratek, našim razmeram prikrojen primer, ki pa se v b i s t v 11 sklada z onim v Linkejevi knjigi. Pripomnim: pravila ni nikjer nobenega — no, saj niti zaznamovanja »lastno ime« ni treba! D a se pišejo (v slovenskem slučaju) ta imena z veliko začetnico, to otroci vidijo in spoznajo sami brez obligatnega »Pomni: ...« In pa: učenci naj sami zaslede obliko, učitelj naj io najde z njimi, pa z a njimi! 1 Vzel sem ta primer, ker je poskus z njim v slovenščini pripraven na pravopisnem torišču in obeta tukaj uspehe. P. F. Uspeh? Dvomim, če bo slabši pri znanju jezika. Opirajmo se na drugi primer. Komu se še ni pripetilo, da so pisali otroci vzlic mnogo-kratnemu »Pomni:...« in vzlic mnogi vaji pisanja lastnih in skupnih imen »marija« in »Mati«? Bi dali to na rovaš te vrste obravnave, če bi se pripetilo po nji? Bila bi tudi krivica. Vendar pa se zgodi zlasti pri prostem spisju, ampak če ste podčrtali, vas učenec ne bo zlepa vprašal, kaj je napačno; dokaz, da se napake zaveda. Da mu še ni prešla dovolj v kri in meso, je znamenje, da je treba še in še vaje. Da mehanična ne zadostuje, je znano. Naj navedem tu en primer. V Savinski dolini se glasi v dialektu 1. gl. os. dvojine pret. časa za ženski spol: »sma bile (šle, govorile...)«; vadite sprego— v mislih imam mehanično sprego— še toliko, naj vam pripovedujejo v nji deklice še tako točno: »sva bih (šli, govorili...)«, pisale bodo še dolgo, dolgo »sma bile (šle, govorile ...)«. Prvo, opuste »sma«, pozno, zelo pozno in večina celo nikoli »bile (šle, govorile...)«. Da bi bilo z obravnavanjem z »življenjskimi polji« boljše — ne vem; čutim pa, da manj nasilno, ker manj mehanično. Raba pač postane s časom »mehanična«, t. j. nezavedna tako v jezikovnem oziru, kakor v vsakem drugem, kjer srno krepko doma, n. pr. pri poštevanki. Gre pa za obravnavo; in proti ugovoru, da postane tudi Lin-kejeva obravnava sčasoma mehanizem, naj ugovarja sam: »Napačno bi bilo, če bi sklepali iz dejstva pogreškov pri spisju in ne-pogreškov pri slovnrških vajah sledeče: Da nastane sredi življenjskega polja pravilni slučaj avtomatično, da je torej tudi ta produkcija mehanizem. Ta ugovor ima skraja, dosti zase,... ima pa svoj izvor v napačni perspektivi ogledovalca: življenjsko polje se ščiti proti mehaniziran ju z zanimanjem, ki ga imajo učenci na vsebini. Do zavesti enakih oblik sploh ne pridejo, ampak bodo napravljali tudi v desetih sledečih si slučajih obliko novo iz vsebine. O mehaniziranju b; se lahko govorilo, če bi pustil, da se tvori oblika zaradi oblike. V življenjskem polju pa je oblika le sekundarna; primarna je vsebina primerai. Napaka leži v perspektivi opazovalca, ki vidi obliko, pri tem ko zre otrok le na vsebino. Učitelj ve, zakaj je izbral ravno to življenjsko polje; vsled njegove volje je lahko videti, da tvorijo učenci obliko mehanično. Ampak učenci1 prihajajo k obliki iz čisto druge smeri: od vsebine. In da se tvarja oblika v življenjskih poljih pravilno največkrat brez težkoče, ni nikak dokaz za mehanični nastanek. ampak za prisiljujočo moč vsebine, ki napravlja tudi isto obliko vedno novo. Tako so videti primeri le od zunaj vrsta podobnih oblik; v resnici pa so zvezek žarkov, ki udarja iz vsebine »življenjskega polja.« Nekaj drugega pa je res: tako .življenjsko polje tvori za se nazor-nostno skupino, ki drži učenčevega duha v enotni smeri, pri tem ko ga raztrgani primeri, kjer je v s a k s t a v e k za se primer, motijo v njegovi predstavi. Otrok si gotovo pri »Oče seka« ne predstavlja glagolske oblike besede »seka«, ampak vse kaj drugega. Zakaj naj torej nasilno takoj za tem očetom, ki seka, »učenec piše«? Kakor pa sem omenil že skraja, so naše slovniške knjige v tem oziru ž e boljše, in tudi — povedano v čast našemu učiteljstvu — razumnejše je in rajše ima otroka že tudi to. V. Kari Linke: »Der erzahlende GeschichtsunterHcht.« Povem takoj, kakšno sem gledal delo: kakor ga prosijo otroške duše tam, kjer je njihovega največ: v zgodovini, v povesti... Razdelil sem si snov v knjigi po svoje, in naslovov, ki jili navajam, ni v njej; to sem napravil zaradi kritičnega pregleda. O načinu poučevanja zgodovine kot zgodovinskih povesti. Učna knjiga, v ljudski šob skoro izključno šolsko berilo, nudi snov za zgodovino. Urejena je ta snov na podlagi učnega načrta, in učitelj jo obravnava^ Tak je najpogostnejši način poučevanja v zgodovini: obravnava se dotični berilni sestavek. Nastopajo tudi učitelji »Kremenjaki« iz »Vzgojitelja Lanovca«, ki postavljajo zgodovino na širšo podlago: ti pripovedujejo. sami pa črpajo snov iz obsežnih zgodovinskih del. Kremenjaka zlasti zaradi tega občuduje njegov deželni šolski nadzornik — kaj več o njegovi metodi ne izvemo. Linke pa nam jo kaže. Pustil bi celo, da bi otroci sami č i t a 1 i vire, a zdi se mu, da bi ne našli užitka pri tem čitanju. Zato pa hoče prikrojiti ves zgodovinski pouk za otroško dopadajenje in ga pripoveduje. Ne zgodovinske učne snovi iz učne knjige; pač pa podaja v preprosti' povesti snov, kakor mu jo poročajo viri. Pripoveduje tako, da postane »zgodovinska ura dogodek za učitelja in učenca«. »Tako pripoveduje« — je povedano sicer prav enostavno, ampak enostavno ni. Saj vemo, kako je pripovedovano isto, kar pripovedujeta dva: pri prvem ne bo zanimanja, pri drugem bo poslušalo vse z usti in očmi. »Če bi se posrečilo, da bi se lahko izrazilo v besedah in uporabilo pri pripovedovanju povesti, kar napravlja povest enega mikavno, drugega dolgočasno, bi bil to odgovor na najtežje vprašanje vsega poučevanja. Ne moremo reči, da bi se spremenil tako dolgočasen človek v krat-kočasnega, pač pa je mogoče, da se tako pokaže mnogim pot, ki jo iščejo, in da se zbude mnogi, ki je ne iščejo, ter jo začnejo iskati. Že zaradi tega bi se izplačalo, da se poskusi z odgovorom«. In ta je: Ni še dobro pripovedovanje, če nam kdo pove, kaj je doživel; niti to, če pove dejstvo s suhimi besedami; treba je tretjega — scene. Tai pa se ustvari, in z njo bosta tu dejanje in govor, ki na pravi jata zgodovinsko povest enako življenju. Zato je treba v zgodovinskem pouku predstavljati z besedo. »Predstavljanje ustvari vse iz sedanjosti; ničesar ni, kar bi nas ne moglo razdražiti. Najoddaljenejše reči morajo oživeti in postati dogodki od danes. Davno umrli ljudje morajo vstati, govoriti in se premikati, ne kakor napravljeni možici, ampak kot pravi ljudje, s katerimi se seznanimo. Seveda pa morajo biti! ljudje vredni tega vstajenja. Neznatnim pustimo, da leže.« Kot prvi primer svojega pripovedovanja nam kaže pisatelj tretjo križarsko vojno. Izhodišče Dunaj (L. je učitelj na Dunaju); Rdečebradec na pohodu skozi; Dunajčan Wergand se pridruži; Leopold V. Babenberški ostane doma; zakaj; pozneje odide z Otokarjem VIII. Travengavcem; zavzetje Ankone; Leopold zve za Rdečebradčevo smrt; vrnitev; Rihard Levosrčni na Dunaju; njegovo vjetje. Snov je znana. Vsa ta je podana pri Linkeju v novelistični obliki, vendar se skrbno izogiba vsega malenkostnega, kar bi lahko razdrobilo celoto, in navaja le dogodke, ki se opazijo lahko na posamezniku. Tako se vsa snov koncentrira; dogodki, razgovori, scene, anekdote tvorijo celoto. Vzemimo bližji p rim dr. Umetniško očrtane odlomke iz turških bojev našega naroda najdemo v Rado Murnikovem spisu »Hči grofa Blaga j a.«. Nisem še vedel za Linkeja, ko sem si jih izposodil pa sem jih pravil v šolo — pravilnejše: čital sem jih prikrojene za svoj namen. Uspeh? Več so imeli otroci od turških bojev kakor po snovi »Tabori v turških časih«, »Turki v slovenskih deželah v 15. stoletju«, »Janičarji«. Takrat si vzlic analizi nisem bil popolnoma na jasnem, kaj je bilo vzrok temu. Nisem se upal prepričati, da bi bila napravila to le oblika. In vendar je bilo tako: Oblika je postavljala otroke pred situacijo. — Drug primer. Otrok je našel v Zvončku O. Župančičevo pesemco »Turek« in jo je povedal v šoli. (Naučil se jo je prednašati prostovoljno', kakor se zgodi dostikrat pri dobrih mladinskih pesemcah.) Humor v pesmi je zbudil v razredu zanimanje za snov; samo da za nobeno drugo, kakor za Turka samega. Njegova dejanja, njegova krutost, njegovo vojevanje — vse je stalo v ozadju; premostiti bi moral s snovjo nasiloma k vsemu temu; stala je tu le osebnost, ožarjena s humorjem. — Poskusite »obravnavati« bitko pri Sisku z narodno pesmijo »Ravbar«. — Značilni primeri v slovenski literaturi bi bili še: staroslovensko gradišče in hunski tabor po F. S. Finžgarju »Pod svobodnim solncem«, Ljubljana po francoskih bojih v Tavčarjevem »Izza kongresa«. — Vse to učitelju v pouk, kako naj si prikroji obravnavo. Kje naj jemlje snov, pa pczneje. Povdariti sem hotel le, da je pri obravnavi glavno oblika! Ne: d a je odkril Krištof Kolumb Ameriko, pač pa: kako jo je odkril — je za zgodovinski pouk poglavitno; »napetost, ki napravlja resničen dogodek v človeku, se mora zbuditi v poslušalcu«, in vse drugo: d a se je zgodilo, k e d a j se je zgodilo, bodo priveski sami po sebi. Zašel sem od Linkeja domov. Zagovarjal se sam zato ne bom, ker bo še itak pomenek o ugovorih in zagovorih po njemu samem. Tudi o svojem pripovedovanju naj pove še tole sam: »Zgodovinska povest mora napraviti vtis, kakor da je vse povedano le krasna improvizacija, ki pa ima pred drugo improvizacijo srečno prednost, da so se pripovedovani dogodki nekoč res zgodili ter so vezani na ljudi, čas in kraj«. O uspehu pa pravi: »Komur se je kedaj posrečila taka zgodovinska povest, — vedno se ne posrečijo tudi najboljšemu učitelju — kdor je kedaj videl, kako so žarele otrokom oči), in je slišal, kako so vzkikali strahu ali veselja, in vzklikali so nehote, kadar je doseglo predstavljanje svoj višek, ta bo vedel tudi za vedno, kaj se pravi poučevati zgodovino.« Vprašanje ponavljanja. Zahteva ponavljanja, »da se snov utrdi«, je stara, in kogar bi vprašal pri stvari po njegovem mnenju, me zavrne z »Repetitio etc.«. Linke drugače. Zato poročam o tej zadevi točno po njem za vpogled. Zdržujetn pa se na tern mestu svoje sodbe. Ne i00 (i 10 3 14 8',! 91 2 1700 8V-2 10 3 (15) 20 8V-i 9' 2(11) 1800 80 (40) 30(33) 25(31) 27(31) 2li 14(15) 100« 110(123) 75 (80) 70 (85) 45 (52; 44 (58) 34 (54) Števila ie razumevati v milijonih. Število v oklepaju označuje najvišje, a oni spredaj najnižje aproksimativno število. »Nast. Vj. Iz primerjalne psihologije. Ameriški učenjak Thomspon je preizkušal duševne zmožnosti vseučiliškili slušateljev ter je prišel do zanimivih rezultatov. V naslednjem podajamo eno tabelo. Od 25 moških in 25 ženskih dijakov se je zanimalo zlasti za prirodne znanosti in matematiko 10 + 4 moških in 11+4 ženskih, za filozofijo in zgodovino 10 + 7 moških in 10 + 7 ženskih. Za najlažje discipline je imelo prirodne znanosti in matematiko 5 + 4 moških, 6 + 5 ženskih, filozofijo in zgodovino 4 + 1 moški in 2 + 2 ženski; za najtežje predmete je smatralo prirodne znanosti in matematiko 12 + 4 slušateljev in 6 + 3 slu-šateljice. Najboljše naloge na polju prirodne znanosti in matematike so izvršili 3 + 2 moška, 5 + 5 ženskih, nasprotno v filozofiji in zgodovini je razmerje 4 + 4:3 + 2. — Poizkusi kažejo, da je napačno smatrati ženski spol za nelogični, ki nima daru za matematiko, in da je res ravno nasprotno število žen, ki jim je matematika najlažji predmet, celo večje kakor ono mož. Iz »Nast. Vj.« ŠOLSTVO. Število slušateljev na avstrijskih tehničnih visokih šolah v vojnem letu (stanje 1. prosinca 1915.): š. 1. 1914/15 v jrimeri s š. 1. 1913 14 redni izredni skupaj redni Dunaj 1317 58 1375 311« Gradec 291 4 295 7119 Praga: češka 14(>4 33 1497 2603 nem. 400 24 424 891 Brno: češka 238 20 258 558 nem. 242 10 252 »12 Skupaj 3952 1 149 1 4101 t9J9 + 163l! izr. = 10.545 Na visokih šolah za a g r a r -stvo študira 306 (291 r. + 15 izr.) slušateljev, na zavodu za orientalske jezike pa je 90 slušateljev proti 193 v pret. letu. Nov predpis o izpitih za učiteljsko mesto na višjih ljudskih šolah v Hrvatski in Slavoniji. Kralj, deželne vlade oddelek za bogočastje in uk v Zagrebu je izdal mescca sušca naredbenim potom nov predpis o izpitih za učiteljsko mesto na višjih ljudskih šolah, ki se razlikuje v glavnem od dozdaj-šnega predpisa v sledečem: 1. Skupine predmetov ostanejo iste, le da so pri posameznih skupinah še dopolnujoči predmeti; 2. pedagogika je pri vsaki skupini iz-praševalni predmet, a prav tako tudi lepopis; 3. izpitne zahteve za posamezne predmete so precizirane ter v glavnem enake za kandidate in kandidatinje. 4. uvedejo se specialni izpiti iz: a) gospodarstva, b) trgovskih disciplin, c) vzgojnega ročnega dela, č) modeliranja, d) gimnastike, e) petja, f) francoščine, g) nemščine in italijanščine. »Hrv. Uč. D.« Pregled šolstva na Ogrskem. Po O. Jaszijevi knjigi o ogrskem narodnostnem vprašanju poroča Bogu mil Vošnjak v letošnji »Vedi« str. 17. o šolstvu na Ogrskem sledeče podatke, ki datirajo iz 1. 1912. — Hrvatska in Slavonija sta izven tega pregleda: »Na Ogrskem je 12.784 madžarskih in 3712 nemadžarskih ljudskih šol. Od poslednjih je 451 nemških, 467 slovaških, 2439 ru-munskih, 66 rusinskih in 269 srbohrvatskih ljudskih šol. Po uradni statistiki je okoli 10 milijonov Madžarov in ti imajo 12.000, a skoraj deset milijonov Nemadžarov ima komaj 3000šol. »Od 100 ogrskih srednješolcev je 79:9 odstotkov Madžarov, 8:8% Nemcev, 2:6% Slovakov, 6:2% Rumunov, 0:1% Rusinov in 1:9% Hrvatov. Od visokošolcev je pa 86:31+ Madžarov, 6:61% Nemcev, 1:32% Slovakov, 3:97% Rumunov, 0:17% Rusinov in 8:61% Hrvatov.« Vseučilišče v Krakovu zaprto. Meseca sušca t. 1. so zaključili zimski tečaj na krakovski univerzi, ne da bi se vršila v tem polletju predavanja. 2e 514 let se ni zgodilo, da bi ne bili na tem vseučilišču ob-državani kolegiji. Celo leta 1655., ko so oblegali trdnjavo Švedi, so na univerzi, ki je štela 630 slušateljev, predavali. 70 slušateljev se je takrat celo udeleževalo bojev proti sovražniku. — Dne 29. aprila t. 1. so šele spet pričeli s predavanji. 550Ietnica ustanovitve dunajske univerze se je slavila dne 12. sušca t. 1. 12. sušca 1365 je podpisal vojvoda Rudolf IV. ustanovni dokument; leta 1385. je dobila univerza svojo posebno ustavo; od leta 1622. do 1749. je bila v rokah jezuitov. Leta Obisk avstrijskih srednjih šol v vojnem letu. Avstrijsko naučno ministrstvo je izdalo pregled o številu učencev in učenk, ki obiskujejo javne srednje šole v tekočem šolskem letu. Po tem pregledu obiskuje po avstrijskih kronovinah: Gimnazije število zavodov z učn. jez. število učencev Realke število zavodov z učn. jez. število učencev Dekliški liceji število zavodov število učenk Skupno število šol učenčev (učenk) Nižeavstrijsko Gornjeavstrijsko Salcburško Štajersko Koroško Kranjsko Primorsko Tirolsko in Vorarl-berško Češko: nemške češke Moravsko: nemške češke Šlezka Dalmacija nem. nem. nem. utrakv nem. slov. utrakv. nem. ital. ■b.-hrv. slov. nem. ital. utrakv. 13188 + 7711 2345 502 + 70 3203 1092 2232 31i nem. 47 češ. 14 nem. 24 češ. 7 nem. 2 češki 2 polj. t ital. 5 srb.-hrv. 7534+ 12 11330 + 700 3050 5621 + 142 2507 141li 25 nem. 2 nem. 1 nem. 8 nem. 1 nem. 1 nem. 1 utrakv. o nem. 3 ital. 3 nem. 2 ital. 16 nem. 30 češ. 16 nem. 13 češ. o nem. 10833 781 465 2104 331 740 2197 4423 9835 3743 4003 1445 18 3 1 1 1 3 1 ital. -~„ 1 srb.-hrv °'u Na avstr. reform, gimnaz. 2888 432 107 253 134 1009 361 887 1378 511 292 167 V Galiciji in Bukovini so srednje šole 1 Drugo število pomeni učenke sr. šol. Skupaj v tem šolskem letu zaprte. 84 14 5 18 10 22 59 86 34 38 19 8 424 27675 3558 1144 5560 1557 3287 (>947 5850 12856 23333 7304 urno 4183 1986 167 115437 1884. se je preselila v svojo sedanjo krasno palačo na Ringu. Še starejša je staro-slavna češka univerza v Pragi, ki jo je ustanovil kralj in nemški cesar Karel IV. leta 1348. Jezikovna ravnopravnost v ogrskih šolah. Odredbi ogrskega naučnega ministrstva od jeseni leta 1914., ki dovoljuje raznim narodom na Ogrskem lastne šole z učnim jezikom dotičnega naroda, se je pridružila meseca sušca t. 1. nova odredba, na podlagi katere se poučuje veronauk v ljudskih šolah kakor tudi v ponavljalnih tečajih teh šol v materinskem jeziku. Dovoljeno je tudi, da se sestavljajo letna poročila in druge tiskovine na ljudskih šolah z nemadžar-skim učnim jezikom obenem v državnem jeziku in v jeziku dotične narodnosti. TO IN ONO. Fr. W. Foersterjevo predavanje o vojni. Znani pedagog Fr. \V. Foerster je predaval dne 10. sušca t. I. na skupščini, ki jo je sklicala »Wiener piidagodische Qe-sellschaft« na Dunaju o vzgojeslovni obravnavi vojne v šoli in doma. Posrečilo se nam je dobiti privoljenje za prevod omenjenega predavanja ter ga priobčimo v prihodnji »Pop.« številki v polnem obsegu, kar vemo, da bo pogodu našim p. n. čita-teljem. Deset zapovedi učiteljskega stanu: 1. Kogar skuša Bog, ga stori učitelja, zato je njegov stan trnje v, a zasluge neprecenljive! Kdor hoče učiti in zapovedovati drugim, naj se uči najprej sam ter se vadi uboganja! 3. Ljubi svoje učence, poučuj jih, ne ker je to tvoj ukaz, temveč ker jih ljubiš sam! 4. Ne išči v svojem stanu samo kruha za življenje, temveč poklica, za katerega se čutiš ustvarjenega! 5. Učitelj naj ne misli, da so učenci zaradi njega na svetu, temveč učitelj zaradi njih, kajti ljudstvo je bilo vedno pred svojimi vladarji. 6. Ce najdeš med svojimi učenci talent, veseli se ga in ga varuj kakor zlato, kajti iz njega napravi moder mož modrega moža, neveden ga stori le ponosnega, ker ga ne zna buditi in vaditi. 7. Le blaga ideja naj vodi učitelja, nikdar osebnost. Ni ostudnejšega kakor pristranske slabosti, ki sodi svojega bližnjega po ugodnih in neugodnih zunanjih okolnostih ali takorekoč po obrazu. 8. Trudi se, da odgojiš značaje, ne ve-trnjake, ki se zibljejo na levo in desno, kakor ločje. Kaj pomaga um, če ni poleg njega resne volje in neomajnega moštva, ki se da rabiti zoper lastno prepričanje za vse, kar morda koristi na premoženju in puhli časti. 9. Učenje ni potrebno samo zaradi na-učenja, temveč da koristi! Samo tedaj bode možna obča blagost, kadar bomo omikani vsi ne po zunanjem, temveč po srcu, ko spoznamo besede: Ljubite se med seboj, v ljubezni je sreča, v razdvojil pogubljenje. 10. Ni lepšega od pravega učitelja, zakaj drugi izveličar je svojemu narodu. — (A. Koder v »Lj. Zvonu« 1. 1881.). Splošna šolska obveznost v Rusiji. Koresp. urad poroča: Novi ruski naučili minister Ignatijev je pričel pripravljati predloge za uvedbo splošne šolske obveznosti v Rusiji. O stanovski in narodni strpnosti je dejal, kakor poroča »Fr.-L.-St.« znani pedagog Fr. W. Foerster v Frankfurtu ob M. v svojem govoru »D i e d e u t s c h e J u g e n d u 11 d d e r W e 11 k r i e g« sledeče: »... Lepi zgled teh, ki so padli na polju slave, naj deluje na to, da si pridobi mladina sama spet več poštenosti. Kot podpora materi, kot hranitelj svojih bratov in sester, kot namestnik svojega očeta mora zoreti mladina resno v moža in v ženo. Mnogi veliki otroci naj se uče danes na veliki resnosti časa ter se dvignejo nravstveno. Sinovi in bratje, ki so prelil! svojo kri, imajo pravico, da umro v gotovosti, da njihova smrt ne pomaga polniti novih vreč denarja, pač pa da budi dobre duhove. Vse se mora zavzeti za socialni mir med stanovi. Delu.i zlasti vsakdo na skupnost z delavskim stanom, ki nosi našo industrijo! Popravimo spet vse zlo, ki se je povzročilo v preteklosti na delavstvu. Ko sem gledal, kako žrtvujejo naši delavci svoje edino premoženje, svoje življenje, sem si mislil večkrat: Zaslužili si tega nismo, pa zaslužiti si hočemo! Zato se obračam do vas, vi tisoči mladine: Bodite srčni tovariši z delavsko mladino, bodite si prijatelji z njo za vse življenje! Mislite na svoje očete, ki se bore zdaj z delavci skupno proti sovražniku! Če se pripeti, da bi se ne pripustilo delavski mladini tudi poslej pristopa v družbo, da bi se jo potiskalo v stran, potem gorje vam! S telesom in z dušo se branite proti temu! Kajti vsi so naši tovariši za danes in za vedno, ne smemo jih smatrati za ljudi nižje vrste. Vi vsi, ki boste stali kedaj na odgovornostnih mestih, spoštujte delavce, njihove vodnike in uradnike; kajti njihov pogum, njihova moč, njihova energija nam pomagajo zdaj k zmagi! Ne zapirajte jim ust, če govore tudi trdo, če tudi stavkajo! Naj glasujejo z nami, kajti zaslužili so si naše spoštovanje. Spoštujte silo njihovega prepričanja, njihovo ofenzivo, ki se izkazuje tako krasno. Brezdomovinec je danes in vedno le tisti, ki mu je za razredni patriotizem. Bojevali pa se bomo poslej proti go-rlačem, proti brezmiselnemu pavšalnemu sovraštvu napram celim narodom. Čuvajmo se pred pijanostjo zmage, odložimo bahavo samozavest, kakor da smo spravili samo mi Nenci na svet kaj dobrega in svetega ter nismo prejeli od njega ničesar! Zastaviti hočemo svoje sile za skupno socialno delo, za skupno kulturno delo vseh narodov in za razmere, ki onemogočijo novo poznejšo vojno. Naša duša mora živeti že zdaj združitev, ne sovraštva. Tako do-spenio lahko kedaj do tega, da prevzame mesto heroizma usmrtitve heroizem ljubezni. Hlastanje po sovražnostnih efektih, kakor navdaja zdaj mnoge napram ino- zemstvu, je v nasprotju z veliko nalogo našega (nemškega) naroda: da narode zopet združuje. 2e mladina mora izvesti to združitev. Inozemstvu smo neizmerno veliko dolžni za našo kulturo, tudi Angležem; zlasti v rešitvi delavskega vprašanja nam je pomagal njihov zgled. Mladini bodi sporočilo smrti z bojišča: stopajmo nazaj v življenje, pa vzemimo s seboj sveto res-nobo!« Zaupanje v lastno moč in njegova vzgoja. ».... da se okrepi veselje pri posrečeni u česa večjega, da se zbudi zaupanje v lastno moč, da se zatro one, tako pogosto kakor zavraten, energijo ubijajoči strup, srca in glavo napolnjujoče slabotne in mehkužne misli: »Tega pač ne zmorem«, »Za to jaz nisem,« »To mi ne gre,« »To je proti moji naravi« itd. Iz te malosrčne brezup-nosti, iz te bojazni pred delom, iz tega udobnega nezanimanja in tope neodločnosti hoče iztrgati — in sicer iztrgati z vzgojo do srčnega poguma in krepkega napredovanja, kar naj napravi delo za priljubljeno navado, za duševno potrebo, ki bi je ne pogrešali radi, za bistveni del njihove osebnosti — — to hoče »delovna šola«.« 'Iz »Schmidt: Grundlagen zur Ausgestal-tung des Arb.-Unterr.). V čem je bodočnost? »... (ta) ne pride z visoko donečimi programi in še manj z debelimi in učenimi knjigami, marveč samo s primernimi čini. Ne v knjigah in avtoritetah, marveč v nas, v vsakem posamezniku leži rešitev, in ni je rešitve, nego v delu!« (Dr. J. Zmavc »Ozdravljenje so-cialn. življenja«). Za samovzgojo volje priporoča W. James izpolnjevanje naslednjih treh mak-sim: 1. Pri pridobivanju nove ali pri opuščanju stare navade moraš opraviti to z vso silo in odločnostjo, kar jo imaš. 2. Ne dovoljuj si nobene izjeme, dokler ni pognala nova navada v tebi trdnih korenin. 3. Oprimi se najbližje priložnosti, ki se ti nudi, da izpremeniš storjeni sklep v de- janje, ter glej, da zadovoljiš vsako emoci-analno razburjenje, ki se zbudi v tebi napram zaželjeni smeri. Kot četrto priporoča pri vzgoji volje v drugih k prvim trem: Ne podajaj svojim učencem dosti abstraktnih moralnih pridig. (Iz »Psych. u. Erz.) Popustljivost ali strogost? »John Stu-art Mili ima v svoji avtobiografiji opombo: »Učenec, od katerega nikdar nihče ne zahteva, česar ne more ali še ne more vršiti, ne bo nikdar vršil vsega, za kar je zmožen.« Resnična beseda; in tudi jaz sem vsekakor prepričan, da je med obema učiteljevima napakama: med preveliko strogostjo in preveliko popustljivostjo, zadnja nevarnejša. Preveč popustljivosti in potrpežljivosti, vsepreveliko popuščanje zahtev razvaja in mehkuži; učenec se navadi, da nima ničesar več za resno, ker smatra isto tudi učitelj za manj vredno in habituelna otopelost je konec.« (Paulsen: »Aus mei-uem Leben«), Dijaške izletne družbe (scout-družbe) na Hrvatskem. »Pfadfinderjev« Slovenci še nimamo, Hrvatje so na svojih srednjih šolah že ustanovili »scout-družbe« (izgovori »skaut«). V »Nast. Vj. pogovarja dr. M. K i s e 1 j a k tem družbam namenjeno knjižico »M. Mudrinič: Rukovod za hrvatske djačke izletne družbe« ter pristavlja ob koncu svojega poročila te, tudi za nas upoštevanja vredne besede: »Ta pokret, ki »ustvarja novo generacijo krepkih mišic, svežega duha, poštenega srca in čvrste volje, sposobno za vsako častito in plemenito delo« (cit. iz Mudri-niča), čaka še velika in težka naloga. Nadejam se in uverjen sem, da se skonča ia vojna kakor za naš narod in za našo domovino najsrečnejše, a tudi najmočnejši zmagalec bo krvavel na žalost iz mnogih ran. Da se zaceli vse te rane na kulturnem in ekonomskem polju, bo treba nekaj decenij najmarljivejšega dela, a ta trdi posel čaka to novo generacijo. Njo je treba odgajati po principih, razloženih v tej knjigi... Sad ne izostane.« Narodni odbor za otroško delo v Ameriki. V »Napredku« poroča dr. P. Rado-s a v 1 j e v i č kot dober poznavalec ameriškega vzgojstva o tem sledeče: »V Ameriki je bil osnovan leta 1914. »Narodni odbor za otroško delo« (The National Child Labor Committe). Svoj sedež ima v Njujorku in naloga mu je, da razvija zanimanje med inteligentnimi krogi za to, da se tiapravlja zakon o otroškem delu (zaposlenosti), da pomaga ter prevzema izpraševanja, ki odkrivajo današnje prilike, da se zajamčijo dobri zakoni. Člani tega odbora so ponajveč vseučiliški in srednješolski profesorji, učitelji osnovnih šol, člani pedagoško-prosvetnih društev, sociologi, pravniki, zdravniki, duhovniki in ugledni meščani. Danes šteje nad 6000 članov, ki plačujejo letno okroglih 60.000 dolarjev. Dozdaj je dosegel ta odbor med drugim sledeče: 1. 39 držav v Združenih državah severoameriških je zboljšalo ali pa oživotvorilo nove zakone o otroškem delu ali kompulzornem izobraževanju; 2. je izdal prvi načrt uniformnega zakona o otroškem delu (leta 1911.), ki ga je sestavila komisija za uniformne zakone ameriškega pravniškega združenja; 3. je ustvaril osnutek otroškega urada (Chilren's Bureau) v federalni vladi v Washingtonu, ki ga je sankcioniral predsednik Taft dne 9. tnal. tr. !. 1912.; 4. publicira literaturo o vseh fazah otroškega dela; 5. kooperira z zdravniki, s pedagogi; 6. kooperira z društvi, ki dajejo štipendije otrokom ubožnih staršev. Kronika o svetovni vojni. »Hrv. Uč. Dom« piše: »Nemški učitelj Bertold Oton priporoča, naj zbirajo učitelji pisma, ki jih prejema ljudstvo od svojih sorodnikov in znancev z bojnega polja. Ta pisma naj prepiše učitelj v veliko knjigo, ki zasluži, da se jo imenuje: »Kronika o svetovni vojni kraja N. Po pismih in dopisnicah vojne pošte zložil N.« Učitelj bi moral spraviti v to knjigo vsako poedino pismo in vsako dopisnico z vsemi njihovimi napakami v pravopisu. Popraviti ne bi smel ničesar, nego vse pustiti, kakor je v resnici bilo. To bi bilo velike vrednosti za ljudi, ki bi čitali še po decenijah ali črez sto let. Citalci naj vedo popolnoma natančno, kako so ljudje svoje dni pisali. Ce dobi tako vsak kraj svojo kroniko v svetovni vojni, bodo imeli poznejši rodovi dovolj gradiva za spomin v pretekli dobi. No korist, ki bi jo dajala taka kronika, je še večja. Učitelji bi lahko v večih primerkih sestavili vsebino take kronike ter je poslali v središče okraja. Te vsebine iz kronik vseh krajev v okraju bi dajali sliko o tem, kaj so storili prebivalci tega okraja in kaj so doživeli v svetovni vojni. To delo bi se lahko razširilo še naprej, in dobili bi na ta način enako sliko o delovanju naroda po vsej domovini. V to kroniko bi se lahko zabeležila tudi pripovedovanja ranjencev, ki so se vrnili domov, a na koncu vojne tudi različna odlikovanja, ki so jih posamezniki prejeli za svojo hrabrost. Tudi razne slike iz vojne bi našle tukaj mesto. Gotovo je, da bi bile take kronike svetinje za bodoča pokolenja, zato priporočamo, da jih osnujejo tudi naši učitelji ter jih vodijo v svojih šolah«. (Prim. v dan. »Pop.« članek »Vojna kronika v šoli«. — Ured.). Vojna in šolska reforma. V »Information« čitamo pod tem naslovom: »Jezikovna naobrazba naše mladine se mora vbo-doče primerno izpopolniti in modernizirati, primerno bistvu države kot države narodnosti. Na bojiščih se je moralo često izkusiti, kako težko se naši vojaki sporazum-ljajo med seboj. V naši državi govore mnogo jezikov: nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski, italijanski, romunski, malo-ruski, ali v učnih načrtih naših šol — tudi v najvišjih — to dejstvo absolutno ne prihaja do izraza. Temu zistemu treba absolutno napraviti konec. Lahko se najde ključ, ki omogoči, da bodo v šolah jemali primeren ozir na v državi navadne jezike. Ce je časa in možnosti za čas trateči študij klasičnih jezikov na gimnazijah, potem se že dobi tudi nekoliko ur za učenje vsaj elementov državnih jezikov. Ob vsem če-ščenju helenizma vendar ne verujemo, da sme grški jezik zahtevati prednost pred državnimi jeziki, ki v miru spajajo narode, a na bojišču vsaj omogočajo izpremenja-vanje misli med sobojevniki. Tudi potreba enotnega občevalnega jezika je dokazana po vojni. Kateri jezik naj bo to? Naj se poizkusi plebiscitom. Za plemeniti jezik Helenov se ne izreče večina jako pametnega in praktičnega prebivalstva naše države!« Štajersko učiteljstvo v vojni. Do konca prosinca 1915. je bilo od štajerskega učiteljstva pod orožjem 711 oseb, in sicer 222Slovencev, 489 pa Nemcev. To je skupno 36% moškega učiteljstva na Štajerskem, vendar pa so se ti % zdaj že zvišali. Dijaki obdelujejo polje. Naučna oblast v Dalmaciji je odredila, da morajo dijaki višjih razredov srednjih šol pomagati pri obdelovanju polja in njiv. V Dubrovniku je šolska oblast odredila, da mora 20 gimnazijcev iz treh zgornjih razredov v času od 19. do 25. aprila opravljati poljska dela na občinskem zemljišču v Cibači. Pri delu nadzorujejo dijake profesorji. Na mesto gimnazijcev stopi 25. aprila 20 gojencev navtične šole. Ti so opravljali poljska dela do 2. maja. Češka »Matica školska«, ki ima v Cehih iste cilje kakor Družba sv. Cirila in Metoda v Slovencih, je imela leta 1914. dohodkov 832.892 K, stroškov pa 1.146.099 kron, torej primanjkljaja 313.117 K. Za šole je izdala 726.000 K, za šolske podpore pa 53.000 K. Matica je vzdrževala 60 ljudskih šol na Češkem, 13 na Moravskem in 11 v Šleziji, gimnazijo v Orlovi in žensko obrtno šolo v Prachaticah. Podpirala 45 šol na Češkem, 21 na Moravskem in 11 v Šleziji. Te šole je obiskovalo 15.000 otrok. Češki listi so nabrali za Matico v celem 23.925 K. Vseučiliška predavanja v vjetniškem taboru. V S o 11 a u u na Hanoverskem je vjetniški tabor za Belgijce, kjer je med vjetniki dosti vseučiliških profesorjev in dijakov. Nekaj časa sem imajo v tem taboru redna predavanja in sicer v juridični, filozofski in teološki fakulteti, kakor tudi v trgovski višešolski stroki. Medicinske fakultete ni, ker potrebujejo zdravnike drugod. Predavanja se više redno ter jih ob-držujejo redni in izredni profesorji štirih belgijskih univerz. Tako imajo dijaki priliko, da nadaljujejo svoje študije. Vodstvo te »Universite du Camp de Soltau pour les Prisonniers« upa, da spravi svoje gojence tako daleč, da bodo mogli polagati redne izpite ter doseči diplome. Tudi srednješolski pouk se vrši v taboru ob veliki udeležbi. »Knjiga enorokega«, ki jo je spisal Geza grof Z i c h y ter je doživela že peto izdajo, je postala v današnjem času ena najaktualnejših. Grof Zichy, sam le z levico, razpravlja v njej, kako se je lahko navaditi, da se opravlja vsa dela le 7, levico. V kratkem izide te knjige šesta izdaja, ki jo misli pomnožiti enoroki pisatelj še z dodatki, kakor jih je našel že prej med orgskimi eno-rokimi. Tako je opazil, da so iznašli enoroki ogrski poljedelci sami protezo, ki je lastnonapravljen futeral iz usnja ali iz lahkega lesa. Na to držalo si obešajo enoroki obroče in orodje, s katerim opravljajo poljska dela. S pomočjo te ogrske proteze tudi kopljejo, plejejo, orjejo in kosijo ter opravljajo vsa dela, ki jih je mogoče delati navadno le z dvema rokama. Prihodnji izdaji svoje knjige »Buch des Einarmigen« priloži grof tudi slike te proteze pri delu. Iz žalosti v smrt je šla žena okrajnega šolskega nadzornika iz Zboro\va v Galiciji, begunka Marija Kordydyka, ki se je pri Trofajahu na Štajerskem obesila, ker od začetka vojne o svojem možu ni nič več slišala. Muhe prenašajo bolezni. Še v vsaki vojni so nastale velike bolezni. Muhe pa so silno nevarne prenaševalke bolezni, zato se bo letos treba posebno skrbno čuvati muh. Na Dunaju se že razni vscučiliški profesorji trudijo, kako pregnati mušjo nevarnost. Dognali so, da tiči poglavitna nevarnost v tem, da se muhe drže gnojnih kupov, stranišč itd. in da od tam prenašajo bolezni na ljudi. Naj bodo torej ljudje po-svarjeni, da se bodo čuvali muh. Pokončujte muhe! Željno pričakovani topli dnevi odpirajo v naša stanovanja zelo nevarnemu sovražniku našega življenja duri. Muham se nikdo ne more odtegniti. Amerikanec Jackson je izračunil, da muhe v dobi ene generacije zamorejo umoriti štiri milijone človeških bitij. Če pomislimo, kolike množine bakterij le ena sama hišna muha prenaša, pač lahko presodimo nevarnost teh hišnih soprebivalcev. Od teh bakterij je imenovati zlasti one kolere, griže, koz itd. Muhe se silno naglo množijo. Zato nas sili samoobramba, da ta mrčes z vso močjo zatiramo kolikor le mogoče. Zlasti pouk v šoli lahko to vojno zoper rnulie izdatno pospešuje. fflf Današnja Številka obseže 50 strani, lan DaIIa v Schonbachu Jall D«ld pri Chebu, (Češko) :-: slavnoznana in najbolj solidna trgovina glasbil svetovnega glasa. :-: Priporoča rgg. učiteljem svoje izvanredne koncertne in orkestralne gosli, viole, cella, base, citre, kitare prve vrste, glasbila na pihala ogod-nega glasa, ki se prav lahko izvaja, potem lesena in plehasta glasbila. Mojstrske gosli s krasnim lokom in leseno skrinjo pošilja s poštnim povzetjem za 18, 20, 24 ali 30 kron. — Ceniki zastonj in franko. Najceneji direktni vir kupovanja! — Vsa glasbila se ceno, točno in dobro popravljajo! — Stare gosli in cella se izmenjujejo za nove! — Prodaja gramofonov in gramofonskih plošč! — Na tisoče priznanj od strani glasbenikov in učiteljev priporočajo naša izvrstna glasbila. —^ Akvarelne in tempera barve, Gunther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne barve prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-ševitosti in trpežnosti vse doslej znane izdelke. : Najprikladnejša znamka za šolsko rabo : Giinther Wagner-jevi tekoči tuši prevladujejo svetovni trg! Gospodom učiteljem risanja so na zahtevo napleski (namazi) in cenik na razpolaganje. GUNTHER WAGNER, Hannover in Dunaj X/l. Obstoja od 1838.1, —t 40 odlikovanj Cenjenemu učiteljstvu in slavnim okrajnim Šolskim svetom pri« poročamo v obilna naročila vse predpisane šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne in druge zaloge, poštne in druge tiskovine za šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih šolah, učne načrte, razne napise na lepenki itd. - Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno in poštnine prosto. - Vsako leto izide ,Ročni zapisnik' z osebnim statusom in imenikom vseh šol po slov. deželah. UČITELJSKA mmunsk V LJUBLJANI registrov, zedi-uga z omej. zavezo Frančiškanska ulica 6.