p GLASOVA anorama ;KRANJ, 15. DECEMBRA 1962 ŠTEVILKA 49 Ob 20. obletnici AFZ Kako so delale V Kranju so prejšnjo soboto gostovali pevci in plesavci iz Subotice, ki so kranjskemu občinstvu prikazali nekaj poskočnih kol in za peli izbrani venček bosanskih, srbskih in madžarskih narodnih pesmi 7A11A 17 JI V flll 111 *eseniški ™*™™*<> se {zl razmerje je globus •glOi Zakonska ponudba glo, Za enaindvajsetletno maroško princezo in sestro maroškega kralja Hasana HI naslednji dan poročal vati- T «,„,i.«r „.„ j_ . , . ,. , „ , _ Lailo- Neznro, menijo, da Bo kansKi list >>Osservatt>re Ro<-__. . ___"L, Y~. ■_ , mano- in zapisal, da je bilo tisto, kar je papež slišal- »božji glas-, ki ga jc spoznal tako jasno, kakor zapažamo prvo spomladansko cvetje spomladi. Papež se je odločil, za sklicanje koncila čez. no«. Mudilo- se mu je. zakaj efe-primerjamo priprave prej- _ » . finjega koncila, je papež Pij iepO Vedenje IX, razmišljal dvajset let, preden je leta 1896 sklical zadnji koncil v Rimu. Sedanje priprave so tekle samo nekaj več ket dve leti. postala nevesta aižir. predsednika vlade Bes Bela. Pct-i»štiridesetletni Ben Bela se je medtem, ko je k* zaprt na francoskem atlantskem otoku Aix, seznanil z nek« Švicarko, ki so jo dolgo štel* za bodočo prvo ženo Alžirije. Bivši britanski laburistični prvak Atlie je na nekem strankarskem sestanku pojasnil svojo dolgo 10-letno parlamentarno delo in primerjal britaski zgornji dom s spodnjim. Rekel je, da se poslanci v britanskem zgornjem domu lepše vede j* kot v spodnjem, v katerem je bil 79-lfctni Atffe poslanec do leta 1955. V zgornjem domu — trdi Atlle — nihče nikoli ne prekinja govornika in lordi nikoli ne dvigajo nog na poslanske klopi. Vendar je Atlle resnici na ljubo moral priznati, da v zgornjem domu veliko bolj pogosto lahko vidi Iordn, ki med razpravo mirno spi. Božja resnica Vzačetku priprav je papež napovedal, da bi koncil moral' razpravlja-ti o enotnosti cerkva. Pos5*i- Politični dvoboj Članka bolivijsfcega parlamenta Rosa Dolz je poklicala voditelja vladne stranke Armanda Baseopa na dvoboj, ker jo je ta izključil iz stranke. Ker se Baseop ni odzval povabilu na dvoboj, je užaljena Rosa izjavila, da je vsem ljudem zria-no, kako odlično obvlada orožje in se je voditelj stranke prestrašil, da bi stopil pred njeno cev. šali naj bi najti osnovo za enotnost z ostalimi, verskimi ekuprestmi, ki jim je skupni verski nauk krščansi.vo. Vendar je v teh prizadevanjih papež v pripravah naletel na nasprotovanje cerkvene, predvsem pa vatikanske visoke duhovščine, takrf da je leto dni pozneje v papeževi okrožnici vernikom govoril samo %e o enotnosti rimske cer-jkve. S prizadevanjem razprave o enotnosti cerkve z osta- Zakonska razveza Bivši generalni konzul ganske republike v New Verku jc pred sodiščem v ganskem glavnem mestu zahteval zakonsko razvezo s svojo drugo ž?no, ki je po rodu Ama ka, ker se je prva i. na ganskega porekla, ki so j« pred petnajstimi leti razglasili za pogrešano, zopet pojavila. i. -tule. neur< j-.r.c, čeprav ?e jc pojavljala sfcoraj na vsakem cerkvenem zboru ko£ osrednje vprašanje. Tudi na letošnjem koncilu je prišel stari spor v cispredje. Nemški, francoski, holandski in avstrijski škofje zahtevajo več pravic in večjo samostojnost, v odnosu do vatikanske stolice. Reformatorji, ki s«> jim na čelu nemški kardinali, predstavljajo enoten tafc»r. a.. n ;\-!-: aro' sto ti o kor.-se.. \ olivni iialijanski škofje, ki jih vodi kardinal Ottaviani, ki vztraja« zavračajo kakr-tnelaetir »psem*n»be hv se držijo cerkvene dbktrme koC p>-jarac p!.".ta. Eni bi želeli- nadomestiti, kar niso uspeli škofje na prejšnjih koncilih, drugi pa bi želeli zadržati vse 'po starem. Prvi pravijo, da je skrajni ras. da izenačijo škofije, kar bt na t* način zmanjšali- število- italijanske večine; ki je večina samo zaradi tega. ker so v Italiji škofije zelo majhne. Težnej Uatfm so- močne. Želijo imeti bolj prešle roke. Pritožujejo se, da sa. navadni »papeževi uradniki-- v provinci. O kančkaj pomemk-nejši stvari odločajo, v Vatikanu — običajno nižji cerkveni administratorji, ko± so. škofje. Škofje želijo doseči udeležbe pri odločanju o verskih stvareh in a- cerkvi: Predlagajo tudi drugačen, sei-sta» rimske stolice, kjer je trenutno 20. — 30 italijanskih kardinalov. Osem tednov mila je že osem tednov od začetka koncila. V začetku je prevladovalo, mi.djenje, da bosta zadostovala dva ali tri zasedanja, predi kratkim pa je neki belgijski: kardinal- izračunal, da bo koncil trajal- najmanj 12 let,, če bado taka zavlačevali i n če bodo povsod takšne raz-like v obravnavanju posamezni lx- točk. Do sedaj so od: 70 točk, ki so jik postavili pred koncilij. razpravljali samo o štirih. Vendar koncil v bistvu ni vodno resen. Nekateri škofje so se že čez glavo naveličali učenih govorov in razprav v. latinščini. Posebno tisti, ki. latinščine ne obkladajo dobro. Kardinal Ottaviani je izostal nekaj. dni. Podobno gesta je napravil severnoameriški kardinal. Cushing, ki se je vrnil v Boston. Svoj odhod je tako obrazložil: »Ne razumem latinščine in se zaradi tega dolgočasim. Svetemu očetu sem predlagal, naj mi na moje stroške preskrbi prevode. Če bo papež igprejel moj predlog se bom, rad vrnil.« Sprejem v knjižnici -i dosedanjimi srečanji najvišjih vrhov katcii-ike cerkve je bilo politično najbolj zanimivo sre- čanje papeža s poljskim kar-dinalom Štefanom Wyszyn-skimv Papež ga je odpeljal v svojo privatno knjižnico; fcjcr običajno sprejema visoke goste (v knjižnici- je sprejel tudi mater ameriškega pred-- :a.vika Kennedyja), ko je kardinal iz vljudnosti prišel na obisk že pol ure pred napovedanim časom. Po razgovoru je rezultat pa-peževe avdienee sporočil karei'^;!, j v tajnik. Papež je priznal nekoč nemško ozemlje med Odro in Niso za poljsko, ki so ga Poljaki po mnogih' stoletjih zopet dobili nazaj. Papeževo izjavo so na Poljskem odobravali, » Zahodni Nemčiji pa obsodili. »Frankfurter Ailgemeine- je papežu očital, da ponavlja »poljek s politična gesla?-. Nemška duhovščina je namreč v svojih nagovorih vernikom govorila o »krivični meji- na' Odri in Nisi., kardinal Wyszynski pa je jjoljskim vernikom pridigal: »Dobili smo vrnjeno, ozemlje naših pradedov, ki so nam' ga-s silo odvzeliv« SO • • • »Čeprav degaullizem nima pr.ogrj.mx, htm cilje t ki jih uspešno /jstvarja.* Andre \Ialraux, francoski minister »Miiijenjel da bi lahko združili točnost jra.ncoshih.Zx-kanov \ točnostjo- nemških uradnikov, je bUzna^* Alwin iHinehmaier, predsednik nemške iiidnstrije in trgovini* »Dus.e% mm ki grad' Nevrc' gradov' bolni sa ljudje, v oblakih. ■ h, ki a- teb Psihiater p.i ..; račun obeh pobira na]emnh%o.« Bernard Brcnn, državni sekretar bri- tu^nsfcegra ministrstva za zdravsivo »7 iko imenovana življenjska ■■aven je temnica brez rese:1!, poostrena ?. množično temnico in z mehkimi Jeiišči. < Alberto Moravia, iialijanski književnik »Poročila sc bom prihod :;. Veta 7. aprila v Parizu, hnena moža, s katerim se bom c mazila pa se ne morem [oil-dati.* Javne Mansfield, ameriška filmska igravka »Odpotovati na druge plx<-nc:ei Ne, nikakor! Zakaj bi zapusiili to celino, kjer :e iako lepo živu* Winston Churchill, bivši britanski premier • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • BRNO -P 2500 km po Avstriji in Čehoslovaški Zapiski in spomini z naše poti po Čehoslovaški so nujno povezani z namenom te poti — s študijskim pregledovanjem muzejev in arheoloških najdišč. Sicer sem to že večkrat omenil, S me vedno skrbi bravec teh zapiskov, ki se mu moram opravičevati, ker zanj morda prevečkrat omenjam arheologijo in muzeje in premalo druge reči, ki bi ga zanimale. Še enkrat Zatrjujem, da so tudi mene mikale te druge stvari in bi si prav rad ogledal velesejem v Brnu ali kako modernejšo (in zanimivejšo?) plat mesta, toda čas je bil naš gospodar in namen nas je siiil drugam, v drugačno okolje in k drugim stvarem. skoro zgrajeno novo gledališko stavbo. Tu so bili še naši vodnik: in gostitelji, ki so nam hoteli čimveč, čim hitreje in čim . .. lahko si predstavljate kako je z vami, kadar dobite v geste sorodno dušo-. Gostitelji — asistenti akademije — 6» nam hoteli razkazati vse. To je pa seveda preveč in za kratko opisovanje je celo preval' tisto, Jcar sem sam videl. 2e tako sem zadnjič izpustil opis takega najdišča, kakršno je v Mikulčicah na Moravskom. Zavzema 50 ha zemljišča in pokriva veliko gradišče — mesto, ki je povezano z za-padnoslovanskimi knezi — Mojmirom I. Rasiislavom in Svatoplukom. Danes varujejo ostanke arhitekture iz 9. stoletja (sakralna arhitektura, knežji dvorec in drugo) nove stavbe, ki so podobne letal-sk:m lopam! Razen golih ar- hitekturnih ostankov je v nekaterih lopah iz betona in železa vrsta vitrin, kjer so shranjeni predmeti, izkopani na kraju samem. Tako nastaja na kraju izkopavanj muzej z več stavbami. Izkopanine na vsakem koraku fz Brna so nas peljali na ogled izkopavanj v Stare Zamkv u Lišne, kjer je ugotovljena velika naselbina, naseljena skoro nepretrgano od mlajše kamene dobe pa vse do 11. stoletja. Arheologi postavljajo na td mesto iz pisanih virov znanp mesto Veljgrad. ki je bilo pomembno v času, veliko-mo-ravak« države in verjetno predhodnik današnjega Brna. Se toliko bolj pa so ponosni na to odkritje, saj z njim dokazujejo preteklost Moravske, ki ji prejčnji šovinistični režimi nikoli niso priznavali svoje lastne zgodovine. . Se eno najdišče je, mimo katerega ne morem melče. Verjetno ste že kdaj slišali o najstarejših kipcih, upodobitvah boginje plodnosti, o tako imenovanih Venerah. Najznamenitejša je figurica Willendorfske Venere; mi pa smo šli v kraj, kjer je doma Cgled vsakega mesta zahteva veliko časa in tako nisem utegnil v daljšem obhodu spoznati Bratislave in Nitre. pa tudi Brna nisem pregledal do potankosti. Površen ogled z ogledom muzejev se mi zdi pa še vedno boljši. Brez poznavanja preteklost; so tudi današnje značilnosti nekega mesta brez pomena, ker niso trdno zasidrane, ker obiskovavec ne spozna zgodovinske pogojenosti razvoja mesta in tako ne Čuti pravilno utripa mesta ;v moderni dobi. Z gradu, ki kraljuje nad današnjim vele-sejemskim Brnom, sem zrl na novo razstavišče ob robu mesta, hkrati pa je iz grajskih zidov za menoj dihala preteklost. Masiv gTajske stavbe je skrival srednjeveško kasemate, kraj trpljenja neStetfh redov in neštetih pri pa in'kov raznih narodov, ki so so borili za osvobojenje izpod avstro-ogrskega orla. Groza bližnje preteklosti je Štrlela iz bodic bodeče žice, k; v spomin na okupatorja še fianes ni oastranjena z nekaterih dolov grajskega obzidja. V notranjosti gradu priča o borb: proti okupatorju Mu-eeum odpora. Ceiko steklo as are i velesejemskemu delu je vabil stari del mesta z mnogimi mika- nimi os'anki gotske arhitekture, baročnimi palačami in pala'ami iz preteklega sto-let:a. Na.-; gospodar »CAS« napa j« p-j,;.t:l samo bežen ogled -in ni hotel ugoditi že-Tam posameznikov. »Co e žklo« no presto) — »Kaj je to steklo« — je bila razstava.- ki bi jo bilo vredno podrobneje pregledati, saj je prikazovala nastanek in razvoj slavne češke steklarske industrije. Ogled te razstave smo nadomestili deloma s pregledovanjem izložb trgovin porcelana in . stekla, kar pa ni bilo enakovredno. Marsikdo me je tudi spraševal, če smo na tujem gledali kak film. Kje pa! Kje naj bi vzel tisti dve uri in pa še tretje pol, da bi si npr. v Brnu izbral ustrezen film, v enem izmed 21 kinematografov. Gledališče? Tudi ne, pač pa smo mimogrede videli že Mesto Brao z delom razstavišča, kjer vsako leto razstavlja »Veštonicka Venuše«, češka Venera iz Dolnich Vestonic in je stara okoli 25.000 let. Ze če bi našli samo ta kipec, bi najdišče zaslovelo po vsem svetu., toda tam so našli še 116.000 drugih predmetov. Po knjigah sem si predstavljal te kipce precej večje, v resnici pa je tako majhen, da bi ga otrok lahko skril v pesti. Pred lati je izkopavanje prenašala celo britanska televizijska mreža in bilo je kaj videti. Pod nami — kakih 6 do 8 metrov globoko v zemlji — so' ležali mamutovi okli in kosti dobesedno na kupu. Predmetov namreč ne poberejo takoj, ko jih izkopljejo, ampak jih ohranijo toliko časa na najdišču, dokler jih dokončno ne prouče. Ce je potrebno, jih čez zimo ponovno zasujejo in nato naslednje leto oigrnajo nasuto plast zemlje ter nadaljujejo z izkopavanji. V vasi, kjer je se jež izkopavanj (arheološki InStrtut CSAV iz Brna) imajo urejen tudi maiben muzej z nekaterimi orie'na'nim: predmeti, medtem ko rso dragocenejši npr. »Veštonicka Venuše« pokazani s kopijo. Po Ogledu to zbirke sme šli v vas in se udeležili vaškega praznika. Ze ko smo se peljali skozi vas do najdišča, smo občudoval: sprevod deklet in fantov v narodnih nočah. Vaška veselica »jazaj grede so nas obko-lili in nas vabili praznovanje in ples. Plesišče je bilo pred gostilno, ograjeno samo *z vejami, po tleh pa do gležnjev v vedno več držav prahu. Posebno vztrajno so vabila na ples vaška dekleta v narodnih nošah, in kdor se le ni mogel izmuzniti, je moral plačati vstopnino. Le majhni skupinici se nam je posrečilo uiti v gostilno, kjer pa smo doživeli pravo »ploho«. Veseli meščani so nam od vseh strani ponujali vrčke piva, prepevali in nas kmalu odtajali. Veselje se je se stopnjevalo, ko so zvedeli da smo Slovinci (Slovenci) in tudi mi smo kmalu nadomestili zamujeno. Ali si lahko predstavljate naše presenečenje, ko smo na vsaka dva vrčka piva dobili enega zastonj. Šofer Sandi je zaman priganjal k odhodu. Nikakor ni mogel zbrati vse ek'pe skupaj in odhod se je zavlekel že za debelo uro, zakaj polovica udeležencev ekskurzije je bila v gosteh pri domačinih in se mastila s pečenimi goskami in drugimi domačimi dobroiami. Končno je Sandiju le vspelo zbrati vse skupaj in končati s prijetnim obiskom v rojstnem kraju »Vesten cke Venuše«. Pozno ponoči smo se vrnili, v Brno. Preden sva šla z Aeijem spat, sva poslušala še neuradni koncert plesne glasbe, ki je povsem drugačen in modernejši mimo tistega, ki ga odda>a brnski radio (vsaka soba x hotelu ima svoj sprejemnik). Nasproti hotela in najine sobe je plesna dvorana, kjer so se vrteli ob zvokih jazza — in seveda tudi brez tw:sta ni šlo. Pot v Prago Drugo jutro pa zopet na pot, ki nas je vodila v Prago, naš zadnji ciljna Cehoslovaškem. Brez postanka smo se vozili mimo 6tarega mesta Jihlave — opa-sanega s srednjeveškim obzidjem — do Kutne hore. Tam smo se ustavili in si ogledali že omenjeno najdišče Bvlani, v samem mestu pa mestno hišo. kjer so še ohranjeni prostori romanske kovnice denarja, in Jeneooinovo galerijo 6lik. V poslovalnici CEDOK (turistična agencija) eo se nas ustrašili in le prvi so dobili opis mesta in njegove zgodovine. Se ta ubogi prospekt je tiskan na slabem papirju na vsega dveh straneh. Zaman smo tudi spraševali po stari domači gostilni, kjer bi lahko dobili »gulaše-vo polevko« in pivo. Dolgo smo pohajali po mestu in končno le našli nekaj primernega za naš žep. Tudi mimo Caslava smo brzeli z nezmanjšano hitrostjo in pustili za sabo kosti prestavnega Jana Žižke, ki so jih našli v tamkajšnji cerkvi. Potem pa smo gledali samo še naprej in pričakovali sre-' čanje z »zlatim mestom«, kakor Čehi imenujejo svoja glavno mesto. Končno smo zagledali VItavo in se ustavili* blizu čudovitega Karlovega!' mostu. Veselo pričakovan jo' nas je kmalu zapustilo. Ni prenočišč! •£ ANDREJ PAVLOVEC 1 je Najmodernejše evropsko letališče - „Izgubljeni potniki" - 25 tisoč radovednežev Spomnimo se samo nekaterih karikatur v zvezi z ljubljanskim podvozom, ki so kazale izgubljenega pešca sredi vseh označb in znakov. Splošno mnenje je bilo, da je sedanje križišče cest pri podvozih manj pregledno, da se vozniki, kolesarji in pešci po »brezmejnem« številu semaforjev ne znajdejo, čeprav bi moralo biti prav obratno. No, tako hudo vendarle ni. Se večji in veliko težje prebavljivi problemi pa se pojavljajo na najmodernejšem letališču v ETtpi - pariškem Orlyu. Časopis »Ex-rrcsse« je v svoji karikaturi prikazal pravi labirint stopnišč in hodnikov s številnimi napisi in puščicami, sredi katerih leži izmučen potnik, ki v znak svoje kapitulacije pred to »urejenostjo« dviga bel robec. Uredništvo je razen lega sporočilo še naslednje: »Poslali smo našega risarja na Orly. Kljub največjim težavam mu je uspelo pos-ati risbo. Od t'stega trenutka ni o njem ne ruha ne sluha.« Čas pastiric je prešel Projektanti so doživeli že vel'i:-j kri.ik na račun nepreglednosti in zmešnjave, ki jo je deležen nor-ma!n: potnik v tem tehničnem čudu. Dohod do letal so hoteli skrajšati na najmanjšo mero. Da se potniki ne bi zbirali v čakalnicah družb v mestu in se nato skupaj s stevvardeso prepeljali k letalu, so ustvarili najkrajšo zvezo letališča z mestom, tako da so avtomobilsko cesto Pariz — Fontainebleau speljali točno pod glavno zgradbo in tako potniki lahko pridejo do letališča posamič, kakor pač prihajamo na železniško postajo. Toda Pariz je mesto, kjer postaja gost promet že prava turistična privlačnost in letališče zato ni ostalo neprizadeto. Avtobusi, ki skrbijo za zvezo, odhajajo izpred pariške železniške postaje točno po napovedanem zaporedju — vsakih 15 minut, na letališče pa prihajajo vedno prepozno. Zaradi gostega prometa traja vožnja od 30—70 minut. Potnikom se seveda nato vedno mudi in čimprej bi radi prišli do svojega letala. »Cas pastiric, ki vodijo svoje črede, je minil«, je s tem v zvezi dejal glavni inženir Franeoiso Dedier. Vsak potnik mora sam najti svoje letalo, kakor najde na železniški postaji svoj vagon in zato je na letališču veliko svetlobnih znakov, puščic in napisov, ki naj bi ga usmerjali. V naglici po navadi ljudje izgubijo glavo in tekajo sem in tja med brezštevilnimi hodniki, stopnišči, čakalnicami, garderobami, carinskimi kontrolami in drugimi nevarnostmi ter iščejo izhod k letalu. Se večje težave pa povzroča ogromna množica turistov in radovednežev, ki se jih nabere dnevno okoli 1Q tisoč in predstavljajo za potnike resnično oviro. Ob nedeljah jih pride tudi do 25 tisoč in potniki so videti kot nezaželeni komol-čarji (v prvotnem pomenu besede). Kaj je takega wr aj privablja tisoče v to ogromno zgradbo, kjer so projektanti mislili na vse, samo na brezglavo vihrajoče potnike ne. Ogromna, skoraj 450 metrov dolga dvorana ima tako debela okna in strope, da se v njej ne sliši ropot reaktivnih letal. Vgrajene ima posebne filtre iz oglja, ki vsrkajo vse vonje in slab zrak. Razmeščeno je 2900 zvočnikov, ki posredujejo informacije zelo tiho (zaradi razrvanih živcev potnikov). Vsak izmed 400 uslužbencev ima svoj žepni radijski sprejemnik, s pomočjo katerega sprejemajo obvestila. Letališče ima tudi lastno televizijsko omrežje in 200 televizijskih sprejemnikov omogoča kontroliranje vzletišč in vstopanje potnikov. K letališču spada tudi vse udobje, ki ga nudi potnikom hotel ali pol ducata restavracij in barov. Kino dvorana ima 270 sedežev in je izdelana v 6ijajni konstrukciji v zelenem steklu. Razen tega je tam tudi bolnišnica z zdravnikom in psihiatrom, otroški vrtec, kopališče in kapele za pobožnejše potnike — vse v najmodernejši tehnični izvedbi. Uprava letališča je kljub kritikam z novim letališčem zelo zadovoljna, čeprav zaradi naštetih težav samo francoska letalska družba »Air France« izgubi dnevno po tri potnike. Glavni inženir Dedier pravi: »Nismo krivi, če so letalske agencije do sedaj že toliko razvadile svoje potnike, da ne znajo več' samostojno misliti.« Državniki petih vzhcdnoevrop-kih držav so sklenili v vzhodni Evropi zgraditi naftovod, ki bo eden največjih na svetu. V Mčskvi, Pragi, Varšavi, Berlinu in v Budimpešti se je zbrala skupina inženirjev in tehnikov, ki bo izdelala načrt za ta veliki projekt. Naftovod bo dolg 4.500 kilometrov. Iz naftnih polj ped Uraleaa bodo »tekoče zlato« pošiljali na Poljsko, Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo in na Madžarsko. Naftovod bodo speljali pod rekami Volgo. Dcaom, Dajeprcm, Vislo in Donavo. Največje težave pa povzročajo priprave zemljišča preko gorskega masiva Kr patov Zanimivosti PRANJE AVTOMOBILOV NA TEKOČEM TRAKU V Londonu je začela obratovati prva avtomatizirana pralnica avtomobilov, v kateri lahko operejo na uro 250 vozil. Da bi se stroški 25 tisoč funtov obrestovali, so strokovnjaki izračunali, da mora iti skozi servis najmanj 8000 avtomobilov mesečno. TOKIO - DESET MILIJONOV PREBIVAVCEV Število prebivavcev Tokia je že doseglo število deset milijonov. 1. maja letos je bilo namreč v glavnem mestu Japonske 9,858.000 prebivavcev. V mesecu aprilu se je rodilo 80 tisoč novih meščanov ali vsake pol minute eden. NOVA RUSKA MESTA Državni inštitut za gradnjo in urejevanje mest v Sovjetski zveri predvideva, da bi do leta 1980, to je v manj kot 20 letih, zgradili reč kot 100 novih mest. Prenekatera med njimi bodo prava velemesta. Največje število teh mest bo zgrajeno na območju ruske federacije, ostali pa v Kazahstanu in Tadžikistanu. Posebno se govori o dveh novih mestih v vzhodni Sibiriji, ki sta že dobili svoji imeni — Uluj in Kritovo. Gradili bodo na predelih, na katerih je danes še neprehodna tajga, v obeh pa bo takoj prostora za 203 tisoč prebivavcev. Zanimivo je, da je Sovjetska zve^a že nekaj časa na čelu seznama držav z najmočnej'o stanovanjsko izgradnjo, p.i ob tem tudi z najnr>čnej-šo gradnjo mest. V Sovjetski zvezi zgradijo približno letno 15 stanovanj na tisoč prebivavcev, medtem pa ta številka v ZDA variira med 7 in 9, v Zahodni Nemčiji pa znaša okoli 10. Zato ni čudno, da v Sovjetski zvezi v posameznih desetletjih zrase največ novih mest. Od oktobrske revolucije do danes je SZ dobila skoraj tisoč popolnoma novih mest. Srajce za nespečnost Za ljudi, ki zvečer ne morejo zaspati, so v Nevv Yorku začeli predajati posebne spalne srajce. Vonj spalnih srajc učinkuje na živčni sistem tako ugodno, da ne-spečneži takoj zaspijo. Nekaj besed o »dancingu« v Kranju Zabav na višji ravni SLab glas je kranjskim gostincem pred tremi meseci zadal prenekalere skrbi in po-mksleko. Sicer pa, kaj ludi ne bi. Kavarna hotela >-Evrope«< je namreč postala zahajaliače m zbirališče kranjskih posto-pačev, ki so biii brez smisla za zdravo zr.bavo. Kaj si je mislil gest — tujec, ki je zašel v kavarno? V" kavarno je zato prišel enkrat in edinkrat. Na ta način je kavarna izgubljala goste in glas o raz- vpitem lokalu v Kranju se jc vedno bolj širil. Uprava hotela »Evrope« si je dolgo belila glavo z rešitvijo %ega problema in jo tudi našla. V oktobru so pričeli z adaptacijo kavarne in 28. oktobra je bil v Kranju odprt nov lokal »dancir.g«. Naziv je tuj. pomeni pa ples. čemur rstreza tudi sam lokal, saj je le-la nekaj med kavarno in barom. Z novim lekalom je podjetje prevzelo nase novo Da bi se gostje počutili kar najprijetneje, so pred »dan-singom« uredili tudi garderobo. Lepo urejen lokal, prijetna glasba in nasmejani obrazi so pojem za marsikaterega gostinca. Da je prav tako vzdušje uspelo ustvariti kolektivu hotela »Evropa«, je za nas vse« kakor razveseljiva novost. obveze in geslo: gost naj se zabava tako. da ne bo motil zabave drugih. Upravičeno lahko trdimo, da jim je uspelo, saj se prvi uspehi kažejo že sedaj. Razveseljivo je dejstvo, da so se tisti, ki so bili prej poznani kot razgrajači, spremenili in pomirili. Tudi novih obrazov je v novem lokalu vsak dan več. S tem pa je bil dosežen tudi namen »dancinga--. Gest. ki bo lokal zapustil z dobrim vtisom, se bo prav gotovo še vrnil. Mnogi se bodo spraševali, le kaj je novega, da tako privlači. Odgovor na to vprašanje vsekakor n* enostaven, resnica pa je. da so k ustvaritvi dostojnega vzdušja brez dvema mnogo pripomogli tudi preurejeai prostori, ki vzbujajo vtis velemestnega lokala.. »Dancing« je za Kranj vsekakor pomemben, saj predstavlja hotel sam vmesno postajo potnikom iz Avstrije, Danske- in Belgije, ki so namenjeni k morju. Ker je lokal odprt vsak dan, bo pre-nekateri inozemski gest prav rad preživel večer v plesu ob gksbi. ki s svojim repertoarjem zadovolji še tako različne in zahtevne ckuse. — T. P. Nekateri se raje zavrtijo, drugi pa v družbi prijateljev ob polnem kozarcu rečejo marsikatero »krepko« i Kako so delale žene v Kranju Psi so našli trupla dveh ponesrečenih (Nadaljevanje s 1. strani) Ko so pri.;ii ped vziožje Bjelašnice pd videli, da je planina rkli tri kilometre doi-ga, delijo pa jo trije žlebovi. Odločili so. da najprej preiščejo žic: ove, ker je bilo največ verjetno;!i. da so se ponesrečeni planinci zafekij v žlebove, da bi se izognili hudemu vetru. Pes je izkopal hlačnico Na skrajnem levem žlebu je odšel s svojim psom »Cin-čom« Cveto Jakelj, ki je psa neprestano spodbujal, naj hitreje išče. Po uri iskanja jc peg za ril svoj «mrček v sneg in začel s kremplji kopati po svežem snegu. i Reševavec Cveto Jakelj nam je ta dogodek takole opisal: — Mislil sem, da je pes na- šel neki predme!, rokavico ali kaj podobnega. Ko se;n pri-t;«r.il. sem videl ko i tkanine. Odkopal sem z reko globlje in cpadl čevelj na iztegnjeni nagf. V toni trenutku sem ve-(';•!. da smo našli enega iz-mid pogrešanih. Poklirai sem ;;<•.:> k e ifcvavee. ki so mi .dedi!!. Izkopali .so truplo Aleksandra Krnješevca, ki je ležal meter ped snegom. Zanimivo je, da so ljudje ta kraj te prej ■ lopatami prekopali, a trupla nis:» nudi. Dve trupli v levem žlebu Po teta uspehu so odločili, da bodo vsi skupaj preiskali levi žleb. Menili so. da mlad; planinec ni bil s*m. In res 150 metrov višje je pes Načeta Horvata izkopal truplo Zorana Ivašnina. Zoranov oče, ki je v tem trenutku pri- šel s planine, je v tem trenutku opustil upanje, da bo sina videl še kdaj živega. Tiho upanje je v tem trenutku zamenjal obup, ko so i/, snega izkopali zmrznjeno truplo njegovega sina. Naloga jeseniških reševav-cev je bila tako opravljena. Tragični prizori, ki so jih videli, so jih silili, da se čimprej vrnejo domov. Bjelašnica je bila v teh dneh podobna mrliškemu odru. Daleč od planine so jim v Sarajevu ljudje izkazovali hvaležnost. Bili so v središču pozornosti. Neka Sarajevčanka jim je dejala: »Ko smo zvedeli, da so prišli Slovenci, smo bili pomirjeni. Fantje z Jesenic jih bodo na^li« Toda ali' to priznanje zmrmjšuje žalost ob veliki nesreči? Vsaj v tej meri, da ljudje spoznajo, da .smo si v nesreči dolžni pomagati. (nadaljevanje s 1. strani) Mežakljo. Ce so vse zveze odpovedale, je bilo gotovo, da bo mogoče priti v stik s partizani v Rovtah nad Podnar-tom — pri Pogač ni kov ih. V Podnart sem se vozila z vlakom. Sla sem kar v vagon, kjer je bilo n?.jveč Nemcev in. največkrat so mi ti pomagali dajati pakete za partizane na prtljažnik. Ste biii kakšnih akcij prav posebno veseli? — Vsi - in tako tudi jaz -r smo se neizmerno veseiili prav vsakega, še tako majhnega uspeha Ne veste, kako čudovit občutek je bil to, da je uspelo tr.ko ali drugače potegniti-okupatorja za nos. Za neki narodni praznik smo pripravili veliko količino lepakov s protir.emško vsebino in jugoslovanskih zastavic. — Ponoči smo jih pritrdili na viseči mest in na drugih vidnih mestih, zjutraj pa se veselili jeze nemških vojakov, ki so to odstranjevali. Omenim naj tudi veliko in prelepo svileno zastavo, ki smo jo za 1. maj uspeli obesiti na Šmarje! ni gori. Sele popoldne eo jo odstranili. Ali v lovarni aa aktiviste NOB ni bilo nevarnosti? — V začetku vojne ne. Delavci so se razdelili na somišljenike NOB. na prišla-a Nemcev in na neopredeljene. Večkrat smo se med caao sprli in drug drugega prepričevali, vendar izdaj ni bilo.'1 Zredilo se je, da s?m celo v tovarni pletia al; šiva'a za partizane. Ste bili kdaj v pcat ■ — sebno veliki nevarni;- .' — Skoraj vedno s> mi1 re e-vuli le slučaji. Nekoć sen nesla v Rovte matrico, pa tir in rdeče rute z napisi - -P~r-letarci vseh dežel, zdru* a se!« Srečala 6cm skupin > Nemcev, ki so me / ^ spraševati, kam grem. Rek i sem. da domov v Rovte. P -gledi so se zaustavi i al: rt velikem paketu in mojem c -kar ju. Ko je že eden reke', naj pokažem, je drugi z -mahnil z roko, naj greivi. Ob drugi priložnosti so n. -tančno pregledali cekar. v /epu sem imela pa pati;-:: -sko pošto. Veliko težav je i> -lo pri vodenju tovarišev <\o partizanov. Jeseni 1913 delo /, ilegali zaradi pogostih izdal ni bilo več mogoče in sem) tudi sama odšla v .partizane.) Tam sem se počutila tako, kot da sem izven vseli nevarnosti. - M. S. *f , J J .,»-,. »Kinu. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri Ob nedeijah pa ob 6.05., 7.. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 15. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Resne in šaljive od domačih skladateljev 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Zveneče kaskade 9.45 Igra Pihalni orkester LM 10 15 Koštana — simfonični triptihon 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Z glasbenimi zvoki iz 20. v 18. stoletje 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Instrumentalni intermezzo 17.15 Radijska igra 18.05 Simfonične variacije 18.20 Vedri zvoki 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Ob sedemdesetletnici skladatelja Kadalvja 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK — 17. decembra 10.15 Iz romantične orkestralne literature 10.40 Napredujte v angleščini 10.5SVsak dan nova popevka 12.15 Poje Planinski oktet 12.30 Chopinov klavirski trio 13.30 Od južnoameriških parno do madžarske puszte 14.05 Ansambli iz Ponehiellijeve Gioconde 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni kaleidoskop 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Pianist Alberto Semprini 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dve romanci 18.26 Balade francoskih naseljencev 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novo v studiu 14 2020 Noč, ko je zelo močno in neprenehoma deževalo 21.00 Za konec tedna — ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zabavna medigra 23.15 Skupni program JRT NEDELJA — 16. decembra 8.05 Zborovske priredbe Dopulamlh skladb 8.25 V^dra glasba za dobro voijo 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Dva rondoja 9.45 Petnajst minut ob zvokih Kmečke godbe 10.15 Zaključni prizor onere Rirtolcto 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.25 Kmetijska oddaja 12.15 Pesmi iz Makedonije 12.30 Zabavni orkestri 13.30 Popevke ulice 14.05 Ljubljanski operni pevci v popularnih operah 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Ritmi iz Capacabane 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisana paleta veselih napevov 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora 18.45 Radijska univerza 1^.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Kulturni globus 22.15 Naš nočni kaleidoskop 11.00 12.05 12.30 13.30 14.05 14.35 15.15 i 15.30 ! 17.05 I 13.00 18.10 18,45 19.05 20.00 20.15 21.25 21.40 22.15 23.05 23.20 23.50 Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — dr. Oskar Bohm: Rast sesnih pujskov Zabavni kaleidoskop Suita in divertimento Radijska šola za višjo stopnjo Venček narodnih in domačih napevov Ob zvokih zabavne glasbe V torek na svidenje Koncert po že'jah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu Stojiavi virtuozi Ljudski parlament Glasbene razglednice Sprehod po Dunaju Radijska igra Sonatina za violino in klavir Plesna glasba Zabavna glasba na valu 327,1 Nekaj lahke glasbe Skupni program JRT Melodije za lahko noč SREDA — 19. decembra 6.00 6.30 7.40 8.00 8.51 9.05 10.00 10.30 11.30 11.50 12.05 14.00 Z vedro glasbo v novi teden Napotki za turiste Pogovor s poslušavci Mladinska radijska igra Glasbena medigra Mendelssohn in Sibelius Še pomnite .tovariši... Zabavno glasbena radijska matineja Nedeljska reportaža Sto taktov za dober tek Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. Koncert pri vas doma 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOREK — 18. decembra 8.05 Arije iz starih oper 8.35 Nekaj glasbe ob delu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Majhni ansambli v plesnem ritmu 9.45 Poje akademski oktet 8.05 8.55 925 10.15 1025 10.45 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 21.05 22.50 23.05 Od uverture do kola Pisani svet pravljic in zgodb Zabavni kaleidoskop Valček Godalni trio Človek in zdravje Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Radijska kmečka univerza Ansambel Srečka Dražila Dueti iz Carmen Pol ure v vedrem tonu Radijska šola za srednjo stopnjo Nekaj krajših skladb Ob zvokih zabavne glasbe Violončelist Pierre Feurnier Vsak dan za vas Zajjčeva era v glasbenem življenju Hrvatske Aktualnosti doma in v svetu Zabavna glasba na šestih strunah S knjižnega trga Glasbene razglednice Za ples in razvedrilo Skupni program JRT Literarni nokturno Mladim ljubiteljem plesne glasbe 8.40 Falla in Granados 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Odlomki iz opere Porgy in Bess 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico Tečaj ruskega jezika Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zimske sobne cvetice Veseli planšarji so v gosteh Plošča za ploščo Odmevi iz starih časov V paviljonu zabavne glasbe Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Ob zvokih zabavne glasbe Turistična oddaja Vsak dan za vas Glasbena križanka Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbeni intermezzo 21.00 Literarni večer 21.40 Nokturno in Kvartet 22.15 Skupni program JRT 23.05 Četrt ure z orkestrom Richard Havman 23.20 Skupni program JRT ! PETEK — 21. decembra 12.30 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 17.05 18.00 8.05 Fantastična prodajalna 8.40 Igra trio Dorka Škoberneta 8.55 Pionirski tednik 9.25 Naši glasbeni avtorji 9.45 Trio Slavka Avsenika ČETRTEK — 20. decembra 8.05 Vlaške pesmi za zbor in klavir 820 Sedem pevcev — sedem popevk 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 12.45 13.30 14.05 14.35 15.15 1520 15.45 16.00 17.05 Pisemska scena iz opere Evgenij Onjegin Naš podlistek Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — ing. Jože Šile: Izdelava programa proizvodnje krmnih rastlin na obratih Poslušaj mo Dobre znance iz Celja Dvogovor violine in flavte Ansambel Al Stefano in trio Nat King Cole Z melodijami čez drn in strn Radijska šola za nižjo stopnjo Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Napotki za turiste Ob zvokih zabavne glasbe Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Na domači grudi — osma simfonija 17.48 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20.15 20.30 21.00 21.15 22.15 22.50 23.05 23.20 Glasbena medigra Aktualnosti doma in. v svetu Dvajset minut ob glasbenem avtomatu Domače melodije Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Zabavni orkester Mantovani Tedenski zunanjepolitični pregled Obrazi~in značaji V tričetrtinskem taktu Oddaja o morju in oomorščakih Prizori iz jugoslovanskih oper Literarni nokturno Za romantično razpoloženje Skupni program JRT 120.45 Mala nočna glasba 21.00 To so ti prijatelji 21.20 Mozaik zabavnih melodij ČETRTEK — 20. decembra 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Simfonija št. 2 20.10 Samospevi Franza Schuberta 20.45 Simfonietta 21.00 Melodije po pošti 21.45 Do zaključka programa plesni ritmi PETEK — 21. decembra RTV Ljubljana 21.45 Sodobni človek v slovenskem romanu TOREK - 18. decembra Ni sporeda! SREDA - 19. decembra Drugi program SOBOTA — 15. decembra 19.05 Hrvatski pianist Jurica Murai v Ljubljani 20.15 Orkester Mantovani 20.45 Prerez opere Ljubezenski napoj 21.35 Moderni plesni ritmi 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 16. decembra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne glasbe 14.00 Zabavni zvoki 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Zabavna in plesna glasba 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Godala v ritmu 20.45 Concerto grosso v D-duru 21.00 Štirikrat petnajst 22.15 Soareja sodobne komorne glasbe PONEDELJEK — 19.05 Napišite narek 1920 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 19.40 Slavček 20.45 Igrajo majhni zabavni ansambli 21.00 Iz slovenske komorne glasbe 21.45 Jazz do 22.00 Televizija SOBOTA — 15. decembra RTV Beograd 18.00 Iz pionirskega doma 19.00 Po muzejih in galerijah 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.30 T V pošta 19.45 T V helikopter JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Tretji človek RTV Zagreb 22.15 Interpol NEDELJA - 16. decembra RTV Ljubljana 18.00 Trmasta muca 18.15 Pionirski TV studio RTV Beograd 19.00 Mesečnik TV 6tudia Sarajevo RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna. RTV Zagreb 20.45 Glasbeni atelje 21.45 Panorama ČETRTEK — 20. decembra 17. decembra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Umetnost Huga Wolffa 20.00 Ne vse — toda vsakomur nekaj 20.45 Zabavni omnibus 21.00 Jour fix v kinoteki TOREK — 18. decembra 19.05 Struktura in vloga zvezne skupščine po osnutku ustave 19.20 Iz muzeja plošč 19.55 Komorni večer 20.45 Nouvemente concentans 21.10 Novi posnetki sovjetske zabavne glasbe 21.30 Literarna oddaja 21.45 Jazz do 22.00 SREDA — 19. decembra RTV Beograd 10.CO Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Robin Hood RTV Zagreb 10.30 Veter Športno popoldne RTV Beograd 18.00 Policarpo — italijanski igrani film 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Muzej voščenih lutk 21.45 Magnetoskopski posnetki nekega športnega dogodka PONEDELJEK - 17. decembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Otroški filmski žurnal 18.30 Planet zemlja RTV Ljubljana 19.00 Aktualni razgovori RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Fkspedicija JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 TV podlistek RTV Zagreb 20.30 Po Jugoslaviji 20.55 Krajki propagandni filmi Itali ^a 21.05 C-nzo-:"ima RTV I iubljana 1 22.20 Ciaue Debussy RTV B 3 ograd 22.20 Impresije PETEK - 21. decembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Trio Horvvendel 19.30 Po svetu jazza 20.00 Prizor iz 1. dejanja opere črne maske 20.18 šest trobent " za orkester RTV Ljubljana 18.00 Poležuh — lutkovna igra 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled • RTV Zagreb 20.45 Prost dan - TV kriminalka RTV Ljubljana 18.00 Kuharski nasveti 18.30 Nobelovi nagrajenci 19.00 Kratki film 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Servis v stanovanju 21.00 Serjoža, sovjetski igrani fim SOBOTA — 15. decembra Center — ameriški W film HUDIČEV UČENEC ob 16. in 18. uri, zap. nem. film STRE- LEC V ZELENEM ob 20. uri, premiera ameriškega faorvne-ga CS filma ALAMO I. del ob 22. uri Storžič - nem. film STRELEC V ZELENEM ob 18. uri, nem. film ZADNJI AKORD ob 20. uri, premiera ameriškega barv. CS filma ALAMO I. del ob 22.30 uri Svoboda — nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 18. in 20. uri Cerklje - Šved. film MEIN KAMPF ob 19.30 uri NEDELJA — 16. decembra Center — ameriški W film HUDIČEV UČENEC ob 10. uri, nemški film STRELEC V ZELENEM ob 15. in 19. uri, nem. barvni film ZADNJI AKORD ob 17. uri, premiera francoskega CS filma TAXI PROTI TOBRUKU ob 21. uri Storžič - ameriški VV film HUDIČEV UČENEC ob 13. uri, nemški barv. film ZADNJI AKORD ob 15. in 19. uri, švedski film MEIN KAMPF ob 17. uri, premiera nemškega filma SLUČAJ INŠPEKTORJA SIRDINGA ob 21. uri Svoboda — nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16. in 18. uri Naklo — italijanski barvni CS film PORTUGALSKE PERICE ob 16. in 19. uri PONEDELJEK — 17. decembra Center — amer. barvni CS film ALAMO I. del ob 16., 18. in 20. uri Storžič - nem. film STRELEC V ZELENEM ob 10. uri matineja, nemški film SLUČAJ INŠPEKTORJA SIRDINGA ob 16., 18. in 20. uri TOREK — 18. decembra Center — amer. barvni CS film ALAMO I. del ob 16., 18. in 20 .uri Storžič — nem. film SLUČAJ INŠPEKTORJA SIRDINGA ob 10., 16., 18. in 20. SREDA — 19. decembra Center — amer. barvni CS film ALAMO I. del ob 16., 18. in 20 .uri Storžič — nem. film SLUČAJ INŠPEKTORJA SIRDINGA ob 10., 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 15. decembra — italijanski CS film MAŠČEVANJE GUSARJA 16. in 17. decembra — ameriški barvni CS film MARATONSKA BITKA 18. do 20. decembra — ameriški barvni CS film ALAMO II. del 21. decembra — ameriški barvni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE Jesenice »PLAVŽ« 14. do 16. decembra — bolgarski film DOLGA NOC 1943 15. do 18. decembra — ameriški barvni CS film MARATONSKA BITKA 20. in 21. decembra — angl. W film V SOBOTO ZVEČER IN NEDELJO ZJUTRAJ Žirovnica 15. decembra - amer. CS barvni film SLAB DAN V^ BLACK ROCKU 16 decembra - franc .-italijanski film PO TOLIKO LETIH . „, 17 decembra - amer. barv. CS film ALAMO - IL del 19 decembra - ameriški barvni CS film MARATONSKA BITKA Dovje 15 decembra - franc.-itali-janski film PO TOLIKO LETIH . 16 dec. — amer. barvni CS film SLAB DAN V BLACK ROCKU 20. decembra - amer. barv. CS film MARATONSKA BITKA Koroška Bela 15. decembra - boigar. film DOLGA NOC LETA 1943 16. decembra - amer. barv. CS film ALAMO - II. del Ljubno 15 decembra - italj. barv. ni CS film DANAŠNJA DEKLETA oh 1930 uri 16. decembra - italj. barvni CS film DANAŠNJA DEKLETA ob 16. uri Kropa * 15. decembra — ruski film NEBO KLICE ob 20. uri 16. decembra - franc. film SLABE ZENE ob 15. in 19.30 uri 20. decembra — amer. barv. film AVANTURE TOMA SO-JERJA ob 19 30 uri Radovljica 15. decembra - franc. barv. film SESTANEK S HUDIČEM ob 20. uri 16. decembra — amer. barv. film ŽIVIM ZA TEBE ob 16., 18. in 20. uri 16. decembra — franc. barv. film - SESTANEK S HUDIČEM ob 10. uri - matineja 18. decembra — franc. film HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA ob 20. uri 19. decembra — franc. film HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA ob 18. in 20. uri 20. decembra — amer. barv. film NUNA ob 20. uri 21. decembra — poljski film PRIDI, OČKA ob 20. uri Duplica 15. decembra — CS barvni ' film MAŠČEVALEC KER OGLI ob 19. uri " 16. decembra — CS barvni I film MAŠČEVALEC KER OGLI ob 15., 17. in 19. uri 19. decembra — amer. barv. CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 17. uri 20. decembra — amer. barv. CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 19. uri Škofja Loka »ŠORA« 15. do 16. decembra — alie- riški film MOZ, KI JE DELAL DEŽ ob 18., 20., - 9.30, 17. in 20. uri 17. in 18. decembra — domači film SAŠA ob 18. in 20. uri v počastitev občinskega praznika — cene vstopnicam enotne 50 dinarjev 19. decembra - domači film NE UBIJ ob 18. in 20. uri 20. in 21. decembra — francoski film DVOJNI OBRAT ob 18. in 20. uri Sk. Loka »PREDILEC« 15. do 16. decembra — slo-ven. film BALADA O TROBENTI IN VOJAKU ob 19.30, 16. in 18. uri 19. decembra — franc. film DVOJNI OBRAT ob 19. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 15. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK — glasbena komedija za otroke. IZVEN NEDELJA — 16. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC - filmske zgoibe, ob 16. uri za IZVEN Fos: PLESOCl OSLIČEK glasbena komedija za otroke TOREK — 18. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK — gostovanje v Pod-brezjah v okviru dedka Mraza, ki ga prireja DPD Svoboda Kranj SREDA — 19. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK — gostovanje v Cerkljah v okviru dedka Mraza, ki ga prireja DPD Svoboda Kranj ČETRTEK — 20. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK — gostovanje v Naklem v okviru dedka Mraza, ki ga prireja DPD Svoboda Kranj DPD PRIMSKOVO priredi v nedeljo, 16. decembra, VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV v Zadružnem domu na Primskovem ob 16. uri KEGLJANJE Kranj — Danes popoldne bo na kranjskem kegljišču krož-kovno tekmovanje. Prireditev bodo verjetno snemali za dokumentarni film. Kranj — Jutri ob 9. uri bo na kegljišču v Kranju dvoboj ekip Železničarja iz Celja in domačega Triglava. SANKANJE Begunje — Jutri ob 10. uri bo v Begunjah ekipno sanka-ško tekmovanje za Orlov pokal. SMUČANJE Mojstrana — Jutri dopoldne bo v Mojstrani meddruštveno tekmovanje tekačev. Nastopili bodo člani in starejši mladinci v teku na 15 kilometrov. Kranj — V ponedeljek od 10. d* 16. ure bo pri izhodu iz kina Center smučarski sejem, na katerem bodo smučarji prodajali ali zamen j a valili smučarsko opremo. NAMIZNI TENIS Ljubljana — Danes bodo triglavani v Ljubljani igrali odločilni dvoboj za prvo mesto v slovenski namiznoteni-ški ligi z Odredom. Jutri bo v Ljubljani finale republiškega ekipnega prvenstva za mladince. Turistični informator - V KRANJU so prosto postelje le še v hotelu »Evropa« (20) in v zasebnih tujskih sobah (10). Na JEZERSKEM je v gostišču Dom na Jezerskem prostih 66 postelj, medtem ko je v zasebnih sobah še dovolj postelj na razpolago. V PREDDVORU ima Grad Hrib 17 prostih postelj. V Domu na Krvavcu je prostih 42 ležišč. Žičnica obratuje. Novi dom bodo odprli prihodnjo soboto. Na BLEDU je v hotelih dovolj prostora. Tudi v BOHINJU je v hotelih in zasebnih sobah še dovolj prostih • postelj. V izobraževalno re-: kreacijskem centru PODVIN (grad Podvin je oddaljen 100 ! metrov od ceste I. reda) razpolagajo s 45 posteljami. Vsa-i ko soboto je ples. Sprejemajo se rezervacije za posamezne ! skupine. V TRZlCU je v ho-' telu -Pri Pošti« 20 prostih po-j stelj, medtem ko je v zasebnih sobah prostih 14 postelj. Pri Marti Ankele v PODLJU-BELJU je prostih 12 ležišč. KJE BOMO SILVESTROV ALI? Na Jezerskem, v Podvinu in v Bohinju, na Krvavcu in Preddvoru je že vse zasedeno. Nekaj prostih mest imajo še v hotelu »Evropa«, Kranj in pri Pošti v Tržiču. V obeh hotelih je rezervacija z novoletnim menujem 2000 dinarjev. V kranjskem »Jelenu« ne bodo priredili silvestrovanja, temveč bo lahko preživel silvestrovo vsak sam ali z družbo, le če bo prišel pravočasno. Pohitite! KULTURNE PRIREDITVE Jutri ob 15. uri bo v kulturnem domu v POLJANAH premierna predstava darme Erwina Svlvanusa »Dr. Korc-zak in otroci«, s katero bo nastopila DPD Svoboda iz Sk. Loke. Druga predstava te drame bo v sredo, 19. decembra, ob 20. uri v domu TVD Partizana v GORENJI VASI. Tretja uprizdritev pa bo na domačem odru, v domu škofjeloške Svobode, v soboto 22. decembra. Vse te prireditve so v okviru občinskega praznika Škofje Loke. Moški pevski zbor KUD v Zalogu pri Komendi bo jutri ob 15. uri priredil v dvorani domače šole »Koncert slovenskih narodnih pesmi«. 6 7 996538 DOM a DRUŽINA * MODA » DOM • DRUŽINA • MODA • DOM « DRUŽINA # MODA 0 DOM • DRUŽINA • MODA Novoletna darila Kaj *fn.ilu jc bomo ftWo-.. za whlsky, copate, doza za ■vili od starega leta m lepa cigarete. Prav gotovo ste $e navada obdarovanja >c je, pripravili nehaj denarja z.t obranila, zato ne bomo poza- darilo in sc 'boste morda odlo- bili vsa; s skromnim darilcem ftfl ;„ eno izmca* na'ste. presenetit: svor.h najbližjih, tih daril. Skušali bumr> našteti ijchgj gaj pa raZVCselilo ženo **rU. j ali dcklcf Poglejmo? Lepega Za mos-icga; doza za tobak, dežnika bi bila verjetno prav nahvno pero v usn;enem etuifa zuka vesela; če ne moremo kravata, pleten pulover, u*»;c- se^ ta^0 globoko v žep, je zapistue gurrvc, prav prij€tno darilo lep kari-o vite k — c ne rokavice srajco, u. i t tek za ko'rit Zansnrvosli iz Pariza »Dami briv klobuka je k»t i brez pike.*- pridigajo i u i-ške modi-iir.t o. Modni usivar-javci gredo pa »«e dlje. Menijo ^Klobuk brez krzna je kot neslišni i". Torej Pariiani ne dovolijo damam ve;'- nosili klobuka ali baretke. ne da bi imela vsaj velikega krznenega cofa. Vsaka Francozinja, k; hoCe iti vštric s kozmetičnimi diktaturami nos: •tmutne trepalnice. Tako prav nedolžno otroško zre s svojimi velikimi očmi in umetnimi'trepai- rasti športni šal ali usnjene rokavice. Letos so zelo moderni puli ji ž visokim ovratnikom, morda bi z njim razveselili žcr.o. Pripravno darilce mlademu dekletu e Šatulja za nakit ali mala kozmetična torbica. 7.elo let?e lakaste torbice vabljivo kuhan iz izložbenih o'*cn; če bcčrmo napraviti nekemu ve'cl e. /o kar hitro kupimo. Verctno, bi vsaka žena — °o, pa tudi frki '^i nuj ne be.do ipreveč z.vtcgnjeni. ke. če bi nam priskočile na pomoč in na naslednja vpra- Ce dudku še nima luknjice. Navadno se bodo z blatom iz- sanja odgovorile in poslale jo bomo naredile, in sicer z ločili. Pri koničastih predme- r-a naL^e uredništvo, debelejšo iglo, katere konico tih pa mora takoj priskočiti 1. Kaj vam je všeč v naših smo razkužili, Nato dudko na pomoč zdravnik. konfekcijskih trgovinah? dobro prekuhamo. 3 minute kuhanja zadostuje, sicer bi škodovalo gumiju. Steklenica mora biti vedno *nova prekuhana, posebno prve tedne. Nato enkrat tedensko zadc.stuje. OK Beljakovine Negovane roki- so lepe in .se izplača potruditi, da t) dosežemo. Ce imamo dobre pripomočke koi Škarje in pili-c«, nam bo negovanje nohtov Že olajšano. ODSTRANJEVANJE LAKA IN SE NEKAJ PRAVIL: Kaj pa moramo paziti pri kopanju? cJtroka kopljemo vedno pred hranjenjem. Veda morn Imeti o.j 30 do 38 .stopinj Celzija. Pr; zdravem dojenčku ni potrebno oči, noska in jih dve minuti dolgo v njej namakajte. Nato nohte .skrbno zbrišite in še preostale ostanke umazanije iz nohtov Na vato bomo kanile le ne- odstranite. Nohte in prav ta-kaj kapljic acetona ali od- ko celo roko do komolcev stranjevavca laka; nalakira- namažite s kremo in jo vtri-ne nohte bomo z vato podrg- te v kozo. Ime beljakovina izvira iz vaLskega in rastlinskega iz- besede beljak. Slišimo tudi vora. Živalske beljakovine so tujko proteni. Protos pomeni važnejše (mleko, ribe, jajca, v grščini prvi, torej snov, ki meso) od rastlinskih (žitari- je prva. zelo važna. Beljako- ee, zelenjava in sadje). Ras-t- vine so sestavljene iz ogljiku, line imajo namreč mnogo vodika, kisika, žvepla, delo- manj odstotkov beljakovin, m a fosforja in železa. Vse pa tudi sestavina rastlinskih nilc in bomo odstranile lak. Pred lakiranjem nohtov si beljakovine so zelo neobatoj- beljakovin jc drugačna kol Nohte bomo pilile le v eni jih boste skrbno umile in ust posebej čistiti. Nohte po- ne, hitro se spremenijo in to sestavina živalskih beljako- smeri, in sicer od zunanjega obrisale, zakaj na zamašče- strižemo. ko ofročiček spi. Ko je njihova dobra lastnost. — vin. roba proti sredini. Ne pilite nih in vlažnih nohtih lak ne otrok postane večji, se kaj Moko, maščobe in testenine Beljakovine se v telesu ne pregloboko v noht. posebno bo dolgo trajal. Nohte boste pogesto zt^odi, da poje gumb še nekako shranimo: meso. morejo kopičiti tako kot tol- pa ne. će se vam nohti radi lakirale dvakrat, tako bo lak ali dinar. Pri teh gladkih ribe, jajca pa te/ko, ker se šče in ogljikovi hidrati; ko- lomijo. dlje držal. Ce so nohti širo- predmeth ee ni treba preveč prehitro kvarijo. likor jih je odveč, se izločijo Umivanje nohtov: Nohte ki. ne boste lakirale vsega razburjati in si delati skrbi. Imamo pa beljakovine ži- iz telesa. \imivajte v topli milnici in nohta. / r „IVajvečji vojni film" V boju za filmsko publiko, ki je vsak dan težji, se različne filmske industrije poslužujejo različnih metod. Finančno in tehnično močni Ho!lywood se je usmeril predvsem na široko platno, »velike« teme, množice statistov, nekaj ur dolge filme — skratka na tako imenovane »mamutske filme«, da bi tako privabil čimveč ljudi v filmske dvorane. Eno izmed zadnjih in največjih tovrstnih del je film »NAJDALJŠI DAN«, katerega premiera je bila pred nekaj tedni in je v marsikaterem pogledu tako zanimiv, da si velja nekoliko pobliže ogledati njegovo nastajanje. Henry Fonda (desno) kot brigadni komandant Theodorc Roosevelt v »Najdaljšem dnevu« Sef produkcije in sorežiser »Najdaljšega dneva« je Darrji F. Zanuek, novi predsednik družbe 20th Cen-tury Fox«, ki je film posnela na evropskih tleh. Vsebina i filma je prvi dan zavezniške invazije v Normandiji — točneje od noči 5. junija do poznega popoldneva 6. jun. 1944. Naslov pa je vzet iz napovedi feldmaršala Ervvina Rom-mela, poveljnika oddelkov SS, ki je bil vrhovni komandant nemške obrambe zoper zavezniško invazijo: »Prvih 24 ur invazije bo odločilnih. Tako za zaveznike kot za Nemčijo bo to najdaljši dan.-h Scenarij za film so po popularnem romanu Corneliusa Rjana napisali avtor knjige ter James Jones in Romain Gary. Namen filma na} bi bil predvsem prikazati človeško dramo v teh bojih in pa osvetliti invazijo e štirih vidikov: ameriškega, britanskega, francoskega in nemškega. Zato je tudi posamez- ne dele filma, scene z, različnih strani fronte režiralo kar šest režiserjev: Nemec Bernhard Wicki, Anglež Ken Annakin in Američani An-drew Marton, Gerd Oswald, Elmo VVilliams in Darrvl F. Zanuek. Vprašanje je, če bo ob tolikšnem številu režiserjev film lahko celovit. Toda Zanuek pravi: »Pri tolikih režiserjih bo nujno prišlo db neenotnosti v 6tilu, toda mislim, da je to dobro. V tako dolgem filmu mislim, da bo prav osvežujoče, če bodo različni deli filma različno obdelani.« VERODOSTOJNOST Pri snemanju so seveda stalno sodelovali vojaški svetovavci iz vseh štirih držav, pa tudi drugače je producent Zanuek storil tako rekoč vse, da bi bil film čimbolj verodostojen — ysaj tako zagotavlja. Tako so večino zunanjih prizorov (ki zavzemajo dve tretjini filma) TAKSI ZA TOBRUK režiserja Denysa de la Pate-liera z igrači Linom Ven-turo, Charlesom Aznavo-ur.em in Hardvjem Krii-gerjem je pustolovščina iz druge svetovne vojne. Diverzija skladišča bencina in beg štirih francoskih vojakov skozi puščavo, srečanje z nemško patruljo in puščavsko okolje skupaj s solidnimi igravskimi in režiserskim imenom obetajo zanimivost in napetost, pa mogoče še kakšen problem človeka v vojni za nameček. ALAMO je eden najširše zasnovanih vvesternov, ki ga je v okviru klasičnih zakonitosti tćga žanra z zavzetostjo in posluhom režiral Jahn Wayne in v njem zaigral glavno vlogo Davyja Crocketta. V filmu o junaški posadki trdnjave, ki se je borila do zadnjega moža, igrata še Richard VVidmark in Laurencc Harvev. »Alamo«, ki ga bomo pri nas gledali v dveh delih, je sicer brez kakršnih umetniških pretenzij, toda ODLI-KUJE GA PREPROSTA PREPRIČLJIVOST IN JE KVALITETNA ZABAVA. posneli na mestih, kjer so se v resnici odigrali na normandijski obali, tistega usodnega dne. Vendar pa so »najsliko-vitejše« prizore invazije posneli na otočku Ile de Rey ob francoski atlantski obali. Miniranje vlaka niso posneli z maketo, ampak so si privoščili pravo lokomotivo z 11 vagoni. — Posnetke nočnega pristanka 82. padavske divizije so snemali tri tedne ponoči. Ker so se mnoga prizorišča tedanjih bitk medtem precej spremenila, so jih morali za snemanje preurediti — požgati grmičevje, s peščenimi zakloni zakriti spomenike, ki so jih ponekod postavili, obnoviti minske kraterje itd. Ves čas s*a zunanja snemanja opravljali dve skupini hkrati, cb nekaterih priložnostih pa kar štiri. Povezavo med njimi je vzdrževaT producent Zanuek s helikopterjem, za katerega pravi, da se ga je tako privadil, da je sčasoma začel jemati 6 seboj tajnico in med poletom od enega do drugega prizorišča sestavljal dopise. Notranje prizore so posneli v največjem francoskem studiju »Boulogne«, kjer so zgradili 47 prizorišč. Tudi tu sta ves čas delali dve ekipi hkrati. V studiju so postavili vse od notranjosti jadralnega letala do bombardiranega nemškega bunkerja. Za sceno, v kateri se debutantka Irina Demich (ki igra vodilno izmed maloštevilnih ženskih vlog v filmu) v vodi bori z nemškim vojakom, so (ker je zunaj zmrzovalo) v studiju celo zgradili potok z ogrevano vodo. Menijo, da je bil to eden največjih objektov, kar so jih doslej zgradili v franceskih etudijih. BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV Vneštevilnih posnetkih vojaških operacij so kajpada sodelovale tudi vojaške enote in dodatno tudi statisti: v enem izmed množičnih prizorov je nastopilo 2000 ljudi. Kljub stalnemu streljanju in eksplozijam min na srečo ni bilo človeških žrtev. Vsega ekupaj so zabeležili le nekaj lažjih poškodb in celo Jeffrey Hunter je ostal cel, čeprav je v nekem prizoru le za las manjkalo, da ni dobil krogle v desno oko. Odnesel pa je odrgnino na licu in dobršno mero strahu, prav tako pa tudi tisti, ki so prizor snemali. V celoti so posneli čez 120 tisoč metrov filmskega traku, katerega predvajanje bi trajalo 66 ur. Iz tega materiala so napravili film, ki še vedno traja dobre tri ure. — Film je stal po zadnjih približnih cenitvah nekako 10 milijonov dolarjev, od česar je šla dobra petina za igrav-6ke honorarje. Seveda je med 50 igravskimi imeni v tem filmu tudi vrsta takih, ki so zanesljiv porok za komercialni uspeh filma. To so: na britanski strani Richard Burton, Kcneth More, Richard Todd in Peter Lavford; na francoski Daniel Gelin, Bourvil, Christian Marquand in Arle-tty; na ameriški Henry Fonda, VVilliam Holden. Robert Mitchum, • Jeffrey Hunter in Tommv Sands; na nemški strani pa Curt Jurgens, Hans-Christian Blech in VVerner Hinz. Kar se tiče namena, ki ga jev»Fox« hotel doseči s tem filmom, je ta nedvomno dosežen. Z zanimivo temo, njeno široko zasnovano obdelavo, s privlačnimi igravskimi imeni in z izdatno reklamo je komercialni uspeh filma že zagotovljen. Sodbo o umetniškem uspehu filma pa bo izrekla svetovna filmska kritika, ki nad filmom prav verjetno ne bo tako navdušena kot producent Zanuek in> družba »20th Century Fox«.' Toda to na stvari ne bo dosti spremenilo, zakaj producentij občinstvo in kritika se pri ustvarjanju svojega mnenja' in svojem ravnanju kaj malo ozirajo drug na drugega! ; DUŠAN OGRIZEK j Filmske zanimivosti Trije Bergrnani Pravijo., da je moralo priti do tega: Ingrid Bergman bo igrala v filmu Ingmarja Berg-mana (med seboj nista v ni-kakem sorodstvu!). Toda nihče ni pričakoval, da bo pri filmu udeležen še en Bergman. Film »Ingeborg« bodo namreč posneli po odrskem delu Hjalmarja Bergmana! Upajmo, da film ne bo zanimiv samo zaradi tega. Slabo vreme Angleški producenti in režiserji se velikokrat pritožujejo nad slabim vremenom, ki jim vedno znova prekriža načrte. Toda medtem ko so bile njihove pritožbe zaradi izredno slabega poletnega vremena še posebno glasne -je bil eden izmed njih še vesel. Tony Richardson bi namreč rad, da bi bil njegov »Tom Jones« tudi glede vremena resnično angleški. Tako so se v Angliji menda prvič zaslišale besede: »O. K., Claudia Cardinale v EologmV sonce se je skrilo. Snemanje!« nijevem filmu »Senilnost« j »To je vendar časio naravno! Ali ste opazili, kako je Mister Franklin bil naenkrat istega mnenja z gospodično Margareto? Kako se je sklonil k njej in jo z vso simpatijo pogledal? In ali ste opazili tudi, kako je bila miss Greyeva zaradi tega nejevoljna? In Mr. Fraser, on — « »Poirot, neozdravljivo sentimentalni ste!« »Pa sem res vse prej kot to!« Sentimentalni ste vi, Hastings!« Hotel sem ravno temeljito ugovarjati, ko se v tem trenutku nenadoma od pro vrata. Presenečen sem zagledal Toro Greyevo. »Oprostite, da prihajam še enkrat,« je dejala mirno. »Vendar mislim, da vam moram nekaj pojasniti, gospod Poirot.« »Prosim, gospodična! Izvolite sesti!« Usedla se je in se nekoliko obotavljala, kot da izbira besede. »Za tole gre, gospod Poirot. Mr. Članke vam je na viteški način dal razumeti, da zapuščam Combeside na lastno željo. V resnici pa zadeva ni čisto taka. Jaz bi rade volje ostala še naprej — saj je dela vedno na pretek, že z zbirkami, če ne drugače. Toda lady Clarke je želela, naj grem. Upoštevam naravo, da je hudo bolna in da je njena razumnost zaradi velike množine morfija dokaj zmedena. Zaradi tega je nezaupljiva in si vse mogoče domišlja. Čeprav brez vsake podlage, je bila proti meni nerazpoložena in je zahtevala, naj zapustim hišo.« Moral sem občudovati njen pogum. Nič ni poskušala, da bi se ognila dejstvom, ampak se jih je lotila z vso odločnostjo in z občudovanja vredno odkritosrčnostjo. Moje srce je bilo polno občudovanja in simpatije do nje. »Občudovanja vredno je, da ste se vrnili in nama vse to povedali,« sem dejal. »Vedno je bolje govoriti resnico,« je odvrnila * lahnim smehljajem,.« Nikakor se ne bi hotela skrivati za Mr. Clafkovim viteštvom. Kavalir je.« Njene besede so bile polne topline. Kot se je zdelo, je gospoda Clarka cenila nenavadna visoko. »Zelo ste odkritosrčni, gospodična,« je dejal Poirot. »To je bil zame precej hud udarec,« je nadaljevala Tora žalostno. »Niti pojma nisem imela, da me lady Clarke ne more trpeti. Nasprotno! Prav prepričana sem bila, da me ima zelo rada.« Obraz se ji je pomračil. »Človek se pač nikoli ne izuči! Tako, to je bilo vse, kar sem vam imela še povedati! Na svidenje!« Spremil sem jo na stopnišče. »To je bilo zelo dostojno od nje,« sem dejal, ko sem se vrnil. »To dekle je pogumno!« »In preračunljivo.« »Kako, preračunljivo?« »Hotel sem reči, da gleda daleč predse.« Nisem vedel, kaj naj na to zadnje odgovorim, rekel sem le: »Tora je res lepo dekle!« »In se tudi lepo oblači! Ta njena erape maro-eain in srebrna lisica okrog vratu — zadnja moda!« »Pravi pravcati damski krojač ste, Poirot. Jaz se nikdar ne menim za to, kako so ljudje oblečeni.« »Potem se pa zapišite med nudiste!« Takoj je menjal temo pogovora in s tem preprečil, da bi mu mogel ugovarjati. »Veste kaj, Hastings, - nikakor se ne morem otresti vtisa, da je bilo že med današnjim pogovorom rečeno nekaj izredno važnega. Čudno, nikakor ne morem izbezati, kaj naj bi to bilo... En sam hip me je obšlo: To me spominja na nekaj, kar sem videl ali slišal...« »V Churstonu?« »Ne — ne v Churstonu se bom že spet domislil«. prej nič ne de, Pogledal me je, morda ga nisem dovolj pozorno poslušal, posmejal se je in spet začel prepevati. »Angel je, kajne? Govoriti mnogo se ne sprača — iz Švedske ona spet se vrača...« »Poirot,« sem dejal, »vrag naj vas pobere!« LADY CLARKE Globoka turobnost je težko ležala na Combe-sidi, ko sva prišla tja drugič. Deloma j« bilo tega morda krivo vreme — mokroten; dan septembra, ki naju je spominjal na jesen — deloma pa tudi, ker je bilo večina cken zaprtih. Zasloni so bili spuščeni in sobe v pritličju zaprte. MaH prostor, kamor so naju peljali, je bil poln vlage, dišalo je po neprezračenem. Bolničarka, ki se je videlo na prvi pogled, da je zelo sposobna, se je igrala s svojimi naškrob-1 jeni mi zapestnicami. »Gospod Poirot?« je vprašala živahno. »Sestra Clara sem. Mr. Clarke mi je pisal, da boste prišli.« Poirot je pozvedoval, kako gre Iadv Clarke. »Ce upoštevamo prilike, niti ne tako slabo.« »Ce upoštevamo prilike,« sem si mislil, »to se pravi: glede na bližnjo smrt.« »Seveda nikakor ne moremo pričakovati kakega izdatnega izboljšanja, toda bolezni se upiramo pač po najnovejših izsledkih in to ji zelo lajša trpljenje. Dr. Logan je z njenim stanjem kar zadovoljen.« »Toda res je vendar, da nikoli več ne more ozdraveti?« »O, tega mi nikoh' ne trdimo!-« je odvrnila sestra, ki jo je hkrati resnica nekoliko prizadela. »Moževa smrt je bila zanjo vsekakor silen udarec, kajne?« »Vidite, gospod Poirot — ne vem, če me boste razumeli — teda udarec zanjo nd bil tako strašen, kot bi to bil za človeka pri polni zavesti in polnem zdravju. Za lady Clarke je vse za-megt'cno.« »Oprostite, ali je bila zelo navezana na svojega moža in en nanjo? »O, da! Bila sta zelo srečen zakonski par. Zaradi nje je bil on zelo potrt in v skrbeh, revež! Za zdravnika je v takem primeru vedno slabše kot za laika, saj se ne more tolažiti z la?v* ~t upi. Prepričana sem, da je v prvih časih btv&zni bdi čist« obupan.« »V začetka? Kasneje ne več?« »Človek se navadi na vse. In sir Carmiehael je razen teea imel še svoje zbirke. Takle konjiček jc zmerom velika tolažba. Dostikrat se je vozil na razna ocenjevanja, potem sta z gospo-^J|čnr> Greyevo zbirke na novo urejala in izdelovala kataloge.« »Kaj res — miss Greveva — nje ni več tu?« »Ne! Zal mi je zanjo, toda bolniki si dostikrat domišljajo stvari, ki si jih na noben način ne dajo izbiti iz glave. Zato je bolj pametno pustiti jim njihovo voljo. Miss Greveva si je stvar zelo gnala k srcu.« »Ali je bila Iady Clarkovi že spočetka nesimpatična?« »Ne — to se pravi, nesimpatična ne. Spočetka jo je imela celo zelo rada. Toda ne bi vas hotela zdaj še nadalje zadrževati. Moja bolnica bo postala nestrpna.« Vodila naju je v prvo nadstropje. Nekdanja spalnica je bila preurejena v zelo udoben salon. I.ady Clarke je .je sedela v velikem fotelju pri oknu. Bila je strahotno suha, siva v obraz in zelo izčrpana od bolezni. Njen pogled je bil zasanjan in odmaknjen, zenice velike kot buci-tdna glavica. »Gospod Poirot je tu, s iaterim ste želeli govoriti,« je dejala bolničarka s svojih svetlim, pogumnim glasom. »Ah, da, gospod Poirot,« je dejala bolnica odsotno in mu dala svojo roko. »Moj prijatelj, polkovnik Hastings, lady Clarke!« »Veseli me, da lahko oba gospoda pozdravim.« Na njen nedoločen migljaj sva sedla in nastopil je molk. Zdelo se je, da se lady Clark pogreza v sanje, vendar se je nekoliko s silo iztrgala iz njih. »Za Cara je šlo, se mi zda, kajne? Za Carovo smrt! Da, res!« Vzdihnila je še vedno odsotna in zmajala z glavo. »Kdo bi si bil mislil, da bo prišlo do tega! Tako trdno sem bila prepričana, da pojdem jaz pred njim...« Z jasnejšim pogledom je zrla nekaj hipov predse. »Car je bil tako krepak, zelo krepak za svoja leta. Nikoli bolan! Bil je že skoraj šestdeset, pa je bil tak, kot da ima šele petdeset... Da zelo krepak...!« Spet se je pogreznila v sanjarenje. Poirot, ki je poznal vpliv nekaterih mamil, je vedel, da povzročajo izgubo smisla za čas in ni prekinjal molka. Nenadoma se je spet oglasila ladv Clarke: »Lepo je, da ste prišli! Naročila sem _ *anklinu in rekel je, da ne bo pozabil. Upam, da Franklin ne dela kakih neumnosti... tako lahko ga je pretentati, čeprav je videl že mnogo sveta. Moški so že taki!...- Vedno ostane nekaj otroškega v njih ... Posebno Franklin je tak .. .« »Impulziven človek je,« je povzel Poirot. »Da, da.. . in vedno kavalir. To pa zavaja moške vedno k neumnostim. Celo Cara. . .« njen glas se je izgubil v mrmranje. Potem pa je z mrzlično nestrpnostjo stresla z glavo. »Vse je tako motno... Telo je peza, gospod Poirot, posebno če se dokoplje do nadvlade. Potem ne mislite na nič drugega več kot le na to, ali bo bolečina popustila ali ne — vse drugo se potem zdi človeku nepomembno.« »Vem, Iady Clarke! To je ena izmed tragedij našega življenja.« »Tako bebasto me dela to! Niti tega se ne morem spomniti, kaj sem vam hotela povedati!« »Ali ni bilo v zvezi s smrtjo vašega soproga?« »S Carovo smrtjo? Mogoče! Blazen „ . ubogi — morilca mislim, namreč. Vse to prihaja od trušča in tempa dandanes — ljudje ne vzdržijo več na daljšo dobo. — Blazni ljudje so se mi vedno smilili — kako čudne občutke morajo imeti v glavi! Potem pa zaprti v celico, saj t» mora biti strašno! Toda saj se drugega ne da storiti...« Z rahlo užalnšernostjo je zmajala z glavo. »Ali so ga že dobili?« »Se ne!« »Tistega dne se je maral potihnil tod okoli.« »V okolici je bilo mnogo tujcev, Iady Clarke. Zdaj je čas dopustov.« »Saj res! Na to pa še mislila niiem! .. . ToJa ti se zadržujejo na obrežju in ne prihajajo v vilo sem gor.« »Nobenega tujca niso videli tistega dre iu.« »Kdo to pravi?« je hipoma planila lady Clarke. Zdelo se je, da je Poirot nekoliko osupel. »Služinčad,« je dejal. -Miss Grey.« Tu pa je rekla lady Clarke z jasnim glasom: »Ta oseba laže!« Streslo me je. Poirot me je pogledal. Lady Clarke je z mizlieno nestrpnostjo nadaljevala: »Nisem je mogla trpeti, nikdar je nisem mogla prenašati! Car jo je zelo cenil in je dostikrat govoril o tem, da je sirota in da je sama na svetu. Kaj pa je kontno na tem, če je kdo sirota? Na svetu je redkakaj škoda, kjer bi ne bilo zraven tudi koristi. Slabše jc imeti pijanca za cčeta in za mater vlačuso. Mnogo slabše je to! Car jo je vedno hvalil, kako pogumna je in kako dobro stori vedno svoje delo; s čim pa je dokazovala svoj pogum, tega mi ni nikoli znal povedati. »Ne smete se razburjati, lady Clarke,« je dejala pomirljivo sestra, »potem boste pa zopet čisto izčrpani!« t OTROCI iz Železnikov so povedali Mladi \odez Ali ie veste'... Letos Bi je DPD »Svoboda--« Železniki zastavila precejšnje naloge. Med drugim je dejavnost razširila tudi na klube. V j prostorih stavbe, ki je pre-' šla v last množičnih organi- Podmladek Rdečega križa na osnovni šoli »Simona Jenka« sodeluje v krvo-dajavski akciji Tudi podmladkarji RK osn. šole »Simon Jenko« so sodelovali v krvodajavski akciji, in sicer tako, da so nosili lističe O krvodajavstvu po domovih in pisali naloge o pomenu krvodajavstva. Nekaj najboljših nalog bo nagradil 'tudi terenski odbor Rdečega križa Rupe. I Pionirji so tudi v naše uredništvo poslali nekaj pesmic, za katere se najlepše 'zahvaljujemo. Pesmico, ki jo je napisala Majda Božeglav, pa objavljamo v »Mladi rasti«. Krvodajjavci, pozor! Trije so iz šok iti, v parku se usta\ i!;, so dolgo govorili, nazadnje se smermi, da bodo šli na cesto, ki pelje v tuje mesto. Ob treh so se dobil) Matjaže k, Teje in Vili. so pot pod noge vzeli, na ce&tO Vsi hiteli. »Tu boma tekmovali, junašiv.i izkazali!« dejal- je Tej« Kovač, ki bil je znan bahac. Že je zdrvel čez cesto, ki pelje v tuje mesto, ni IgM in no desno se ni ozrl resno. Tedaj pa zacvililo ie veliko vozilo in že se v nezavesti je zgrudil Tek na cesti. Pomoč so poklicali, ga v bolnico peljali, mu dali novo kri, da danes še živi. KER PA NE VES KDAJ TUDI TI, POTREBOVAL BOS KAJ KRVI, ZATO PRIJAVI SE ŽE ZDAJ, DA ŽAL TI NE BILO BI KDAJ! Majda Božeglav, 8. b. osnovne šole »Simona Jenka« Kranj z^eij, je obnovila štiri prosto- se bo v kratkem izpopolnila s' re. Prostor v zgornjem delu potujočim kovčkom. Ob sobotnih večerih bodo organizirali klubske večere z različnimi programi. Za popestritev programa bodo poskrbeli tudi z uro pravljic in lutkovnimi predstavami. S takim programom bodo pritegnili v klub čimveč ljudi, ki bi v eni izmed dejavnosti našli svoje mesto in razvedrilo. — L. A. mladu rast s stavbe je namenjen za različna predavanja, seminarje in zasedanja. V največjem spodnjem prostora, je bila odprta razstava rojaka iz Scrice Ivana Groharja. V kratkem bo v laveži z razstavo organizirano tudi predavanje z diapozitivi. Spomladi bodo poizkusili organizirati tudi razstavo likovnih umetnikov-amaterjev iz Selike dolino. Tako se vsako popoldne zbirajo otroci, šahirajo, berejo in igrajo različne igre. Tukaj ima prostor tudi knjižnico, ki posluje vsako sredo in t) da je steklo znano že kakih 3000 let. Od Egipčanov je prešlo znanje izdelovanja stekla na Fenlčane, od njih pa okoli 200 let p. n. št. v Rim. V srednjem veku so zasloveli bizantinski in beneški stekleni mozaiki, od 10. stol. dalje češko steklo. Izum plinske regenerativ-ne kurjave v drugi polovici 19. stoletja je omogočil preobrazbo steklarske obrti v steklarsko veleindustrijo. t da je Savana travnato območje v tistih predelih tropskega pasu, kjer je premalo vode, da bi se razvili gozdovi. Rastejo samo visoke trave od 2 do 4 m. 9 da je rabarbara večletna rastlina, katere domovina je Sibirija. V Anglijo so jo prenesli v 18. stoletju. Naj prej so jo gojili kot zdravilno in okrasno rastlino, pozneje pa kot vrtno kulturo. Rabarbara razvija 50 dO 80 cm dolge in 50 do 60 cm široke liste. 0 zgodovini športa Že v prastarih časih so ljudje poznali raznovrstna tekmovanja v telesni moči in gibčnosti. Znane so bile tudi razne igre. Visoko stopnjo telesne kulture je dosegla Grčija, kjer so bila že v 9. PEKLENSKI STROJ Stvar je bolj nedolžna, kakor je njeno ime. Za tak »peklenski stroj« potrebujemo pet «o botre bcev, ki jih zložimo tako, kakor kaže slika: dva položimo navzkriž, tretjega po dolgem, po dva pa prepletemo na vsaki strani. Vsa priprava se položi na narobe obrnjen steklen vinski kelih. Iz majhnega za-maska in drugih sestavin (koščka lesa kot glave in štirih koščkov vžigalic za roke in noge) naredimo mo-žii-Ija, ki ga posadimo na en kanec našega »peklenskega stmja«. Ce sedaj z vžigalico prižgemo katerikoli konec priprave, se v najkrajšem čaaa razleti na vse strani. Kozarec o.stane seveda cel... stoletju pred našim štetjem razna tekmovanja v okviru olimpiad. Za časa Rimljanov so športna tekmovanja dobila poklicni značaji, kar je prišlo do izraza v gladiatorskih borbah. Srednji vek jc poznal le viteška tekmovanja v jahanja in mečevanja. Množičen čport so najprej začeli gojiti v Angliji kot atletiko, boks, veslanje, nogomet, rugbv, golf in tenis. Konec preteklega stoletja jc šport prešel tudi na evropsko celino. Prve moderne olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah, ki so dale novo in močno spodbudo za razvoj raznih športnih panog. Na svetu je okoli 30 mednarodnih šport- Uganki Bela je njiva, semena črna, modra glavica seje ta zrna (OUISTJ) Sladkor ni, zdravo ni, ko gori, ne boli, a megli ti oči. (ipqojJ Nastop najmlajših telovadk s točko »pod dežniki« na telovadni akademiji v Gorjah nih organizacij in zvez. V naši državi so najstarejše pa« noge: drsanje, kolesarstvo in mečevanje. Slov enci so začeli z orga-. nizirano telovadbo že 1. 1863*j s planinstvom 1893, začetke' športa pa ugotovimo I. 190t. Prvi so bili gimnazijci, ki SO začeli l vadbo nogometa, atletike in drsanja. Med širokimi množicami je ie danes največ zanimanja za nogomet in smučarske skoke. Zadnja leta beležimo' lep napredek košarkarjev/' igravcev odbojke in keglja*' cev. V Sloveniji imamo kav, 111 nogometnim igrišč, 8#; smučarskih skakalnic, 6 ši6< nic, 50 plavalnih bazenov in kopališč, 7 drsališč in 31) igrišč za košarko. Vrhovna' organizacija za vse športne', panoge jc »Zveza za telesno,' kulturo Slovenije-. V letih) po osvoboditvi so uvedli šport tudi v naše srednje šole. \ekaj za smeh MALI BOTANIK Zgodilo se je pri uri beta* ";kc. Učitelj je vprašal ne«' e»a dijaka: — Cesa opazimo največ ▼ deželah z vlažnim podneb* jem? — Dežnikov... je odgovo* ril. KOMU PRIPADAJO »Mama, ali ušesa spadajo k obrazu?« »Zakaj to ko?« »Lčitclj mi je danes rekel, naj si umijem obraz, pa ne vem. če morem tudi ušesa.« ŠOLSKI NAREK Učiteljica narekuje: »Pride-« jo do kamna in sedejo nanj.-« Ko pa Peter pride domov, vpraša mamo: • Mama, prosim ie, povej mi, kako se lahko usede na ZNANJE IZ ZOOLOGIJE i »Peter, naštej mi pet div* jih zverf,* reče profesor. »To je pa zelo lahko, tovariš profesor. Dva leva, dva ti« gra ... in ... in . in še en lev.... vprašuješ, sm- U Zabavna stran © Zabavna stran • Zabavna stran O Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Zaskrbljenost — Kaj nimate ničesar za ukrasti? Anekdoti AMERIŠKO SODIŠČE Ameriški pravnik Frank Tevlor se je hvalili v razgovoru z umrlim Hemmingvvavem: — Amerika ima najboljše pravosodje na svetu: dvanajst članov naše porote je jamstvo, da pravica vedno zmaga. — Porota — se je smejal Hem-mingway — to je skupina ljudi, ki presodi, katera stranka ima pred sodiščem boljšega zagovornika! SKLADATELJ ZA KLAVIRJEM Znani ameriški skladatelj George Gerslnvin, je neutrudljivo igral na klavirju, če ga je zagledal v prostoru, kjer je bilo veliko ljudi. Svojim prijateljem je to svojo strast pojasnil: — Ce jaz igram na klavirju so vsi ljudje srečni, če pa kdo drugi igra, sem vedno nesrečen, ker ga moram poslušati. Neverni Tomaž — Kdo mi jamči, da si zares moja žena? Prijazen tat — Zelo ža! mi je, da vas moram zbuditi, nisem namreč našel denarja. Brez besed Mirno spanje — Ne razumem, kako pri svoji plači tako mirno spiš? Križanka št. 14 2 3 4 S t 7 . ■ tj * *i i 1 1 K 9 n 40 !§ 41 13 n 14 '.6 L ' i- M S J *'*^" h Vodoravno: 1. slovnično število, 8. odpadnik, 9. kratica za dolžinsko mero, 10. ime jugoslovanske pevke Novakovič, 11. starocerkvenoslovan-ska črka, 12. pisarna, 14. začetnici slovenskega pisatelja (Os življenja), 16. lastnik večjega gostišča, 18. uma-zati. Navpično: 1. astronomski pojav, 2. mutast, 3. osebni zaimek, 4. prebavni organ, 5. moško ime, 6. oseba iz indijskega epa Ramajana, 7. cče, 11. skupina ptic, 12. slušni organ, 13. kraja, 14. čar, 15. življenjska tekočina, 17. solmizacijski zlog. Rešitev križanke št. 88 Vodoravno: 1. Katanga, 7. Adige, 8. Tisa, 9. al, 10. Agalega, 12. ne, 13. Eden, 14. agent, 15. Atlartta. dokumenti * dokumenti q dokumenti e dokumenti # dokumenti « dokumenti • dokumenti # dokumenti % dokumenti • Tako želijo omejiti gibanje Zidov, da bodo umrli od gladu. Kilogram rži stane v židovski četrti že 9 zl., kg krompirja 3,20 zl., takšno strahotno ceno so dosegla živila. Siromaš-nejši sloj bo umrl od gladu. 18. MAREC - Danes je prišel odbor, ki nakazuje židovskim družinam večja stanovanja. Nas so dodelili k tetinemu podnajemniku. Sprva se je upiral, toda *r>;dnjuč je moral popustiti. V sobo smo postavili omarico in vse uredili. 19. MAREC - Danes je slišati govorice, da bodo v nedeljo postavili šest straž poljske policije in orožništva. Nekateri pravijo, da bo racija, drugi pa govorijo drugače, toda nihče ne ve kaj natančnejšega. Kajpada bo racija na Zide in ne na arijce. Vsi hodijo prestrašeni okrog in razmišljajo, kje naj se skrijejo in najde»;'o najvarnejši kraj. Toda kje naj se zdaj počutiš varnega, prav nikjer. 22. MAREC - Strašna nedelja je tukaj. Orožništvo in policija sta prispela, toda ne zaradi racije. Nismo vedeli, čemu so prišli. Hudo prestrašeni smo čakali, vendar nihče ni vedel na kaj. Ve-nnmer so hodili pred vrata; tako tiho je bilo, ko da je vse izumrlo. Le c rožni ki so hodili okrog. Pri vratih sem izvedel, da preiskuje- jo pri Židih. Nisem si upal stopiti na ulico. Ko so preiskovali pri nekaterih Židih in našli različno blago, so se nekateri odpeljali, drugi pa ostali. Preiskovali so še kakšno uro in se potem še sami odpeljali. Ljudi, pri katerih so našli verižniško blago, so odpeljali v zapor. Zaplenjene stvari so naložili na tovornjak in se naglo odpeljali. Aretirance so odpeljali v Beilin. 23. MAREC - Očka je odšel v Krajno, tam nam dolgujejo nekaj zlotov. Hudo nas je skrbelo, če je srečno dospel. Ves dan smo razglabljali o tem, ne da bi kaj vedeli. 24. MAREC - Ves dan sem oprezal za očetom, vendar ni prišel. Legel- sem, ko je nekdo dejal, da je prišel očka. Takoj sem se oblekel in odšel v drugo stanovanje. Potovanje je minilo srečno, očka je kupil kvintal krompirja in pripeljali ga bodo šele v petek. 27. MAREC — Takoj zjutraj so pripeljali krompir in kmetu sem prodal nekaj reči. Odšel sem na cesto in videl, da vsi nekam te- čejo, tudi sam sem stekel in spotoma zvedel, da se vračajo zaprti Zidje. Med potjo nisem srečal nikogar, kajti odšli so že domov in tako sem še sam stopil k njim. Bilo je veselo, da ni mogoče opisati. V stanovanje je prišlo toliko ljudi, da se nismo mogli ganiti. Slednjič, ko so bili vsi zbrani, so povedali, da je bil eden od njih ustreljen, ker ni hotel ničesar priznati. 28. MAREC — Ena sama nesreča je premalo, priti jih mora več, šele potem potlačijo človeka. Ne zadošča, da smo pregnanci in obubožani, danes so nam iztrgali še ključavnico z lope in pokradli skoraj vse, k*ar je bilo v njej. Ko sem se prebudil, sem slišal, kako je teta dejala, da so nas okradli. Ogrnil sem se z nečim in odšel ven. Iz hleva so vzeli tri gosi, dve naši in eno stričevo, 15 kg rži, 5 kg moke in 8 hlebov kruha. Le ena gos je bila stričeva, vse drugo pa naše. Le ta nesreča nam je manjkala v našem kritičnem položaju. Vse, kar smo imeli, so nam pokradli, niti kosa kruha niso pustili. Ne morem se obvladati, tako sem se vznemiril; še besede nisem mogel izustiti, tako me je bolelo srce. Sosed je dejal, naj ne tarnamo, temveč kaj ukrenemo, kajti stokanje nič ne pomaga. Dogodku je prisostvoval nekdo iz Plocka, teta je dejala, da je odšel ponoči ven in da je pomagal pri kraji, vendar je zanikal. Dejal sem, naj bi odšli k njegovemu bratu, morda utegnemo najti kakšno sled. Očka in bratranec sta takoj odšla, v nekaj trenutkih sta se vrnila, našla sta sled, zraven hiše je bilo mnogo krvi. Vsi smo takoj odšli tja. Sprva nas ni hotel pustiti v hišo, le s policijo. Navzlic temu smo vstopili. Koj pri pragu je ležal kruh, drugih dokazov nismo potrebovali, dejali smo: -Daj gosi, rž, moko, vse, kar si vzel.« Ničesar ni zanikal in nam vse izročil. Nastala je strašna zmešnjava, vsakdo je hotel videti. Vsi so se veselili, ko smo odnesli stvari domov. Manjkala sta dva hleba kruha in gosi so mrtve. Z babico sva še enkrat odšla k njemu in prinesla še kilogram kruha. Vse mesto že ve za tatvino. Policiji nismo hoteli prijaviti; nismo se je hoteli poslužiti, javili smo le židovskemu svetu. Nekdo pa je javil na policiji in prišla sta dva policista. Očka ni želel, da bi napravila zapisnik, dal je le 25 zl. in da ne bi govorili o tem, sicer bi lahko prišlo do najrazličnejših govoric. DNEVNIK Davida Rubinowicza