ŠE EN DOKAZ ZA RABO SLOVENŠČINE V JAVNOSTI
Soglašam z vsemi dokazi, ki jih je v članku Zakaj zatajujemo svoj materni jezik? navedel J. Toporišič (JiS 1969, št. 6. platnice), in podpišem sklep: »Mislim torej, da mora Slovenec, posebno pa njegov poslanec in zastopnik sploh, v večnarodnostnih zborih govoriti le slovensko.«
Naj dodam še en dokaz, da moramo Slovenci s slehernim Jugoslovanom govoriti slovensko I Pred kratkim me je obiskal neki znanec iz Pule. Ta prijatelj, sin slovenskih staršev, je bil rojen v Zagrebu, kjer je tudi dokončal vse šole. Od staršev se je naučil toliko slovenščine, da kar zadošča za navaden pomenek s Slovencem, medtem ko hrvaščino obvlada kot rojeni Hrvatje. V pogovoru z menoj se je ta znanec doslej vedno trudil, da bi govoril po slovensko, kar mu je precej uspevalo, le barva posameznih samoglasnikov in intonacija je bila šepava. Ob letošnjem srečanju pa mi je takoj v začetku izjavil, da bo odslej govoril samo hrvaško, tudi v Sloveniji, da ne bo žalil slovenščine in slovensiiih ušes s svojo klavrno izgovorjavo slovenske besede! »Ko po radiu in televiziji slišim, kako nekateri Slovenci hočejo v javnosti govoriti srbohrvaško, resnično (rpim in se sramujem! Kako lep je vsak jezik iz ust tistega, ki ga resnično zna, in kako žalosten je iz ust tistega, ki ga ne zna! Zato bom odslej vedno govoril samo hrvaško.«
Moram reči, da so me te besede docela prepričale in dam prav svojemu prijatelju s Hrvaškega. Slovenci, ki hočejo govoriti v tujem jeziku, četudi bi bil slovanski, naj pomislijo, kako težko nam dene, če slišimo tujca, ki lomi in mrcvari slovenščino, da komaj uganemo, kaj hoče povedati. Prav tako mora biti neprijetno neslovencu, ko posluša Slovenca, ki brez potrebe uporablja tuj jezik, zlasti še v naši domovini. Ce že moramo v tujini poslušati tuje jezike in jih uporabljati, da se sporazumemo s tujcem, naj bo doma drugače. Pokažimo vsem neslovencem lepoto in blagoglasje slovenskega jezika, tujo besedo pa uporabljajmo le takrat, če se drugače ni mogoče s tujcem sporazumeti. Menim, da bomo s tem najlepše izpričali svojo narodno zavest, svoj ponos, pri neslovencu pa dosegli spoštovanje. Se vedno velja: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Jože G r e g o r i č Krka
224